noiooiiium mesečno 25 Diu. tu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <M> Din, za inozemstvo 120 Dir
U red n išt vo je t Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
Ce k. ratun; Ljab* liana M. 10.650 ia 10.549 sa inscratei Sarajevo Stv. 7565. Zagreb »t*. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — sočna 299*, 2994 in 2059
Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku
NAŠ PROTEST
Po osemnajst letih, lcar smo Slovenci po svoji lastni volji državljani Jugoslavije, nam preti zdaj najhujše razočaranje, svobodno smo se odločili za eno državo s Srbi in Hrvati v prvi vrsti zato, da bi se s pomočjo dveh bratskih narodov za vedno zasigural obstoj in pospešila rast slovenstva, pa da bi se enkrat pod to eno streho združili vsi njegovi sinovi. V zameno smo v skupno državo prinesli vrednote svojega zemljepisnega položaja, svoje miselnosti, ki veže vzhod z zapadom, in svojih talentov ter smisla za mirno in urejeno državno življenje na podlagi poštenja na vseh javnih področjih. To je gotovo najsolidnejša podlaga za politično, kulturno in gospodarsko sodelovanje treh sorodnih jugoslovanskih narodov v eni, demokratični državi, in vsi, ki so iskali in iščejo drugega iundamenta, se lovijo za prazne iantome.
Ce bi demokratična Jugoslavija Slovencem kot narodu, ki njegovega razvoja po notranjih zakonih samosvoje rasti ne more in nc sme nihče in ničesar več zavreti in obrniti nazaj, ne nudila in jamčila tega, kar brez vsakega ugovora ali pomisleka od naše strani pušča Srbom in Hrvatom — to je, rabo in nego lastnega jezika, kulture in nravi — potem bi skupna država sploh ne imela nobenega smisla in opravičbe. Bila bi pač najhujša ironija, če bi Slovenci v lastni, svobodno izbrani ter z vsemi našimi gmotnimi in moralnimi silami do skrajne meje samopožrtvovalnosti vzdrževani državi ne mogli ohraniti pridobitev, ki smo si jih v stoletni borbi za obstoj s tujekrvnim gosposkim narodom s težavo priborili — to namreč, da umo postali pravi narod z vsemi pravicami, ki so narodu svojske. Mi nismo stvorili Jugoslavije niti kot kakšna tuja narodna manjšina, ker smo pač Srbom in Hrvatom sorodni, niti kot najmanjši del kakšnega v goli domišljiji obstoječega jugoslovenskega naroda, ampak kot slovenski narod, ki je, naj bo še tako majhen, ostalima bratskima narodoma kot svoja celota popolnoma enakopraven in nima nihče pravice, da bi od njega zahteval, naj se številčno močnejšima narodoma asimilira v škodo samega sebe ter žrtvuje svoj jezik, svoj kulturni značaj in nazor ter svoje naravne in nravstvene osobitosti. Naša država takih žrtev ne potrebuje, ker bo tem bolj močna, čim bolj bo vsakemu pustila, kar je njegovega, dočim jo hegemonistični plemenski centralizem le slabi in razdvaja, ker je za zastorom jugoslovenskega nacionalizma državo le izkoriščal in vire njenega bogastva v svoj prid izčrpaval.
Dobro vedoč, da se gotovi nagoni in stremljenja po izključni posesti moči ne dajo premagati in potlačiti čez noč, ampak da je za to treba časa, dela in daljšega razvoja, smo dolgo in veliko potrpeli ter dopuščali marsikaj, kar se je godilo in izvršilo proti naši volji, bodisi da smo bili preslabi, da to preprečimo, bodisi da ni bilo vse bistvenega pomena in smo manjše zlo trpeli, da ne bi se rodilo večje, ki bi moglo zrahljati našo skupnost ali pa nas spraviti v položaj popolne nemoči, s katero bi morali gledati, kako se ob čim manj mogočem odporu demontirajo bistveni pogoji za naroda vredno življenje in napredek našega ljudstva. Z ničemer nismo Slovenci pokazali večje in globlje ljubezni do države kakor s tem, da smo skušali zastaviti svoje sile zanjo v pozitivnem delu, čeprav nam ni bilo vse prav, kar se je v imenu »državne koristi« preko nas godilo, ker smo bili prepričani, da se bo ravno zaradi našega do zadnje še dopustne meje požrtvovalnega aktivizma v izgraditvi našega skupnega doma polagoma likvidiralo mišljenje in stremljenje onih sil, ki so skupno delo motile ter venomer skušale tvračati državno politiko na pot, ki ne odgovarja sodobnim potrebam in nalogam demokratične državne celote in more vesti samo v tiranijo in revolucijo. To je bil tudi poglavitni motiv, ki nas je po razkrajalnem delovanju z absolutno močjo obdarjenega prošlega režima napotil, da smo sprejeli sodelovanje v skupini JRZ, ki si je postavila za cilj demokratično vladavino na podlagi neokrnjene polne enakopravnosti Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki ni mogoča drugače kakor v samozakonodajni ljudski upravi, v kateri vsak svoje narodne in pokrajinske zadeve sam vlada, skupno pa je to, kar je za državno celoto neobhodno nujno.
Tembolj nas mora zato osupniti in razburiti, če po srečnem zasnutku in začetku take politike, ki bo, če bo dosledna, morala kot končni rezultat roditi nujno potrebno ustvarjajočo soudeležbo hrvatskega naroda, ki si to čedalje bolj želi, opažamo, da razdiralna sila iz ozadja naše nesrečne prostosti še vedno ne miruje in kot strup v skritih žlezah organizma nadaljuje svoje delo, da bi jugoslovanskim narodom veselje in voljo do složnega sodelovanja v državi zagrenila. Zakaj kdo drugi, nego taka neodgovorna skrita sila naj bi bil, ki hoče pod krinko jugoslovenskega nacionalizma za vsako ceno, ue oziraje se na našo voljo in narodno zavest, proti ljudstvu in njegovim zastopnikom, enostavno diktirati državni monopol nad šolskimi r.njigami ter jih ▼ smislu jezikovnega in kulturnega unitarizma izenačiti tako, da bo naš posebni
slovenski narodni jezik moral napraviti mesto jugoslovenski mešanici ln da se bo naša kulturna in nravna osobitost vtopila v neko jugoslovensko zbrozgo. Odgovorni iaktorji sedanje vlade za to niso bili pooblaščeni in kaj takega ne morejo hoteti, ker ima ta vlada svojo pravico do obstoja in delovanja le v sodelovanju voditeljev slovenskega ljudstva. Zato je uganka, kdo bi mogel biti močnejši od nje, da zdaj v resnici grozi nevarnost, da se monopolizacija in uniiikacija šolskih knjig kljub vsem našim protestom le izvede in da bo naš jezik, v katerem je bila spisana prva jugoslovanska knjiga, ko je drugod še ležala tema in nezavest, ponižan na dialekt alpskih Slovenov, ki jih je trdovratna oblastnost gotovih hegemonistov od včeraj kot narod obsodila na smrt. Odgovor na to je za nas pa tudi za režim, ki hoče z našo pomočjo državno politiko sanirati na podlagi ljudske volje, bistvene važnosti, ker gre za čast in vrednost slovenskega naroda in za princip, ali je enakopraven ali ni. Tukaj se neha vsako slepomišenje, vsako zavita irazarjenje in vsak poizkus zameglevanja vprašanja, ki ga smatramo za kardinalno in v katerem ni mogoč noben kompromis in nobeno politično trgovanje. Zakaj nobena dobrina, ki jo daje soudeležba na vladi, naj bi bila še tako velika, ne odtehta življenjske važnosti načela, da smo in moramo ostati Slovenci v skupni državi svoja narodno osebnost in da je od tega odvisna tudi vse naše praktično zadržanje ▼ vseh vprašanjih brez izjeme.
Oba zastopnika slovenskega ljudstva v vladi sta storila vse, da preprečita uveljavljeni* učnega načrta v duhu unilikacije, ki ga hoče neznana sila realizirati vprav sedaj, ko imamo režim, pod katerim bi za tako dejstvo morali nositi odgovornost predstavniki onega naroda, proti kateremu je monopolizacija in izenačenje šolskih knjig in vsega pouka sploh naperjena. Da je tak zamisel sploh mogoč, ko slovenski narod po pravici živi v prepričanju, da sta njegova zastopnika v vladi najtrdnejše jamstvo za spoštovanje njegovih osnovnih naravnih pravic, ja kaj značilno in zbuja dvome in pomisleke v osnovanost onega optimizma, ki je v našem naroda spričo preobrata naše državne politike septembra meseca lanskega leta zagorel. Zakaj, kar se kljub protestu našega ljudstva in njegovega voditelja zdaj namerava, je polna negacija vsega, kar imamo pravico zahtevati kot narod in kar mora vsak jugoslovanski državnik smatrati za sveto in nedotakljivo in kar bi že davno moralo biti zagarantirano v osnovnih zakonih država^ ne pa da se neprestano smatra za vprašanje in ogroža in tak6 inajejo temelji naše državna skupnosti same od strani, ki bi bila zadnja, katera bi to smela. Naša zastopnika v vladi bosta zdaj, ko iz nevarnosti preti postati dejstvo, gotovo z vsem poudarkom ponovila svoj protest, ki ga ne bo mogel omalovaževati nihče, ki mu je na sodelovanju našega naroda pri perečih vprašanjih naše bodočnosti. Zakaj vsaka špekulacija, da bi se dalo slovensko ljudstvo zadovoljiti s čimer koli za ceno svojega narodnega, jezikovnega in kulturnega bistva, predstavlja napačen račun, ki bo moral roditi nedogledne posledice, kakršnih bržčas ne pričakuje, kdor si je uresničenje unifikacijskega učnega načrta vbil v glavo — če pa je morda vprav to njegov namen, potem pa dokazuje, da mu je kaj malo mar države, ki se mora naslanjati na zadovoljstvo svojih svobodnih državljanov. Da pa je vsak iašistični državni zamisel potlačenja ljudske volje in njenih narodnih pravic prazna marnja in lahkomiselno igranje z državnimi interesi, niso dokazali samo rezultati dosedanjega jugoslovenskega centralizma, ampak dokazujejo tudi z vso strašno zgovornostjo dogodki, ki se prav v teh dneh odigravajo po vsem sveta.
Naš protest, ki ni stvar te ali one stranke, tega ali onega svetovnega nazora, te ali one socialne in druge smeri v našem narodu, ampak je stvar, v kateri mad slovenskim ljudstvom ni prav nobene razlike, ker je to stvar naše narodne samobitnosti, narodne eksistence in pravice do lastnega kulturnega obeležja ter napredka — naš protest pomeni za tiste, na katere je naslovljen: ali — ali. To mirno ugotavljamo, ker vemo, da jc v tem vprašanju ves naš narod kot ena duša za nami in da se ne bo ustrašil nobene žrtve, da uveljavi, če treba, svoje pravice proti vsakemu posegu. Ne samo vse naše kulturne institucije, tudi vse druge naše korporacije z zastopniki ljudstva v banovinskem sveto, ki pravkar zboruje, na čelu bodo naš protest ponovile tak6, da nihče ne bo mogel biti v dvomu, kaj pomeni. Ne zahtevamo samo, da se monopolizacija in unifikacija našega šolstva odloži, ampak da se popolnoma in brez vsake rezerve javno, stvarno in formalno razveljavi, kolikor sc slovenskega naroda tiče, in ponavljamo, da je od tega odvisno, kakšno stališče in razmerje bomo zavzeli do onih, ki bi s preziranjem te naše osnovne narodne zahteve dokazali, da nas ne smatrajo za enakopraven del celote in si s tem pred državo in svetom nakopali odgovornost, da politiko proti nam samoposebi umevno nadaljujejo brez nas.
Hodža žeti
Podonavska
Dunaj, 19. febr. SE Tukajšnji vladni listi, med njimi »Reiehspost« in >NeuigkeitsweltblatU, prinašajo dolga poročila o podonavskih pogajanjih, ki naj bi imela za cilj, da uresničijo načrt češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže, da se namreč ustvari s pristankom Italije najprej večja skupnost med državami Male zveze in Avstrije, nakar bi se ta prvi blok razširil tudi še na druge države, ki bi prevzele jamstvo za obrambo avstrijske neodvisnosti.
Tukajšnji listi naglašajo, da se peča dr. Hodža z mislijo, da bi sc na Dunaju sklicala prva podonavska konferenca med državami Male zveze in Avstrijo, med tem ko bi Italija in Madjar-ska delo konference samo opazovali in prispevali samo neuradno in nekako zakulisno k vprašanjem na dnevnem redu. »Neuigkeitsweltblatt« ve celo povedati, da imajo nekatere članice Male zveze namen predlagati, predno se podonavska konferenca sploh sestane, da se tudi Bo 1 g a r i j a p r i te g n c h konferenci kot izrazita podonavska drža v a. Baje bo to mnenje zastopal romunski zunanji minister Titulescu. 0 udeležbi Nemčije in Poljske za enkrat še ni govora in se je Titulescu baje izrecno zoper-stavljal namigovanju, da bi bilo prav, če bi bile Nemčija in Poljska vsaj obveščene, če že ne povabljene.
»Grazer Volksblatk, ki spada tudi k vladnemu tisku, pa pripoveduje, da ima dr. Milan Hodža Mussolinijev pristanek, da s c 11 a. 1 i j a več ali manj uradno udeleži podonavske konference na Dunaju, žc v svojem žepu. Tudi dnevni red vprašanj, ki naj hi se obravnavala na tej konferenci, nosi dr. Hodža že seboj in ga l>o razvil v Belgradu, kamor te dni pride na svoj obisk. Če se mu jtosreči, tako piše list, da najde v Belgradu in v Bukarešti povoljno razumevanje zn svoje načrte, potem se bo ustavil nazaj grede na Dunaju ter z avstrijsko vlado določil nndnljne podrobnosti. Čas, kdaj naj bi se aonferonca sestala, še ni določen in je malo verjetno, da bi ga bilo mogoče že sedaj določiti. Češkoslovaški ministrski predsednik, ki je velik optimist in zaupa svoji lastni odločnosti ter ugodni mednarodno-politični konjunkturi v Evropi, je prepričan, da bo vse pojasnjeno najdalj« d n srede m a r e a in da bi se tedaj konferenca lahko sestala. To bi bito pu niuuovuui
konferenca v marcu
mnenju tem lažje, ker bo tudi sestanek Male zveze sredi marca, kot uradno napovedano, in bodo takrat razčiščena vsa predhodna vprašanja, ker se bo Hodža sestanka Male zveze udeležil po svojem ponovnem obisku v Parizu in Londonu in bo jioln svežih novic.
Giimbos ne verjame
Lastnih komentarjev dunajski vladni tisk ne daje nobenih. Pač pa pade v oči, da daje vidno niesto izjavam inadjarskega ministrskega predsednika generala Gombosa, ceš da »podonavski problem za enkrat nikakor ni pereč, dokler traja italijansko-ahesinski spor in bo postal pereč še le, ko bo Italija imela svobodne roke. da se zanima za Podonavje«.
Italija tudi ne
V političnih krogih med državnim pod-Suvichem iu avstrij-
Havas poroča iz Rima: spravljajo današnji sestanek tajnikom za zunanje zadeve
skiin zunanjim ministrom Berger-Waldeneggom v neko zvezo z. razgovorom, ki ga je imel g. Su vich pred nekaj dnevi z. nemškim poslanikom v. Hasslom. Ti sestanki, naglašajo v političnih krogih, kažejo prizadevanje Italije, da hi po najnovejših vojaških uspehih v Vzhodni Afriki, čimbolj utrdila svoj diplomatski položaj pri državah, ki ne sodelujejo pri sankcijah. V zvezi s tem pripominjajo. dn so se nemško-italijanskl odnošaji od začetka vojne v Vzhodni Afriki do danes znatnn popravili. To se tudi opažu iz pisanja nemškega tisisa.
Revolucija v Paragvaju uspela
Do volitev vlada odbor trojice
ll-1 N<
Reuter poroča: Vrhovno oblast v Pa razvado novih volitev bo izvrševal odbor trojice, ovi oblastniki so sporočili bivšemu predsedniku republike Ajali,, da lahko osti ne v državi, da je popolnoma prost in da bodo skrbeli zu njegovo varnost. Predsednik se je že vrnil v svoje stunovanje s torpedovke. na katero je bil prejšnje dni pobegnil.
Potrjujejo, da je bivši vrhovni poveljnik general Esti Garibia jtobegnil v Brazilijo. Me-rodajni krogi izjavljajo, ila bodo nove volitve v treh mesecih.
Major Gonsales, ki igra med novimi oblast-
niki eno glavnih vlog. je izjavil zastopnikom listov, da novi oblastniki ne očitajo osebi bivšega predsednika republiki Ajali ničesar, pačita priznavajo njegove velike zasluge. Gibanje, ki je izpremenilo vodstvo državne uprave, je nastalo predvsem zato, ker je po Končani vojni vrhovni poveljnik general Ksti Garbia napravil hude napake in ker je vlada s svojim delom zn obnovo države postala zelo počasna.
Verjetno je. da bo za začasnega predsednika republike postavljen senator Daroza. ravnatelj lista »E1 Diario«. G. Daroza ho opravljal predsedniško dolžnost do uovih volitev.
Španija po
Vlado bo sestavil Azana
Madrid, 19. februarja, b. Snoči so se razširile po mestu vesti, da so nekateri častniki pripravljali vstajo, ki pu je bila pravočasno zadušena z drakoničnimi ukrepi vlade, ki je izdala tudi povelje za aretacijo dveh višjih častnikov. V notranjem ministrstvu so pa vesti o nameravanem državnem puču demantirali.
Madrid, 19. februarja, b. Sedaj krožijo sledeči podatki o izidih zadnjih parlamentarnih volitev, po katerih nuj bi bili dobili. Gil Rob-lesova ljudska stranka (CEDA) 104 (preje 114), tradicionnlisti 15 (20). monnrhisti It (14), desnica 16 (14). agrarci 14 (28), katalonski republi-
Goring v Varšavi Lov ,n p°litika
Varšava, 19. febr. A A. Ministrski predsednik Goering. ki je s svojo soprogo prispel v Varšavo, bo danes opoldne sprejel v avdijenei od predsednika republike Moscickega Nato bo prisostvoval kosilu, ki ga priredi zunanji minister Beck. Popoldne odpotuje Goering v Bja-lovico, kjer se udeleži velikega lova
V poljskih političnih krogih izjavljajo, da Imj do kosilu, ki *a poljski zunanji minister
Beck priredi danes predsedniku pruske vlade generalu Goringu n« čast. vsekako prišlo do političnih razgovorov. Kot možne teme tega razgovoru omenjajo, vprašanje tranzitnih železniških tarif in vprašanje koinercializacijc nemškega železniškega dolgu Poljski, glede česar dela neke zapreke nemški minister dr. Sehacht ter naposled francosko • s o v j e. t -« k i pakt in vprašanje razmeri« r IJtvo.
kanci 8 (24), bn.ski.ški nacionalisti *> (10). neodvisni republikanci 27 (2t), katalonski levičarji 50 (20), republikanska unija 2S (20), socialisti 82 (50), federalisti t (0), sindikalisti i (0): jiodatki o Lerrou.xovih radikalih manjkajo.
Madrid, 19. februarja, e. Predsednik republike je poveril mandat zu sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku in voditelju republikanske levice Azani. Azuna je mandat sprejel.
Kralj Boris
zapustil Jugoslavijo
Belgrnil. 19. februarja, m. Danes popoldue ob jc zapustil našo prestolnico ter odpotoval v Sofijo bolgarski kralj Boris, ki se je preti dvema dnevoma nn povratku iz inozemstva ustavil v Belgradu pri knezu namestniku Pavlu.
Od bolgarskega kralja so se na kolodvoru poslovili tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič z velikim številom ministrov Kralj Boris jc pregledal vojaško četo, nato se je posebno prisrčno jKislovil od kneza namestnika ter se od-jieljal z dvornim vlakom. Vojaška godba je še enkrat v pozdrav zaigrala bolgarsko himno >šnmi Marica«.
Zasedanje bonskega sveta
Razprava o kmetijskem oddelku
obremenitvi ter prosi v tem pogledu, naj se ne nalagajo nobene nove davščine.
Ljubljana. 19. februarja.
