Pottntaa plaćana ▼ to*ovtnL Uto LXI. flw. 30. V UnDllonl o ponttfeljd i. hkrurlo 1921 Ceno Dh r Izhaja vsak dan popoldne, tzvxemli oedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & 2__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovora. Inseratni davek poeebej. - ^ »Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. UpravniStvo: Knaflova ulica St 5, prltfftfe. — Telefoo 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L oadstropje. — Telefon 3094. Vlada naj odstopi pred proračunsko debato Nujen pretilog na današnji seji Narodne skupštine Na današnji seji Narodne skupščine so stavili gg, Nastas Petro-vić, S. Radić in Sv. Pribičević nujen predlog, naj se vladna kriza resi pred proračunsko debato. — Zahteva po moćni, av-.. toritativni vladi. — Proti rušenju parlamenta. Beograd, 6. februarja. Današnja seja Narodne skupščine je pričela malo pred 10. Takoj po prečitanju zapisnika je spo-ročil predsednik, da so gg. Nastas Pet-rović, Stepan Radić in Svetozar Pribi-ćević stavili nujen predlog, naj se pro-racunsLa debata do rešitve vladne krize odgodi. Predlog se glasi: Sklicujoč se na člen 61. v zvezi s čle-nom 68. skupščinskega poslovnika in z ozirom na dejstvo, da je pet ministrov podalo stavko, dalje iz razloga, da je naša država v smislu člena 1. ustave ustavna in parlamentarna kraljevina In še posebej iz razloga, da je državni proračun predlog celokupne vlade in po-edinih resornih ministrov, s katerim za-htevajo od Narodne skupščine ne samo sredstva za izvedbo, marveč tuđi odo« britev finančne, gospodarske, proSvet-ne, socijalne, obrambne in med narod ne politike celokupne vlade in poedinih ministrov, zahteva Narodna skupščina za odobrenje proračuna in za zaupanje na-pram vladi garancije v šesta vi vlade sa- j me tako z ozirom na njeno celokupnost, kakor tuđi glede poedinih ministrov. Ker današnja vlada po svoji sestavi, ka-kor tuđi vsled odstopa petorice važnih j In odgovornih resornih ministrov nima niti ustavnih predpogojev za proračunsko razpravo. še manj pa garancij za njeno sistematično in stalno izvršavanje, sklene Narodna skupšeina, da se razprava o državnem proračunu z.a leto 1928/29. odgodi vse dotlej, dokler kra-lievska vlada ni popolna in dokler ne odgovaria ustavnim določbam naše kraljevine. Ostali zakonski predlogi in druge nuine zadeve, ki so pred Narodno skupščino, naj se rešijo rednim potom. Prvi je govoril radikal g. Nastas Pe-trović, ki je v daljšem govoru utemelje-val nujnost predloga ter povdarjal. da zahtevajo to interesi naroda in države. Sedanja vlada postopa na naciru ki bi ga ne trpel noben drug parlament. Ko so na dnevnem redu najvažnejše zadeve in ko se razpravlja o proračunu, vlada sploh ne smatra za potrebno, da pri- j de pred Narodno skupščino. Govornik j kaže na prazne sedeže ministrov in j vpraša, kako dolgo bo Narodna skup-ščina še trpela tako briskiranje. Govornik naglaša, da sploh ni marno vlade, ki bi bila v parlamentu odgovorna. To se ni dogajalo niti v mali predvojni Srbiji. Dovolj dolgo smo trpeli, da je vlada gazila zakone in ustavo. popustili smo. da je brez dovoljenja in pristanka Narodne skupščine stopil v vlado aktivni general, doživeli smo, da postavlja vlada na najvišja mesta civjlne uprave aktivne oficirje. ki podajajo nemogoče izjave. Ministre nam postavljajo preko noči in nikdo ne ve, kako in kaj, Skupščina je sploh brez vseh obvestil. Doživeli smo sramoto, da notranji minister javno izjavi, da ne more odgovarjati za dela Svojih organov, češ da gre za tajno policijo. Če bi bila vladna večina na svojem mestu, bi morala takega ministra takoj pognati z mtnistrskesa stolca. Vse to dokazuje, da vlada sistematično ponižuje parlament in mu odvze-ma njegove pravice, tako, da predstavlja danes Narodna skupščina mrtvo telo, zbor ljudi, ki so dobre volje in kl so se zbrali za tepe razgovore. 30 let sem po-slanec, toda kaj takega nisem še nikdar doživel. Razmere zahtevajo, da čimprej dobiroo močno in avtoritativno vlado, ki bo nosila za Svoje delo vso odgovornost. Nato je govoril posl. Vilder, ki je povdarjal, da so se Slovenci Hrvati in Srbi ujedinili na podlagi demokracije in parlamentarizma. Kdor ruši parlament, ruši temeljne osnove narodnega in dr-žavnega edinstva. Ne glede na to pa bi morala sedanja vlada že davno odsto-piti, ker nima v narodu većine. Cetudi je g. Vukičeviću in njegnvemu režimu bila že ponovno izrečena nezaupnica, vendar ne smatra za potrebno, da bi po parlamentarnih običajih podal ostavko. To bi moral storiti že takrat ko je vladna stranka pripravljala novo komb'naci-jo. Odstopiti bi moral po kongresu Demokratske stranke, ki mu je izrekel ne-zaupnico in končno po sklepu demo-kratskega kluba, ki zahteva sestavo koncentracijske vlade. V tako vlado ne more nikdo imeti zaupanja in je zato potrebno, da odstopi prej, predno prične razprava o proračunu. Končno je govoril še posl. Drljević, na kar je vladna večina predlog odklo-nila. Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red. ter nadaljevala razpravo o proračunu. Prvi je dobil besedo posla-nec Krajač, ki ob 13.30 še govori. Vlada odstopi danes popoldne? Beograd, 6. februarja. Demokratski minister dr. Grga Angjelinović je danes v razgovoru z novinarji na>odločnejše demantiral vesti, da nameravajo demokratski ministri izstopiti s svojimi pristaši iz demokratskega kluba ter se pridružiti g. Vukičeviću. Povdarjal je, da v njegovih vrstan nikdo ne misli na to ter da bo vlada takoj podala ostavko, čim bo izglasovan davčni zakon, kar se bo zgodilo danes popoldne. Afera z investicijskim posojilom? Intervencija dr. Žerjava — Beograd, 6. februarja. Z azirom na iajsopisne vesti, da je generalni direktor Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič o priliki svojega b vanja v Zagrebu sandiral teren za najetie 500 milijotiskega notranjega in-vesticijskega posojila potom zagrebških denarnih zavodov, je posl. dr. 2erjav dane0 zahteval od namestnika finančnega ministra ,dr. Spaha pojasnila, koliko je na tem ue&nice, ali vlada res namerava najeti tako posojilo ter ali je dr. Nedelikovič po-oblaščen za taka pogajanja. Minister dr. Spaho je izjavil, da mu o vsem tem ni ni-česar znano ter da tuđi tii izdal nikakega naloga dr. Nedelrkoviču. Tud. poŠtni minister je izjavil, da mu o vsem tem ni ni-česar znano. Z oziram na škodljive posle-dice takega postopanja je posl. dr. Žerjav zahteval, da se dr. Nedeljkoviču zabrani nadaljevanie te akcije ter da se ga pozove na odgovor. KOLESARSKO PRVENSTVO — Par«, 6. februarja. Na mednarodnj ko-lesarski tekmi na 20 km dolgi progi, pri ka- teri so sodelovale Belgija, Francija, Luxen-burška in Svica, je dosegel prvenstvo Fran-coz Foucaux v 55.51 minutah. Nemca Gren-vil in Bfecfa sta zasedla 18. In 10. iMrto, * Poplave in snežni meteži — London, 6. februarja. Radi že ve£ dni tra-iajočih silnih nalivov je prišlo na Irskem in na Skotskem do katastrofalnih po plav. Oroftji Hamil-ton in Moterweell sta skoraj poipoliioma pod vodo. Reka Avon je v svojem spodnjem toku poplavila vso okolico ter šega voda poriekod do prvega nadstropja. Nad sto hiš se ie že porušilo. Stevilo človeSkih žrtev Še ni znano. Skoda rna-ša že dosej nad pol milijona fuotov. — Berlin, 6. februarja. Iz Moskve poroCajo, da divjajo v južni Rusiji silni snežnj viharji. Zlasti hudo je prkzadeta južna Ukrajina io ozeonlje vzboduo od uralskesa pogorja. Železsi-§ki DTOtnot Je na vseh projtah ostavljen, veS vlakov je obtičalo v sne^u tako, da usoda pot-nikov sploh ni znana. Tuđi telefonski in brzo-jaivni promet je popolnoona prekinjen. Prvo svetovno nagrado in ogromen uspeh po vsem svetu ima edinstveni velefilm „OB ZORT («Sonnenaufgang — Sunrisc*) ki je velepesem dveh ljubečih, trpečih in nerazdružljivih bitij. Mož . . . GEORG O' BRIEN Žena . . JANET GAYNOR Posneto po Sudermannovi noveli: «Rei* se nach Tilsit» — Premijero tega bajno lepega umotvora predvaja kmalu EUtni Kino Matica. Sramota Beograda - t - in Jugoslavije " Nova odkritja o strahotah beograjske Glavnjače Kljub znani oštri debati v Narodni skupšeini se razmere nišo izboljšale, temvec ćelo poslabšale. — Mali otroci med areli- ranci- — 300 oseb v oeklu. Beograd, 6. febr. V zvezi z interpelacijo, ki jo je vložila KDK radi protizakanite aretacije in obsodbe urednika novosadskega »Vidovdana« novi-narja Dobrosava Jevdjevića, so prišle na dan nove gorostasnosri o beograjski Glavnjači. Kakor znano, je bila novembra meseca od KDK vložena interpelacija zaradi razmer v Glavnjači, pri čemer je debata v Narodni skupšeini odkrila javnosti še neznane grozote te največie beogradske sramote, ki jo predstavlja Giavnjača. Po tedanji debati so beograjski listi objavili dolere izjave iz nairazličneiših krogov pos^ancev. ki so vsi obsoiali razmere v Glavnjači ter izražali mnenje, da bi morala vlada ven-darle to sramoto odpraviti. Vsi tedanji protesti pa so ostali brez uspeha in rezultata, ravno tako tuđi debata v Narodni skupščini. Razmere v Glavnjači so se ćelo T>oslabšale. Prav te dni se je doznalo, da ie natrpanih v njenih prostorth nad 300 ljudi, većinom a delavcev. Zatrjuje se. da se med areti-ranci nahaja tuđi večje število otrok v starosti od 12 do 15 let. Aretiranci pre-jemak) na dan za prehrano po en ko-šček kruha. V posameznih sobah je natlačenih po 20 do 30 oseb. Stene so vlažne, s stro-pov kaplja voda in večina sob ima kamenita tla. Najhujse torture morajo pre-našati otroci, ker se pogosto zgodi, da jih zlorabljajo pokvarjeni arestanti za svoje nečiste namene. Kot stranišče služi jetnikom neki prostor na dvorišču, kjer morajo opravljati svoje potrebe pred očmi vseh in to še samo tedaj, kadar jih policija izpusti na zrak. Mnogo teh oseb niti ne ve, zakaj so bile aretirane. Med zaprtimi dečki je tuđi eden, ki je že dva meseca v za-poru, ker je ukradel eno jabolko ... V pričakovanju odločilnih " dogodkov Sestanek g. Davidovića z g. M. Trifkovićem. — Če dobi gosp. Vukičević v ^ad^kfll^e**! klubu većino, se pridružijo nezadovoljni radikali Demokratski uniji. — Beograd, 6. februaria. Splošno se sodi, da bo današnji dan odločilnega pomena za nadaljni razvoj naše notranie poHtike. Zato so se vćeraj ves dan vršila važna posve tovanja med poedinitni političnimi prva-ki in poslanskimi klubi. Danes zvečer se bo bržkone vršilo glasovanje o davčnem zakonu, nakar bo po splošnem mnenju vlada podala ostavko. Ker se bodo na to dogodki po vsej priliki naglo razvijali, so se vče-rajšnja posvetovanja tikala pred vsem situacije po ostavki vlade. Največk) pozornost vzbuja sestanek med gg. Davidovićem in bivšim predsednikom Narodne skupščine in voditeljem pašićev-cev Markom Trifkovićem. G. Davidović ga je posetil na njegovem stanovanju ter sta se pusvetovala nad dve uri. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, gre za poglobitev stikov med pašićevci in Demokratsko unijo. PaŠićevci so, kakor se zatrjuje iz njhiovih vrst, odločeni, da končno razčistijo položaj v radikatekem klubu. Če bi g. Vukičević ostal v klubu v večini, se nameravajo paSi-ćfcvci in nezadovoljni centrumaši. ki iih je skupno okrog 50, pridružiti Demokratski uniji S tem bi bil obenem pariran udarec, ki bi jo zadel, če bi demokratski ministri razcepili demokratski klub in se pridružili g Vukičeviću. Sestanki med pašićevci in pnraki Demokratske unije zelo vznemirjajo vladne kroge. Zatrjuje se, da ie z- Vukičević skušal preko g. Ace Stanoievića, ki ie rx> smrti Nikole Parića naiboli avtorita-tivna osebnost v radikalni stranki, vplivati na pašićevce, da opuste svojo akcijo in ohraniio enotnost radikalskega kluba Izgleda pa, da g. Aca Stanoicvić nima na-mena ugoditi tej želji g. Virkičevića, pač pa mu je nasvetoval, naj se g. Vukičević sam innakne i kot predseduik vlade i kot predsednFk radikalskega kluba. Z ozirom na to, da je vlada dejansko v krizi in da je pet nrnistrov podalo ostavke, namerava znani radikalsfci disident g. Nastas Petrović staviti na današnji seji Na- rodne skupščine predlog, naj se i>roračun-sska razprava odgodi do rešlive vladne krize. Opori čija bo glasovala za ta predlog, verjetno pa je, da bodo zanj glasovali de-loma tuđi radikali in demokrati Demokratski ministri so imeli tuđi včeraj v kabinetu zimanjega ministrstva dclgotrajna posve-tcvanja. Zatrjuje se, da tuđi oni zahtevajo ostavko vlade, da bi končno prišlo do raz-čisčenja. Demokratski klub bo glasovat proti davčnemu zakonu — Beograd, 5. februaria. Med današnjo sejo Narodne skupščine se ie vršila seja demokratskega poslanskega kluba. Na tej seji bi se imelo sklepah o tem, kako stališče naj zavzame demokratski klub o priliki glasovanja o davčnem zakonu, ki se bo po vsej priliki vršilo na današnji popoldanski seji- Kakor znano, so bila naziranja v demo-kratsketu klubu zelo različna. To se je pokazalo tuđi na današnji seji, ki je bila me-stoma zelo burna. Govorili so poslanci gg. Grol. Gjoka Popović, Mile Jovanović, Dra-giša Matejič Gjorgjevič in drugi. Pristaši g. Davidovića so se izjavili proti zakonu ter zahtevali, naj demokratski klub kompaktno glasuje z opozicijo. Pristaši dr. Ma-rirjkovića so bili nasprotnega naziranja ter zahtevali, da glasujejo demokrati za zakon, ker so tuđi v odboru glasovali z vladno vtčino. ui •"■;; * % Po zalrijučku debate je izjavil g. Davidović, da on nikakor ne more glasovati za d?včni zakon, ki ne prinaša nikakega zbolj-šanja, marvreč Ie še povečanje že itak ne-znosnih davčnih bremen. Seja je bila nato zaključena s slclepom, da glasuje io demokratski poslanci po svoji lastni irvidevno-sti. Verjetno je, da bo večina demokratskih poslancev glasovala proti zakonu. Takoj po seji demokratskega kluba se ie vršila seja izvršnega odbora Demokratske unije. Titulescu potuje __Pariz, 6. februaria. Rumunski zunatiji minister Tituiescu odpotuje jutri v Berlin, od koder bo pa takoj odi>otoval v neko ntnisko kopal'šče, kjer se sestane z ne\\ škim zun. ministrom dr. Stresetnannom. Potovanje v London je bilo v zadnjem tre* nutku odgođeno. Po sestanku z n em škim ZLcanjhn ministrom odpotuje g. Titulescu v BeogTad, ni pa izključeno, da se spotoma ustavi tuđi v Pragi- Na vpraSanje novinar-jev, ali je njegovo potovaitje v Beograd v zvezi z ureditvijo italijansko - jugosloven-skih odnoŠajev, je g. Titulescu izjavil, da Rumimija ne more prevzeti vloge posredo-valca, da pa bo vsekakor stortla vse, da priđe do pomirjenja med Beogradom in Rimom. Rumunija je ititeresirana, da vlada med aienhni prijatelji sporazum Veliki nemiri na Španskem — Parii, 6. februarja. Glasom porotil iz Perpignana pripovedujejo potniki, ki priha-jajo iz Barcelone, da je prišlo med delav-stvom in vojaštvom v Barceloni do krvavih spopadov. Glavni vzrok nemirov je uvedba novega dohodninskega davka. — Pariš, 6. februarja. Vesti o nemirih v Barceloni se potrjujejo. Po zadnjih porodilih je bila danes zjutraj proglašena generalna stavka. Položaj je zelo kritičen. Snoci je o-krog 2000 delavcev demonstriralo po mestu, pri čemur je prišlo do krvavih spopadov z vladnimi četa mi. Tuđi ? Deusu je priglo do krvavili nemirov. Politšja je rabila orozje ter je bilo pri spopadu vec delavcev ubitih in teŽko ranjenih. V znak protesta je bila v Cataloniji proglašena generalna stavka. Vse kavarne in treovine so zaprte. Iz ljubljanske kronike Samomor brezposelnega. — Požar na Karlovski cesti. — Are-tacija drznega goljufa. Kronika zadnjih dni beleži zopet d\& samomora, V soboto se je obesil na svojem stanovanju v Kolodvorski ulici poleg ji materi v ornenjeni hiši. Slučajno navzoct policijski agent Pav* lovčič je takoj skočil v vežo ter prerezal vrv. Ker je bilo truplo še gorko, je g. Pav* lovič skusal obesenca obuditi z umetnim dihanjem, toda ves njeg^>v trud je bil za* man. Policijski zdravnik dr. Pavle Avramo* vic je odredil, da so truplo prepeTjftli v mrtvačnico pri Sv. Krištofu. Nesrečni Župan je bil zadnji čas silno zamišljen in je bil že tri leta bTez posla. To je najbrž tuđi pravi vzrok, da si je končal življenje. Zanj je skrbela do z&dr njega njegova mati. Včeraj sta okoli 12.30 zapazila kljudav* ničar France Gonšek in šivilja Zofija 2^or* man, ki stanujeta v Tesarski ulici, da je iz* bruhnil v ^ušilnci lesa mizarskega podjetja g. Ignacija Repšeta, stanujočega na Poljan* ski cesti, požar. Takoj sta alarmirala »ose* de. Ana Melikova pa je telefonično obve* stila o požaru gasilce v Mestnem domu. Mizarsko podjetje g. Repšeta se n«ahaja zadaj za Jerančičevo hišo na Karlovski ce* sti. V sušilnici je bila večja množina raz* negi lesa, ki se je sušilo potom vclikega sušilnega aparata. O požaru obveščeni so* sedje so takoj začeii gasiti in nositi vodo z bližnjega vodnjaka. Posrećilo se jim je ogenj v kratkem pogasiti tako, da pasilci nišo imeli prilike stopiti v akcijo. Sreća je bila, da je bil požar takoj opažen, kajti drugače bi lahko zavzel večje dimenzije ter povzročil ogromno škodo. Zgore!a jo Ie sušilnica in v njej se nahajajoči les. Ce* lokupno škodo cenijo na 30.700 Din. Skoda je krita z zavarovalnino. Z ljubljaniskega Gradu sta bila oddana dva strela. Blisko* vito se je raznesla najpreje vest. da gori Kolinska tovaroa, kar se je pa irkaralo z* neresnično. Gustelj je mlad, a nesrečen dečko. Tr* govski potnik je Posli pa mu gredo slabo. Rad se včasi pobaha, da je potomec slav* nega slavista, ki je bil doma tam od Kras* nje, kjer je tuđi on rojen. Danes dopoldne so ga povabili na policijsko direkcijo. Gu« stelj, nič hudega slutec se je vabilu odzval. a tu so mu kratko naznanHi, da mora ro* mati v zapor. Gustelj je ugovarjal m zatr* jeval: — Jaz sem pošten. Zakaj me gonite v zapor? Nisem nič hudega storil. Toda povedali so mu, da je prevari! vec ljubljanskih tvrdk na ta način, da je naročil razno blago na račun svoje matere, trgo-vke v Krašnji. Tako je opeharil tvrdko Jelačin za 1000 Din, tvrdko Tea«Imiport za 500 Din, tvrdko Sumi za 400 EMn in še dru« ge. Blago je prevzel in ga nato dalje pro* dajal. Policijska direkciji naprosa ostale tvrdke, ki so bile oškodovane, naj prija* \ijo čimpreje znesek, za katerega so b-il* event .ogoljufane. Borzna poročila. LJUBLJANSK ABORZA. Devize. Amsterdam 22.90 — 22.96 (22.93). Berlin 13.565 - 13.595 (13.58), Dimaj 8.0055 — 8.0355 (0.0205), Curdh 1093.01 — 1096.01 (1094.01), London 276.88 — 277.68 (277.28). New-york 56.75 — 56.95 (56.85). Praga 168.35 — 169.15 (168.75). Pariz 223.660. Milan 300.15 — 302.15 (301.15). Efekti. Investicijsko 87—87 (87), Celjska 164 denar, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Kreditni zavod 160 denar. VevČe 140 bi, Strofl-ne 80 bi.. Ruše 268 — 280. Stavbna 56. SeSar 125. Lesni tri: Tendeaca ne&premenjena. Zaključeno 2 vagona, in sicer 1 vaj. testonov, čistih brez. zri. fco. vag. meja po 850; 1 v&£. desk, smreka, jelka, 18 mm, III, fco. vaf. međa po 420. Deželn] pridelkl. Tervdenca čvrsta. Zaiključeno 1 vag. pšennce, fco vagon meja. Cene moki in pšenici so se nekoliko dvijnile. Sokol za gladujoče v Hercegovini Starosta sokolske župe v Mostarju brat Čedo Milić je dobil braojav-no vprasanje od staroste sokolske župe t Novem Sadu brata dr. Ig. Pavlasa, če odgo-varjajo resnici Časopisne vesti o lakoti v Hercegovini. Na seji mostarske župe je bil sklenjen na to brzojavko odgovor, da so vse vesti o lakoti Še večje in strašnejše. kot jih prinaša jo časopisi. Clani starešinstva mostarske župe obiskujejo vaši v vsej Hercegovini in jim je jasna in u&ana vsa beda, ki vlada v teh kraj ih. Z velikim priznanjem in z zahvalo so gprejeli incijativo brata Pavla-sa in ga prosi jo, da pokrene pri svoji in sa-sednjih župah Hm ve^jo akcijo sa abiranj« življenskib potrebttin. nrran 2 «S L O V M Nr * rw i N A R O D» dne 6. februarja 1928. Str% 3f) L ubljanski vodovod in elektrarna Odgovor na članek ing. Gulića, — Pri vodovodu gre v prvi vrsti za absolutno sigurnost obrata/ — Prenos sile iz mestne dek-trarnc v Kleče bi bil samo potrata. Od mestnega magistrata smo prejeli sle-deci dopis: >V Stev. 27 »Slovenskega Naro-da< z dne 1. februarja letos razvija g. ing. Gulic svoje nazire o smotrenem povećanju luestnih vodovodnih in električnih naprav. Tu se pač vidi, da imajo različni tehniki po-poluoma rtaz lične nagore. Predno je mestun občina storila prvi korak za potrebno povećanje mestnega vodovoda, se je obrnila do graditelja Ijubljan-skega vodovoda, našega rojaka dr. ini. Smrekerja, ki je na tem polju priznana kapaciteta in je gotovo najboljši poznavatelj dejanskih razmer pri našem vodovodu. Dr. inž. Smreker prihaja pogosto v Ljubljano in se intenzivno zanima za obrat mestnega vodovoda. 