Naše včerajšnje poročilo o zasedanju banskega sveta včeraj'popoldne izpopolnjujemo:
Alojzij Stulioc (zastopnik okraja Ljutomer) je jiroeil za izdatnejšo podporo za konjerejo, prosil je za |M>dporo naredbe o prevozu čebel na pašo v prid čebelarjem, dalje naj bi se trta izabela, ki je cepljena na amerikansko jiodlago, izločila iz seznama samorodnic. Pravilnik k vinskemu zakonu naj ee spremeni v tem smislu, da se sme žlahtno vino do 50% mešati z manj vrednim. Dimnikarski predpisi naj se v bodoče pravilno tolmačijo in naj se dovolijo lastnikom kmetskih domov olajšave.
Filip Križnik je v debati omenjal, da moramo tudi kmeta zaščititi z lastnini zavarovanjem proti starosti in onemoglosti, navedel je statistične podatke o številu posestnikov in obsegu kmetij v Sloveniji ter ugotavlja, da če bi ljudje plačevali j>o 5 Din zavarovalnega prispevka od ha zemlje, bi to zneslo vsoto nad 6 milijonov Din. Tudi kmetu in ne samo delavcu je jKitrebno zavarovanje zoper nezgode itd.
l)r. Ravnik (Maribor) zahteva boljše dotacije za razne kmetijske šole v Mariboru ter je proti ukinitvi kmetijske kontrole in poifckusne jx>staje v Mariboru.
Josip Klflkl (Dolnja Lendava) proui bansko upravo za naklonjenost Soli v Kakičanu. priporoča ustanovitev zadrug, ki bi onemogočale špekulacije z agrarno zemljo, dalje priporoča fond, iz katerega naj bi se fiodeljevale podpore v primerih nesreč. G. ban naj podpre stremljenje Slov. Krajine, da se v bodoče v finančnem zakonu zniža katastrski dohodek za Slov krajino od 30 na 20.
Jurij Kugovnik (Prevalje) navaja težave hribovskega prebivalstva svojega okraja, ki so potrebni stvarnega jKiuka v kmetijskih zadevah. Zato prosi čini večjo pomoč kmetijskih referentov, obenem pa sporoča tudi zaupanje ljudstva v sedanjega gospoda bana.
Peter Rozman (Maribor-mesto) ugotavlja predvsem, da je za ustanovitev kmetijske zbornice potrebna najprej kmetska strokovna organizacija, ki naj bi bila samo strokovna Posestva, zlasti taka, ki so last inozemcev in ki so slabo upravljana, naj bi se oddala v najem sosedom kmetom. Inozemske oskrbnike (šafarje) je treba odstraniti in nadomestiti z domačimi ljudmi, zlasti z absolventi kmetijskih šol.
Peter Arnež (Jesenice) prosi še uvaževanje za nekatere hudournike na Gorenjskem
Ing. Vrhnjak (okraj Slovenjgradec) govori o jx>trebah svojega okraja, zlasti o elektrifikaciji, ki ni bila izvedena ekonomično, dasi je okraj najbolj elektrificiran Gospodarstvo tega okraja je pričelo propadati. Komasacije občin so bile izvršene proti volja naroda. Prosi barisko upravo za razna izboljšanja v tem okraju.
Alojzij Mihelčič (Celje) govori o našem hmeljarstvu. ki mu je treba posvečati več pažnje. Našemu hmelju je treba preskrbeti doetop na svetovni trst. V Celiti je nujno potrebno hmeljarsko nadzorništvo.
Josip Gale (okraj Litija) prosi za zboljšanje positavke za gnojišča ter govori o skrbeh svojega okraja, za katerega prosi bansko upravo fKJinoči.
Franc Štrubelj (mesto Višnja gora) predlaga, naj bi banovina najela kakšno cementarno, ki ni v prometu, ali pa naj bi ustanovila svojo. Govori o malenkostnih dohodkih kmeta in o njegovi težki
Tretji dan zasedanja
Razprava o prosvetni politiki
Tretja seja zasedanja banskega sveta se je	čenih 200.000 Din. Končno bo banovina iz pro-pncela daues ob 9 dopoldne. U overovutelju	računskih sredstev podpirala šolske kuhinje za zapisnika je ban dr. Natlačen imenoval gg. dr.	učence osnovnih šol in dijake meščanskih in sredic isenjak a lu Alojzija Zupauoa.	; njih Šol, preskrbo učencev z učili, izvedla kot lani r i, odde'ek l,e poročal načelnik gosp.	oblačilno akcijo za božič, podeljevali! srednješol-Breznik. Uvodoma je dejal, da se je pomanjkanje	cen. štipendije visokošolcem pa štipendije in en-
Klekl Josip (Doljna Lendava) se v početim
svojega govora zavzema za verske šole, ki jih je Slovenska Krajinu že imela, u jih je po prevratu izgubila. Izraža iipunle da se bodo verske šole zopet dovolile, kajti prav v verskih
Martin Steblovnik (okraj Gornji grad) povdar- I iolah f "tr,oc' najbolj dobro vzgojo tako ja važnost kmetijskega nadaljevalnega šolstva, za | _v.„^rsLem. A0.1.-* »arodiieui .."f1".1 ''Leal ,Pr?; katerega manjka učiteljslva. Zato naj bi učiteljišča
predvsem podpirala vzgojo kmečkih sinov za učitelje, enako tudi učiteljice, ki so doma s kmetov. Predlaga zboljšanje postavke za travništvo na račun postavke za silose. Govori tudi o potrebi regulacije Pake in njenih jiotokov in o jiotrebi žreb-carne, ker pri na« primanjkuje dobrih plemenjakov.
Ludvik Kuder (Okraj Celje) govori o potrebi (»odpiranja hmeljarstva, zlasti naj bi se vzgojila nova vrsta hmelja, ker sedanje rastline degenerirajo. —
Alojzij Zoren č (okraj Šmarje pri Jelšah) govori o kmetijskih potrebah svojega okraja. Predvsem prosi za brezplačno cepivo proti svinjski rdečici, za regulacijo Sotle, za preureditev ekonomije zdravilišča Rogaška Slatina, ki bi moglo ! služiti tudi kot vzorno kmetijsko posestvo, za ustanovitev kmetijske gospodinjske šole v Rogaški Slatini, za dodelitev bikov plemenjakov, za obnovitev obratovanja zadružne mlekarne v Ijsičnem, za podporo Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v Pilšlajnu, za nabavo dovoljne množine >Distola<, ki je potreben za zdravljenje živine, za nabavo diapozitivov za podeželska prosvetna društva in za zafičito vinogradnika pred uvozom grških rozin, ir. katerih delajo trgovci žganje. G. Zorenč se je zahvalil g. banu za pragmatiziranje dosedanjih za- i sebnih živinozd ravnikov.	j
Pavlin Bitnar (okraj Črnomelj) naglasa siro- , mašnost prebivalstva Bele krajine, ki si ne more i samo pomagati in je zato potrebna pomoč bano- , vine. Veliki kon-.pleksi zemlje (steljniki) bi se | mogli spremeniti v rodovitne njive. To stvar naj bi i prevzela banovina. Regulirati bi bilo treba mo- i čvirja in vode v Beli krajini. S tem bi se dalo pridobiti mnogo zemlje. Beli krajini je nujno potrebna sadna drevesnica. Govori dalje o raznih živinorejskih zadevali, o potrebi zaščite hrastovih i gozdov in o potrebi spremembe lovskega zakona, 1 ker v Beli krajini delajo divji prašiči zelo veliko škodo. —
Dr. ^eter Jereb (mesto Radeče pri Zidanem mostu) predlaga omiljenje prakse glede obravnavanja in opreme prošenj pri kupoprodajnih j>ogod-bah gozdnih parcel.
Demeter Weble (Novo mesto) poudarja predvsem. da so bili 1. 1932 odstranjeni iz službe nekateri kmetijski uradniki zaradi političnega prepričanja ter so bili mnogi zapostavljeni. Črosi za popravo krivic. Priporoča pospeševanje vinarskega zadružništva. Naše kmetijstvo se mora prilagoditi industriji in mora zato jiospeševati gojitev oljnatih rastlin. Polrebna je regulacija Temenice. Za Suho krajino je nujno potreben veterinar.
Dr. Alojzij Visenjak (mesto Ptuj) priporoča
svete je popolna verska svoboda Poudarja važnost verskih šol za Premurje. V Prekmurju so bile pred vojno verske šole. Prekmurski narod je dal vse, da so se te šole vzdrževale. Na teh šolah se je katekizem podučeval samo v slovenskem jeziku. Po preobratu je Prekmur-je izgubilo te šole, pozneje si jih je zopet pridobilo. Tem šolam je pripisati veliko zaslugo, da se je ljudstvo ohranilo zvesto svoji materinščini in svojemu narodu Čita pismo, ki ga je prejel iz Kočevja V tem pismu neki ugledni kočevski Slovenec piše g. župniku Kleklu o obupnih razmerah, v katerih žive kočevski Slovenci, in sicer celo po takih va»eh, kjer so v večini. Izpostavljeni so germanizaci ji. Tako na pr. nekateri župani proti določbam zakona ne znajo ali nočejo znati slovenski. Občinske uprave zapostavljajo Slovence, nadejajoč se, da utegne še vedno priti na površje JNS, ki jim bo dajala potubo v zatiranju slovenskega prebivalstva. V zvezi s tem pismom slika tudi prilike v Prekmurju. Predlaga, da se postavke partija 18, pozicija I in pozicija 4 povečajo. — Uj>o.števajo naj se iz teh postavk v prvi vrsti rodbine z velikim številom otrok Slovenska deca naj se vzgaja v strogo krščanskem duhu.
Pomočnik bana dr. Majcen pojasnjuje, da so dajejo podpore, v kolikor navtueni postavki ne zadostujeta, revnim otrokom iz bednost-nega fonda, pozicija 4. kjer je predviden kredit 1,100.000 Din.
Franc Bajler (Murska Sobota). Proračun prosvetnega oddelka se rau zdi prenizek. Ker se bremena ne morejo zvišati, bi se mogla zvišati edinole državna dotacija, ki te * predlogu proračuna vstavljena z naravnos nizkim zneskom. Vsi poskusi centralizacije it unifikacije predstavljajo demontažo slovenske kulture in slovenskega gospodarstva. Končni namen tega prizadevanja je iz treh narodov napraviti en narod. Nadalje navaja primer kočevske gimnazije, kako se višje slovensko šolstvo postopoma demontira. Predlaga, naj se v proračun prosvetnega oddelka vstavi 80.00C Din za slučaj, da država ne prevzame višjih razredov na gimnaziji v Murski Soboti.
Dr. Adlešič (Ljubljana) govor-' o mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in o njenem prevzemu po državi. Država je namreč samo odredila, da se otvori v Ljnl liani ženska realna gimnazija. V drugih banovinah pa je država enake samoupravne šole pretvorila v državne zavode in prevzela celo šilo j>opolno-rna v svojo upravo Ugotavlja, da se v primeru Ljubljane ne postopa enako kot v drugih pri-
naj bi se podpore gojencem kmetijskih šol dajale	i merih. Državna dotacija Narodnemu gletkli-
samo sinovom takih staršev, ki se obvežejo, da	! šču v Ljubljani je padla od 7 milijonov na 3
bodo 11 gojenci potem dalje izvrševali kmetijski	, milijone dinarjev. Obstoja nevarnost, da bo
poklic. V ptujskem okraju ie potreben še en kme-	moralo gledališče v Ljubljani ustaviti svoje de-
tijski referent	i----j- /-m-j-jj	... '. . r
naj dobi gotov vpliv na vrhovno vodstvo gledališča, tako v gospodarskem kot v kulturnem pogledu in to potom prosvete. Postavka za podpiranje dijakov srednjih Sol naj sr poviša, in naj se iz nje podpirajo predvsem sposobni in talentirani sinovi naših kmetskih staršev, —
Jakob Jan (Radovljica) pripcm.nja nn izvajanja predgovornika. da sta postavki za ljubljansko gledališče in za dijaški podpore res prenizki. Je pa za to. da se postavka Din
učiteljstva, ki je v prejšnjih letih zelo oviralo razvoj šol, zmanjšalo ter je manjkalo na koncu 1934-35 le še 48 učiteljev, kar se je pa naknadno povečalo aa 150. Stanje aa meščanskih ia srednjih šolah se je v teku leta sicer tudi izboljšalo, kasneje pa zopet poslabšalo in manjka na meščanskih 16, na srednjih pa 25 učiteljev. Veliko skrb povzroča visoko število nezaposlenih absolventov uč. šol (346) in univerz (okoli 100). Banovina jih je od vseh podpirala stalno le okoli 100 iz bednostnega fonda. Pomanjkanje učilnic je še vedno znatno in jih manjka še nad 1300. Pomanjkljivi šolski prostori slabo vplivajo na zdravje učencev in ne dvigajo učnih uspehov. Tudi pomanjkanje učil in raznih drugih pripomočkov je vedno večje. Sploh se pozna na vseh poljih osiromašenje prebivalstva. Napredek šolstva ovirajo tudi nedograjeni učni načrti za razne vrste naših šol ter pomanjkanje primernih učnih knjig, oziroma neprestano menjavanje istih.
V	naši baivovisi imamo: 848 drž. narodnih šol, 13 zasebnih narodnih šol, 13 gospodinjskih šol, 55 zabavišč, 13 zavetišč 7 šol jja ni otvorjenih. Učiteljev je bilo 4133, učencev pa 185.327. Učilnic je 2692, primanjkuje jih pa še 1255. Nadalje vzdržuje banovina več strokovnih šol in zavodov. Banovina je lani izvedla več socijalnih akcij za šolstvo, tako n. pr. samoučila za siromašno mladino ljudskih šol, priredila lani božnico, podpirala šolske kuhinje, dajala številne podpore in šlipendije. Meščanskih šol je 36 državnih in 8 zasebnih s 7859 učenci. Srednjih šol je 11 popolnih in 1 štirirazredna z 9962 dijaki. Obisk je v primeri z lanskim letom narastel za 21 oddelkov in 777 dijakov. Tudi tu opažamo pomanjkanje prostorov.
V	naši banovini imamo 1480 humanitarnih društev. 836 prosvetnih društve, 811 patriotskih i« nacionalnih društev, 308 sokolskih društev in čet, 208 pevskih in glasbenih društev, stanovskih in utrokovnih društev itd., skupno 4782 društev
Program za 1936-37.
Program obsega ustanovitev še 42 novih osnovnih šol in šolskih okolišev, ker imajo učenci uosedaj predaleč v šole. V razredih, kjer je več učencev, kot znaša maksimum (65), se morajo izvršiti delitve in »tvoriti novi razredi. Kjer obiskujejo slovenski otroci manjšinske šole, je treba skrbeti za popolen slovenski pouk. Ohraniti je treba še nadal|e nekatere pomožne šole. Banska uprava bo |x)dpirala akciie za zidanje novih šol ter sploh razne akcije šolskih občin.
Nadalje bo treba odpreti dve novi meščanski šoli: v Zagorju ab Savi ter Slov. Konjicah, razširili pa obstoječi v Litiji in Črnomlju. Olede srednjih šol bo banovina delala na to, da se sedanja II. realna gimnazija razdeli v dve gimnaziji, nadalje da se odpre v Mariboru nižja realna gimnazija itd. Za vsetičiliško knjižnico je ponovno dolo-
kratne podpore.
Dr. Leskovar (Maribor) govori o katehet-
skih plačah, glede katerih je prepuščeno občinam, da odločijo, če in v kakšni izmeri se naj izplačajo. Sedanji občinski odbori izvoljeni pod prejšnjim režimom, ti so ali sploh odklanjali izplačila teh nagrad, ali pa priznali ka-tehetskemu stanu neprimerno nizke nagrade. Večkrat pu tudi že odobrenih nagrau niso izplačali z izgovorom, da ni kritja Pros: g bana, naj napravi konec temu stanju.
Ban dr. Natlačen odgovarja na izvajanja člana dr. Leskovarja, da je v teku akcija, da preidejo ne snmo katehetske nagtf.dc, ampak tudi proračuni krajevnih šolskih odbcrov v celoti na banovinski proračun. V interesu narodnega šolstva je, da se v takih banovinah iz-vr5i nekaka nivelizacija, da na ta način močnejše občine prispevajo k šolstvu v večji meri. Banska uprava je na tozadevno vprašanje izjavila, da je načelno za tako rešitev.
40.000 im Ijubljausko gledališče črta ker itak dobi precej veliko državno dotacijo. Partija "V> 1 a (zidanje novih šol) je odločno premajhna. Predlaga, da ie ta postavka ojači za 260.000 Din iz partije M-9a za Din 40.000. iz partije 34-9k pa za Din 120.000 in iz partije 54-2 za 100.000 Din.
Je za to, da se proračuni krajevnih šolskih odborov prenesejo v banovinsk' preračun. — K zgradbam novih šol naj se skuša pritegniti tudi državo Izda naj se primerna naredba, oz. ukaz na okrajne načelnike, (da se prepreči grda navada postavanja pred cerkvijo za časa nedeljske službe božje in to vsaj v daljavi do 100 metrov.)
Alojzij Janžekovič (okraj Ptuj): Priporoča naj se strogo gleda na to, da se vse učiteljstvo depolitizira. Tudi njihova organizacija je napravila ta sklep. Je proti temu, da bi poročene in dobro situirane žene zavzemale učiteljska mesta. Naj se na deželi šport ne propagira preveč, in naj se ? prvi vrsti vzgaja verski, moralni in socialni čut mladine. Revna šolska mladina naj bi bila uporabljena pri zatiranju raznih škodljivcev in naj bi se tem otrokom dale primerne podpore. Visoki zneski, ki so namenjeni gledališčem, bi se dali v sedanjih težkih gmotnih in gospodarskih prilikah in razmerah s pridom uporabiti tudi za pobijanje brezposelnosti in s tem obenem tudi za pobijanje komunizma, ki vedno boli grozi.
Ivan Š e r b i n e k (okraj Maribor levi breg), stavi nekaj predlogov glede osnovnega šolstva. Nadalje prosi za podporo, namenjeno za zgradbo novega prosvetnega doma v Svečini. V primerih, ko učitelj ali učiteljica nastopi bolezenski dopust, naj ■;e poskrbi za nadomestno učno moč.
Alojzij § t u h e c (okraj Ljutomer) se strinja najbolj z izvajanji člana Jana, da naj se postavka za zidanje šol poveča. Pri razdelitvi podpor iz partije 38, poz. 4, naj se ozira tudi na obmejne šole okoli Gornje Radgone in Apač. Naj se da podporo za amortizacijo šole v Radencih.
Alojzij Mihelčič (Celje) izvaja: Poročilo načelnika prosvetnega oddelka navaja pomanjkanje ličnih moči na šolah. Apelira na bana, da se brezposelni učiteljski kandidati in profesorji, ki so bili odstavljeni, čimprej nameste. Skrbeti moramo tudi za zaposlitev inteligence. Predlaga, da se vzdrževanje meščanskih šol preuredi tako, da bi za poslopja skrbela sedežna občina, stroške za vse ostale potrebščine pa naj bi prevzela banovina.
Ivan S e r b i n e k (okraj Maribor levi breg). Naša zahteva je: naj se zakon o ljudskem šolstvu tako preuredi, da' bodo sestavljali temo o nastavljanju učiteljstva zopet izvoljeni krajevni šolski odbori, ki bodo terno predložili okrajnemu ali bano-vinskemu šolskemu odboru, ki bo potem po želji ljudstva izbral najboljšo učiteljsko moč za prazno mesto, a) Obveznost obiskovanja šole naj traja od končanega 6. leta do dovršenega 14. leta, kakor je bilo nekdaj, posebno za deklice, b) Za otroke stare 15 let, naj se uvedejo največ 3 mesece trajajoči zimski kmetski nadaljevalni tečaji, obvezni, ločeno za deklice in dečke, po sistemu danske ljudske visoke šole. c) Počitnice, naj trajajo od 1. septembra do 1. novembra, ker takrat rabijo posestniki otroke za pašo, siromašni otroci pa imajo priliko, da si zaslužijo obleko. Mnenje naše je, da je učitelj tu za naše otroke m ne nasprotna
Dr. Ravni har (Ljubljana) izvaja: Proračun prosvetnega oddelka je zelo skromen, saj predstavlja samo 16% celotnega proračuna banovine. Naša uprava se trudi, da s skromnimi sredstvi izdrži pri nas svoj kulturni standard in da
posvetili popolnoma kulturi in pro-sveti. Mesto Ljubljana je pripravljeno odstopiti brezplačno poslopje državi za žensko realno gimnazijo, če prevzame država tudi osebje. Banovina izvaja tudi neke vrste samopomoči, ko vrši izdatke, ki bi jih morala nositi država. (Partija 33, pozicij« 2 a, 5 c itd.) Prosim g. bana, da se čimprej uzakoni ze izdelani zakon o varstvu starin in umetnin. Kot v mnogem drugem pogledu, tako vrši banovina samopomoč tudi v pogledu univerzitetne knjižnice, za katero je predviden prispevek 200.000 Din.
UčiteVske premestitve in bonski svet
Član banskega sveta g. Alojzij Zorenč od Sv. Petra pod Sv. gorami (zastopnik okraja Šmarje pri Jelšah) je imel naslednji govor:
»V dobi .TNSarske diktature je naše ljudstvo i ogorčenim srcem moralo gledati žalostno dejstvo. da 80 tedanji oblastniki desetine in desetine učiteljev, ki so živeli šoli in svoj poklic izvrševali j V popolno zadovoljnost staršev in všolaiiih otrok, i nifcvil' razlogov premetavali po banovini, po-j šiljali jih izven banovine, druge zapostavljali, upo-j kojcvall in degradirali. Gledali je moralo med j seboj mnoge učitelje, ki so brezvestno in popol-! lioma n ('osnovano denuncirali poštene ljudi in jim povzročili s preganjanjem težko materijalno in | moralno škodo, kazni in druge neprilike. Da se ; prav razumemo: ne trdimo tega o stanu, i pač pa o znatnem številu učiteljev, ! kar potrjujejo akti s podpisi učite-I j e v. Gledati je moralo ljudstvo, kako so premnogi učitelji pri raznih volitvah naravnost teptali volivni zakon in mimo tega kot strastni privrženci režima državi vdano slovensko ljudstvo obdolževali protidržavnosti. To so žalostna dejstva. čez katera politična in kultnrna zgodovina ne bo nikdar razgrnila plašča pozabljivosti. Teh zločinov nad dostojanstvom nčiteljskega stanu in
Iz žužemherške doline v premislek
Prejšnji teden smo imeli nekaj mrzlih dni. Ve seli ®o jih bili zlasti oni posestniki, ki imajo gozd onstran Krke proti Suhi krajini. Treba je že bilo drv, a po skrajno slabih potih, blatnih in ilovnatih, letošnjo zimo skoraj ni bilo mogoče voziti. Ta naša pota in naše borne prometne razmere so poglavje zase!
Na dolgi črti skoraj 20 km od Sv. Petra na Kočevski gori pa tja do Zagradca nimamo niti ene ceete niti ene poštene poti, ki bi peljala iz žužem berške doline In od reke Krke čez grebene tja proti Suhi krajini in dalje v ribniško dolino. Na ozemlju ca. 250 kV. km, niti ene ceste; slaba kolovozna pota in kravje steze vežejo home vasice kakor v njega dneh. Takih vasi pa je v tej pokrajini ni8 manj ko devetnajst.
Pa se še čudimo, če v teh krajih ni gospodarskega napredka. Kako pa naj bo? Gnojnica, zlata kapljica za kmečko gospodarstvo, se pretaka tiho m mimo po vaški poti. Pa reci vaščanu iz take vasi, zakaj vendar ne napravi gnojni6ne jame, mo dernega gnojišča i. td., in odgovoril ti bo prav eno stavno: »Ja. kako pa naj pripeljem pesek od Sv Martina po teh naših potih? Sai sem že v lansK »uši razbil voz in uničil vnličke. ko sem dan zn dnem vozil ure daleč vodo iz Krke!« — Ali ni morda prav govorili
Ni čuda. če je žalostno tudi poglavje higijene takih krajih. Razna predavanja, ves tozadeven pouk v šoli in pisarije po časopisih so brez uspeha. Treba ie vse kaj več. Mati, ki si ji govoril o negi, prehrani, zdravju in čistosti otroka, o snagi kmečkega doma in podobno, bo na dolgovezne razprave o mikrobih in bacilih vprašala tako priprosto: »Kako pa se naj ubranimo po naših vaseh teh pošasti, ko nimamo v poletni vročini niti umazane Krke, da bi si osvežili suha usta!«
Že nekaj let se gradi cesta iz Žužemberka proti Gradencu in dalje proti Suhi krajini. Žalibog, da se gradi to le z besedami in na papirju, ker je dosedaj zgrajene komaj par kilometrov. Ali ne bi bilo prav, da bi pri raznih fondih za javna dela našla tn cesta, ki bi mogla tako obsežen kos slovenske zemlje zvezati z ostalim svetom, primemo, če že ne prvo mesto v njihovih proračunih? Saj se izdajalo drugod lepi in visoki zneski žc za pre-ožitve klancev!
Govori se v zadnjem času mnogo tudi o vodo-odu po žužemberški dolini in Suhi krajini. Z uresničenjem te skrajno potrebne in neodložljive zamah, ki sc bo z njo. upamo, bavil tudi banovinski el gotovo z vso uvidevnostjo, resnostjo in Siroko-.'rudnostjo. bo naš mladi rod imel vsaj zadosti zdrave plin® vode. Če že ne kruha, zlasti v suhih letih pomanjkanja m siroščinc.
družinsko srečo poedinih učiteljev sc ne more noben pravični in svoje človečnosti zavedajoči se človek opravičiti. Tc krivice so vpile po zadoščenju in vsa poštena javnost je nestrpno pričako-va a. da vrne nova vlada, ki si je postavila za cilj nalogo, likvidirati diktatorski režim z njegovimi krivicami vred. učiteljstvo šoli in s tem zagotoviti učiteljskemu stanu zopet veljavo in dostojanslvo, ki ga med ljudstvom za uspešno vršitev svojega poklica nujno potrebuje. Ljudstvo hi bilo v svojih pravičnih pričakovanjih prevarano, če hi bilo 'nili pod sedanjim režimom ostalo vse pri sf.irem Kilo razumi takšno pravico: učitelj, ki je bil uri ljudstvu priljubljen in je vestno vršil svojo učifolMto službo, ta ostani v izgnanstvu, učitelj pa. ki je po-tvarjal volivne rezultate, ki je denuncirnl poštene državljane in si je zaradi lesa nakopal Ijud-ko jezo, ta pa ostani na svojem udobnem mestu — lake pravice naše ljudstvo ne hi moglo razumeti in tndi ne trpeti.
Zato je ljudstvo z zadovoljstvom pozdravilo ukrepe vlade, s katerimi je popravila »Indn na področju liudskošolskc prosvete vsaj de! krivi,, ki jih je izvršil diktatorski režim med liuiMšo-solskim učiteljstvom. V tem dejan ju vliid« vidi ljudstvo odločno gesto, ki kaže, d« hoče vlado v javnem življenju zopet uveljaviti moralno zakone m n postavi ti avtoriteto zakona. Prepričan sem da govorim v imenu ogromne večine d„vcn-i< ga ljudstva iu v imenu pretežne večini- članov banskega sveta, če predlagam sledečo
resolucijo:
Banski svet naproša g. bana, da sporoči kraljevski vladi zahvalo ogromne večine ljudstva v naši banovini za pravkar Izvršene premestitve učiteljstva. ko obenem prosi, da se i ostale krivice popravijo.
S temi premestitvami so se deloma popravile krivice, ki jih je svojevoljno, i t čisto političnih razlogov narekovala prejšnja strankarska diktatura mnogim vestnim učiteljem, ki so uživali popolno laupanje ljudstva. Če je bilo pri teh pre-meshtvah premeščenih tudi nekai favorizirancev prejšnjih diktatorjev, je bilo s tem le zadoščeno globoko užaljenemu pravnemu čutu ljudstva, hi hoče, da ima moralni zakon in avtoritet« postave ve jsvo tudi v javnem življenja. Prizadeti lii morali hiti hvaležni ljudstvu, d,i se je zadovoljil« s tako milimi odredbami.
Zato odločno odklanjamo umetno improviti-rane proteste, ki so jih organizirali prejšnji na-siiniki, dokazujoč s tem svoje amoralno pojmovanje javnega življenj«. Hladnokrvno so šli mililo brezštevilnih žrtev iz njihovih dni. iiditj p« Hlfnljo ogorčenje, ko se nikomur ni napravila krivica. Zadnje premestitve pomenijo vsaj delno zaeelitev ran in ozdravljenje javnega življenja.«
Govor a. Zorenča Je bil spremljan z aplavzom vsega banovinskegu sveta, ki je splošno prltrleval tudi predlagani resoluciji.
Josip Tratnik (Prežice) se pritožuje, da občine odnosno okrajni šolski odbori ne prejmejo nobenega denarja. To bo trajalo tako dolgo, da ne bo vplačanih iz brežiškega okraja vsaj 100.000 Din za amortizacijo šole v Senovem. Občina Blanca je tako zadolžena, da ne more kriti niti tekočih izdatkov. Dolgov ima 109.000 Din. Prosi g. bana, da ukine odlok, s katerim se je prepovedalo šolskim odborom izplačevati potrebne dohodke in da se da občini Rajhenburg in občini Blanci primerna podpora, da se poduk lahko vrši. Katoliška cerkev dobi napram drugim cerkvam ca 23,000.000 Din premalo dotacije. Navaja primere, koliko plačuje država letno duhovnikom drugih veroizpovedi. Iz teh podatkov sledi, da so katoliški duhovniki primeroma najslabše plačani. Katoliška cerkev nima od verskega sklada nobenih koristi. Prosi, da se ne-dostatki odpravijo in glede dotacije za katoliške duhovnike naj banovina posreduje na pristojnih mestih, da ne bodo zapostavljeni napram drugim. Izraža željo, da bi tudi učitelji dejansko in z zgledom sodelovali pri versko-moralni vzgoji mladine. Matere in fieri prihajajo predolgo v šolo. Sploh pa naj omožene učiteljice ne bodo učiteljice, pač
pa naj se plačajo učitelji tako, da bodo lahko vzdrževali svoje žene. Pridružuje se predlogu člana Jana, da se prepreči postajanje pred cerkvijo. Dodaja saino še predlog, da se med službo božjo zaprejo bližnje gostilne. Kritizira tudi letošnji način razdeljevanja podpor, oblačil itd. med šolske otroke. V bodoče naj se postopa v takih primerih popolnoma korektno.
Franc S t r u b e 1 j (inesto Višnja gora) predlaga redukcijo nekaterih postavk, ki niso neobhodno potrebne. Redukcija bi prihranila znesek 300.000 dinarjev, ki naj bi se uporabil za regulacijo Gro-supljice in za osuševanje močvirja pri Grosupljem.
Ivan B rod ar (okraj Kranj) govori o bano-vinskem šolskem fondu ter prosi za pojasnila. Deško vzgajališče v Ponovičah naj se preseli v Ljubljano. Govori o potrebi, naj bi bile šole po hribovitih krajih polno zasedene z učitelji. Gledati je treba tudi na to, da bi subvencionirana gledališča ekonomično gospodarila
Govorili so še nekateri govorniki, nakar je g 1 ban ob tri četrt na 14 zaključil sejo. Seja se je nadaljevala ob 16.30.
Popoldanska seja
Kritika našega šolstva
Na popoldanski seji je govoril o proračunu prosvetnega oddelka najprej dr. Vidic (zastopnik Kamnika). Uvodno je dejal, da pri nas ni pomanjkanja učnih moči niti prostorov, ampak da nam manjka kreditov, saj imamo dovolj brezposelnih učiteljev in srednješolskih profesorjev. Dotaknil se je tudi vprašanja učbenikov, kjer je nesrečni centralizem napravil veliko zmedo in nam grozi še nadalje z zmedo.
V	sedanjih razmerah vlada v našem šolstvu kaos in bi bilo potrebno šolstvo popolnoma reorganizirati še pred pričetkom pouka Kako koristna bi nam bila taka ustanova kot smo jo imeli preje: šolski svet!, ki bi lahko pripravila vse potrebno še pred pričetkom pouka in skrbela za nemoteni razvoj našega šolstva. Naša šola potrebuje miru, da bo lahko vršila svojo nalogo.
Podrobno je nato govoril o podporah našim najvišjim znanstvenim institucijan in gledališču, katere bi bilo potrebno celo zvišati Na vsak način pa naj se na pristojnih me«, tih pove, koliko povečanj in v kakšne namene je bilo predlaganih Na koncu svojega govora je predlagal resolucijo:
Resolucija
o monopolizaciii učbenikov
Banski svet dravske banovine, zbran na svojem VII. zasedanju v Ljubljani, odločno protestira proti zenačenju šolskih nčbenikov za naše šole, ker vidi v tem poskus potisniti slovenski jezik v stran in mu odkazati neko postransko mesto, nli ga polagoma popolnoma izriniti.
Banski svet zahteva, da se uvedejo v slovenske šole slovenski učbeniki, ki so jfh spisali slovenski znanstveniki in pedagogi, ki so že davno pokazali svojo sposobnost za ta posel.
Pri tej priliki izjavlja banski svet, da bo budno stnj na straži z.a nstnvno zajamčene prn-rfVlHf^slovfeiSkega jezika in njegovo veljavo v "fciŽlP^nnših uradih in pri vseh naših oblastvih. Zatb energično protestiramo proti vsem poskusom izriniti naš jezik iz uradnega poslovanja z vsiljevanjem raznih obrazcev in tiskovin, na katerih ni več slovenskega jezika, in sicer tnko poštnih, carinskih, železniških, kakor v novejših časih tudi davčnih tiskovin in zahtevamo, da sc da našemu slovenskemu jeziku, ki ga gojimo skoraj pet sto let, spoštovanje in veljava, ki mu gre pa ustavnih določilih in vseh božjih ia človeških pravicah.
Izjava g. bana
Po predlogu resolucije g. dr. Vidica je povzel besedo ban g. dr. Marko Natlačen, ki je izvajal sledeče:
Resolucija se tiče v prvem delu učbenikov.
V	svoji lastnosti kot ban sem podvzel razne korake glede ureditve tega vprašanja, vendar sem smatral, da ni potrebno, da ve javnost za vse moje korake, lu sem jih storil v moji uradni lastnosti kot ban. Povedati pa hočem končni efekt mojih prizadevanj, kar naj služi v po-mirjenje javnosti.
Ko sem bil zadnjikrat v Belgradu. sem obiskal tudi prosvetnega ministra. Z ozirom na moje zahteve je g. prosvetni minister sklical konferenco načelnikov ministrstva ter jim predložil moje zahteve. Po konferenci mi je minister dejal tole: Kar se tiče monopolizacije učbenikov, je konferenca zavzela stališče, dn se ta monopolizacija ne sme izvršiti. Konlerenca je izrekla mnenje, naj bi se učbeniki še nadalje odobravali po glavnem prosvetnem svetu, toda odobrena dela naj bi se dajala v tisk potom javne licitacije in bi dobila tisk v deb ona tiskarna, ki bi bila v ceni najnižja in izvršila delo najbolje, pa naj si bo to v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu ali Skoplju. Drugo je vprašanje enotnih učbenikov. Konferenca je zavzela lole stališče: Prvotni razpis je bil prenagljen, ne dovolj premišljen in znto tudi nemogoč. Jasno je, da je poleg srbskohrvaške slovnice istočasno slovenska nemogoča, ker takega jezika, kot ga uči taka slovnica: srbsko-hrvatsko-slovenskega ni. Slovnice se bodo odobravale za srbskohrvaške šole v srbskoh rvaškem jeziku, za dravsko banovino pa se bodo predpisale slovnice v slovenskem jeziku za slovenski jezik. Isto je stališče glede čitank: za območje srbohrvaškega jezika bodo čitanke v srbohrvaškem jezikn pretežno z deli iz srbskoh rvatske literature, dodani pa jim bodo tudi dodatki v slovenščini iz slovenske književnosti. Ostali učbeniki bodo vsebinsko približno enaki za vso dižavo, toda za zavode na srbohrvatskem ozemlju v srbohrvaščini, za zavode na slovenskem ozemlju pa v slovenščini. Zato izreka sedaj tole poročilo v pomirjenje javnosti.
Dr. Vidic se zahvaljuje banu za pojasnilo in prosi, da odloči, ali naj se resolucija predloži na merodajna mesta.
Ban dr. Natlačen nato predloži banskemu sveto na glasovanje tri resolucije in sicer resolucijo Franca Bajleca o potrebi popolne slovenske gimnazije v Murski Soboti, dalje resolucijo Alojzija Zorenča o premeščanju učite! j-stva in resolucijo dr. Vidica o minopolizaciji učbenikov. Prva in tretja resolucija sta bili sprejeti soglasno, druga, Zorenčeva, pa z vsemi proti dvema glasovoma.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, na /upadu milo, dež.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno, s prehodnimi slabimi padavinami, medeno im ubstm blada*.
Dr. Ivan Sajovic (Kočevje) naslika položaj v kočevskem okraju, ki je narodnostno mešan ter naglaša, da so do leta 1925 na vseh nemških šolah in na narodnostno mešanih krajih poučevali nemški učitelji, ki so bili nato skoro vsi odstranjeni, v zadnjih treh letih pa so se vrnili. Prosi v tem oziru pomoči.
Josip Tratnik (Brežice) govori o narodnih umetnikih, ki jih ima tudi slovenski narod precejšnje število. Mi znamo njihova dela ceniti šele po njihovi smrti, šele po njihovi smrti jih začnemo spoštovati. Dokler živijo, se ne brigamo za nje in njihov gmotni obstoj. To ni v redu. Zato pozdravlja postavko partije 34-5. Apelira na slovensko javnost, predvsem na premožnejše sloje, da storijo glede odkupa dela domačih umetnikov svojo narodno dolžnost.
Pavlin B i t n a r (Črnomelj) zahteva naj se razni izobraževalni tečaji vrše le med počitnicami, da ne bo trpel šolski pouk. Je za to, da na eni in isti šoli ne bi poučevali učitelji, ki so med seboj v sorodu. Govori o žalostnem jvoložaju ciganov, ki jih je zlasti v Beli Krajini mnogo. O šolskih razmerah v Beli Krajini govori tudi Josip Neinanič (Metlika) ter prosi odpomoči.
Josip A n ž i č (Krško) navaja vz.ro*. , ki so zakrivili pojemanje ugleda učiteljstva. Ti vzroki so nasprotstvo do duhovščine, branje časopisa med poukom, vedenje pri šolski maši, izbira iger pri prireditvah, ki so mladini prepovedane. Prosvetna uprava tudi sama ni ščitila ugleda učiteljstva itd. Predlaga zato primerne protiukrepe, zlasti pa naj se obnovi svoječasna odredba, da inladi ljudje ne sinejo med službo božjo postajati pred cerkvijo in naj se omeji tudi obratovanje gostiln v času službe božje v bližini cerkva.
Franc B a č i č (Murska Sobota) zahteva, naj se ustanovi le en šolski odbor, četudi je več šol v dotični občini, dalje zahteva podpore za gradnjo šol v Prekmurju, zahteva, naj na severni meji poučujejo le telesno zdravi ljudje, prosi za uvaže-vanje prekmurskih akademikov, dalje prosi za podporo za muzejsko društvo v M. Soboti itd.
Obravnava o proračunu prosvetnega oddelka je bila na to zaključena.
Poročilo
tehničnega oddelka
Poročilo o poslovanju in programu tega oddelka je podal načelnik g. ing. Skaberne, ki je najprej ugotovil, da je morala banska uprava z minimalnimi krediti vzdrževati cestno omrežje v neposlabšanem položaju. V tej zvezi je mogla vpoštevati le nekatere želje lokalnih faktorjev in je tudi predelala predloge proračunov okrajnih cestnih odborov in je previsoke proračune znižala na znosno višino. Banska uprava je nadalje vso pažnjo posvetila racionalizaciji dobave gramoza.
Banovina upravlja 1.198.5 km ban. cest I. vrste, 2.885.7 km ban. cest II. vrste ter 29.3 km železniških dovoznih cest. Dolžina ban. cest se je lani povečala za 3.34 km z uvrstitvijo 1 občinske ceste med ban. ceste II. vrste.
Kategorizacija občinskih cest je sedaj zaključena in imamo v naši banovini 18.527.649 m občinskih cest. Skupno znaša naše cestno omrežje v banovini ca. 22.640 km, k temu pa imamo še nekaj nad 600 km državnih cest, tako da znaša celotno cestno omrežje v Sloveniji nad 23.000 km.