2e leta 1910 je na povabilo občin-skega sveta izdelal nacrt za razširjenje vo-darne v Klecah. Ta projekt se je v prvi polovici izvršil takoj, v drugi polovici pa naj se izvrši letos Ko so se na magistratu pojavili pomisle-ki, ali bi ne bilo bolje montirati v vodnja-kih centrifugalne sesalke, se je obrnila mestna občina zopet do očeta mestnega vodovoda dr. inž. Smrekerja, ki je v dolgem, temeljito premišljenem odgovoru prepriče-valno zastopal stališče, da je prvi in najvtšji cilj, ki ga mora imcti tehnik pred očni i pri r.apravah za preskrbo me-ta s pitno vodo: rabsolutna sigurnost obratac. Modernost in ekonomija prideta v postov stoprav v drugi vrsti. Š svojimi strokov-Djaškimi izvajanji je dr. Smreker raipršil vse pomisleke, ki so bili podani proti batnim sesalkam tako, da so se odlocilni faktorji s prepričanjem odlomili soglasno za batne sesalke, ki jih g. ing. Gulič tako zaničuje. Dr. Smreker je postavi! tezo. da bi bilo ne*mi>elno opustiti sistem erpalnih naprav. ki se je tekom dolge trste let pri najteiav-nejših prilikah tako brezhibno obnesel. V zimi od leta 1922—23, ko so usahnili po deželi skoro vsi studenci vsled izredne suše, je bilo stanje talne vode v Klecah tako uizko, da so morale črpalke sesati vodo 8 melrov visoko. Če bi bil tedaj meptni vodovod opremljen s centrifugalnim! sesalkami, ki zmorejo komaj 5 in pol metra*sesalne visine, bila bi Ljubljana nekaj mesecev brez vode in brez vsake pomoći. Kajti nihče ni Diogel predvidevati, da bi valed izredne su še in vsled poglobitve savske stroge mogla talna voda tako globoko pasti Ker je razlika v visini talne vode v Klecah dosegla že 10 metrov, bi bil obrat s centrifugalnim! sesalkami v skrajnib visinskih mejab talne vode selo nesiguren. Zlasti Še, ker je mogoc" le z električnim pogonom, bi potreboval v sili zanesljive parne rezerve. Vse to je napotilo dr. ing. Smrekerja, da je napravo centrifugalnih sesalk odločno od-svetoval in priporočal ostati pri obstoječem sistemu črpalnih naprav, ki priznano brez fiibno delujejo. Ne odgovarja pa resnici, kar trdi g. ing. Gulic, da se je naročil za mestno vodamo nov kotel zastarele konstrukcije, — res je temveČ, da je naročen najmodernejši vodo-cevni kotel za pregreto paro s predgrelci in mehaničnimi rešetkami s podpihom za kuritev s premogovim iArobom. Novi stroj in kotel bosta delovala naj-manj ravno tako ekonomično, kakor obra* tuje sedaj po preuredbi parnib oaprav mestna elektrarna v Slomškovi ulici. Računi, ki jih glede ekonomije obrata v Klecah sestavlja g. inž. Gulič, so torej brez vsake podlage. Prenos sile iz mestne elektrarne v Kleče bi bil pri sedanjih razmerab samo po-trata. Prišli pa bodo čaši in prilike, ko sedaj zasnovana vodama, katere kapaciteta se z le-tošnjim strojem praktično splon zaključi, ne bo več zadoščala potrebam mesta. Tedaj bo potreba prirediti nove z-ajemalne naprave, ki bodo odgovarjalp takrntnim razmeram. zlasti kar se tiče visine talne vode, dalje cene električnega toka, novih vodnjakov, razširjenja reze rva rja itd. Ta pojasnila smo smatrali potrebnim, da bo javnost o razmerah pri mestnem vovovo-du pravilno informirana. V podrobnosti se ne borno spušcali, ker bi tu ne bilo na mestu O povečanju mestne elektrarne prihod-njie. Pisane zgodbe iz naših krajev Nenavaden primer telepatije. — 10.000 Zagrebčanov pred Me-štrovićevimi umetninamL — Včerajšnje avtomobilske nesreće. — Naše prvo potnisko tetalo. Pred nekaj dnevi se je dogodil v Ši-rokem Bregu pri Mostarju nenavaden primer telepatije, ki je v zvezi z nad-naravnimi silami. ki jih označujemo kot okultne fenomene. Neke noči je sanja] Stipo Galić, trgovec z mešanim blagom v Širokem Bregu, nenavadno živo in resnično, kako neki seljak, ki ga je dobro poznal, krade v njegovi trgovini. Sanjal je vse podrobnosti, videl je. kako vlomilec odpira z dletom vrata, stopa plaho v trgovino, prižiga žveplenke in tlači v žep različne stvari. Sanje so tako vplivale nanj. da jih je razodel svoji ženi, rekoč, naj gre v trgovino in pogleda, kaj se je zgodilo. Žena je meni'a, da so bile le sanje, Stipo je bil pa trdno prepričan, da sanje nekaj pomenijo. Vstal je in se napotil v mesto. kjer je imel trgovino. Na svoje veliko začu-denje je opazil. da je nekdo vlomil v trgovino natančno tako. kakor je sanjal. Dognal je nadalje, da je vlomilec odnesel 2 uri in 1 srajco. Potem je trgovec zapustil trgovino in na cesti pred njo je zagleda] seljaka, o katerem je sanjal, da je vlomil v njegovo trgovino. Obvestil je takoj orožnike, ki so seljaka aretirali in mu dokazali tatvino. Tako je trgovec s televizijo odkril vlomilca in tatu. • Včeraj so bile razstavljene prvič v Zagrebu Meštrovićeve umetnine, dolo-čene za mesto Chicago. Že v soboto je razstavo posetilo nad 4.000 prijateljev velikega hrvatskega umetnika in že več rnesecev pred tem so ljubitelji Meštrovićeve umetnosti obiskovali dan za dnem paviljon Umetniške akademije, kjer so se vlivala njegova dela. Vče-rajšnji ogromen poset razstave je pa iz-nenadil vse zagrebške kroge. Videlo se je. da umetnika Meštrovića pozna.io tuđi najširši hrvatski sloji. Delavci, urad-niki, trgovci, obrtniki in vojaki so se ves dan vrstili v paviljonu in si ogledo-vali Meštrovićeve junake v mavcu. Kipi predstavljajo junake z divjega zapada, katerim je mesto Chicago dala zgraditi v spomin velik spomenik in poverilo iz-vršitev našemu umietniku Meštroviću. Prebivalci divjega zapada so izumrli in Chicago je njim v čast postavilo spomenik, ki bo stal ob vhodu v mestni glavni park ob jezeru Michigan. Crno-kožce divjega zapada je civilizacija iz-trebila sedaj jim pa postavlja spomenik. Usoda je hotela, da je baš Meštro-vićevo dleto ovekovecilo te junake v velikanskih kiparskih likih, kojih veli-častnost je včeraj občudovalo nad 10 tisoč Zagrebčanov. Danes bodo že za-čeli razstavljati orjaške kipe. Do konca tedna bodo natovorjeni v vagone in na novo sestavlieni v Splitu, kjer jih bodo vkrcali na ladjo. ki jih odpelje v Ame-riko. Upajmo. da bodo tuđi Američani navdnšeni nad u^metninami jugosloven- skega kiparja. .,....., *w Včeraj opoldne je drvel po Vlaški ulici v Zagrebu tovorni avto s šoferjem Ivanom Kunštek. V avtu sta bila še dva mlada delavca. Avto se ie zaganjal z ene strani na drugo in videlo se je. da je šofer pijan in je nesreća neizogibna. Z avta je res telebnil delavec Q uro Majić in prišei pod kolesa; avto je od-dirjal dalje, ponesrećeni delavec je pa obiežal nezavesten sredi ceste. K sreči je privozil za to^rornim avtom neki oseb-ni avto in odpeljal ponesrečenca v bolnico. Isti avto je tuđi dohitel tovorni avtomobil in ga ustavil ter tako prepre-čil, da pijani šofer ni povzročil še druge nesreće. Druga težja avtomobilska ne-sreča se je pripetila včeraj popoldne na Prekrižju. Pred vilo WeiF° je privozil neki osebni avto in po nesreći zašel s prednjimi kolesi v cestni graben. Šofer je avto z vso silo pognal, da bi ga spravil iz parka. V blizini je stal neki radovednež. Avto se je z vso silo zale-tel iz jarka na cesto ni podrl pod seboj radovedneža. Šofer je opazil nesrećo in krenil v drugo stran Nesreća je hotela, da je pri tem podrl mimoidočo 231et.no šiviljo Ivano Kodrić. Avto je nesrečno devojko pritisni! z vso silo ob bodečo žico ob cesti tako, da je dobila težke poškodbe na nogah in hrbtu. Devojko so nezavestno odpeljalj v bolnico. * V soboto popoldne je dospelo iz Pariza naše potnisko letalo, določeno za promet na progi Beograd—Zagreb. Kljub precej občutnemu mrazu se je zbralo na beograiskem letališću že v prvih popoldanskih urah mnogo občin-stva. ki je napeto pričakovalo kdaj se prikaže v zraku novi velikan, ki je dobil ime »Beograd«. Malo pred tretjo uro se je zaslišalo brnenje motorja in krnalu nato je letalo zakrožilo nad mestom in se v krasnem loku spustilo na letališče. Občinstvo je letalo takoj obkolilo in na-vdušeno pozdravljalo pilota Strižev-skega. ki je poletel z letalom iz Pariza. Spremljala sta ga kot potnika ing. gg. Mihajlović in Marković. Letalo je tipa »Potez«. Kljub neugodnemu vremenu je motor pri poletu iz Pariza v Beograd funkciioniral brezhibno in tuđi sicer je letak) po mnenju pilota prvovrstno. V kabini za potnike je prostora za pet oseb. Kabina je moderno in udobno ure-jena ter ima vse potrebne stranske prostore. Stene so obložene z mahagonijem. Prvi polet na progi Beograd—Zagreb se bo vršil dne 15. t. m. Pilot Stri-ževski odpotuje jutri v Pariz, da pre-vzame drugo potnisko letak>, ki ?a je nabavilo drnš.*v> za zračni promet. Ko bodo odstraniene vse tezVo^e bo z~&x-na r>roga Beograd—Zagreb podal'šana do Ljubljane tako, da bo mogoče iz Ljubljane že v treh urah dospeti v Beograd.