Banska uprava je mnenja, da še ni dosežen najuspešnejši način porabe skromnih sredstev za izvedbo javnih del. Saj ima naša banovina dovolj nujnih prometnih problemov. Naj omenimo samo zvezo z morjem, s savsko banovino, otvoritev Pohorja prometu, tujskoprometne potrebe blejskega in bohinjskega kota, ceste za zavarovanje severne meje, priključitev Prekmurja na ostalo banovino, obnovitev in novogradnja mostov čez Savo, Dravo in Muro itd. Za lo bo potreben dolgoletni gradbeni program. Nato našteva poročilo podrobno, katera dela so bila izvršena na banovinskih cestah in mostovih, oz. so se nadaljevala že začeta dela. Iniciativne predloge interesentov je tudi vzela banovina v pretres in za večino teh predlogov že odredila generalna in detajlna trasiranja, odn. pripravila potrebne načrte.
Začeta hidrotehnična dela so se izvajala sicer v znatnem obsegu, vendar je vseeno primanjkovalo sredstev in so ostala večinoma nedovršena. Med važnejšimi deli omenjamo nadaljevanje del v Ljubljanici in regulacijska dela na Savinji pri Celju. Za izvedbo hidrotehničnih del je poleg proračunskih sredstev bilo dodeljenih iz ban. fonda za javna dela 2,867.000 Din in iz bednostnega sklada 609.500 Din.
Izrednih prispevkov za ban. in dovozne ceste k žel. postajam je' bilo plačanih 1934-1935 1.1 milij. (1933-1934 1.23 inilij.) Din. Javni uslužbenci so plačali 1935-36 skupno 2.23 milij. obvezne odkupnine za ban. in dovozne ceste.
Proračun za 1936-1937 predstavlja minimum potreb za izvrševanje dela tehničnega oddelka. Za i regulacijska dela določeni krediti zadostujejo ko- I maj za redue potrebe, treba pa bo v bodoče kredite zvišati na višino, ki bo omogočala sistematično regulacijsko delo. Vodovodni projekt za Belo Krajino je golov, stroški so preračunani na 12.8 milij., za Suho krajino pa izvršuje projekte Higijenski zavod v Ljubljani in so stroški proračunani na 18 milij. Din. Med arhitektonskimi posli je omeniti nadaljevanje del pri gradbi III. drž. realne gimnazije v Ljubljani, za katero je banovina najela posojilo 7.5 milij. Din.
K debati o V., to je tehničnem oddelku banovinskega proračuna, se je oglasilo 22 govornikov, j
Ob čsjhi, bo uoročaioo, seja i*> trnja.
V lorek, nekaj minut pred polnočjo, je Večni, gospodar življenj« in smrti, poklical k sebi svojega zvestega služabnika, 77 letnega dekana kranjske dekanije in župnika cerkljanskega gosp. zlatoniašnika Franceta Dolinarja. V petek ob 10 dop. bo sv. Cerkev ob molitvah za mir duše rajnkega položila njegovo mrtvo telo v grob na cerkljau. pokopališču.
Zazibal se je veliki zvon v ponosnem zvoniku cerkve Matere božje vnebovzete. Kakor junak, ki je ostal sam, je omahoval med peSaško in polisko slranjo, da bi celi fari razglasil: oča so umrli! In po celi fari so se vzdramili zvonovi: Od sv. Ambroža, ki se je kakor plaha jerebica stisnil v zatišje Krvavca, in sv. Nikolaja nn Možjanici, ki leto in dan stoji na prepihu, in sv. Duha v Češ-njevku, troštarja in pobožnega soseda velesovške Matere božje, sv. Janeza Krstnika na Zg. Brniku in sv. Simona z njegovim molčečim tovarišem Judom iz Tadeje na Sp. Brniku, pa do lahovških vrtov, kjer je .-»ena luč prižgana v časi sv. Flori-jana«, čez mehki in vedno mokri log do sv. Matija v Zalogu, mimo sv. škofa Martina v Šniartnein in sv. spokornice Marije Magdalene na Pešati, ki sta se pred hrupom glavne ceste zatekla pod gore, do sv. Helene v Gradu in sv. Nikolaja v Dvorjah, ki molče pripovedujeta vsem rodovom, da sta samo ta dva še ostala od nekdanjega gradu in dvora, še od sv. Križa v Stiški vasi. ki je postna božja pot za vse Cerkljane, in sv Štefana na Štefanji gori, ki pomaga zoper vse konjske bolezni, se je oglasil zvon, po celi fari so plakali zvonovi: oča so umrli, ln vsak Cerkljan se je po veri svojih očetov po-križal in molil: *Oče naš — zn to dušo, ki se je zdaj s tega sveta ločila.«
Oča so umrli I Ob sv. Juriju leta 1904 so prišli v Cerklje. Izprva so bili za ifajinoštra., čini bolj pa so šli v leta, tembolj so bili »oča«. 32 let so z molitvijo in veljavno besedo spremljali in vodili življenje svoje velike fare. Ko so prišli,' je bila vera še v navadi kakor platnena srajca in čevlji >na kvader-;. Pa je življenje prečudno sprevrglo v teh letih vse oblačilo in vse navade, ki so bile lepe in dobre kakor gorak hlebec pastirju, ko žene na pašo. verske navade pa so »' morale poglobiti v — vero. Oča so budno varovali svojo veliko duhovno družino, da se nič ne vrine med njo pod imenom dobrega in božjega, kar je bilo samo — moderno. Vso faro so objeli v svoji duhovniški skrbi; vsa leta so dopovedovali, da molitev nič ne škoduje ne letini ne živini in da teh skrbi in nadlog, ki v naših dneh kakor v precepu mučijo bajtarja in gruntarja, ni kriva vera. Njihova beseda je pa tudi kaj zalegla, kar »o povedali, je bilo
dognano, ker niso govorili kakor v kakšnih ugibanjih in verjetnostih, ampak iz vere. trdne in nepremakljive. Oča so bili mož, ki jih je bilo mogoče samo ubogati in spoštovati ali pa sovražiti. Nihče se z njim, ni prepiral in pogajal. Molitev jim je bila steber, od katerega jih ni odmaknila ne bolezen ne zunanje delo; pred tnbernakljein so se kakor očak .lakob z Bogom borili za žegen božji za vso faro. Ko so že močno zboleli v nogah, da so komaj Se ohranili pri opravljanju sv maše tisto le njim prirojeno visoko dostojanstvenost, so še vsak petek v poznem mraku s težavo lezli tj\ postajami k riževega (Rita, pred vsako padli ua kolena in molili — večna luč pred oltarjem je h Ha nema priča njihovega živega duhovništva.
V tolikih letili so spoznali svojo župnijo do vBake bajte, do vsake njivico, poznali »o vsakega otroka in vsakega starčka. Bogve kolikokrat »o t zimskih snegovih obiskali gorjanske vaei. ko so r Bogom prišli k bolniku in mu s svojo duhovniško besedo pomagali na zadnjo [>ot. Pa so z močnim zdravjem in močno vero vse prenesli, ne dn bi kdaj le besedico črhnili o težavah svojega pastirslva.
Vezi starodavnega vaškega občestva so z veliko prizunesljivostjo in ljubeznijo raztrgali in ustvarili farno skupnost, ki je tekom let odpravila vsa podedovana uasprotstva med vasmi in vse združila v eno družino, kateri je farna cerkev zatočišče in —- ponos In kadar se je po lepem žitnem polju vila dolga procesija, moški poaohej, ženske jiosebej. vmes pa vaška bandera in nebo, pod katerim so oča nosili Boga v težki mon-štranci, takrat so bili oča v največjem dostojanstvu: stopali so z umerjenim, slovesnim korakom, vedno enako, kakor voda, "či nepremično uprte v sveto hostijo — takrat so bili kralj svoje fare, v božjem imenu. Samo kadar »o s kelikom v roki stopali k oltarju, so še [»kazali, kako živo se nami zavedajo svojega visokega dostojanstva.
Kol kmet, ki na lastni koži skuša vse težav* današnjega kmetovanja, so podpirali vsako dobro misel, ki hi mogla izboljšati življenje kmeta. »Hranilnica in posojilnica« v Cerkljah je njihovo delo, prav tako »Ljudski dom t, ki je že letn in leta središče vsega izobraževalnega dela. Pred vojno je zelo lepo delovala tudi -Mlekarska zadruga«, ki je popolnoma izpremenila |K>jme o živinoreji. — Vedno pa so oča ostali le duhovnik, ki mu je dušni blagor župljanov najprej pri srcu.
•
Danes oča mirno počivajo na mrtvaškem odru, meti rožami in svečami, v niašni obleki — duhovnik tudi na mrtvaškem odru — s križcem in rožnim vencem v rokah — zadnja tolažba vseh Cer-kljanov. Jutri bodo na rakev zabili pokrov in spoštovano breme se bo zibalo na močnih ramah, ko jih bodo izpred istega oltarja, po isti poti, po kateri so oče spremljali že toliko Cerkljanov, nesli na božjo njivo. Zadnji, na katerega je I. 1881. položil škof Janez Zlatoust Pogačar svoje škofovske roke, je izpolnil svojo nalogo.
Gospod mu daj večni pokoj!
Domači odmevi
Seja izvršilnega odbora JRZ „Samouprava" izide danes
Belgrad. 19. februarja. Danes je izvršilni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice, ki ga predstavljajo predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič, ministra dr. Korošec in dr. Spaho, sklenil začeti izdajati »Samoupravo«, ki bo od jutri 20. februarja t. I. izhajala kot glavni organ JRZ. »Samouprava« je začela izhajati v začetku leta 1881, 8. januarja kot glavni organ radikalne stranke, ki se je v tem organu 50 let neustrašno in neutrudljivo borila za uresničenje demokratskih svoboščin in pravega parlamentarizma v državi ter za gospodarsko m politično neodvisnost nasproti tujini, zlasti Avstro-ogrski. Prvi urednik »Samouprave« je bil slavili publicist tiste dobe Pera Todorovič. Takrat so v »Samoupravi« pisali Nikola Pašič, Stojan Protič, Miša Vujič, Raša Miloševič, dr. Lazar Paču, Peter Velimirovič in jx>zneje Ljuba Jovanovič, dr. Mi-lenko Vesnič, Milovan Milovanovič in drugi ugled- , ni politiki. Mnogi izmed teh sodelavcev .-Samo- 1 uprave« so igrali zelo vidno vlogo v javnem in političnem življenju naše države.
Železniške ugodnosti
Belgrad, 19. febr. m. Prometni minister dr. Spaho je jx>dpisal spremembe pravilnika o voznih olajšavah, jx> katerih bodo sedaj uživali iste vozne olajšave, kakor državni uradniki, tudi banovinski. Tozadevno rešitev je prometni minister že j*>slal v jjodpi6 ostalim članom ministrskega sveta.
Poleg gornjih sprememb je prometni minister |xxlpisal še drugo spremembo pravilnika, ki jo bodo pozdravili vsi državni upokojenci. Po tej spremembi bodo državni upokojenci imeli namreč pravico do 6 krame vožnje na leto, medtem ko so imeli doslg samo 3kratno.
S sprememba pravilnika o voznih olajšavah,
katerih bodo banovinski uslužbenci uživali iste vozne olajšave, kakor državni, se bodo izpolnile njih dolgoletne želje iu prošnje, ki so jih pošiljali na vse merodajne činitelje. Za rešitev tega vprašanja so se slovenski in ostali banovinski uradniki obrnili tudi na oba slovenska ministra, ki sta v tej zadevi intervenirala pri prometnem ministru.
Belgrad, 19. febr. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena na drž. železnicah udeležencem šestega rednega kongresa zveze nameščencev socialnega zavarovanja v Jugoslaviji. Kongres bo v Sarajevu 12. in 13. marca t. 1. Ugodnost velja od 8. do 16. marca.
Dr. Hodži v pozdrav
Novi Sad, 19. febr. m. Tu se vrše velike pri-pravc za sprejem češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže. Dr. Hodži se bo odpeljal naproti v Staro Pazovo v imenu novosadskih Slovakov dr. Jan Buljik. V Stari Pazovi. odkoder jc doma soproga dr. Hodže, sc bo vlak ustavil ter mu bodo ob tej priliki tamkajšnji Slovaki priredili prisrčen sprejem. Ob priliki obiska v Novem Sadu bo predsednik' čsl. vlade dr. Hodža obiskal tudi Matico brpsko in veliko deško gimnazijo, v kateri je vzidana spominska plošča Safariku, Slovaku, ki je bil
prvi ravnatelj te gimnazije.
*
Ijondon. 19. febr. AA. Havas poroča: YorSki vojvoda, ki je presumptivni prestolonaslednik. je bil imenovan z« admirala, generala in letalskega maršala-	1
Osebne vesti
Belgrad, 19. lebr. in. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so f>ostavljeni: v VI. pol. skuj), za višjega kontrolorja v splošnem oddelku Rudolf Mejak, sedanji višji kontrolor iste skupine na postaji Ljubljana glavni kolodvor, v VII. poL skup. za višjega pristava v splošnem oddelku Franc Hvastja, dosedanji višji pristav iste skupine na strojnem oddelku, za kontrolorja na postaji Kra-ljevec—Prelog Ivan Uran, dosedanji kontrolor na postaji Zidani most.
Belgrajske vesti
Belgrad, 19. febr. m. Po|x>ldne ob 6 je bila zopet seja skupščinskega finančnega odbora, na kateri je večina finančnega odbora pričela pretresati proračunski predlog v podrobnostih.
Belgrad, 19. febr. m. Dopoldne se je konstituiral novo ustanovljeni narodni kmečki klub. Za predsednika je bil izvoljen Todor Todorovič, za podpredsednika Luka Kostrenčič in Zivko Daniio-vič, za tajnika Ojorgje Jevtič.
Belgrad, 19. febr. m. V zvezi z vprašanjem sprejetja proračuna so se danes dopoldne sestali v skupščini predstavniki skupščinskih opozicijskih klubov. V imenu Jugoslovanskega kluba je seji prisostvoval Bogoljub Jevtič, v imenu Jugoslovanskega radikalnega kluba Komnenovič, v imenu Jugoslovanskega neodvisnega kluba Božič ter Vasa lovanovič, v imenu tako imenovanega delovnega kluba dr. Lovrenčič in dr. Pinterovič.
Belgrad, 19. febr. m. Na sinočnji seji upravnega odbora Jugoslovanske nogometne zveze so sklenili, da bo meseca septembra v Belgradu meddržavna nogometna tekma med Poljsko in Jugoslavijo.
Belgrad, 19. febr. m. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je za jutri popoldne ob 5 sklical sejo ministrskega sveta, na kateri bodo jx»samezni ministri poročali o resornih zadevah.
Belgrad, 19. fohr. m. Semkaj »ta prispela oba slovenska škofa dr. Gregorij Rožman in dr. Ivan Tomažič. Tekom današnjega dne sta bila sprejeta pri obeh slovenskih ministrih. Obiskala pa bosta še ostale ministre ter posredovala v zadevah svo-' jih skupin.
Novi boji pod Mahalo
DNB poroča: Abesinski krogi trde, da v pravkar končano bitko južno od Makale niso posegle tako močne abesinske čete, kakor so prvotno |x>-ročali. Na abesinski strani trde dalje, da pri teh bojih niso sodelovali evropski oficirji in inštruktorji. V Addis Abebi trde da so se snoči začeli južno in vzhodno od Makale novi boji. Na južnem bojišču so Abcsinci napadli ob reki Ganalc Doria
Agencija Štefani priobčuje komunike št. 130: Letalstvo nadaljuje obstreljevanje sovražnih oddelkov. ki se v neredu umikajo. Čete tretjega annad-nega zbora so prodrle v pokrajino Gaclatie in trčilo ob sovražni odpor. Prebivalstvo te pokrajine je naše čete sprejelo prijateljsko.
Bolgarija vstopi v BZ
Sofija, 19. febr. c. Turški zunanji minister Ruždi Aras je izjavil časnikarjem, da sc bo na prihodnji konferenci držav balkanskega sporazuma t Ankari govorilo o razmerju z Bolgarijo ia o vstopu Bolgarije v hriksaria--
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 20. februarja Sadot, škof in tovariši, m učenci.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je umrla gospa Helena 1 o m c roj Svetelj. Pokojna je bila bivša dolgoletna lastnica gostilne pri l.ozarju in prejšnja lastnica go-stilne pri Kainenčanu na Karlovski cesti. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz bolnišnice. I>okoj njeni
duši!	.	......
Jožef Puncer. Umrl je po dolgotrajni m
mučni bolezni g. lože Puucer, ugledni posestnik iz Spodnjih Gorč pri Braslovčah v 60. letu starosti. Pokojni je bil ustanovitelj Kmetijske zadruge in I judske hranilnice in posojilnice v Braslovčah ter dolgoletni načelnik Kmetijske zadruge. Bil je tudi znan kot dober, skrben posestnik, ki si je svoja poslopja in svoje obširno posestvo najlepše uredil. Zapušča osem otrok, ki so že dobro preskrbljeni, in žalujočo žeuo, ki jo naj tolaži zavest, da mu je smrt le rešiteljica. Svojcem tega krščanskega moža, našega stalnega naročnika in prijatelja, izrekamo globoko sožalje! Rajni pa naj jjočiva v miru!
Osebne vesli
= Preveden je v zvanje državnega mojstra puškarja X. pol. skup. števši od t. aprila 1031 puškar-zvaničnik II. pol. skup. Mihael Žrvnar.
—	Upokojen je višji godbenik L razr. godbe L konjeniške divizije Simon Dožaj.
= Imenovan je za jx>močnika načelnika štaba poljske divizijske oblasti peh. major za general-štabne posle Viktor Bač.
Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, rgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne
Fraraz-Josefove
grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje č rev.
Ogt. reif. S. br. 30474/8.".
—	Občni zbor ljubljanske inženjerske zbornice. Letna skupščina, kakor se po pravilih imenuje občni zbor, se je vršila v 9oboto. 15. t. m. v Ljubljani. Ljubljanska zbornica je pristojna za ozemlje Slovenije in Dalmacije, člani so jx>oblaščeni inže-njerji in arhitekti. — Skupščina je ob lepi udeležbi članov jjotekla v znamenju solidarnosti članov med seboj in do zbornične uprave, ki ji predseduje poobl. gradbeni inženjer Milko Pirkmajer iz Ljubljane. Poslovno (joročilo uprave ki je naglašak) željo, da pride do točne in čiste razmejitve delokroga med posameznimi tehničnimi [»klici, je bilo sprejeto soglasno; prav tako [»ročilo blagajnika in proračun za leto 1036, ki določa enake članske prispevke kakor lani. Volitev uprave ni bik), ker se voli vsako drugo leto, izvoljeni pa so bili delegati za glavno skupščino odf>oslancev vseh inže-njerskih zbornic v državi, ki bo letos v Ljubljani, ter 4 člani v upravo glavne uprave inženjerskih zbornic v Belgradu. in sicer gg. ing. Medved, Stebi in Rohrman iz Ljubljane ter Danilo Žagar iz Splita.
—	Veliko anketo o udejstvovanjn društev rejcev malih živali v Sloveniji sklicuje kr banska uprava v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Razpravljanje o možnosti ustanovitve enotne organizacije rejcev malih živali. 2. Določitev delokroga rejski organizacij v posameznih panogah reje malih živali z ozirom na tozadevni delokrog kr. banske uprave. 3. Slučajnosti Ankete naj se udeleže vsa društva rejcev malih živali po svojih opoliio-močenih zastopnikih (preds.. ta]., blag., ali njih namestnikih). Tega dne se bo določila enotna organizacija, ki bo vodila vse rejsko gibanje po določenih smernicah za napredek umne reje malih živali v dobrobit našemu malemu človeku.
—	Izplačajte hranilne vloge bivše dunajske poštne hranilnice! Proračunska razprava o drž. proračunu za leto 1966-37 v finančnem odboru se bliža h koncu, vsled tega vlagatelji bivše dunajske
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vze
mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef Krenčice«.
poštne hranilnice vljudno prosijo, da se stavi v finančni zakon terjatev hranilnih vlog bivše dunaj ske poštne hranilnice, in sicer v tisti vrednosti, kakor so bile imenovane vloge v predvojnem času naložene. Naša država je prejela že v letu 1929 od dunajske poštne hranilnice okoli 11 miiljonov dinarjev 1 obrestmi vred v svrho izplačila upravičenim vlagateljem, toda vse tozadevne intervencije tn vloge so brezuspešne. Zadnji čas je, da se me-nodajni krogi zganejo in izplačajo denar.