^___________________ Predprstno, soboto 18. II. Velika Maskarada Sokola I «Ob Jadranski Obali» — Tabor Žena ob možu Vsenčililki profesor z. dr. Dolenc ie včeraj predaval o gorenji temi v zbornični dvorani univerze pred odličnim liuWjanskim ženstvora. Oospod predavatelj je u vod oma razložit Irvor besede »brakc in »zakone s pripo-mbo. da je »brak« nafboljša označba za rvezo med možera m feno. 2e pri pra-človeku, ki je prebival v duplinah, ie mo-goče dognati na podlaci najdenih slik na stenah, da ie obstojala že tedai neka zakonska rvera med možem ta ženo. Ni se-vtda mogoCe ugotoviti, ali je to bila trajna zveza in ali je bilo pri pračloveku običajno enoženstvo ali mnogoženstvo. Vrse pa kaže, da so bili odnošaji med Žensko in moškmi že tedaj več ali mani normalizirani. Jasneišo sliko o zakonski zvezi med možem in ženo imamo iz časov, ko so se po-jLvi'Ii pr\i zgodovinski narodi. Naiveč toza-dtvnih poročil imamo o Kinezih kot najsta-reišemu kulturnemu zgodovinskemu narodu Odnošaji med ženo in možem so že po-vsem normalizirani. Mož ie smel imeti več žer.; poligamija ie tore] prevladovala. Od vseh žen je mož izbral eno, ki ie veljala za pravo ženo. Vse druge so ii morale biti podložne in tuđi otroci teh žen so jo imeli za mater Natančno določene so bile tuđi že kazni za zakanolomstvo, prešuštvo, krvosram-stvo itd. *Mož je navadno imel pravico ne-zvesto ženo na mestu usmrtiti, kakor tuđi njenesa zapelnvca. Kazni so bile zelo stroge. Če je kdo zakonsko ženo poljubil. so mu odrezali spodnio ustnico, če se je ie dotaknil. so mu odrezali prst. Sploh ie ve-ljalo načelo, da ie bil vsakdo kaznovan r.a tistem udu, s katerim je grešil. Zaniniivo ie, da je edino moški imel pTavico izbirati ženo Če jo po prvi noči iz kakršnihkoli vzro-kov ni vzel za ženo. sele tedai ie dobilo dekle pravico, da si izbere moža po svojem srcu. Glavni vzroki za ločitev so bili te-dai neplodnost, nezvestoba, jezičnost itd. S tem je g. predavateli končal prvi del predavanja, ki obsega dobo predkrščarstva. Na Jadranski obali Kdor pozna našo rivijero, dobro ve, da ni lepšega od onih solnčnih žarkav, rumena rdečih, ki tako krasno barvaio naše sinje jugoslovensko morje, na njem liubke jadr-nice in ob njem stavbe naših pradedov. — Malo ie tako srečnih. da zamoreio uživati krasoto rajske narave ob iutranji. in ve-černi zarji našega Primorja. Komur pa ni bila dana prilika, da bi pohitel na obalo. ta pa seotovo pozna naše Primorie iz slik Kakor smo že poročali si je na'delo društvo Sokol I. ne lahko nalogo pepeljati naše abčinstvo za eno noč na krasni Jadran, Priprave so v polnem teku; razni odseki delujejo s polno paro in mrzl~'čno priprav-Ijajo vse kar je potrebno, da se spremeni Sokolski dom na Taboru t8 februaria v jadransko obalo. Velike dekoracije izvršuje po na^rtih br. prof. Šič-a z moistersko spretnostjo g. gledaliŠki slikar Magolič. Kakor smo do sedaj opažali se bodo bele stene Sokolskega Tabora spremenile v krasne pokrajine Jadranskega otočja v prav istih barvah, katere v resnici naprav-1 ja največji mojster — sol-nce. Posetniki s£ bedo gotovo pod vtisom ljubkega Raba vživeli v one trenutke, ki so jih preživeli za časa svojih dopustov na morski obali. Kdor pa pozna slikovito obalo Jadranskega morja samo iz slik, ker mu ni dana prilika pohiteli tja, bo na Taboru spozna! krasoto nnega neba. ki krije našo nad vse lepo rivijero. — Med cvetjem agav in aloj, med piniami f«n oljkami, med cipresami in pal-mami in na terasah modernih hotelov se bo počutil posetnik tako, kakor bi resnične bil na Primorju. Opozariamo naše občinstvo, da pripravljajo hotelska vodstva otoka z veliko vnemo vse potrebno, dq bo zadostilo vsem zahtevam 'zletnikov - po-setnikov Tabora na dan 18. februarja. Sokol — Obim tb«r S'»kolskega društv« t Bre-gaoi. Dne 20. januarj:; se je vršil obeni zbor St.k'ibki*s:i 'ruštva v hr«»g«:Di Otvoril ga je brat starost* P. Rajče*ić kateri je pozi ravil i.avzoč-fr ler f-rt-š^l ra dnevni re«i Cianstvo je z velikim zanimanjem sledilo jioročilom posameznib funkcijonarjev, ki so vršili svojo dolžnost z veliko in nesebično vnemo. Iz poročil je bilo razvidno, da je dru sivo ćelo leto vestno delovalo ter se zave nalo dolžnosti in nalog Sokolstva. Da član stvo zaupa svojim funkcijonarjem, je dokazalo s tem, da so bili v s i zopet izbrani v odbor, kakor tuđi ostali elani upravnegn odbora in sicer: Starosta Peter Rajčević. podstarosta Kalin Slavko, tajnik Kalin Fe-hks, blagajnik Jelinek Milan, načelnik Je-Jinek Milan, načelnik kulturno prosvetne-ga odseka Dolinar Zdenko. Odborniki: Bra-tnDić Franc. Hribor Amalija, Setine Anton, Vegelj Ivan, Kalin Josip ml., GarašiČ Josip, Ivanjšek Andrej, BiSčan Milan, Kolarić Jo-pip, Vugrinec Vid. Zobarić Jakob, Unetić Franc. Nadzorni odbor: Bratanić Franr. ^mkovec Anton in StaniČić P- Stanko. — Poljsko Sokolstvo in abMineneno fi-banje Poljsko Sokolstvo je priredilo v za četku januar ja tTeden treznosti> s sodelo van i em ratnih druari1 iwljskib kulturnih in prosvetnih organizacij. Po vseh župah, okrožjih in Hruštvib so se vršila poučna pred-fu-pnja in članstvo je bilo pozvano, da se vpise v abstinenčna drušlva. Ljubljanska porota Tatinska dekla Marjcta Urh ob-sojena na 10 mesecev težke ječe. Ljubljana, 6. februarja. Tatinska dekla. Danes je sedela na porotni klopi 1. 1905 v Gradcu rojena in v Ptujsko goro pristojna sluikinja Marjeta Urh, ki nima stalnega bi-vališča. Vstopila je lani septembra meseca pri Nandetu Permoserju v Cerknici v službo kot dekla. Obdolženka ni bila aa dobrens glasu, aaj je bila radi tatvine in odjpravlja-nja telesnega plcniu Že kaznovana. Najbri se je vsled tega izdala ta Emilijo Stacher, prepričana, da bo na ta način lažje dobila de-bvsko knjižico, ki se je glasila na ime Sta-cherjevo, to knjižico si je baje prisvojila od svoje sorodnice Em ili je Stacher. 27. oktobra lani se je peljala Nandetova žena Alojzija po opravkih v Ljubijano. Popoldne se je nameravala vrniti, za to jo je »el mož z vozom na Rakek čakat. Novo pečena dekla Marjeta je ostala £-iaj sama v sta-uovanju, izrabila priliko ter kakor kak iz,-vezban vlomilec odprla z vitrihom Permj-serj^vo *-'ob) id ukradla zakonrema razlicno žensko obleko, pla^Če. čevlje, copate .rjuhe, razno drugo blago, fiparelno dozo. zlato žensko uro z verižico ter prstane, a za zaklju-ček si je prisvojila še 45 bankovcev po 100 Dm in 25 dolarjev. Skupna svota ukradenih vreoldiie z ženo domov, je kmalu opazil tatvino ter zadevo ovadil orožnikom. Tuđi sam je odšel se enkrat na Rakek in ob 21. zve-čer opazi) obdolženko, ki je čakala na vlak. Zasledoval jo je, bežala je in aa bre{ju vrgla od sebe veliko ćulo. V tej ćuli je našel gospodar vse ukradene stvari njegove in njegove žene, to ter denar in zlatnino, žkođe ima zdaj se 4500 Um i« Že«a 5(KJ Din ter 25 dolarjev, druco ie dobil nazaj. Obložena je odvrrU ćulo lelc. ko je vidcli, da jo zasleduje Priia Alojzija Permozer, Nandetova žena, i ie imela v ćuli. Marjeta je zanikala. da bi ćulo preKtedovala. Orožniii so irpovedulii, da ]e ob-tožena vedno trdila, da nj vzela vedoma dc-narja, kvečjem če je bil denar med perilom in ^a je nevede vzela. Predsednik je prebrai spis »kra-jneca sodisCa v Celju, glasom kojera je bila obtožena leta 1924 obsojena radi odprave teltsnega ploda na 2 meseca ležJve jeCe. Porotraikora sta bili stavldeai 2 glavui vpra-sanji, in &icer 1. Če je Marjeta Urh kriva, da je 21. oktobra leta 19Z7 odprla z viirilH>m sta-rtovanje svojega gospodarja Ferdinanda Permo-zerja in ukradla njemu, ženi in uslužbencu blaga .obleke, denarja. zlatnme in srebrnine s-kupa} za 16.544 Din. 2. glavno vpraiaaje, če je obtoleoa kriva, 4a se je 24 oktobra lani v Cer-kraci Lzkazala z dela vsko knjižico Emilije Stacher in se torej poslužila v svrho zapo*.l"ktve tuje^a oblastveneza izkaza. Porotnrkj so prvo glavno \rpralanje po paragr. 3J0 kaz. rak. na 10 mesecev težkt? ječe, 1 post Hl trdo lež-iiče vsak mesec. Obtoženka ie kazen sorejela. Por>o!dne se vrši razprtva ptoU rrancetu Rusu radi ubo$a. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Žace tek ob 20. Ponedeljek, 6. febr.: «Divja raca». Red B. Torek 7. febr.: «Mnogo hrupa za nič» D. Srcda S febr.: Zaprto. Četrtek 9. febr.: «Školjka». Gostuje šent> jakohski oder. Ljudske cene. Izv. Petek 10 febr.: Ob 15. c-sposvetska cesta. Jutri; Ramor, Mikloiičeva cesta; Trnko-czy, Mestni trg. Sport Zanimive zimskosportne vesti Naša olimpijska smučarska vrsta odpo-tuje danes zvečer na zimsko olimpijado v St. Moritz. Upamo. da nas bodo naši vrli fointje v težk: mednarodni kankurenci dostojno zastopali. Tuđi Avstrijci so že delorna odpotovali v St. Moritz. Včeraj ie zapustilo Dunaj av-strijsko hokejsko mo§tvo, ki ie evropski favorit. Svetovno prvenstvo v hokelu na ledu si na'brž pribore Kanadci; dočim Imak) Avstrijci šance za drugo mesto Tekmnvania v hokeiu na ledu se prično 11 t. m. Tekmirein Nemčiia, Avstri^a, Fran-cita Ansrliia. Madžarska, Poljska. Švedska, §vica in ČeškoslovaSka. Sanka^ka prvenstva Evro-pe se prično t» dni v Krkonosih. V enosedežnih tekmo-vsnHh za gospode ie prijavljenih 63. v enosedežnih za dame 13 tekmovalcrv. Tekmo-vanj v dvoje se udeleži 24 parov. V St. Moritzn treniraio že na vse krep-lje Smučarji, drsalci, sankači. ho-ke ski igralci itd NorveŽan Sigmund Rund je po-stavil s krasnim skokom (60 m) nov rekord. Pripetilo se je tuđi več nesreč. * Duna.'čan dr Fridiof Paumgarten je pri sankanu na oštri kurvi odletel v stran in treščil ob dre-vo Zlomil si je nogo. Na ledu ie precej nesrečno padel Norvežan Grafstrom. eden najnevarneiSih konkurentov v umetnem dr« sanju. KDOR OCI a^iije, TA NAPREDUJE! Stran tSLOVFNSKI NAR OD» dne 6. februarja 1928. Stcv. 30. Nekaj neobnovljenih srečk je interesentom na razpolago v oglasnem oddelku « Jutra*, dalje v ekspozituri «Jutra», Celovška cesta št. 53 ter v Zadružni hranilnici r. z. z o. z.9 Ljubljana, Sv, Petra cesta 19. Unevne vesti. — Deputacija naše unlverze v Beogradu. Na brzojavni poziv prosvetnega ministrstva so danes odpotovali v Beograd rektor uni-verze g. dr. Nachtigal ter profesoria g£. dx. Dolenc in dr. Župančič, da sodelujejo v komisiji za definitivno redakcijo novega imi-verzitetnesta zakona. — Upokojitve v učiteljski službL Upokojeni so: šolski upravitelj v Lembergu Franc Zidar, učitelj na deSki osnovni soli v Ptuju -okolica Vinko Serona, šolski upravitelj v Kapelah Josip Pečntk, učiteljica v Vitanju Marija Peterca, šolski upravitelj v Ponikvi Ivan Burdijan, šolski upravitelj pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Franjo Kotnik, šolski upravite! v Makolah Martin šamper-la, učitelj v Studencih Franjo Rošker, učiteljica II. dekliške osnovne Sole v Mariboru Roza Novak - Bajt, Solski upravitelj v 2alni Milan Tomšič, učiteljica na Viču Ka-rolina GomllSek, učiteljica na 4 dekliški osnovni soli v Mariboru Kristina Petrič, učiteljica v St. Vidu pri Ljubljani Marija Jelene, učiteljica v Smaru pri Jelšah Feli-cita Šumer, učiteljica v Radovliici Alozija Baebler-Delak, učiteljica v Novem mestu Marijana PotoČnik in učiteljica v Konjicah Marija PleSko. — Iz državne službe. V visio skirpino so pomaknjeni: profesor na Sr&dnii tehnični Soli v Ljubljani Rudolf Skočir, arhivski uradniki Franc Ulbing v