—	Nesamostojnim sobotehnikom dravske banovine! V nedeljo 23. t. m. ob 10 dopoldne bo v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti zborovanje nesamostojnih zobotehnikov iz dravske banovine. — Slična zborovanja se vrše na ta dan po vseh banovinah v državi. Zabotehniki, udeležite se tega važnega zborovanja. — Društvo zobotehnikov za dravsko banovino.
—	V Slušhenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 19. t. m. je objavljena »Uredba o izločitvi kraja Lipa iz občine Odranci in priključitvi k občini Turnišče«, dalje »Pravilnik o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov«, »Odločbe drž. sveta: K čl. 61 zak. o ustroju vojske in mornarice; glede draginj-skih doklad drž. uslužbencev! k § 135. z. u. p.; k S 62. fin. zak. za I. 1932-33; k § 147. urad. zak. odn. k § 153. zak. o drž. prometnem osebju; k § 4. zak. o skupnem davku na poslovni promet; k S 152. urad. zak. odn. k § 158. zak. o drž. prom. osebju.. »Izpremembe § 19. skupščinskega poslovnika« in ■'Razglas o volitvah občinskega odbora za občino Vitanje«.
Vsakoletni veliki živinski in kramarski semenj v Vel. Laščah bo v ponedeljek, 24. t. m
—	Nova knjiga: Ravnokar je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani težko pričakovana dr. Stelelova: Umetnost zapndne Evrope. Oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja (zbirka Kosmos). Stane vezana 120 Din. Knjiga obsega 436 strani in ima 292 slik. — Pred tednom pa Sienkiewic7,ev roman Križarji, II. del, v zbirki »Ljudske knjižnice«. Cena je nevezani knjigi 64, vezani pa 80 Din.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 3« objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 9 tednika
Odjek«, ki izhaja v Zagrebu.
—	Tekstilnim tehnikom, absolventom državne tekstilne šole v Kranju: Vabimo vse tovariše, da se zanesljivo udeleže ustanovnega občnega zliora naše skupne organizacije. Vršil se bo 1 marca ob 9 dopoldne v Kranju (Hotel Nova Pošta). Ker je naša organizacija prepotrebna, da nas bo aa-
stopnla in se borila za naše interese, smo prepričani, da bo odziv vseh tovarišev, absolventov državne tekstilne šole v Kranju, jiolnoštevilen. —-Pripravljalni odbor.
—	»Upravni postopek« je važna knjiga, ki jo je spisal upravni sodnik dr. H. Štefka. Ta knjiga je potrebna vsakemu upravnemu juristu, uradnikom finančne uprave, advokatom, notarjem, zlasti pa tudi slušateljem juridične fakultete v LJubljani za i »pit. Stane samo 30 Din in se naroča pri tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg 10.
Posledice deževja in potresa. V Podhruški pod goro »Rohat« obč. Nevlje pri Kamnika, se je ; vsled dolgotrajnega deževja in potresa udri velik plaz, ki je zasul strugo Nevljice, ki je ravno iva tem mestu široka 10 do 15 m, tako da teče sedaj Nevljica jx>leg svoje stare struge. S tem je na- ; stopila največja nevarnost, da si pri prvi povod- j nji izkoplje Nevljica novo strugo ter s tem uniči vse okoliške njive in travnike. V veliki nevarnosti pa je stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, mlin in žaga tamkajšnjega posestnika g. Mornarja Franceta. Vsled navedenih dejstev je najnujnejša potreba, dta se prizadeti /jaščftijo pred pretečo nevarnostjo. Naprošamo pristojne oblasti, naj se j da tem delom prednost.
—	Fantovski pretep. Iz Kamnika poročajo: Te dni so se zbrali fantje in dekleta, okrog trideset po številu, v vasi Praprotno — Zakal, kjer so prirectili predpustno zabavo. Rajali so in se vrteli f>o taktih harmonike. Manjkati pa seveda ni smelo vinske kapljice in pwt domačega žganja, katerega se dobi v tem kraju v marsikateri hiši več kakor pa vode Moč alkohola jim je počasi odvzemala razsodnost rn okrog 10 je prikipelo medsebojno prerekanje do vrhunca. Padale so klolute vsevprek. Naenkrat je segel Žagar Anton jx> samokresu ter sprožil med svoje nasprotnike. Zadet je bil pri tem Špruk Lojze v levo nogo. To je še bolj razjarilo ostale in strel je privabil nazaj še one, ki 90 sc malo preje odstranili. Nato se je bilka obnovila in je tudi dobil Žagar težje poškodbe po glavi. Žagarju so odvzeli službujoči orožniki revolver, ker ni imel orožniškega lista in ker je prekoračil silobran. Vso zadevo na Praorotnem - Zakalu so orožniki odstopili okraj, sodišču v nadaljno postopanje.
Liubliana
© XVIII. prosvetni večer bo v petek 21. t. nt. z naslovom ^Cerkev v rdečem pasu Pariza«. G. predavatelj prot. dr. Vilko Fajdigu bo )>okazal v besedi in sliki ogromno delo katoliške duhovščine v Parizu, ki ga je izvedla v zadnjih letih po svetovni vojni, ko je osnovala nad 20 župnij in pozidala lepo število cerkvic v revnih delavskih predmestjih. Brez dvoma bo to predavanje zanimalo ludi Ljubjančane. saj stojijo njena predmestja pred rešitvijo sličnega vprašanja. IJredprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 7.
KINO UNION Telefon 23-31
Mofstrovlna dunajske filmske produkcije t
M1CHIKO MEINE, slavna Japonska unieinlca, soproga veleindustrllaloa Julija Melnla v prekrasni romanci lz dunajskega glasbenega
žlvlleiu* Posietiisga ljubezen
Sodeluje orkester daailikt filharmonije. — Fesml kom-ponlral richard tauber Danes ob 16. 19-lB. ln 21-15. url.
0 Ljubljanski Ljudski oder v svojem 39. letu Zadnja leta se je občutno kazalo pomanjkanje jasno usmerjene katoliške odrske delavnosti v Ljubljani. Ljudski oder je z razpustom Prosvetne zveze prenehal z delom. Lansko jesen pa je mogel zopet oživeti. Zbrala se je skupina aakdemikov, ki si je nadela nalogo, da ljubljanski Ljudski oder oživi in ustvari iz njega matico vseh naših ljudskih odrov. Ljudski oder se odslej fiosveča resnemu studijskemu in eksperimentalnemu delu V prvi vrsti se obrača k dramatski tvornosti slovenskega naroda in studij-u njegove dramatske folklore. Konkretno se je lotil prvega ohranjenega slovenskega gledališkega teksta, škofjeloškega Pasijona iz 1721. ki ga bo poskusil oživiti na sodobnem odru za prvo postno nedeljo \ dvorani Delavske zbornice.
O Bolgarski dnevi. Jugoslovarcsko-bolgar3ka liga opozarja vse člane in prijatelje bratskega bolgarskega naroda na sledeče prireditve bolgarskih dni: 1. predavanje g. Ivana Jelačina, predsednika zbornice za TOI, o bolgarskem gospodarstvu, ki bo v dvorani zbornice za TOI v Beethovnovi ulici; 2. predavanje g. prof. Emila Adamiča, skladatelja, o bolgarski glasbi, ki bo v Hubadovi dvorani. V zvezi s tem predavanjem se bo vršil večer bolgarske glasbe; 3. Kot zaključek bolgarskih dni bo priredilo Narodno gledališče dne 29 februarja 1936 ob 20 v drami jjredstavo komedija »Goljemanov« od pisatelja Kostova. ki se bo predvidoma osebno udeležil predstave. — Vstopnice za to prireditev so že na razjjolago in se dobe pn liginem tajniku g. Bučarju v Delavski zbornici (Miklošičeva cesta 22 b/II, tel. št. 20-77). Cena vstopnic od Din 20 navzdol; 4. Razstava bolgarske grafike v Jakopičevem paviljonu, ki je bila otvorjena 16. t m., bo ostala odprta do 29. februarja Razstavljajo mladi bolgarski umetitiki. Radi zanimivosti razstave obisk iste topk) priporočamo Kdaj se bc vršilo predavanje g. I. Jelačina in g. prof. Adamiča, bo pravočasno javl.jeno v dnevnem časopisju.
0 Krajevna organizacija JRZ za Poljanski okraj (I. in II. volišče po starem) ima za enkrat svoj lokal v Kapiteljski ulici štev. 3 v L nadstr. (gostilna Vidmar). Jutri, v petek, bodo tam med pol 7 in pol8 zvečer članom na raz|iolago krajevni odborniki. Vabljeni so vsi naši somišljeniki iz
Poljanskega okraja, ki še niso podpisali pristopnice za JRZ, da se zglasijo v navedenem lokalu zaradi pristopu.
0 Na nocojšnjem prosvetnem veteru Salezi janske prosvete na Kodeljevem bo g. Vinko Zor /. lepimi skioptičnimi slikami predaval o potovanju skozi Dolomite v Švico in Južno Nemčijo.
0 Predavanje v društvu »Pravnik«. V fetrtpk 20. februarja t. I priredi društvo >l'ravnik« točno ob 18 v justični palači, dvorana štev. 79, predavanje. Predava g. sodnik sreskega sodišča in privatni docent dr. Stojan Bajič: »O novih smereh v nemškem delovnem pravu«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
© Redni občni zbor »Društva prijateljev pravne faknltete v Ljubljani« bo v ponedeljek 2. marca t 1. ob 17 v justični palači, dvorana šitev. 79.
0 Fantovski odsek Ssntjakobukega prosvetnega društva ima danes ob 8 akioptično predavanje g. Staneta Kosa o »Fotografiji«. Vabimo vse katoliške fante, da se udeležujejo redno naših sestankov.
0 Za Modno revij« Obrtniškega društva v Ljubljani iščemo 3 godbenike. Informacije in ponudbe do 23. t. m. na Obrtniško društvo, Beethovnova ulica 10.
Med. univ.
DR. HENRIK HEFERLE
špecijalist za notranje bolezni, ▼ Ljubljani, js otvoril privstno prakso. Ordinira od 2—4 popoldne v Gledališki ulici 14, pritličjs (Dukičev blok).	Teleion 2859.
Ni idealnejiiega sredstva aa otroka, starejše ljudi ia rekonvslescente
|po operaciji, porodu, hripi
itd.) kot je
on* s srcem
s sadnimi sokovi, malino, Haaono, vročim mlekom i. al. - Radenaka ie naibogatejla naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (iod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd J, • Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla I
Celje
© V Teheran je priej>el v spremstvu prijatelja Črnogorca svetovni jx>tnik Jovanče Micič, da jx>išče rojakinjo Julko, o kateri smo poročali, da jo je sprejel neki perzijski velikaš v svoj harem. Pod izredno težkimi okolnostmi se posreči Jovanči in Črnogorcu najti hišo, v kateri se nahaja Julka. Oba nastopita z izredno smelostjo in energijo ter skušata ujetnico rešiti. 0 nadaljnem poteku dogodkov upamo, da bomo dobili zanesljiva jjoročila.
© Otomane. couclie — najbolje pri tapet-niku Danilo Puc, Pražakova 8
Maribor
□	Predavanje n sežiganju mrličev je priredilo Prosvetno društvo v Studencih pri Mariboru. Za predavanje je vladalo izredno zanimanje ter se je zbralo nenavadno veliko ljudi. Stvarno in poljudno je objasnil to vprnšanje z vseh vidikov predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec. Predavanje je bilo v tem delavskem revirju aktualno |>osebej še zaradi tega, ker so začeli socijaiisti med delavstvom iznova z veliko propagando za pristop k društvu »Ogenj«.
□	Umrl je v najlepši moški dobi v Studencih, Cankarjeva ulica 11, posestnik Anton Grmek. Blagega pokojnika bomo pokopali jutri, v petek, ob 4 [>opol'tiie na magdalenskeni pokojiališču. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
□	Zlati ženini so v Slovenskih goricah doma. Nenavadno veliko zlatih porok se obhaja letos po Slovenskih goricah. Pri Sv. Tomažu so imeli kar dva zlata para. V nedeljo 9. t. m. »ta obhajala zlati jubilej zakonca Anton in Marija Plohi, 16. t. m. pa Jurij in Marija Ritonja. V Negovi sta imela zlato poroko v nedeljo 9. t. m. Peter in Terezija Jančar. Letos bo v Slovenskih goricah še več zlatih porok.
□	Od hiše do hiše. Doznali smo, da hodi okrog naših naročnikov prijazen gospod, ki jim
; ponuja druge liste ter gre pri tem celo pod ceno, iti je naznačena na glavi časopisa. Vsekakor se lahko naši gg. naročniki čutijo počaščene, Če jih ; obiskuje taka osebnost: prepričanj pa smo, da i bodo vedeli najti tudi primeren odgovor.
O Ljudska univerza v Studencih. Drevi bo i predaval dr. Vladimir Travner o »problemih sodobnega židovstvai.
□	Pevska vaja za šolske otroke bo v pevski sobi frančiškanskega samostana vsako sredo in soboto ob pol 3. Otroci naj prinesejo s seboj cerkveno pesmarico, kdor je nima, pa 3 Din.
□	»Danica« vprizori v nedeljo popoldne ob pol 5 v Mladinskem domu v Cvetlični ulici št. 28 veseloigro v 3 dejanjih »Poslednji mož«. Po igri je družabni večer s šaljivimi prizori.
□	Prijatelji kapelice v železničarski koloniji se ninože. Sedaj so oskrbeli blagi dobrotniki lep
j vijoličast plašč in nov oltarni prt.
□	SSK Maraton. Tekmovalci, ki hočejo nasto-: |)iti na [KKizveznem prvenstvu nn 18 km v nedeljo
na Klopnem vrhu, se zberejo drevi v četrtek ob 20 v telovadnici. Prinesti morajo s seboj verifikacij-! ske prijavnice.
□	Obmejni promet, V januarju je prišlo v našo državo preko Maribora 4853 oseb in sicer 1596 Jugoslovanov. 1624 Avstrijcev, 489 Čehoslo-vakov, 248 Nemcev, 50 Italijanov in 846 potnikov iz drugih držav. V istem času je odpotovaio preko Maribora v tujino 4607 oseb, in sicer 1756 Jugoslovanov, 1908 Avstrijcev, 480 Cehoslovakov. 205
! Nemcev, 66 Italijanov in 192 potnikov iz drugih
I držav.
□	Saharin v tovornem vlaku. Finančna kon-, trola je nekje zvedela, da bo skušal neki zavirač
spraviti v Ljubljano v tovornem vlaku 10 kg saharina. Ko se je začel vlak premikati, je skočil v službeni voz tovornega vlaka pripravni!? finančne kontrole Bolkov. V tistem hipu pa se je za-virač pognal na drugi strani iz vagona ter zbežal domov. V torbi in še v posebnem paketu so našli 10 kg saharina, ki so ga zaplenili.
□	4200 Din vredno zlato uro je ukradel neznanec mesarju Josipu Cafu na Ruški cesti Iz zaklenjene sobe. — Vpokojenemu majorju Komaretu pa je odnesel nepridiprav iz predsobe zimsko suknjo, vredno 1000 Din.
er Sestanek krajevne organizacije JRZ za Celje bo jutri, v petek ob 8 zvečer v fantovski sobi v Domu. Na dnevnem redu je j>oročilo o proračunu celjske mestne občine.
& »Lumpacij — vagahund« na odru Ljudske posojilnico. Gledališka družina KPD bo vprizorila v nedeljo, dne 23. februarja oh [K>1 4 |X>poldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice burko s petjem »Zanikrna trojica iz Lumpacij-vagabunda«. Vstopnice v predprodaji v »Slovenčevi« podružnici.
er Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz okrajev Celje, Laško, Gornjigrad, Šmarje pri Jelšah, Konjice ter za področje predstojništva mestne policije v Celju bodo v ponedeljek, dne 16. marca ob jx>I 9 dojjoldne v Celju na okrajnem glavarstvu. Interesenti naj vložijo takoj prošnje za izpit.
0- Uradna konferenc« <H3ZD za predstavnike gospodarskih organizacij, industrijskih ln obrtnih podjetij bo v nedeljo, dne 23. februarja ob 10 dopoldne v predavalnici Obrtnega doma v Celju.
.0- Zelo lep pogreli je imel šolski upravitelj v pokoju g. Ivan Smolnikar. V Šoštanju, kjer je pokojnik umrl, se je zbralo k zadnjemu slovesu skoraj vse tamkajšnje občinstvo. V slovo sta mu spregovorila šolski upravitelj g. Martin Vrečko in predsednik šaleške jiodjužnice SPD v Šoštanju g. Ivan SušelJ, mladinski zbor pod vodstvom g. Vre-žeta mu je zapel v slovo žaloetinko. K zadnjemu slovesu so se zbrali številni pokojnikovi stanovski tovariši in tovarišice ter šolska mladina h Za-vodnje in Šoštanja. Tudi v Celju, kamor so blH prepeljani zemski ostanki pokojnika, se je na okoliškem pokopališču zbralo veliko število občinstva, predvsem učiteljstva, in sicer aktivnega in upokojenega. Ob slovesu mu je zapel v Celju pri odprtem grobu žalostinko cerkveni pevski zbor is Vojnika.
Ptul
Požar. V ponedeljek 17. t m. Je Izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Golobu v Vurbergu. Goreti je začelo okrog 21, ko so ljudje večinoma spali. Zgorelo je gospodarsko poslopje t poljskimi pridelki vred.
Naplavljens moško trnpls. Drava Je naplavita v torek 18. t. ui. truplo približno 35 letnega Bloškega in sicer pri Sv. Marku niie Ptuja. Truplo je še sveže in je ležalo v vodi 2 do S dni. Utopljenec je oblečen v sivo obleko in v čevlje Iz boksa, okoli vratu pa ima črno kravato. Na truplu ni opaziti znakov nasilstva. — Truplo mt prenesli t mrtvašnico pri Sv. Marku.	_
Kamnik l *>u
Kovinarski tečaj. Tukajšnje združenje stavbnih
obrtov priredi pod vodstvom Zbornice za TOI w Ljubljani praktični varilni moderni tečaj, katerega bo izvajala tovarna »Aga-Ruše«. Pričel se bo M. t. m. in bo trajal jx»lnih 14 dni. Prijavniaa za tečaj znaša za vseh 14 dni za samostojne obrtnike 100 Din, za pomočnike pa 50 Din, plačljivo v naprej. Ker je tečaj združen z velikimi stroški ia »e ne prireja vsak čas, je pričakovati, da bo udeležba zadostn,a. Prijave za tečaj se sprejemajo do 20. t. m. v pisarni združenja stavbnih obrtov v Kamniku, Majstrova ulica ter osebno pri Justina Albinu.
Kriza tujsko prometnega društva rešena. V
ponedeljek se je v gost. pri Cerarju kriza Tujsko-prometnega društva vendarle »zadovoljivo« rešila. Izrednega občnega zbora se je udeležilo kakih 20 članov, ki so skupno komaj tvorili listo novega odbora. V glavnem sestavljajo odbor gg. Koželj, Kramar, Cerar, Bizjak, Zor, Fajdiga, Smuc,
dr. Trampuž, Vodnik in Skala. Predsednik še m določen in se bo odbor konstituiral šele na prvi seji. Zakaj tudi to pot ni bilo udeležbe od naše strani kakor so jo gospodje pričakovali, je gospodom odbornikom dobro znano.
Savinjska dolina
Razpuščen je bil občinski odbor na Polzeli
i zaradi nerednosti, ki jih je ugotovila revizija. Pol-' zelski možje z napetostjo pričakujejo, kdaj bodo i nove volitve, za katere se že pripravljajo in hočejo, naj bi novi občinski odbor obstojal iz poštenih krščanskih mož.
Vsa naročila, ki se tičejo uradništva ali upra-! ve »Slovenca« lahko oddajo Savinjčani razven v J celjski »Slovenčevi': podružnici tudi v Kmetijski : zadrugi v Braslovčah.
Trbovlje
Zastoj u izvozu perutnine
Za Slovenske gorice bi bila lo prava katastrofa ~ Samo mariborska okolica letno oškodovana za 50 milijonov Din
Maribor, 18. febr.