Prevaliah, Maks Pogrujic in Andrej Salvinec v Ljutomeru, sanitetni referent v Prelogu Kamilo Knivald srezki zdravnik v Kranju dr. Božidar Faj-diga in sanitetni referent v Kočevju dr. J. Lužar; za poveJjnika-nadzornika varnostne straže v Ljubljani je imenovan upokojeni orožniški kapetan I. klase Janko Bedenk; upokojen je arhivski uradnik pri sreskem poglavarstvu v Ptuiu Franc Fischer. — Protest Jugoslovenske akademije znanosti in umetnostf proti ukinitvi fakultet. V soboto je imela Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti sejo, na kateri je raz-pravljala izključno o ukinitvi fakultet. Spre-jeta je bila obšima resolucija, ki jo posije akademija prosvetnemu ministru. Akademija smatra, da bi bila vsaka ukinitev ali o-kmi-tev fakultet odnosno visokih Sol v škodo sedanjesa stanja in bodocega rarvoja znanosti v naši državi. Zdaj, ko ustanavljajo drugi narodi nove visoke sole, ni mogoče misliti pri nas na ukinitev katerekoli fakultete. — Českoslovasko odlikovanje. Češkoslo-vaška vlada je odlikovala z redom Belega leva III. stopnie načelnika splnSnega oddel-ka v ministrstvu ver Dragoljuba Janjiča t redom Belega leva II. stopnie pa šefa kabineta ministrskega predsednika Mihaila Mar-četiča. — Poljski novinari! v Beogradu. V petek so prispeli v Beograd triie poljski novinarji, uredniki enega največjih poljskih Hstov »Glos Pravdic, ki zastopa politiko maršala Pilsudskega Poljski novinarji so izjavili, da prihajajo v Jugoslavijo na željo maršala Pilsudskega, da se seznanijo z razmerami in pripomorejo k čim tesnejšemu kulturnemu in gospodarskemu sodelovanju med obema državama. — Odlikovanje poštnih uradnikov. Pošt-ni minister je predložil kralju ukaz o odlikovanju večjega števila poštno - brzojavnih uradnikov. — Odlikovanje uradnikov gradbene stroke. V ministrstvu javnih del pripravljao več ukazov o odlikovanju uradnikov gradbene stroke. V prvi vrsti bodo odlikovani uradniki ministrstva, pa tuđi poedinih gradbenih direkcij. — Nove podmornice. V Ladiedelnici an-gleške tvrdke Armstrong so izdelali dve podmornici, ki jih je naročila na§a vlada. Podmornici sta že pripravljeni na pot v Kotor. — Gojenci vojaške podkovske sole v Zagrebu. V tekočem letu sprejme vojaška podkovska šola v Zagrebu 40 gojencev. So-la traja U mesecev. Po končanem pouku debe gojenci čin podnarednika in bodo do-delieni poedinim vojaškim edinicam ter po-stanejo sčasoma državni mojstri podkovske stroke Kandidati naj pošljejo lastnoroČno pisane prošnje z izpričevalom kovaškega moistra neposredno upravi vohie veterinarske sole v Zagrebu in sicer najkasneje do 1. marca. — Razvrstitev srednješolskih profesor- jev V prosvetnem ministrstvu pripravljaj© ukaz o razvrstitvi srednješolskih profesor-jev. Pri tem se bo prosvetno ministrsrvo oziralo v prvi vrsti na južne krale, kamof n?merava poslati najboljše srednješolske prefesorje, ki nai bi pri-pomogli k depoliti-zaciji državne uprave v teh kraiih. Ni to-rei izključeno. da bo moralo tuđi več slovenskih srednješolskih profesorjev v Južne kraje. — Nova potniška tarifa, S 1. marcem stopi v veliavo nova potnišk'3 tariia. ki ne prnaša bistvenih izprememb. Večie tzpre-rnembe prinese nova tarifa samo pri brzo-vlakih Doslei se ie plačalo za III razred brzovlaka 100. za TI. 50, za prvi pa 33% več kakor za odgovarjaioči razred potni-škega vlaka. Po novi tarifi se bo plačalo na prngi do 100 km za Hl- razred 100, za II 50. za 1 pa ¥)% več. kakerr za vožnjo s pot-TSk'm vlakom. Pri daliSih pro^h pa voz-nina progresivno pada tako da znaša na irotf ^o km za fTI razred 30. za II. 20 ifl ra ] -x\% ve5 nego za odgovariatoče raz-nere potniskega vlaka Nova tarifa prinaša •idi izpremembe glede olajšav za posetmke našega Primorja. Kdor se mudi v Primorju v času od 1. okobra do dl. maja, ima na povratku 75# popust. Dovoljen je tuđi po-vratek po drugi progi. Za posetnike Jadrana velja tuđi krajše bivanje v raznih primorskih kraiih, samo da ostaneio tam naj-manj deset dni. Clani planinskih društev, Ferijalnega saveza in raznih drugih društev Hnajo polovično vožnjo Polovična vožnja velja po novi tarifi tuđi za potovanje na velesejme, razne kongrese, svečanosti, konjske dirke itd. — Split poskrbi sam za iledalKče. Te dni se je ustanovilo v Splitu druStvo »Mestna opereta in opera<, ki ima namen organizirati z lastnimi sredstvi stalno opereto in opero. Prebivalstvo je sprejelo to akcijo z velikim odobravanjem. Mnogi bogati me-ščani so že priskočili društvu na pomoč z izdatnimi prispevki v gotovini in blagu. — Nova podružnica Hrvatskejca planin> skega društva. Koncem ianuaria se je vršil v Pakracu sestanek hrvatskih planincev. ki so ustanovili novo podružnico hrvatske-ga planinskega društva. To je 36 podružmica centralne organizacije hrvatskih planincev — Ustanove vdovam In slrotam drž. na* me'sčencev. Hranilni in posoiilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928 iz sklada Ivana Rostana 20 ustaiiov po 300 dinariev za naj-bednejšfc vdove in sirote po državnih name-ščencih, pa tuđi za preostale po narodnih b-orcih, ki so padli v boju za naše osvobo-jenje. Prosilke naj prošnjam prilože od ob-činskega ali župnijskega urada potrjeno do-kazilo, da so res ubožne ali pa zaradi bo-lezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. — Pošte in uredništvo, kl ie prišlo iz področja zagrebškesa ravnateljstva v po-dročje poštnega ravnateljstva ljublianske-ga: Čakovci: uprav. II/3 Ft. Car; pt. ur. II/2 Jožica Radoševič; TI/3 Ana Moravec. Marija Ožegovič, Jelka Polkovič: II'4 Fur-ian, Henrfeta Wo1f: TI/5 Bosiljka Gjekič, Mafija Kočar, Slava VVeber; III/4 Stanka Burič, Klara Mekovec; z^an. 1 skup. G. Buržič; 2. skup. M. Petek. Iv. Pletenac, St Krčmar. P PrHč. P. Hanžič: 3. skup. G. Patafka, J. Patafka; služ 2 skup Ig. Ben-ko, J. Posavec. St. LončariČ. — Kastav: u-pravnik TI/2 Rok OroSeli; II/4 Ana Bur-ger; zvan. 2. skup. V. Bačič; služ 1. skup E Bačič — Preloe: uoravnica II/4 M Keč-teš; 11/5 Ruža Schopf. — Pogodbene pošte: Dekanovec: pog. post. F Andraševič; Donja Dubrava: Mara Lukman. Donji Kra-rjevec: Desideriia DorČič; Donii Vidovec: J Pongratz: Draškovec: admitiistrirana; Goričar: M Kos; Kotoriba: Mara Vlaš'č; Legrad: St. Golubič; Macinec: Fr. Vidic: Mala Subotica: Iv. Sr5a; Mursko Središče: Mara Biščan; Nedeljišče: And. Hedjed; Podturen: admin:strirani: Sv. Marija: Iv Mustač; Sv. Martin na Muri: Iv. Tkalec; Sv. Matej: Marija Blažič; Strigova: Trena AndroliČ; Vratišinec: V Posavec; Zamet: B Srdoč. __Novi poverjeuiki Slovenske Matice. Poleg že v časopisih naznanjenih 33 pover jeništev so ustanovljena oadaljna poverjeni štva ter so jih prevzeli gg.: Celje: Anton Zorko, pis. predstojnik okrož. sod. za Celje, Sv. Jurij ob j. i., Store, Vojnik, Zalec; Cr nomelj: Niko Furlan, sod. uradnik, sa ves okraj; Doloja Lendava: Julij Amalietti. vodja zemlj. knjige, za ves okraj; Krško: Jos. Vutković, ravnatelj meSč sole za Kr-Ško, Leskovc, Rajhenburg, Videm; v istem okraju za Bregano, Cates, Jeaenice, KrSka vas, Vel. Dolino, Marija Bostele, učitelju« v Vel. Dolini, Laško: Juro Kislinger, šolski upravitelj v Laškem, Limbuš: Filip Podgor nik, učitelj; Metlika: Janko Cerček, sodnik. za ves okraj; v škofjeloškem okraju za kraje: Gorenja vas, Hotavlje, Javor, Leskovec. Stara in Nova Oselica, Poljane, Selce, Trata. Železniki, Žiri: Matej Miklav5i5 na Trati, p. Gorenja vas; Srnarje pri Jelšah: Martin Lavrič, vis. 6od. oficijal za ves okraj. Vrh nika: Dr. Avgust Leitgeb, dei sod. svetn in sod. predstojnik, za ves okraj; Osijek: Josip Kamnikar, učitelj glasbe v Osjeku Opozarjamo na prvotni oklic, objavljen v vseh slovenskih dnevnikih. Za leto 1928 iz-idejo o Veliki noči tri knjige; ena znanstvena in dve leposlovni za članarino 50 Din. plačljivo tuđi v petih mesečnih obrokih po položnirah ali ob sprejemu knjig Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. 111/n Iz Ljubljane __lj Šestdesetletnlca gospe Franje Tav- čarjeve. Dne 8. februarja bo pTarnovala naia ga. predsednica Franja Tavčarjeva 60 letnico. V proslavo tega dne bodo imela ženska društva sledeče prireditve: Dne 7. februarja ob 7. uri zvečer podoknico. Pevci se zbiraio v Olasbeni Matici. Dne 8. februarja od U. do 12. ure poklonitev društev na njen em domu Btcz št. 8. Dne 8. februarja ob 8. uri »Castni večer Franje Tavčar-ieve« v kazinski dvorani. (Pri pogrnjenih mizah). Pri častnem večeru ne bo vstopnine Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki za »Dečji dom« Franje Tavčarjeve ob moriu. _lj Redna sefa ljubljanske** ofcŽtnsketa sveta bo iutri v torek ob 6. popoldne v mestni dvorani t nasledniim dnevnim redom: Naznanilo predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, določitev in volitev 1 posamerath odsekerv (§ 55. občrnskcja re- da) ter upravnega odbora Mestne hranilni-ce, samostojni predlogi obČJrcskega odbornika Aloizija Lonrbaria slede raznih naprav v Spodnji Siškt, samostojni predloj občin-skih odbornftov Miklo*lča m Likarja v za-devi podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zakona preko 1- mala 1928., samostojni predlog občinskesa odbornika dr. Lukana ffledc nabave modernih aparatov za prijavo požarov. —Ij Zdravstveno stanje mesta Liobljane. V času od 1. do 31. januarja je v Ljubrjani umrlo 99 oseb in sicer 46 moških in 53 žensi (tujcev 50). Smrtni vzroki: davica 3, nalez-Ijtve bolezni 2, ietika na sopilih 17, druge obKke jetike 2, rak 12t vnetje možsanske mrene 1, bolezen na srcu 5, pljučnica 7, vnetje slepiča 1, krčevje 1, vnetje ledvic 1, prirojena slabost 5, starost 17. smrt vsled nezgode 3, samomor 1» druge bolezni 21. Med tem časom se ie rodilo 132 otrok, 62 dečkov (2 mrtvorojena) in 70 deklic (4 mrt-voToiene). Naznanjene nalezljive bolezni: skop. tifoz. bolezni 1, škrlatinka 3, oSpice 3, davica 4, §en 1. —Ij Katalog praške razstave slovenske-ga moder. slikarstva iz 1. 1927. ima sedaj v zalogi Narodna galerija v Ljubljani in od-daja izvod za lastno ceno 20 Din, na kar opozarjamo vse interesente. —ij Vrtnarsko predavanje. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljubljani priredi — kakor običajno vsak torek — tuđi d«e 7-februarja t. 1. predavanje. Predaval bo g. prof. i-n2. Jeglič o »dalijah«, in sicer v prostoru mestne dekliške meščanske sole pri Sv. Jakobu. Pričetek predavanja točno ob 20 uri. Vabijo se člani in vsi ljubitelji vrt-narstva. —li Moderni nakit za pred pust ni čas •r F. f*urf«n Prešcrnnva ul. 1. 12-T —Ij Črešnje cveto. V Rožni dolini ima g. J A. črešnjo, ki je pognala popke in raz-cvela kakor da smo sred? pomladi. Letošnja zima je res čudna. Po hudem mrazu pred božičem smo dobili stalno južno vreme, ki je trajalo z malimi presledki vse do danes, ko je temperatura zopet nekoliko padla. In tako se ie zmotila tuđi črešnja v Rožni dolini, ki ie razcvela začetkom februarja, mi-sleč, da je pomlad že na pragu. Da bi ji Ie ne bilo treba te zmote bridko obžalovati. —rj Predpustno rajanje. V soboto in vče-raj Je Ljubljana navdušeno raiala. Na vseh vtčjih In tuđi manjših prireditvah ie opažati da posetniki veselic ne trošiio toliko za alkoholne pijace in da se omeje Ie na najnujnejše izdatke. Ljubljana je potrošila v letošnjem predpustu veliko manj kakor druga leta. Te dni sta bili Ie dve večji priredi tvi in sicer ples »Družabnega kluba« v Ui-ionu in ples v Mestnem domu. Domaćih zabav po raznih gostilnah je bilo 15. - Krlstofic . Bttćar* Bluze. otroSke obleke! 3T —Ij Nabunkan Invalid. Z rešilnfrn vo^om si danes zjutraj pripeljali v javno bolnico vojnega invalida Antona Tekavca, ki je zran klerikalni rzzivač in ie javnosti še debro znana njegova afera izza časov volitev v Narodno skupščino, ko ie skušal napraviti velik skandal s trditvijo, da so ga demokratje po shodu v Kazini deiansko na Kongresnem trgu napadli in pretepli. Snoči je Tekavc pozno prišsl domov v barako pri srednii tehnični soli. Njegov tovariš ga je baje začel bunkati po glavi in ga težko poškodoval. Danes pa Tekavc že veselo koraka po bolnici. Mož ie tuđi epUeptičen. —Ij Male tatvlne In goljufije. Pri trgovcu Franu Pavlinu v Gradišću nameščenemu tr-govskemu vajencu Josipu Gabrovšku je neki mladenič odnesel dva para čevliev, a pustil mu ie svoje raztrgane. Gabrovšek trpi 310 Din škode. — Mladi postopač Zoran ie prišel h kleparskemu pomoćniku Janezu Smodeju ter ga milo prosil, nai mu posodi 800 Din vreden suknjič, da se gre predstavit v neko trgovino in mora pri tem napraviti dober vtis. — Dr. Ivanu Tertniku v Dalmatinovi ulici je neznan tat ukradel 150 Din vredno medeno kliuko. — V klet nove stavbe na Mirju, ki io vodi zidarski mojster Ivan Slokan, je neznan tat vdrl in odnesel zidarsko orodje, vredno 300 Din. —Ij Pozo* pred žeparjl. Zasebni urad-nici Evi Eleršek je neznan žepar izmaknil ročno torbico z gotovino 150 Din. ko ie odbaiala iz kina »Dvor«. —li Smola dveti mladih noKometa^er. Mlada in razposaiena dečka Jože in Boris sta včeraj brcala žogo na Kralja Petra trgu pred t'rstično palačo. Nesreča ie hotela, da ie žoga priletela v električno svetiljko in io razbila Imela sta sitnosti radi poškodbe tule lastnrne. __li Nenavadna poSkodba ttde lastnine. Stražnik ie včeraj prijel nekega dijaka, ki je strgal z desek »Jutra« na Miklošičevi cesti tri liste nedeliske številke. Dijak se ie izgovarial, da je zato strgal liste, da bi si ohranil za spomin »parte svojega očeta«. —U Zgnbila sta se 2 psa, 1 setar beli s črnimi znaki, slfšf na ime lord ter bela psića slisi na ime Beja, kdor kaj ve, naj spo-roči proti nagradi. Bogdan Žilič. trgovec, Liubliana. Dunaiska cesta. 11. 122-n —Ij Droblž policijske kronike. Ođ vče-rai do danes je policija prijela in zaprla 4 osebe, med temi dve deklini, nekega goljufa in nekega tatu. Prijavljeni sta dve tatvini, dalje poSkodba tuje lastnine, poskodba električne svetilke, 3 ponočnjaki radi ka-ljerja nočnega miru, eden radi pijanosti, eden radi nedostojnega vedenja in 3 voz-niki radi prestopkov cestnopolicijskega reda. Iz Celja —c Naše mestne ulice izgledajo v seda-njih mokromih dneh prav žalostno. Brozga od tajajočega se snega rn leda se kar pre-taka po njih. Malo več pozornosti bi vla-dajoča večina na magistratu že lahko posvetila čistoći mesta. Tako kakor je sedaj, je pa pravi skandal. Čć g os pod je na magistratu ne verjamejo. pa si naj gotove ulice sami posrledaio. —c Statistika umrlih. Tekom meseca ja-nuarra je umrlo v Celju skirpno 19 oseb in sicer 4 v mestu. 14 v javni bolnici, 1 v ta-validskem domu. Žene prodajajo svoje može Kaj store zakonske žene z možml, ki nocejo delatL — Ženske cenijo moške zelo nizko. — Nekaj premerov prodaje zakonskih mož na dražbi« Moški so po vojni zelo ponosni, da jih je manj kakor žensk in da imak) to-rej pri ljubavnih avanturah in ženitvi bogato izbiro. Res je žensk po vojni več kakor moških, vendar se pa dogaja, da žene prodajajo može in sicer često zelo poceni. Dasi bi morala vrednost moških glede na večje povpraševanje rasti, se v resnici dogaja, da prodajajo žene svoje može za smeŠno ceno. V vaši Cisbanu v Besarabiji živi kmet. ki je postal znamenit po svoji le-nobi. Dela se boji kakor vrag križa. Njegova žena, ki mu je bila vedno za petami, ga nikoli ni presenetila pri ka-kem delu. Pač pa je ugotovila, da ima ljubavno razmerje z neko kmetico iz so-sedne vaši. Nekega dne je odsla k dotični kmetici in ko je ugotovila, da je zaljubljena v njenega moža, je izjavila, da ga lahko kupi. Kmetici sta se pobo-tali za 500 lejev. Prodani mož je na to pristal in se preselil k novi ženi. Toda srce druge žene se je kmalu ohladilo in začela je kupljenemu možu tako temeljito izbijati iz glave lenobo. da mu ni bilo več obstanka. Vzgajala ga ie ve-činoma z gorjačo in burkljami. Ker pa mož ni bil vajen takega ravnanja, je sklenil vrniti se k prvi ženi. Toda tuđi tu je naletel slabo. Prva žena ga je vrgla iz hise. Obrnil se je na sodišče, ki mu je priskočilo na pomoč. Prva žena je morala vzeti svojega zakonskega moža nazaj. Dražje je prodala svojega moža na javni dražbi neka Poljakinja v Krako-vu. Dražba se pa ni vršila pred sodi-ščem, marveč na njenem domu. Čim se je raznesla po Krakovu vest, da je na-prodaj mož, so navalile ženske na dražbo, ki se je zaključila s tem, da je kupila moža neka starejša vdova. Kako ie bil mož zadovoljen s svojo usodo. ni znano. Zelo slabo kupčijo je napravila s prodajo svojega moža neka toskanska kme-tica. Tuđi njen mož je bil velk lenuh. Zato je razumljivo, da ga ni mogla drago prodati. Toda nekaj mesecev po prodah je podedoval prodani mož po svoji teti ćelo premoženje. Cim je žena zve-dela za dedščino. je zahtevala moža nazaj, toda naletela je slabo. Prodani mož je bil vesel, da se je odkrižal svoje Ksantipe, a žena, ki ga je kupila, je bila s kupčijo zelo zadovoljna. Iz prodaje nekega Angleža v Sldneyu se je razvila sodna obravnava, ki se je vlekla več mesecev. Dotični Anglež je sam pristal na to. da ga žena proda neki starejši trgovki, ki ga je pa že Čez nekaj dni vrnila češ, da ni za nobeno rabo. Obe Ksantipl sta sklenili po vseh pravilih sestavljeno kupno pogodbo in določili za primer kršitve pogodbe z ene ali druge strani 5.000 šterlingov globe. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je kupno pogodbo razveljavilo. To so primeri prodaje mož iz novej-šega časa. Pa tuđi v prejšnjih časih so žene prodajale svoje može. Leta 1884. je dala neka pariška perica drugi perici svojega moža, ki je bil velik lenuh in pijanec, za sto frankov. Druga perica je bila zelo energična in tako se je kupljeni mož kmalu poboljšal. Nehal je pi-jančevati in se lotil dela. Prva žena ga je hotela odkupiti za 200 frankov. Toda energična perica je tuđi tu pokazala svojo energijo. Vrgla je svojo družfco skozi vrata in ji prisolila za slovo par krepkih zaušnic, za katere se je morab zagovarjati pozneje pred sodiščem. Začetkom preteklega stoletja je bfl v Southamptonu v Angliji prodan neki mož za en šterling in za steklenico žga-nja. Njegova žena ga je sicer hvalila kot vzornega zakonskega moža, vendar se pa ni našla nobena žena, ki bi ponudila zanj več. Kupila ga je neka stara kramarica. Kako je bila zadovoljna ž njim, ni znano. Leta 1774. je bil v an-gleškem mestu Leedsu prodan na javni dražbi neki mizar. Njegova žena je napravila z dražbo dobro reklamo. Po mostu je nabila lepake, v katerih hvali moža kot izvrstnega rokodelca. Toda reklama ji ni dosti pomagala, ker je dobila za moža samo pet šilingov tako, da niti stroškov za reklamo ni krila. (f$n(£/iioi GUBE IN RAZPOKE NA KO2l zffinejo, Ce po umivanju še mokro kožo masira$ vsak dan s KREMO S1MON (Crćme Slmon) Tn se z brisačo o-treš sele po nasiranju Koža obraza in rok >ostane mehka ra baržunastn vol]na. Puder In milo S1MON, Pariz. Strahotna slika velemestne pokvarjenosti Dunaiska policija je prišla te dni na sled neki družbi, ki je prirejala orgije in bakanalije v nekem fotograiskem ate-ljeju, poleg tega je pa na debelo fabri- ; ciraia pornografske slike in jih razpeča- j vala. Najžalostnejše pri tem ogabnem i poslu pa je, da je družba k temu zava-jala nedoletne deklice v starosti 10 do 15 let let. Na Karntnerici je policija prijela j več deklic v starosti 10 do 15 let, ki so lovile moške in se jim ponujale. Vabile | so jih v neki fotografski atelje v okra- ■ ju Josefstadt, kjer so se potem odigravale perverzne orgije. Dekleta so bila večinoma hčerke siromašnih roditeljev, | katere je brezmejna beda pognala prostituciji v naroČje. Na policiji so izjavila, da jih je lastnik filmskega ateljeja fotograf Ervin Mayer navajal k prostitu- I čiji in jim je zato dnevno plačeval ba- | gatelo dveh šilingov. Fotograf je bil are-tiran, ž njim vred pa je moral v zapor trgovec Troll, ki je bil njegov pomoč- ( nik in sokrivec. I V ateljeju je policija zaplenila kovčeg poln pornografskih slrk, posnetkov raznih aktov in slične robe, ki se v masi kolportira po Dunaju. K sreči je policija kmalu odkrila to gnezdo nemorale in resila deklice popolne propasti. Dunaj-ska »Die Stunde« navaja v s\ojem ko-mentarju, da sličnega primera otroške prostitucije Dunaj že več let ni doživel. Še drug primer moralne degenerira-nosti se je pripetil te dni na Dunaju. V soboto zjutraj so našli v nekem hotelu v okraju Hernals mrtva mlada za- ; ljubljenca. ki sta se zastrupila s plinom. , Bilo je takoi jasno,, da gre za ljubavna • tragedijo, kajti samomorilca sta bila mlad ljubavni par. Policija je dognala da je dekle Roza Valek. dočhn identitet moškega sprva ni mogla ugotoviti. Po licija je menila, da srre za nekega Sto dolo, ki je bil podnajemnik Valekove toda kasneje je ugotovila, da gre ra brata služkinje, Josipa Valeka. Iz pišem ki sta jih zapustila samomorilca. je raz- , vidno, da sta Živela brat in sestra v i lintimnem Uubavnem razmerju in čim sta uvidela, da se za vse življenje ne mo-reta združiti, sta šla raje v smrt. Roza Valekova je bila sicer zaročena z nekim policijskim uradnikom, kl jo je tuđi nameraval poročiti. Ž njim je imeja otroka in poroka bi se morala vršiti že prihodnie dni. Toda ljubezen do brata je bila večja kot do zaročenca. V poslo-vilnem pismu, ki ga je policija našla na mizi, sta bila podpisana oba in njuna poslednja želja je bila, da ju pokopljejo v skupnem grobu. Pisala sta: »V življenju se nisva mogla združiti in proklet naj bo oni, ki bi naju skušal ločiti pc smrti«. Boj za Josefino Baker Nastop znane plesalke Josefine Baker na Dunaju se razvija v politično afero. Zastopnika viadnih strank predsednik parlamenta dr. \Vaber in znani krščan-sko-socijalni protižidovski poslanec Jir-zabek sta posetila v soboto kanelerja dr. Seipla in vicekanelerja Hartleba, katerima sta izročila spomenico proti nastopanju Josefine Baker na Dunaju in zahtevala. naj ji oblasti prepovedo javne nastope glede na veliko razburje-nje i med prebivalstvom zaradi plesov nage i plesalke. Med hackenkreuzlerji, ki so | nastopili nedavno že proti Krenkovi i operi »Johnny zaigrac je zavladala na- * | enkrat iz Amerike imiJortirana protiza* ■ i morska mentaliteta in zato zahtevajo v * ! svojih glasilih in na javnih shodih, naj policija prepove Bakerjevi plesati. Oe se to ne zgodi, bodo hakenkreuzlerji z i demonstracijami preprečiH Bakerjevi | javne nastope. S tem da Ronachrovemu i gledališču ni bila podeljena koncesija, ' trpi škodo v znesku 150.000 šilingov, : kajti vse investicije odnosno stroški za [ priprave so izgubljeni. Impresarijo Jo-| sefine Baker nače niti slišati o tem. da # bi nastopila znamenita plesalka v ka- ■ kem drugem gledališču češ, da je preje-la toliko laskavih ponudb iz Prase, Bu-| dimpešte, Berlina in drugih mest, da mu ! na Dunaju sploh ni ležeće. Zelo zani-mi-va je verzija, ki se kolportira v gleda-liških krogih. da te namreč gledaliJki . ravnatelj Maritschka, ki je obenem tuđi I operetni tenor in vodi več gledališč na Dunaju, izjavil jeseni, da stavi, da bo smela Bakerjeva nastopiti samo v enem dunajskem gledališču, če sploh nasto- PL Dunajski občinski svet je imel v petek popoldne se>o. v kateri je sklenil, da ne dovoli Ronachrovemu gledališču. kjer bi morala Bakerjeva nastupati od 1. marca, nobeiiL1 igre. Ronachrovo gle-dališče je najel neki ameriški gledališki ravnatelj, ki dela že več tednov obsež-ne in drage adaptacije. Savez dunajskih gledaliških ravnateljev je organizira] proti temu gledališču kampanjo in sicer zato, ker se v njem ne igra ćelo leto, marveč samo nekaj tednov. Gledališki ravnatelji se čutiio priiadete, ker ima ravnatelj Ronachrovega grledališča ve-iko prednost v tem, da mu ni treba ćelo leto vzdrževati osobja. Poleg tega so izračunali, da bi odvzela gostovanja fosefine Baker jeve gledališčem v ene ni mesecu 60.000 posetnikov in da bi šq| honorar v znesku 100.000 Šilingov. ki bi ga dobila Bakerjeva, v inozemstvo. SLOVENSKI NAROD, dne 6. fčbruarj* *O28. Stran _ tfeurice Rezaid — &fc*rf /«am Skrivnostni mrliči Roman, —Ah! Koliko je povedala s temi besedami Koliko želja, nad in materine Uubezni je bilo v njih. Zdelo se je, da Maxence tega ne sluti. Postala je zo-pet nedostopna in zamišljena. In zrla je ves čas na zvezek z vzorci, ki je ležal odprt na mizi sredi papirjev in svinčni-kov. Ko se je gospa Cirugue vrnila in ko je vstopil takoj za njo tuđi za silo pre-oblečeni Claude, je držala Maxence crni zvezetk v rokah. Smehljala se je za-""tf&jeno in rdečica je oblila njen obraz. — Mislim, da bo zdaj konec zaprek. — Kaj je? — je vprašal Claude. — Kar poglejte Pokazala mu je v kotu ene strani, polne s svinčnikom pisanih številk, na-đeđnjo enaobo, ki se je zdela napačna fc kl jo je Richard napisa 1 kar počez: 33+9—7=24 ; A sedmica ni bila precrtana. — Ne, to je pa že od sile! — je vzklik-nU Clande. — Prečital sem ta zvezek Stran za stranjo sistematično štirikrat fapored... in to, kar sem iskal, sem prezrl Pa sem res tepec! — Ne, — je dejala Maxence, pač pa Ste zelo utrujeni. — Čudovito! To je presenetljivo! In yendar bi prisegel__ — Racunajva, — je dejala Maxence. — Triintrideset in devet je dvainštiri-deset Toda 42—7=35 a ne 24. Ce ho-čeva dobiti 24, morava nadomestiti sedmico z 18. Neprečrtana sedmica pomeni torej osemnajst. — No torej, — je dejal Claude. — Zdaj vidim, da se moram odpočiti. AH gre za možgansko anemijo, ali pa niče-sar ne razumem. Mislil sem da znam vse Richardove zapiske na izust. Ne, to je neverjetno! Saj poznam njegovo pi-savo. In vendar bi stavil glavo, da malo prej tu ni bilo nič napisano. Naenkrat se je prijel za glavo. — Pogledati moram... To je neverjetno. Iz predala je vzel drug, večji notez. — To je kopija Richardovega no-teza, — je dejal. — Iz previdnosti sem prepisal vse beležke s crnilom. Maxence in gospa Cirugue sta sto-pil blize. Listal je v njem... Najbolj se je zanimal za rob ene strani. — No torej! — je vzkliknil presenećeno. — Saj ne sanjam. Poglejte sami, kajti jaz se ne morem več zanesti na svoje oci, Na kopiji ni ključa od ne-prečrtanih sedmic. Kaj ne, da ga ni? — Ne, — je dejala Maxence. — Ne, — je ponovila gospa Cirugue, ki si je nataknila očala, da bi bolje vi-dela. — Ne razburjajte se. — je dejala Maxence mirno. — Vsi smo včasi raz-treseni. Števifke, ki se izgubljajo v množici drugih številk ni so napisane počez, lahko prezremo. Ko ste prepiso-vali zapiske, jih niste opazili. Zato jih tuđi drugič niste opazili. Saj veste, kakšno vlogo igra v takih primerih navada. Človek se navadi prezreti neka- i tere reci, kakor se navadi videti samo j nekatere reci na škodo drugih. — Ne, ne morem verjeti, da bi bil tako raztresen. In Claude. ki se je znova lotil deia, je zri na kritične številke kakor osre-dotočen in nervozen šahist. III. Pomlad je odela Pariz v bujno ze-lenje. Prve cvetke lezek> plaho iz zemlje. Kdor ne vidi, kako cveto, uživa vsaj i njihov vonj, ki ga nosi rahel vetrič n$* | vse strani. | Neviđen luksemburški vrt obdaja z j novim življenjem stare niše v okolici, j Probujajoča se narava širi svoj blago- | dejni vpliv tuđi v ulico Conde. ; . Erik in Charlotta gresta po ulicL I — Kaj neki bi rad od vas? — vprasa i Charlotta. 1 — Claude? Ne vem. — Oh! Odgovarjate tako, da moram nehote misliti, da nekaj slutite. j — Ljubim vas. Charlotta! Vzdihne in stisneta si roke. — Povejte mi, vi nepoboljšljivi greš-nfk, čemu je naju povabil? — Charlotta... Ko zagledate dokaz, ki ga zahtevate... Kaj bi storHi, če bi ga zagledali pred 15. novembrom? — Takoj bi se zaročila. Toda to bi bilo preveč za moje ranjeno srce. — Charlotta... Ljubim te ... In nekaj mi je prišlo na misel. — Oh! Ne trkajte me, dragi. Utegnili bi se zagovoriti pred liudmi... Tuđi jaz te ljubim, saj veš kako! — Torej čuj, kaj mi je prišlo na misel... Bellagio, ali veš, kje je to? Ta kraj je v Italiji, ob jezeru. To je kot nalašč za mlade zaročence. Odspotujeva v Bellagio. — Molčite! Nacrti prinašajo nesrečo. Vstopila sta v hišo. Claude je sam. Toda spretna roka je odprla pomladi vrata v salon. Vaze so polne rož. Bogata južina je pripravljena za tri. — Mati prosi, da ji oprostite. Charlotta, — je dejal Claude. — Morala je z doma, dasi ji je bilo zelo žal. Ne razburjajte se. Prijetne novice imam za vas. Saj vidite, da je pri nas vse praznično. — Ste našli... — Da, našel sem, Charlotta. In takoj vam podam dokaz, ki ste ga tako težko pričakovali. Sirota je zadržala močno utripanje srca in stisnila Eriku roko. — Oh, — je dejala, — pokažete nama ... Bojim se. Trupla, saj veste ... Kar groza me je. — Ne bojte se. Pojdite z menoj v laboratorij. Tam ni nič strašnega. Danes je dan milosti. Vsaka stvar ima svoj čas. Laboratorij je krasno urejen. V njem je res vse praznično. Velika posoda je polna in v nji valovi srebrnkasta tekočina. Claude je vzel sop spanskega bezga. ki je krasi! kitajsko vazo in ga položil na desko pred posodo. Prižgal je reflektorje. Sobice pra-davnine je zasijalo sredi cevi in žic. Posoda in deska sta odsevali v njegovih žarkih. Španski bezeg se je odražal v tekočini. Charlotta je od začudenja se bolj zardela. Neki nevidni stroj buci, kakor ogromna mačka... V zraku vrsi i nekaj čudovitega. zgoščenega. Slednjič se pojavi nad podobo bele-ga cvetja dijamantna rosa. Claude ugas-i ne močne reflektorje. Zasuče si rokav, i seže z roko v vodo pradavnine in otre-j se kapljice z novega, še mokrega cvet-! ja. Clovek bi mislil, da vidi pred seboj i ča rode ja. ' Charlotta je v nepopisnem začudenju skleniia roke. Claude je prijel oba krasna šopka belega cvetja in zelenja ter ju združil. Nežno, umetno narejeno cvetje je do pičice enako naravnemu in tuđi diši kakor da je bilo pravkar natrgano. — Erik,— pravi Claude, — ponudi Charlotti prvi sopek ob vajini zaroki. Erik si ni da! dvakrat reci. Vsi so se objeli n poljubili. Kljub veliki sreči sta se pa Erik in Charlotta premagovala, kajti opazila sta, da je Claude otožen, da ga teže spomini in da se čuti strašno osamljenega. Deska. dolga kakor dno krste, je zo-pet spušćena. Posoda je postala običajna vana, v kateri počiva čudodelna voda. Erik vprašuje: — A... ono drugo... Kar zanima sira Jamesa... Kdaj pričneš s tem? Claude sa pogleda ves v skrbeh. — Cim pozneje, tem bolje. — Ah? — se začudi Erik. — Zakaj? — Ce bi vedel... Branim se kljub svečani obljubi, ki sem jo dal tvoji sestri ... Cek> omahovati sem začel... To je grozno. Z energično kretnjo je pregnal podobo, ki mu je silila pred oči. Njegov© ustnice so prestregle smehljaj na begu. — Po/dimo k južini. Vse drugo se vaju ne