V Mariboru, Ptuju in čakovcu imamo tri središča za izvoz štajerske perutnine Mariborsko je največje ter je je samo ena tvrdka iz Maribora lani izvofila okrog 500 vagonov zaklane perjadi v inozemstvo. Ves izvoz perutnine iz severnega dela Slovenije se ceni na 1000 vagonov letno. V pretežui večini so dobavljači perutnine kmetovalci iz Slovenskih goric, Haloz in Prekmurja, kjer je že povsod udomačena plemenita štajerska koitoš. Izvoz perutnine pa je sedaj popolnoma zastal. V Italijo je odpadel, odkar se izvajajo sankcije, Nemčija, kamor je izvoz od meseca do meseca naraščal, pa nam je pred 14 dnevi zaprla svoje tržišče. V trgovini s perutnino je nastal zaradi tega usoden preobrat. Dočim je mariborska izvozna tvrdka še pred 14 dnevi plačevala kapune po 20 Din kg, pitano perjad pa po 14 Din, je sedaj nakupna cena padla na 7—8 Din za kapune, ostala perutnina pa je še cenejša. Pa tudi za to ceno ne morejo kmetje spra-
viti več perutnine v denar, ker ima tvrdka polne hladilnice in sama ne ve, kam s tem mesom, na domačem trgu pa je taka ponudba, da so cene ra-pidno nazadovale. Če se računa, da se je samo iz mariborske okolice izvozilo letno okrog 500 vagonov perutn.ne v vrednosti 9 Din za kg, bi znašala izguba v primeru, da se izvoz zapet ne odpre, letno svejih 50 milijonov Din. Za te kraje, ki so bili zaradi krize vinogradništva takorekoč že na robu propasti, je bilo umno perutninarstvo skoraj edini vir stalnega dohodka. Kmetje znajo perjad stro-kovnjaško pitati, tako da je bil nemški trg z našo
Rerutnino izredno zadovoljen. Dočim je lani šlo v emčijo iz Maribora 300 vagonov, v Italijo pa 197 vagonov, so izvozničarji letos računali, da bodo lahko vseh 500 vagonov plasirali v Nemčiji, Nujno potrebno bi bilo. da se z merodajnih mest ukrene vse potrebno, da se nemški Irg za izvoz nnše perutnine ponovno in čimprej odpre.
Zborovanje društva »Rejec malih živali« v Trbovljah. Presenetljivo hitro napreduje rejski po-kret v Trboveljski dolini, kar je dokazalo zborovanje, ki ga je imelo agilno društvo »Rejec malih živali« Trbovlje v nedeljo 16. februarja v prostorih restavracije Počivalšek. Uvodoma je predsednik g. Kamnikar Rudolf orisal delovanje društva v preteklem letu, ki je priredilo že dve prav dobro uspeli razstavi v jeseni in v letošnjem letu, s čimer je zbudilo veliko zanimanje med rudarji za umno rejo malih živali. Ob tej priliki se je zahvalil kr. banski upravi za podporo, kakor tudi domači občini, ki Je darovala v društvene namene 1000 Din. 1'arovali so tudi: podjetje Dukič 160 Din, Kmetijska podružnica 100 Din itd. Vsem prav iskrena hvala. 6 tein denarjem je društvo nakupilo koze, hunce in kokoši in jih razdelilo med revne člane kot prvo pomoč k nadaljnemu rejskemu udejetvo-vanju. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo; nakar je bil pri volitvah ponovno izvoljen stari odbor z eno izjemo. Sklenilo se je, da priredi društvo tretjo razstavo v velikem obsegu v dneh od 31. ms ja do 3. junija tega leta.
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova ti Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-
ništvn lista

\
Gospodarstvo
Angleško posojilo Franciji
Mariborski proračun
Francoska državna blagajna ae nahaja v znatnih težkočah radi znatnega proračunskega deficita in slabega dotoka dohodkov v nekaterih mesecih. Zato se je že delj časa govorilo, da bo Francija najela na londonskem trgu kratkoročno posojilo. Londonski denarni trg ae je v zadnjih letih izredno okrepil in je danes zmožen dajati velika inozemska posojila, česar pa noče radi najrazličnejših razlogov, med katerim igrajo važpo vlogo gotovo tudi politični.
Sedaj pa poročajo iz Londona, da je med francosko državno blagajno in vodilnimi londonskimi bankami pod vodstvom banke Lazard Brothers&Co prišlo do sporazuma, po katerem najame Francija kratkoročen blagajniški kredit v znesku 40 milijonov funtov, t. j. približno 8 milijarde frankov ali po prostem tečaju 10.2 milijarde dinarjev. Kredit je dan na 9 mesecev, francoska država ga pn more plačati že po 8 ali 6 mesecih. Obrestna mera znaša 3%
V mednarodnih krogih je bila ta operacija sprejeta zelo ugodno, zlasti pa se pri tem povdarja, da je to ena prvih večjih finančnih operacij Lon-
dona na polju mednarodnega kredita v zadnjih letih, posebno od leta 1981 sem. Tedaj je bil položaj obraten. Tega leta je najela Anglija veliko kratkoročno posojilo v Franciji in gu je porabila za vzdrževanje stabilnosti svoje valute, bilo pa je poaojilo v celoti vrnjeno leta 1932. Sedaj pa je . položaj baš obraten in Angleži posojajo Francozom. li tega pa je razvidna tudi velika gospodarska ! in finančna povezanost obeh držav, ki je vidna ] tudi na političnem polju.
Dokazuje pa ta kredit ob razmeroma visoki obrestni meri tudi kreditno sposobnost Francije in i obenem ta kredit vedno bolj izključuje možnost | devalvacije franka, zn kar se sliši' veliko glasov v francoski javnosti in je vprašanje dobilo tudi že politični pomen. Drugo vprašanje pa je seveda, ce bo ta vsota zadostovala za kritje vsega proračunskega deficita. Najbrž bi Francija deloma tudi , doma dobila to vsoto na razpolago, toda toza- . devno razpoloženje domačih kapitalistov ni nič I prijaz.no, kajti tudi francoski kapital je prestrašen. Prihaja pa k temu še politični moment: bližnje parlamentarne volitve v Franciji.
Stanje Narodne banke
Dne 15. februarja 1936 (v oklepajih podatki za 8. februar, vse v milij. Din) je bilo stanje Narodne banke naslednje:
Aktiva: zlato v blagajnah 1385.73 (plus 2.4), zlato v inozemstvu 87.7 (—), valute 0.16 (—0.1), devize 23.97 (—5.9), skupno podlaga 1497.56 (—3.6), devize izven podlage 324.8 (plus 1.0), kovani denar 388.3 (plus 13.93), posojila: menična 1443.3 (—4.87), lombardna 256.0 (—0.95), skupno posojila 1388.3 (—5.8), razna aktiva 552.1 (—4.6).
Pasiva: bankovci v obtoku 4861.0 (—6.4), drž. terjatve 17.1 (plus 4.2), žiro 652.4 (—11.8), razni računi 873.03 (plus 35.64), skupno obveznosti po vidu 1542.56 (plus 27.93), obveznosti z rokom 162.8 (—22.5), razna pasiva 157.1 (plus 2.2).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6403.6 (plus 21.43), skupna podlaga s primom 1924.67 (—4.63), od tega samo zlato v blagajnah s primom 1780.7 (plus 3.1), skupno kritje 30.05 (30.22%), od tega samo zlato v blagajnah 27.8 (27.85%).
Iz izkaza ie razvidno zmanjšanje deviznega zaklada. Nadalje so se ponovno zmanjšala posojila banke. Med pasivi so narasla dobroimetja države io razni računi, dočim so se žirovni računi znižali. V zvezi s tem je tudi zmanjšanje obtoka blagajniških zapiskov za znatno vsoto 22.5 milij. Din.
Odebelefim osebam
pomore ena čaša naravne
FranzOosefove
grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolice.
Bat. po mrla. m. pol. tn ur. idr. 8-br. 16481. 29. V. 96.
Licitacija za cesto St.Vid-Jeperca
Dne 7. februarja je bita prva licitacija za zgradbo modernega cestišča na drž. cesti št. 2. od km 625.500—633.960 (Sent Vid—Jeperca). Proračunska vsota je znašala za alternativo, cestišče od cementnega betona 7,186.550, za alternativo, cestišče od asfaltnega betona pa 7,443.860 Din. Ker pa ta licitacija ni uspela zaradi prenizkih cen kock, je sedaj razpisana nova licitacija ločeno za delo in za dobave materiala za tlakovanje. Tako se bo vršila dne 16. marca L licitacija za gradnjo sodobnega cestišča (brez dobave kock in robnikov) za omenjeni sektor. Odobreni proračun znaša za cestišče od cementnega betona 6,000.047 Din, za cestišče iz asfaltnega betona pa 6,337.347.80 Din. Nadalje je za 18. marec razpisana I. licitacija za dobavo 1990 ton kock in 3448 metrov robnikov za tlakovanje omenjenega sektorja dri. ceste Ljubljana—Kranj. Proračun za dobavo znaša 1,106.237. 20 Din. Zelja vse javnosti je, da bi bila vsaj ta licitacija uspešna in se začelo delo, kajti doslej ni bilo oddano niti eno javno delo v Sloveniji, dočim se drugod trosijo velike svote.
*
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kocbeka Viktorja, zasebnika v Kranju, narok za sklepanje poravnave 18. marca, terjatve je prijaviti do 18. marca 1986. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Zaletela Franca, krojača, gostilničarja in posestnika v Stožirah, narok za sklepanje poravnave 18. marca, terjatve je prijaviti do 13. marca 1936.
Proračun vrbaakc banovine. Proračunski predlog vrbaske bnovine za 1. 1936-1937 znaša 29.6 milij. Din. Med proračunskimi dohodki je vnesena dotacija države v znesku 15.4 milij. Din.
Zanimanje za naše kraje na Danskem
Kakor nam sporoča Zveza za tujski promet v Sloveniji, 60 se pričeli Dnnci živahno zanimati I za Jugoslavijo. Posebno v glavnem mestu Kopen-! hagenu dela uspešno reklamo za nas Dansko-jugo-| slovansko društvo Naš generalni konzulat vodi zelo i spretno propagandne akcije potom časopisov, s I prospekti in predavanji. Dne 21. februarja ob 17.50 j bo oddala danska radijska postaja v Kalundhorgu i predavanje o Jugoslaviji, ki ga bo imel danski pisatelj Fredrik Nygaard. V tem predavanju bo Nygaard popisal svoje potovanje po Jugoslaviji, ki ga je napravil o priliki oddaje danskih motornih vozov. Povodom tega predavanja prinaša zelo razširjena danska radio-revija »Radio^tteren* nn celi strani ilustriran članek o Jugoslaviji. Ts sestavek opozarja predvsem na predavanje, obenem pa predstavlja tudi izvrstno projiagandno sredstvo za kraljevino Jugoslavijo, na katero prisrčno opozarja kol na deželo, ki je prav posebnega turističnega značaja Tudi organ danskega avtomobilskega kluba priobčuje v svoji zadnji številki na jx>budo našega generalnega konzula zanimiv članek o žitni v Jugoslaviji, v katerem se obravnavajo pohvalno razne jugoslovanske zimske brošure in kjer se či-tateljem priporoča zimsko potovanje v Jugoslavijo. Ta časopis izhaja v 5000 izvodih in je vsled razširjenja v najboljših krogih Danske brez dvoma izvrstno proj>agandno sredstvo za nas.
ZMANJŠANJE OBRATOVANJA PRI
KRANJSKI INDUSTRIJSKI DRUŽBI?
2e dalje časa se vzdržujejo vesti o velikih težkočah, ki jih ima Kraniska industrijska družba pri nabavljanju starega železa, katero pomeni v naši železarski industriji eno najvažnejših postavk za kvalitetno in kvantitetno sigurnost obrata. Znano je, da naša mlada država ne razpolaga z zadostno količino starega železa, zato je družba prisiljena nakupovati iz drugih držav. Velike težkoče pa so nastale pri nabavi, ko so tudi sosedne države, tako Avstrija, Italija, Ogrska, Rumunija, Češkoslovaška in Poljska prepovedale izvoz starega železa. Vsa za našo industrijo potrebna množina tega materiala se mora dobavljati izključno le iz oddaljenih držav, kar pa je zvezano z znatnim povečanjem nabavnih in transportnih stroškov. Povišanje transportnih stroškov za staro železo ima za neugodno posledico zvišanje cen železarskim proizvodom naše industrije, s čemer pa bi bila močno prizadeta konkurenčna možnost in prospeh obratov v naši državi.
V zvezi s tem nastaja posebno aktualno vprašanje obratovanja ene največjih jugoslovanskih železarskih tvornic, ki zaposlujejo v sicer pasivni Gorenjski nad 2400 delavcev, od katerih živijo desettisoči gorenjskega prebivalstva. Vesti o nameravani redukciji obratovanja pri Kranjski ind. družbi je sprejelo delavstvo s strahom in to tembolj, ker je pravkar ustavil zaradi pomanjkanja naročil tudi stranski obrat te industrije — tvornica elektrod na Dobravi.
«
Finančni letopis 1936 za izžrebane srečke, ki ga izdaja dunajska banka »Mercur«, je izšel in ga dobe vsi naročniki Avtentičnega glasnika žrebanj »Mercur«, ki izhaja na Dunaju že 73. leto v založbi banke »Mercur«. Letopis obsega 150 strani ter vsebuje izžrebane, pa še nedvignjene srečke do dne 31. decembra 1935 in sicer iz vseh evropskih držav, poleg tega pa sezname izžrebanih vrednostnih papirjev Avstrije in vseh nasledstvenih držav. Nadalje vsebuje delo podatke za lastnike raznih papirjev, tako n. pr. pojasnila o turških srečkah, kako se zamenjajo itd. Seznam je važen za vse denarne zavode, pa tudi zasebnike, lastnike večjih vrednostnih papirjev, Naročila sprejema: Uprava Merkurja na Dunaju I., Wollzeile 1-3.
Maribor, 19. februarja
Proračun mesta Maribora je obravnavala posebna komisija mestnega sveta i g. županom na čelu. Delo je dozorelo ter bo jutri predloženo mestnemu svetu. 1'rvic je mestni proračun obravnavan kot skupna enota mestnega zaklada in mestnih Podjetij, ki so se v prejšnjih proračunih ločila. Proračun je reelen, reduciran je na minimum. Doklade na direktne davke znašajo 40% kot doslej. Znatno je zvišana jioslavka izdatkov za socialno skrbstvo, kar je v skladu z velikimi potrebami mesta Maribora. Nova fiostavka v proračunu je tudi izdatek 55.000 Din v smislu zakona za telesno vzgojo.
Razhodki proračuna znašajo 56,337.660 Din, prav toliko dohodki. Proračun mestnega zaklada je za 169.434 Din nižji, proračun mestnih podjetij brez mestnega zaklada pa za 2,069.949 Din višji od onega prejšnjega leta. Celotni osebni razhodki proračuna znašajo brez podjetij 16.20%, osebni izdatki podjetij mestnega zaklada pa 7.70%. Posamezne partije so v celotnem proračunu v naslednjem sorazmerju:
1. Osebni razhodki 6,421.970 Din, za 195.417 Din manj kakor v preteklem letu zaradi redukcije plač mestnim nameščencem. — 2 Splošna mestna
Ii daljnjega Hong Konga na Kitajskem je prejela Zveza za tujski promet dva zanimiva plakata, ki predstavljata kitajsko revijero. Ta jx>-šiljka je potrebovala nekaj več kot en mesec za pot v Ljubljano (bila je oddana v Hong Kongu 15. januarja t. 1.). Plakata sta izobešena v bilje-tarnici »Putnika«, Ljubljana. Gajeva ulica — za nebotičnikom
Dobave. Prometno komercijalni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 24. febniarja t. 1. ponudbe glede popravila 8 komadov žimnic in 9 divanov.
Dravska delavnica v Ljubljani, Kobaridska 43, sprejema do dne 12. marca t. 1. pismene ponudbe ' za dobavo nafte, bencina, petroleja, tovotne masti in raznega strojnega olja.
Borza
Dne 19. febr. 1936
Deii.ii
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Prage, popustila sta London in Pariz, narasli pa so tečaji Amsterdama Berlina Bruslja in Newyorka.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling narastel na ljubljanski borzi na 9.58-9.48, na zagrebški borzi na 9.405—9Mfl. nn belgrajski borzi pa na 9.3909—9.4909. — Grški boni so notirali v Zagrebu 53 blago, v Belgradu 31.65 — 52.35. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 251.20—252.80. španska pe-zeta je notiraln v Zagrebu 6 46- 6 50, v Belgradu pa 6.65 blago.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.35 — 14.55, v Zagrebu 14.27—14.47. za medio marca 14.1850—14.3850, za ultimo marca in medio apr. 14.25 denar: v Belgradu so notir. li 14.1558— 14.5558. —
Ljubljana. -- Tečaji 9 primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2960.50— 2974.90
Berlin 100 mark......1749.20—1765.08
Bruselj 100 belg...... 735.82— 738.88
Curih 100 frankov..... 142-122—1431.29
London 1 funt.......211.59— 216.65
Newyork 100 dolarjev . . , . 4277.'>0—4314.22
Pariz 100 frankov.....28T.S6— 289.50
Praga 100 kron...... 180.61— 181.72
Promet na zagrebški borzi jc znašal brez kompenzacij 2,154.351 Din
Curih. Belgrad 7.00. Pariz 20.2125, London 15.105, Newyork 502.875, Bruseli 51.575. Milan 24.50, Madrid 41.875. Amsterdam 20^.85, Berlin 123, Dunaj 57.05, Stockholm 77.875 Oslo 75.875, Kopenhagen 67.425, Praga 12.60, Varšava 57.75, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Hel-singfors 6.66, Buenos-Aire« 0 855.
Vrednostni papirji
Ljnbljnna: 7% investicijsko posojilo 77— : 78, agrarji 45—47. vojna škoda promptna 356 —358, begluške obveznice 60—62. 8% Blcrovo posojilo 81—83, 7% Blerovo posojilo 71—73, 7% posojilo Drž hip. bauke 80—82.
Zagreb, državni papirji- 7% ieve*t posojilo 76 den.. agrarji 45 —47, vojna škoda promptna 358.50—360, 2., 3., 4., 5 V5 50-360, begluške obveznice 64 den., dal m. agrarji 60—61, 8% Blerovo posojilo 82—83.50, 7% Blerovo po-■ sojilo 72.50—73.50 (72.75), 7% posojilo Drž hip ! banke 79 den.. 7% stab pos 76—78 — Delni-i ce: Priv. agrarna banka 238—240, Trboveljska i 155—160 bi., Osj. sladk. tov. 135—160 blago. —
Belgrad, državni papirji: 7% inveM pos. i 79—79.50, agrarji 45.75 denar, vojna škoda i promptnu 359—559.25 (360. 359), 2. 559—559.25, (560, 359.75), 3. (359), 4. 35b.50--339 50 (359.50, 159), begluške obveznice 64.75—65 (65); 62.75—
uprava 1,293.200 Din (manj 58.850 Din). — 3 Mestne davščine 264.000 Din (manj 11 5<K)) 4. Anuitete mestnih dolgov 8,132580 Din (manj 326.575). 5. Ceste, ulice, trgi, parki 2.319C00 I in (manj 40.000) 6. Gasilstvo 114.500 Din (man 1500). 7. Zdravstvo 2,053.500 Din manj |()00). - K Socialno skrbstvo 2,<XkS.270 Din (plus 237.115). 9. Šolstvo 1,334 480 Din (plus 20.700). 10. Znanost, umetnost, prosveta 258.100 Din (manj 132.000 Din) zaradi tega, ker odpadejo jxHljx>re Sokolu matica za telovadišče. — 11 Obrt, trgovina in tujski promet 221.000 Din (plus 39 000 ) 12. Vojaštvo 20.000 Din. — 13. Raznoterosti 1,073.200 Din (plus 105597 Din zaradi izdatkov za policijo) — 14. Mestna podjetja 20,900.870 Din (plus 2.159.209).
Dohodki: 1. Splošna mestna uprava 331.290 Din (manj 5010). — 2. Mestne davščine 16,562.950 Din (plus 95.106). — 3. Mestni dolgovi, ki jih |x>-vrnejo mestna podjetja, 6,080 320 Din (manj 307.(>80 Din). — 4. Ceste, ulice, trgi in parki 810 050 Din.
5.	Socialno skrbstvo 46.100 Din (plus 9050). —
6.	Raznoterosti 70.000 Din (plus 40.0(X) Din). —
7.	Mestna podjetja 32,436.050 Din (plus 2,065.949).
8.	Regulacijski sklad: ra/hodki 465.000 Din. dohodki ravno toliko. — 9. Ustanove: razhodki 23 754.17 Din. dohodki 19.005.07 Din.