tiče. Danes hočem biti samo cvetHčar vajine Liubezni. Nu, povejta mi, kaj bosta počela do poroke. Erik je zaljubljeno pogledal Char-lotto, ki je skrila obraz v šopek umetno narejenega spanskega bezga. — Bellagio, dragi prijatelj! Rad bi odpotoval z njo najprej v Bellagio. po-tem pa še kam v gore. Vrnem se začetkom novembra. Se strinjate. Charlotta? — Saj nimam več volje. — Erik je že tako srečen, da mu niti jed ne diši. — No torej, le odpotujta! — pravi Claude. — To je kot nalašč za mlada zaljubljenca ... Bellagio, da, prav pri-jeten kotiček. Bil sem nekoć tam. Spominjani se... Jezero ... Barčice... Z okroglimi streha-mi kakor plavajoči sodi... A v slavni vili na drugem bregu marmornata skupina, delo Canave ... — Katera? — Amor in Psvche ... Glas se mu je tresel pri ten besedah. Poglobil se je v sanje, ki so zaplavale pred njegovimi otožnimi ocrni. Mar skrivajo zaprta vrata laboratorija strahotnega priležnika, da jih tako nepremično gleda? Nad čem jih je za-prl? Nad čem se znova odpro? IV. James Burlingham Eriku Albanu: V Parizu, 29. aprila. Dragi gospod in prijatelj! Zvedel sem žalostno novico, da je gospa Charlotta Cirugue kmalu po vajinem prihodu v Bellagio zbolela. Tifuz ima. kakor so mi sporočili. De-lim z vami vašo bolest in prosim, da sprejmete zagotovilo moje iskrene naklonjenosti. James Burlingham. Erik Alban srni Jamesii Burlinghamu. V Bellagiu, 3. maja. Dragi gospod! Vaše pismo me je zelo ganilo. Bo-lezen napreduje, kakor običajno v takih primerih. Ne vem več, kje se me glava dTži. Oprostite, prosim, da vam odgovarjam na kratko. V hotelu ni-sva mogla ostati. Najel sem vilo, kjer strežejo moji nevesti tako, kakor doma. Ne ganem se od njene postelje. Upam, da vam bom mogel čez štiri-najst dni poročati, da je okrevala. Dasi bi rad. ne bom mogel 21. t. m. pri-sostvovati poroki Maxence in Clau-dea. Čudim se, da se tako žurita. Zdai živim samo za njo. Še enkrat iskrena hvala. Sprejmite izraze mojega odličnega spoštovania Erik Alban. Jttflji stojttioofc ^ict^icoi: najboljše, naitrajnejše zato najcenejše! Nove knjige in revije To je naslov knjige, ki jo je i»lal znani publicist in velik prijatelj Ju goslovenov Hermim Wendel. Avtor je izda I knjigo na pod 1 agi aktov, ki jih je dobil im vpogled v zunanjib uradih v Berlinu, v hiš nih, dvornih in državnih arhivih na Dunaju in v srbskein državnem arhivu v Beogradu. Krjiga prinaša interesantne, dosedaj po-vsem neznane podrobnosti iz diplomatskih kromov. Zlasti se bavi avtor z Bismarckom. rjegovimi stiki in zvezami s Srbijo, prim §a v izvlečku razne govore, pisma in brzojavke in to većina v originalu, v nemšotni. srbšČini (ćirilici), franeoščini itd. Vsebiiii knjige je sledeca: Bi^nmrrk kot revnlurijo uar. — Zveza z Italijo. _ Italija in Madžarska. — Hrvati in Srbi. Ju?o«kveni v m.r džarsko-italijanskih načrtih. — Bismarck i;i Madžarska emigracija. Bismarck in Jugoslo veni. — Pfuel in Tiirr v Beosrradu in končno izvecke iz raznih aktov. Knjipra je j^la nedavno, je okusno vezana in stane 75 Din. NaroČa se za Ju^oslavijo v knjigrarni Franja Baha v Beogradu, Kn?z Mihajlovn ulica 8. cŽEN'SKI LIST.> Iz^la j> dru^a števil ka odličnega hrvatskega mesečnika za modo, hišo in zabavo. V modnem delu prinaša ta elegantna revija, katero lahko primerju-mo z najboljSimi pariškimi in dunajskimi. najnovejše modele, deloma v barvah, in vzorce modernih in narodnih ročnih del. Be-letristični del vsebuje dva romana, eno za liimivo novelo, razne crtice in druge pri-spevke. Revijo izpopolnjujejo ziinimivi ČLanki o sportu, gimnastiki, kosmetiki, \~izo-ji dece itd. Ženski list se naroca v Zagrebu, Samostanska 2 I in stane četrtletno 45 Din. cMERKUROV VJESMK>. Prejeli smo drugo številko glasila hrvatskega trgovske-ga društva Merkur v Zagrebu. Številka vse-buje kakor prejšnie razno aktualno gradivo za trgovske nameščence in privatne usluž-bence, naslovna stran pa je posvećena tajniku ljubljanske TOI in predsedniku trgov-skega društva Merkur dr. Franu Windi-scherju povodom njegove petdesetletnico. Avtor navaja med drugim, da je dr. \Vin-discher najmarkantnejsa osebnost na polju gospodarske in industrijske politike v Sloveniji in da so Slovenci lahko ponosni, da je iz njihovih vrst izšel tak gospodarski strokovnjak kot je dr. Windischer. A še bolj so lahko ponosni, ker stoji na čelu tako znanega trgovskega društva kot je slovenski Merkur ^Merkurov Vijesnilo ^e naroča pri društvu Merkur v Zagrebu. cDOMACI PRIJATELJ>. Prejeli smo prvo številko drugega letnik^ lepe domaće revije . Revija je tiskana na dobrem papirju, ima prav lepe fotogra-fične posnetke iz domaćih krajev, uvodim stran pa je posvećena pe«niku Otonu Zupan-čiču. cDomači prijatelja je mesečnik za zabavo in pouk, nudi bralcem vsakcvrstno in peetro gradivo in zato to revijo vsem pripo-ro^mo. Naro^nina je malenkostna, posame«-na stevilka stane samo 4 Din. List izdaja konzorcij , uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24. Gospodarstvo Naša zunanja trgovina Izvoz v preteklcm letu. Generalna direkcija carin je objavila definiti%ne podatke o izvozni trgovini v preteklem letu. Celokupna vrednost izvoz* je znašala o.-KM.153.0o5 papirnatih ali 5K4 milijanov hO4.1o2 zlatih dinarjcv — proti 7.818,180.094 papirnatih ali 713.o93.230 zla. tih dinarjev v predlanskem letu. V primeri z letom 192o je torej nas izvoz lani naza* ekrval za 1.418,000.000 ali 18.11 rr. To ogromno nazadovanje je poe»iedica slabe letine v preteklem letu, kajti izvoz je rapidno nazadoval. Pšenice smo izvozili predlanskim za 846,093.658, lani pa samo za 195.522.345 D.n, tako da znaša nazadovanje celih 76 %. koruze smo izvozili predlan* ski mza 1.338.652.7o9. lani pa za 337,194.527 dinarjev, kar znaša v odstotkih 75 %. Iz* voz koru7e in pšenice je nazadoval za 1 652.029.555 Din. to je več nego znaš« ćelo* kupno nazadovanje našega izvoza. Iz tega sledi, da je moral izvoz nekaterih drugih predmetov porasti. Porast izkazuje v prvi vrsti izvoz žive živine, drv in gradbeneg-a lesa. pa tuđi vina, kož itd Uvoz v novembru. Generalna direkcija carin je objavila tuđi podatke o uvozu v novembru prete* klega leta. Kakor je bilo pričakovati, je uvoz v novembru v primeri s predlanskim letom znatno napredoval. S tem se je po* slabšalo stanje naše trgovinske bilance Koncem oktobra lanskega leta je znašal deficit v bilanci naše zunanje trgo\ine žc 711 milijonov dinarjev. V novembru je znašal naš uvoz 687,670.723 papirnatih ali 72,772.316 zlatih Din. dočim je znašal v no* vembru predlansket»a leta 33,523 635 Din ali 5.12 ^c manj. Ker je znašala vrednost našega izvoza v novembru samo 622,396.153 dmarjev, je bila naša zunanja trgovina sa* mo v novembru pasivna z 65,277.570 Din. S tem je narastel celokupni deficit v bilan* ci naše zunanje trgovine v 11 mesecih pre* teklega leta na 777,338.468 Din. Celokupna vrednost našega uvoza v pr» vih 11 mesecih preteklega leta je znašala 6.64S.857.161 papirnatih ali 605.133.326 zlatih dinarjev proti 6.977.623.1S8 papirnatih ali 636,890.361 zlatih Din v istem času pred^ lanskega leta. Od 1. j&nuarja do 30. novem« bra 1(>27 smo torej uvozili iz inozemstva za 32^,775.027 Din manj nego v istem času predlanskepa leta. Po teži «e je naš uvoz povečal za 62.649 ton ati 5.52 %, po vred* nosti je pa nazadoval za 4.71 %. Dane? r«?c?tf jikrat! Mladini neprimerno! Prvak Ifubimcev vseh časov! Monumentalni velefilm ;z temnega srednjega ve» ka, za časa vladanja zlo« ilasnih Borgijcev v več* nem Rimu. Oba deia v enem sporedu Don M * glavni vlogi lepi Iju« himce žonskega sveti hhn Baiymorre \ ivinu. L;i.nai:u Lukrecije Borgijc. — bpletke iu intrige. — Opasni sestanek. Strahovlada Borgijcev. — Prva ljjbezen. — Ljubosumnost. — Dvoboj. — Obso* jen na smrt. — Pred inkvizicijskim sodiščem. — Grozne muke — Rešitev in beg. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester istoimensko Mozartovo opera Don ]uan. — Predstave ob; 3., 5., 7. in 9. * , ^ ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. ?reselitueno nsznonilo. * Komercijalna tanka u. t PODRUŽNICA LJUBLJANA. Atiiaci a banke Ceho-Slovaškt Legiji v Pragi se je preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu št 5 o Mm zaižapib mi se oddajo v večjih ali manjših partijah ali tuđi v celoti razne poučne in zabavne slovenske in nemške kniiae starejši letniki „Uut • iianskeaa zvona", traovske knijge. svinžniH razglednice in razne druge plsalne re od Ljubljane ob Dunajski cesti — naprodaj. Vodovod v hiši. Pripravna tuđi za obrtnika. — Cena 120.000 Din. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod flSolnčna !rga 209» I lik li LJBLJUI i ttSTITKiS ! misi Mri- : tetu nKv- \ - ___,_ ***.* ! WjHfili UflJBBl laju j| StllJM Buteiike vinske m bordeaux ter šam« panjske steklenice 7/10, enkrat rabljene — naprodaj v vsaki količini po najzmernejši ceni. — Adolf Hochstadtcr. Zagreb. Skalinska ulica 4. 205 Gostilno na deželi na prometnem kraju iščem v najem; event. kupim z vsem inventarjem. — Ponudbe pod •Prometni kraj/212» na upravo «Slov. Naroda». Kontoristinjo z,moiuo, sprejmem za pišamo v Stubici Donji. Obvladati mora popolnoina slovensko, hrvatsko in nemžko korespondenco. Ste-nografistinie imajo prednost. Začetnice ne sprejmem, da le-po in brzo piSe Stanovanje event. v hisi. Lastnoročno pisane ponudbe v oajmanj B jezikih t navedbo zahtevkov. spričevall, sliko in mogocim nastopom aa aaslov: Evgen \. Feller, Zagreb, JurČevska 31/a. 197 MR feAHOVtt PLANINKA' Prenavlia. čisti in osve-žuie kri :zbo!;Sa slabo Drebavo. slabotno delo-vanie črevesa in vzpod-nuia apetit — 1 pakei 20 Din. — PriDnrnča: Lekarna Bahovec, LJUBLJANA Kons-resni trc 177 Lmsk! pomladnl veleseiem 19Z8 Splosm reksejem....... 4.—1Q. marca Tekstilni, čerljarski in u^njarki vele>f jf m 4.— 7. marra Tehcićni in *taTbeni relesejem . . . 4,—14. marra Prvi med na rod ni velesejem artomobilot . 4.—U. marra je najugodnejši kupcijski trg in naj-većji velesejem v Evropi Znižan« Tome tene, bretplačni Tiium. — Pojasnila Zupančič. — Z« cNaiodoo tiskamo*: Fran Jezertek. — Za upravo ia inaeratni del Usta: Oton Chriatoi. — Vat v Ljubljani.