63, 8% Blerovo posojilo 85 11., 7% Blerovo pos. 72.50 73.50 (73). — Delnice. Narodna banka 6850 bi., Priv. agrarna banka 238.50—240 (239.50, 238.50).
Žitni tip
Novi Sad. Pšenica: bč 167—168. bč okoL Sombor 166—167, bč. ladja Tisa in Begej t70— 172, slav. 169—170, srem 168-169, ban 167—t7t. Oves, rž, ječmen neizprem Koruza: bč., srem. in bon. 112—113; bela ne n"tira Moka- bč. in bun. og in ogg 247.50—267.50, št. 2 227.56— 247.SO, št. 5 207.50—227.50, št. 6 (87.50—207.50, št. 7 157.50—167.50, št. 8. 105—110: «rem. iu slav. og in ogg 245—255, št. 2 225 —215, 5t. 5 205—215, št. 6 185—195, št. 7 155-165, št 8 105—110. Fižolj bč. in srem. beli 195—205. Otrobi: bč., srem. in ban. 99—101. — Tendenca omahujoča. Promet srednji.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
CMrtek, to febniarja: K! P«v«ke j«x Hkupin* (ploflčo). — 12.46 Vroiuriirtka naftovod, poroOvMa. — M uroKoriŠerve .skiadiho ilkulijuki ankt-sUtrj. — M Vremensko imročtlo. borzni tečaji. — 18 Lahka ImMl.rujiifMilnjTia plaobn (pkoftfe). — 18.10 Hlovnn.Vuia za Rloveno« (ir. dr. Hudolf Kolarič). — 19 Na-povod č1"4«. vremarmka naiNtvi«t, pororitn, olijava »|M>roda, ,,!>\	— 19.:®
Nadi. lira: Sokoinko predavanje. — 20 Voliiki prodiMUit.iit rvuiUskt semenj, (Javna i>rixodittev s midolovajiJ.im ravnili priljubljenih radijskih notrndmikov). — 'i' Napoved časa, vromeuHka na|K>ved, iK,n,"iln, objavil sinh roda. — 22J8 l'ra plesne SJtii»be (pl«Wo). Kouoo »b as.
Drugi programi t
Četrtek, ?*. /ebiiiarja: Tlelgrait: Ji Porter vtVer.
—	22.26 I)elkbi*>ove skladbe. — Z auteb: JO Prenos i i Belirra«ka. — 23.15 Planin mla-slia — Dunaj. 10.26 l(<v vtlja	— 20.16 Houruvn urra •PiuttolovfcMnn na Gri>iUawlu«. — 20.Ul Jono Hubajrev k«.„-ort. 2.1 35 Bal v 8ehon.bru.iura, — Flurlim-peita: 19.>i lirra. - 31.05 Pl<A*e. — 22.20 dodatni kvartet. — 23.20 Jiu/i.. — Trnt-Milan: 2ll..16 BuiiloOova .»pura .M«f.letofele»«. — Itim-llari: 20.35 Pestra uri. — 31.H5 Klavir im violina. — aj.SO Plosna tri as ha, — Praga: 10.36 Onk ixt.ru lun i:ln«hn.
—	20.35 Theorova tratredLJa «.Ph»*ton.. - 32.!6 Salonski ork<wtor. — llraJitlava: 19.16 Verdijeva cvern .Aida.,
—	VarSara: t) Kabaret. — 21 Ifrra. — 21.35 \'avro<4ce (tn jimmi. 22 irolaiid«ka el«xhu. - Berlin: 20.10 Vesela silita. — 21 OoMcKlitim histlciMii. — Kiinumbera-Stutt-oart: 30.10 M<w.artiw ciklus. — Hamburg: 20.10 Plivni večer. — Vrati.slnva: 20.10 Tekma plfNnib orkestrov.
—	lAptko: 30.10 Huoholov« bainitn .I\vJe»tr>li hlapce.
—	Katn: 20.10 PTHd.piist *tflrih devic. — Frankfurt: 30 10 Lavenova litra .Polkovnik t,nwT«neei. — 11 l.lin-okeiinva »jMvvolKrn «I<Jube7.eu«kil otok«. - Monakom: 20.10 Prwier vcVir.
t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas jc naš soprog, oče in stari oče, gospod
ALOJZ GRMEK
gostilničar in posestnik
v 55. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden z zakramenti sv. vere, danes zjutraj ob 6.30 za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek oh 16 izpred mrtvašnice na magda-lensko pokopališče na Pobrežju.
Studenci pri Mariboru, 19. febr. 1936.
Viktorija roj. žvokelj, žena; Ciril, Alionz, Maks, Nada in Zora, otroci; Regina roj. Grahor, sinaha: Nadica, vnukinja — in
ostalo sorodstvo.
Kulturni obzornik
Simfonični koncert Radiofonshe postaje ljubljanske
Dejstvo, da )e tudi glasbena celica ljubljanske radijske postaje stopila v vrsto javnih reproduktiv-nih činiteljev našega koncertnega življenja, je vsega priznanja vredno. S tem se je prištela med aktivne delavce na polju naše glasbene kulture in tako podčrtala vrednoto svojega poslanstva. Da se je odločila sodelovati na simfoničnem polju, je toliko bolj razveieljivo, v kolikor je bila do zadnjega časa prav ta smer glasbenega življenja pri nas zelo mačehovsko gojena.
Drugi javni simfonični koncert radijske postaje je bil prirejen v zvezi z ljubljansko Glasbeno matico, in je prav, da si razne ustanove podajajo r'ke, če gre za skupno stvar. Kooctrt, kt se je vršil v dvorani Filharmonične družbe, pa je bil istcčaino po radiu prenašan, je b-1 uspešen. Zlasti je treba podčrtati spored, ki je bil ugoden pi svoji •notni zasnovi, ki je pa poleg tega zadel v jedro, saj smo prav v pogledu baročne glasbe tako malo podprti in bi moral danes posebno Bach sestavljati vse večji delež duhovne hrane. — Spored nam je predstavil v jjrvem delu H&ndla in J. S. Bacha, dva orjaka glasbene pretekloati in njuno umetnost, polno izčiščene lepote in plemenite duhovne vsebine. Drugi del je zajel enega največjih klasikov Haydna ter njegovo sinfonično muzo, kjer živi res-noba ob otroški razigranosti. Takisto v klasiko pa ie zagledan tudi Jurij Mihevc, ki v svojem delu ni mogel zatajiti, da je bil slovenske krvi, čeprav je svoje življenje preživel na Dunaju in se oplaial
ob tamkajšnji umetnosti. Iz njegove ouverture, ki je formalno zasidrana v tkzv. francoski ouverturi, kateri je bila mati stara sonata da chiesa, diha toliko prepričevalne oblikovalne sile in izrazne moči, da moramo nujno soditi: Mihevc je bil velika umetniška osebnost in vrednota njegovih del vpije po gostejši izvedbi v okviru splošne domače reprodukcije.
Koncert je izvedel pomnoženi radijski orkester, komorno sestavljen v zelo prožno in zrelo umetniško skupnost, ki jo je znal združiti in trdno voditi mladi dirigent Drago Šijanec. Zvok instrumentov je bil čist in poln, morda včasih celo nasilen v akustično tako plemeniti koncertni dvorani. V splošnih potezah je podajanje vsebovalo osnovno vrednoto, da je dajalo pristne konture umetnin in da je teklo v zelo živem in jasnem ritmu. To je osnova, ki je za umetniško podajanje nujna in ki s tem, da stoji, ustvarja tla za nadaljnje umetniško delo k popolnosti, V tej nadaljnji smeri bo treba sioer še trdega dela, ki je zajeto v pojmu prefinjenega oblikovanja. Tu začenja šele popolno uravnovešenje zvočne gmote in pravo sorazmerie zvočnih kontrastov, finesa melodičnih in harmoničnih tvorb v podrobnih potezah, zlasti dviganje vsebinskih sestavin ln podobno; vse to še zlasti pri baročni umetnosti, ki je za odtenke tako silno občutljiva. Toda to, kar smo ob koncertu doživeli, so vendar že prvi poganjki pristne glasbene umetnosti ln to nas mora polniti z zadovoljstvom in vero v zdravi bodoči razvoj. — Kol glavni solist na klavirju je nastopil Reinhold Gallatla, ki je z Igro vzpostavil svoje močne pianistične sposobnosti in velik čut za zvočne finese, ki so bile po barvi skoraj premehke za Bacha, neglede na to. da na določenih mestih orkester ni dosegel polne i občutljive podrejenosti. V concertinu H^ndlove i skladbe pa so solistične odlike vzpostavili violi- 1
nista K. Rupel in A. Dermelj ter čelist G. Muller.
Koncert je bil dobro obiskan in v splošnem res ugoden pojav našega koncertnega življenja.

Hrvatska „Sv. Cecilija"
Zagrebška »Obitelj«, ki jo izdaja Jeronimsko društvo se bavi v eni svojih zadnjih številk z jubilejem glasbenega lista »Sv. Cecilija«, ki stopa v 30. leto List ima velike zasluge za razširjanje in udomačenje cecilijanskega petja pri Hrvatih. List urejuje kanonik Janko Barlč, ki ima veliko zaslug, da se je list povzdignil do veljave, ki jo zavzema v svetu. Iz »Obitelji«, ki je posvečena temu jubileju in sploh cerkveni glasbi, bi mogoče zanimalo naše čitatelje par opomb, zlasti onih, ki se bavijo s slovenskimi glasbeniki. List krasi med drugimi slikami tudi slika p. Hugolina Sattnerja, ki pravi »Obitelj« o njem, da je največji slovenski cerkveni skladatelj. V članku »Starejša hrv. cerkvena glasba« ugotavlja Janko Barlč, da je Hrvate opozoril Slovenec Mantuani (v »Sv. Ceciliji« 1. 1915) na najstarejšo poznano tiskano zbirko hrv. cerkvene pe^mi, namreč na pesmarico Atanazlja Georgicea (Georgičeviča) iz Splita. Pesmarica je iz 1. 1635. in obsega 12 pesmi.
Urednik -Obitelji' dr. Jos. Andrič podaja v pregledu »Duhovne glasbe kat, Slovanov« tudi kratek pregled slovenske cerkv glasbe. Omenja Gallusa-Petelina, Riharja, Nedvčda. Fdrsterja (kot ustanovitelja Cecil. društva v Ljubljani in časopisa »Cerkv. glasbenik«, omenja tudi njegovo Cecilijo«, ki jo je leta 1884 izdala Mohorjeva), Dalje omenja p. Hugolina Sattnerja, p. Angelika Hribarje, »prvnka« Stanka Premrla, tgn Hladnika, Vod opivca Ocvirka. Ferjpnčiča in dr Kimovca. Med novejšimi Železnika, Karla Adamiča, dr. Fr. j
Mlinar-Cigaleta, Matijo Tomca in Marija Kogoja (Marijine pesmi, Requiem).
Gotovo je ta pregled precej površen in marsičesa ne omenja, kar bi moral. Tako n. pr. pri Tomcu ne omenja nobene njegovih maš, ampak le oratorij »Odrešeniku sveta«. Kljub temu pa je na tesno odmerjenem prostoru dovolj naznačil vsaj mejnike naše cerkvene glasbe.
V članku »29 letnica Svete Cecilije« izvemo, da so med sotrudniki tega lista tudi Slovenci: Zorko Prelovee (o slov. narodni pesmi), Saša San-tel in Stanko Premrl; ki je objavil ponatis iz »Cerkv. glasbenika« o hrv. cerkvenem kantualu.
Med pregledom svetovnih časopisov o cerkv. glasbi je tudi naveden »Cerkveni glasbenik«, »glasilo Cecilijanskega društva v Ljubljani, ki izhaja od 1. 1877«.	M. L.
LJUBLJANSKO GLEDALISc i:
DRAMA:
Začetak ob M.
Cotrtak, 30. februarja: Oonpotkl dnm Prcmiern l(en Cotrtok.
Petek, 21. fobrunrja ob IS: V ene I a boija pot riijn^'
predstava. Cane od 5 do 14 Din Sobota, 3a. februarja: Petem « cente Trn-™. Olo*>ni... 7.ni«ajie cene od 20 Flifi n ara« Iol.
OPERA.
ZafeteV ob 30. Zaradi bolezni «<s. Onlohove odpade dan«* praUtn-
farm en. Petek, 21. februarja. Zaprto.
Sobota, 2! februarju: /< V ropot, kaj dela Anilulo Premiera Izven.
^MRIRORSKO OLFDAU^
Cetrtok. 20. februarja ob 20: Plh v Sar »uu.. R«J B ioio». ii. iebruArJ«: /iaiprto.
450.000 Italijanov v Afriki
Tik pred zadnjimi boji pri Ambu Aradamu je bila italijanska vojska v Afriki takole razporejena. Ta razporeditev se tudi pt> bojih ni bistveno spremenila.
Na severni fronti
Desno krilo italijanske vojske v severni Abesiniji še vedno tvori 2. armadni zbor, ki stoji na zahodni strani Aksuma, obrnjen proti zahodu. Z desnim krilom sega tia notri do eri-trejske meje, z levim krilom pa sege ne docela do reke Takaze. Ta armadni zbor ie do lanskega decembra stal ob reki Takaze, a se je /.n-rndi nenadnega sunka Abesincev moral umakniti nazaj. V sestavu tega arnindnega zbora je t'), divizija (Gavinana) s sedežen, v Klorenci. V njej služi polovica Slovencev. Dalje je v tem armad nem zboru 24. divizija »Gran Sasso« (sedež v Chietti), zraven pa v tem ari bdnem zboru služi brigada črnili eritrejskih vojakov. —
Sredino italijanske severne ironte drži armadni zbor črnih Eritrejcev. sestavljen iz 2 črnih divi/.ii. Dodeljeni pa sta mu dve fašistični milični diviziji >21. april« in	oktober«. Tn armadni zbor črnili domačinov jc stal na zahodni in severnozahodni strani N akale Njegove čete so morale nositi vso te/o srditih ba-jouetnih bojev v Geralti in nu lemHjenu. — /.aslugu črnega armadnega zbora je. da so bili odbiti napadi Abesincev na italijanske postojanke ter preprečen abesinski prtdoi na cesto Adua-Makale, s čimer bi bili Abesinci Makalo tudi od severa obkolili.
Proti vzhodu se dotika črnega armudnega zbora 3. italijanski zbor, ki je sestavljen iz 27. divizije »Sila«, katere mirovni sedež je Ca-tanzaro, ter iz milične divizije »23 marec«. Ta tretji armadni zbor stoji tik južno pod Makalo
Proti vzhodu se tretjega armudnega zbora drii 1. armadni zbor, ki je sestavljen iz 30. divizije »Sabauda« (Sardinija) in milične divizije »1. februar«. Ta prvi armadni zbor ima nalogo varovati vzhodni del amharske visoke planote •a levem krilu zoper napade od južne strani.
Na skrajnem levem krilu stverm fronte •toje čete generala Lorenzina, kateri mora na vzhodnih robovih amharske visoke planote varovati levo krilo zoper napade iz danakilske ravnine. Lorenzinijeve čete so sestavljene po večini iz črnih vojakov pod poveljstvom italijanskih belih častnikov.
Prve dni meseca februurja je bil sestavljen 4. armadni zbor pod poveljstvom generala Babbinija. Sedež tega arntadnega /.bora je \di Ugri, ki leži že na eritrojskorr ozemlju. Temu armadnemu zboru sta podrejeni na novo sestavljeni planinski diviziji »Val Pusteria«, 5.
divizija »Oosscria«, ki je bila poklicuna iz Libije ter milična divizija »3. januar«. Diviziji Pusteria in Cosseria sta v zadnjem čnsu prišli
v Vzhodno Afriko. Ozemlje okoli \di Ugri jp zelo primerno za planinske vojaki oa privadijo vzhodnoafriškemu podnebni ter abe-
se tu
sinskemu vojskovanju.
Da pa je ta armadni zbor na novo bil sestavljen, ima še drug resnejši pon t u. Odkur so se razmere med Anglijo in Italijo tako poostrile in odkar je Ituliju pošiljala vedno več čet v Afriko, je tudi Anglija svojje čete v Sudanu vedno sproti krepila, lako je v Kasali v Sudanu, ki leži le 10 km od eri-rejske meje. nastalo pravo vojaško oporišče Anglije.
Skupna vojaška sila Italijanov nn severni fronti je sestavljena torej iz štirih divizij armade, iz štirih divizij fašistične mi'iee iz dveh divizij črnih domačinov ter z dveh brigad Eritrejcev. Poleg toga pa so na eritrejskem ozemlju v rezervi še dve diviziji armade in ena divizija fašistične milice. K vsemu temu pa jc treba še prišteti formacije, ki spadtjo (i komandam, zlasti težko topništvo, jiionirske tren ske, sanitetne in veterinarske oddelke.
Na mini fronti
Vojaške sile generala Grazianija so znatno šibkejše, kakor ono na severu. Ob začetku vojske je general Graziani imel na razpolago ic 29. divizijo »Peloritana« iz Mesine ler eno divizijo črnih vojakov. V teku vojskovanja se jc njegova črna divizija še enkrat pomnožila poleg tega pa mu je prišla okrog novega leta na pomoč še fašistično milična divizijo »Tevere«.
Bistveno pa so se Grazianijeve čete okrepile in pomnožile s številnimi malimi tanki, s katerimi je pri Dolo pregnal abesinske čete rasa Deste iz njegovih postojank Tc .'»»te tankov so sestavljene po večini iz motoriziranih eskadronov, konjeniških polkov »Genova« (sedež v Rimu) ter »Aosta« (sedež v Neaplju). — Graziani ima torej na razpolago eni' divizijo armado z več oddalki tankov eno divizijo fašistične milice ter dve diviziji črnili askarov kateri se imenujejo »Dubati«
Če torej skupno italijansko vo.no silo v Vzhodni Afriki izrazimo v številkah, bomo rekli, da imajo Italijani v Vzhodni Afriki kakih 33().0<M) mož. K tem je ireba prišteti še letalske čete, o katerih pa ni točnih poročil Poleg tega je Mussolini na zadnji -eji ministrskega sveta sporočil da se bo število dosedanjih 30.000 delavcev v Vzhodni Afriki pomnožilo nn KHl.OOO. Torej ima Italija sedaj v Vzhodni Afriki kakih 450.000 ljudi, za katere mora skrbeti
Očividec popisuie zadnje boje
Tojni poročevalec »United Press« na se- t remi italijanski fronti Packard, kot očividec ' popisuje zadnje boje med Abesinci in Italijani za gorovje Ambn Aradnm:
»Najboli krvavi boj v fe-dnevni bitki zn pogorje Amna Aradam, se je bi! v četrtek pre reklega tedna. Samo ta dan so abesinske čete pustile na bojišču več ko 2000 mrtvih Ko sem povprašal za izgube naskakujočih Italijanov j tega dne, so mi povedali, da je padlo 90 Itali- : janov, 275 pa je bilo ranjenih. Abesinci so le-
žali v dobro utrjenih postojankah nu pobočjih gore. Najprvo jih je kosil po vrsti bobneči ogenj italijanskih poljskih baterij Ko so nato
začele italijanske vrste prodirati, so se Abesinci dvignili in naskočili prodirajoče Italijane. Pri tem pa so jih začele kositi italijanske strojno puške.
S svojega opazovališča. ki ni bilo daleč od bojujočih se petih divizij, sem lahko z duljno-
Optiariet v prafonfa: »Prav nič se ne bojim, •sj mi je vedeže-valka napovedala, da bom umrl vai pbttčntoo.«
gledom zasledoval težke boje za Amba Ara-dnm ter sem lahko gledal ogenj italijanskih in abesinskih topov, ki so dvigali v zrak mogočne curke prsti in kamenja. Težke granate abesinskih topov sem slišni rjoveti nad =vojo glavo. Abesinci se v nobeni bitki vse abesinske vojne niso tako spretno branili, kakor sedaj. — Neverjetno trdovratno so izvajal, napade in protinapade.	(
Drugi dan sem odšel na potlnožje gore, ki se imenuje »Svečenikova glava« To goro so Italijani prejšnji dan po srditem boju zasedli. Videl sem kolone vojakov, ki so v«< noč prej marširali v strašnih plohah, ko so pospravljali neštevilne padle in ranjene Abesmee.
V teku teh šestih bojnih dni. so sc čete rasa Mulugete čudovito mnogo posluževale, topništva. Baterije Abesincev so bile nenavadno spretno in taktično postavljene na Ainba Aradamu v takih postojankah, odkoder so lahko sipale smrt na prodirajoče Italijane Abesinci so se navudno tako bojevali; V zgodnjih jutranjih urah. ko so še megle ležale nad dolinami in se je le malo videlo, so začeli grmeti abesinski topovi, nakar so planili abesinski na-skakovalei proti Italijanom, da bi jih prisilili nn boj moža z možem. Tako so drli / ba joneti in noži proti Italijanom.
Važna je ta italijanska akcija zaradi tega. ker je bila izpeljana v najtežjih vremenskih razmerah. Bojna letala so dostikrat po cele ure tičala v razmehčanem ozemlju, ne da bi bila mogla zleteti bojujočim se vojakom na pomoč. Od dežja razmehčana pota so onemogočala ali vsaj omejevala dovoz streliva in živil.«
Enodnevna muha. Učitelj v šoli učencem razlaga naravoslovje ter pripoveduje o žuželkah, ki žive le en dan. Jakec dvigne roko in učitelj ga vpraša, kaj bi rad vprašal:
»No, Jakec, kaj bi rad vprašal?«
»Nič nisem hotel vprašati, le povedati sem hotel, da imajo take žuželke vse svoje življenje rojstni dan.«
Sorodniki v mestu so strica takole povabili k sebi v goste: »Ljubi stric, gotove pridite k nam. Na postaji vas bo že kdo čakal. Da vas bo pa gotovo spoznal in da se ne bi zgrešila, vas bo spoznal po gnjati ali pitani goski, katero boste nosili pod pazduho . . .a
r-tni kavčuk izdelujejo. Na mednarodni avtomobilski razstavi v Berlinu tudi stroj, ki izdeluje in predeluje sintetični kavčuk.
je razstavlien
18 ur pod vodo
Odkar je ameriški znanstvenik Bi ebe popisal svoje doživljaje v globočim 1000 m pod morsko gladino, so se potapljalci vseh narodov začeli truditi, du bi podaljšali sv< je bivanje pod vodo. Začeli so loviti rekorde kdo bo najdlje vztrajal pod vodo in kdo bo najgloblje prišel.
Moskovski listi sedaj poročajo du je ruski potapljalce Konstantinov dosegel nov potapljal-ski rekord. Dosedanji rekord poklknih potap-
Ijalcev je Konstantinov prekosil /a nekaj ur. Ob murmanski obali je nasedel na sipino par-nik »Moussou«. I reba ga je bih zopet spra-
viti v vodo. Pri tem delu je pomagal potaplja-lec Konstantinov, ki je ostal celil. 18 ur pod
vodo. Ker je vreme kazalo, da se bo sprevrglo, je bilo treba purnik naglo reševati Konstantinov je zato sklenil, da bo poral il to priliko ter izvedel svoj stari načrt, da b' piekosil dosedanji rekord potapljalcev. Res se mu je posrečilo, da je pod vodo delal delj čt sa, kakor vsi drugi potapljalci doslej Ko so zdravniki pregledovali Konstantinova ko se je po 18 urah vrnil iz morske globine, so ugotovili, la je po-taj>ljalec pač nekoliko oslabel, da pu mu po-tapljalski rekord sicer ni nič škouoval.
Volk s pasjo znamko
V Vzhodni Prusiji pozimi vsako leto prirejajo pogone nn volkove, kateri se v hudem mrazu prilepejo od vzhoda Letos pa so pruski lovci zamon čakali, kedaj bo pritisnila tako huda zima, da se bodo priklatili tudi volkovi. Mesec januar je bil tako mil, dn volkov nikjer ni bilo. Navdušeni vzhodno-pruski lovci so bili žc čisto potrti. Medtem po je pred kraikim tudi v Vzhodni Prusiji zapadel sneg, nakar so lovski junaki viisnnffu kmalu zapazili svežo volčjo sled. Takoti^o se zbrali lovci in gonjači ter obkrožili- volkani !{Jo hudem streljanju se jim je končno le posrečilo, da so ga podrli in zmagoslavno nesli v mesto Johannisburg. Volk je tehtal celih 92 funtov. Razstavili so ga pred mestnim magistratom, ne da bi bili opazili, da ima volk na vratu pasjo znamko. To je opazil šele neki meščan, ki je v volku spoznal svojega psa, kateri se mu it- bil pred nekaj dnevi zatekel v gozd.
Japonska propaganda v Mandžuriji. Ob četrti obletnici ustanovitve novega manož-.. i skega cesarstva je mandžurska vlada izdala tale pro-pagandni lepak, ki kaže. kako se je v tem času dvignilo v Mandžuriji blagostanje in kako se je v tem času dežela gospodarsko dvignila.
Kralj Kari II. je zvedel, kako ljudje o njem sodijo, da sicer nič neumnega ne zine., da pa tudi nikdar nič pametnega ne stori.
»Prvo me nič ne žali,« je odgovoril, »drugo pa je stvar mojih ministrov.«
Sodnik: »Sedaj ste se pa hudo zlagali, ko pravite, da imate samo enega brata.«
Priča: »>Saj imam res samo enega.«
Sodnik: »Ne govorite neumnosti! Pravkar je bila zaslišana vaša sestra, ki je poti prisego iz.po-vedala. da je imela dva brata.«
^ d rA
H
»Nesrečnica, otroka kopljete v vodi, Hi ima 45 stopinji« — »Bežite no, gospod doktor, ali mislite, da takle otrok že kaj ve o temperaturi stopinjah!«
Dolge vrsto avtomobil** rtoje na zasneženih polja nah okrog Garmisch-Partenkireheca. Prepeljali no j Mednarodno avtomobilsko razstavo so odprli v Berlinu 13. februarja. Pred ieboj imamo pre-
mi mmh atraai iImUm aa «imk« rfimpijM*	1	kUd odtfUUa aa notocaa
Speti
Smučarsko prvenstvo na 18 hm v Mariboru
Mariborska zimsko-sportna |x>dzveza priredi v nedeljo, 23. t. m. svoje prvenstvo v sniušKem teku na 18 km na Klopnem vrhu. Pravico starta imajo vsi pri JZS/, verificirani tekmovalci, stari nad 18 let. Prijave se sprejemajo do 22. t. m. opoldne na naslov podzveze: Jurčičeva ulica, trgovina Stoječ. Prijavnine ni. Poznejše prijave proti prijavnim 5 dinarjev do ene ure pred startom. Žrebanje ob 8. Darila: I. prejme naslov. Poclzvezni prvak v teku 1936 in plaketo, II. in III. plakete. Razglasitev re-ztiltatov bo po tekmi na lvlopnem vrhu. Vodstvo tekme: predsednik Miloš Gnus, vodja Vlado Kor-par, sodnik Golubovič Veko, starter Kebrič Franc, časomei ilci Aljančič Lambert in Kebrič, zapisnikar Vetrih Franjo, zdravnik dr. Sinerdu.
2SK Hermes :SK Celje 7:0 (4:0)
Prvo prvenstveno tekmo v Celju je Hermes« prepričevalno zmagal. Bil je v vseh linijah nad-močen nasprotnik in je upravičeno dosegel tako lep rezultat. Točno ob 15 da z. s. g. Čamerrrik znak za početni udarec, ki ga imajo gostje in takoj preidejo v napad. Do 10. minute igrajo še z običajno prvenstveno tremo, katere se pa gostje preje otresejo in začnejo z lepimi potezami prihajati v nasprotno polovico ter že v 12. minuti vodijo z 1:0. Od tega momenta pričnejo stalno pritiskati na-
Tinčkove in Tončkove prigode
258.
Spet na potovanju!
tega
sprotuike v lastno polovico in do 25. minute vodijo s 3 goli naskoka. Nato prične ».Celje« močno napadati in gre pohvala le sigurni obrambi »Her-inesa z juniorskim vratarjem, da niso prejeli ni-kakega gola. loda kmalu zopet prevladujejo gostje
4:0. Po odmoru se
in dosežejo do polčasa rezultat igra ne spremeni in stalno pre so igralci »Celja« Uvideli, da
igra ne spremeni in stalno prevladujejo gostje. Ko
aa je bitka izgubljc so začeli igrati jako surovo, tako
bitka izgubljena, ko da je bil sodnik prisiljen postopati z v6o strogostjo. Kljub temu pa so igralci »Celja« nedisciplinirano sodniku ugovarjali. Nato sledi izključitev igralca SK »Celja«. »Hermes« je ostal do konca igre v premoči, ter dosegel končni rezultat. Na vsak način pa so bili gostje tehnično ter taktično daleko nad dotnačimi. Sodnik g. Camernik iz Ljubljane ie sodil popolnoma nepristransko in 3e je zahvaliti njegovi avtoriteti, da ni prišlo do večjih incidentov.
Streljanje na ledu
Nemci so v program letošnjih zimskih olimpijskih iger uvrstili tudi streljanje na ledu. Ni to panoga, ki bi tudi odločevala za krnčni pla-eement narodov v zimskem tekmovanju, ampak le nekaka narodna igra, ki so jo hoteli Nemci pred svetom (>okazati kot svojo posebno zanimivost. Pravila te igre so čisto enostavna tn tudi potek je gledalcem prav lahko razumljiv. To nemško streljanje na ledu je zelo podobno škotski narodni igri ua ledu eurling V bistvu je to streljanje podobno balinanju oz kegljanju. Pri nas to balinanje in kegljanje na ledu skoraj ne poznamo, pač pa je ta igra dobro pozna
K.aj stu videla Tinček in Tonček na drevesu? Del kopne zemlje, kjer sta bila s svojim splavom, je in močan tok reke je novi otoček vlekel za seboj, ni bilo na plavajočem otoku žive duše.
Dečka sta začela klicati na pomoč — a kdo naj bi ju bil slišal v tej strašni, brezupni samoti?
Prečudne reči. potres odtrgal Razen dečkov
Odtrgani kos zemlje se je čedalje bolj oddaljeval od obale. Dečka sta bila na milost in nemilost izročena deročim valovom reke, ki so se igrali z otokom kakor z orehovo lupino.
Vaš odpočitek doma je dovršen
PDILIPS RADIO
18 mesečno odolačilo
SK Grafika. Vse aiktivne ifrralce toi prtjairjje kluba vaibimo na sestanek, ki se t« vrati v uedclio "28. t. m. ob 9.30 dopoldne v »alonu Rostilne KoSnk«, MuKte. Ker je sestanek za obstanek nogometne sokolje najverije važnonti, prosimo vse. naj »e lutnja si-(furno udeleže. — Prijatelji.
8Z8P (služibemo). Nn XVI. rodnj seji upravuje^a odbora Je bij verificiram /.a Slalom khib St liavnr Milom. -- Obenem vabimio Mame podKvranetra tehnično-,™ od«eka, da se iiolnoStevilmn udeleže v jv<ra!<. dne
na' Korošcem, ki' jo tudi imenujejo »Eisichies-	j «• '^^f «**««>««
„„n	Kolo jahafev ni roiafev v Ljubljani v al. i mi
c A . , . ... . . i.i-	"vo.i red,nO letini ob*ni zbor, ki »c vrši dne 2 marca
Smisel igre je ta-le: predpisani predmet, ki	, t. j. t>b ,«,] 19 v seU,nl ,Iv„,-ani tCme««lke di-uibe,
ga udeleženci mečejo, je sestavljen iz lesene	Nov,i tir«, z obifiajmkii dmminim redom
ploščice, ki ima 27 cm v premeru, in držalo, s	1 fcatnrim tekmovalci to ploščico mečejo
ot oigna ima d.ve mo/.nosti: vreči to ploščico čim rfilje>>'ali jo pa čim bližje približali cilju. V orvem primerit, kjer se meče na daljavo, mora biti ledeno igrišče dolgo najmanj 180 m in 7 m š-iroko. Vsak metalec ima t poizkusni met in "i mete. ki se ocenijo. Zmagovalec je pa oni. ki ima najdaljši met. V drugem primi ru se pa mere na daljavo "V5 m. Na ledu so zarisani krogi in sredi krogov stoji kocka, ki je obenem cilj. Vsak metalec ima 5 metov; zmaga pn oni. ki sc je pri oceni vseh metov najbolj približal eif'n. Vrstni red tekmovalcev se izžreba. V tem pi nieru lahko tekmujejo posamezniki in cela m-i i- va.
*
ttAZPlB
fUrouiaganiltMea onws-ocniukiry atafetmejra takmovamjn Aikudomekepa ftportmaji* kiti ba Primorje v LJmbUanl. dn« 8. mamea UNHi.
A,kadeuwki SiKurtmi kJrab Primorje v I»l"'bl'Jani i pmii-iKii v nedeljo. dne 8. marca 1930 na »vojeun iwi5'u na TyrSevi cesti, prloetak ol> 9.30 nrl pro pa« a nd no cpohs -co an.try sta/etmo tflkraovoinj« ia jiumiiorjo im se-nkrnje. Prijirv« Je poSUJMi na nius,t«»v: ASK Priimorje, Ld ubijam .a, Savo Smuči«, Tavčarjovs nj. 1/1X1. do 1. marca ob 12. uri. Naikmadne prijave se «preJcima<jo do 5. maja do 1C. ura na juti naslov. Prijavnima iv,-nti&H Dim 15.z.a moStvo iin jo je vplačati pni pri(ia>vi. Prijave br<w prijavm-toie «e ne sprejemi njo. Nagrade: prvn trt moStiva v VBtuki kategoriji doblvajlo pniomaiii en, Motako v»a(ki Stan prvih troh .pirvoi ikmairnmlil Bkiip v vsaki kateitariji. Tekmovanje se vt*1 po nrarviffili .TLA,Z-e Tekmovanje se vrSi |xi odiiniam terenu. start tal cilj na iprlSeb ASK Primorja. Kategorije naslednje: I. semicn-ji doteopnogaai, štafeta .'I X 4000 ni: t. seniorji sreitnjaprofraži SV3000 in: 3. seiniorji: <p"iiin-t«tji, motale i im dkalkaf i: 3X'0<*11 ni; 4. juniorjii razreda C ay-JOOn m; i. JraniortJI ra-//r«ia B 3>;iWWl m. Pravico nastopa iinftjo v«i vetriHicirania Im nt>\ nr; fic.i rami atleti kluborv, 61a«K>v JT.A.S-ji. W. TVi-a^vske ba.no-vtaie. V<wiki klub imia praivioo po«tnvi.t.i 7,a v*iaiko kate-e»vri neomeijemo ftleivijo mnAt^v.
1K1 teikoatlrltka sekcija, poei^a vse rokobone, da se HiiriTrno ndolefto ironim^fov, kafteo-.i ee vrfle y si-odah kn sobotah, ker je bnrnov ms/ko in-vonMta-n t. marca v M je II »> ni. Ravmi talk« »e -WW.lv da im ravnajo zaostalo Jtamarimo, kor sicar ne bodo mo«Ji Iinstopiiti. Tstntako se pomivajo dvipaVI l,n MkwM da prtnieio rodmo Im vwi!
SK Celje rmtiSka sakrija nrtivnSfa ^a.nrtt™, da lxi v Petelin!.- :?0. t. m. ob 17 v klubsiki sobi kaivnrme Bvrana se»tanel; radi tekmie na Smrokoveu dne 1. marca.
VREMENSKO POROČILO
J<nttiMlovau»ko 7.1 niak«-$portin« /,ver/.e im Zveze ^u tiiijskii Iiromeit 7, dme 10. februarja 1931.
Kranjska gora-Ratcic |*> stamjii diinos: 2" C, barometer sloji mirno, pooblačilo se je, 10 ran lnžnosn smoira.
1'lanioa, Dom Ilirije, po »lamju dnine«: .T" C. barometer n(*4t«n«vi.|.wn, ia^m«.	jTww»v/ih<>dnil ve tor, na I?*' oni podlagi ii cm srenja. Šminka dobra Skakalnica uporabna. DmnMSS« unicvraibno.
r'rHf, Krnica. Tamar po *taro|ii ilium: V) cm
rit n »riftirn.
nlsfrica-Poh. jev.ero iki stamju .'a;ui>w: C, r>o obla"';ilo sp je, volrm-m-o, sruwa v dolini ni.
BJrrl-Jetm |M» «t.iin.iu dnme«: •» O. obin<Sno.
Kofcc, no »lamtjiii 1P. t. m.: Ii" nn ion cm podlagi 7 om pršila, jasno linul-a idealni,a
Nascnantla
1 tLjubljana«. tVevJ ob pol 8 pevska vaia »en ski 7.boir, ob poj 9 pa za »KjSki /.bor.
1 S a II. javni produkciji gojencev v drž. kouser va.toniijm se Iki lava.inJa i/Aliju. no le uii;vle«kn !rla«lja. Pretežni del sporeda imn godaiimi orkesie.r ikmI vod stvoni I,. M. Škin-jame«, ki je «e»tavlj»p i,/, onkefte« drt. konsen-vatorija im Orkostra.luega dniAi.va (Mnubeme Matice. Kot. solisti nji na»lopitr kons. frnilni.k tHofanlja im Koremeam Štefka, na kilaivirju ju »premija luri* 0 mM niti
■a IVc-iri n<ii:<i ITvmtao besedo k siporeilu laiVjie pro.lnlkeije bo ipovoril ravnnteM .Imiiti Bel^tto Pro 'hrkoiua je v iionedcMeik, dme t. ni oib eotri na 7
Planinha zdravilni čaj
napravljen i* po star..m in preizkušenem predpitu iz najboliSih planinskih zdravilnih zelišč.
Gotovo ie že mnogim znano, da se raoraio tloveikema telesu zlasti spomladi potom naravnega zdravljenia dovajati taktne snovi, Iti telo očistijo razpadkov in kri obnovijo.
Da opravite to kri osvežujoče in kri čistilno zdravljenje i najbolj zdravimi, na naravnejš mi sredstvi, pijte kri osvežujoči in kri čistilni Planinka čai Bahovee, ki je prcizkuien za najuspešnejšega.
Mnogoletne izkušme
namreč polr)uje|o, d se Planinka čai radi svo|e seslav« in radi zdravilnih snovi zelišč z uspehom lahko uporabi pri nasto nih boLznih: pri zaprtju, prt slabi prebavi, pri napenjanju telesa vsled čreveanih plinov, pri slabotnem delovanju črevesia, pr> boleznih ieter in žolča ter pri žolčnem kamnu, ;jri hemoroidih, pri tolščici (prekomerni debelosti), pri raznih kožn'h boleznili (tvorih, koprivastem opahu, izpuščajih, mozoljih, ogreih itd.J, pr poapnenju žil (arteriosklerozi).
Zahtevajte ' apotekah izrecno Planinka čaj Bahovee z.a 20 Din po paketu, ki vseruie samo tedat pravi Planinka čaj, ako je paket zaprl in plombiran ter nosi naslov
Lekarnu Mr. Bahovee Ljub liana
ki Vam hrezolačno poSlie vzorec in poučno knnžico ,<.s. >1.	ad 11. 1.3» . ili, VII m
v dvin-iini FiJhariiiuiilfiiie iku^ibi Sitored -rtane ; Din In se dobi od putkii daJde v kinji«iirni Ola*bone Mati«e.
1 Želite ti Iirijelnena Uleta/ Obrnile se nu A v tobnnn« i«>tovalno im ialotmo pisarno M. Oikorin. ki tiri-reja »Jote iki im-iin ImozeinBlA-u :><i ir/redno iic.»lnHi 1'enah. ž cilje plode ("•asa im aineri Inlntin |Ki«ilJajilc na piiSfi.i-nio LjUlbtSflma, t'yr«eva o. 2/1 (liivtol Slon ). Oiikv zanjani« na »viotMimii imlot na IMiuaJ.iU vdlcciojein |«I 12 do 1«. marca Cuna vožnje :J40 Dim. Informacije dniovmo ixl pol 8 do pol M kil k1 po' M l< ix>I 19. Ob n#daljnh t.n prnanIfttih n«t S do 11
I Hrledi krii Podo.M>or /.u nu«to t>jpblja«i<i bo ■niiel	letni ob'"ni 7;lv>r v Cntrlefl!, d,ne Tt februar J«
l?3K <>ti 20 dvorani Okrožnega mrn ia nn Mil l«ši'evl centi obb/aj'iiinn dmuvrniiui rodom. slučaju niW.lmi-uosti bo obAni /<!>or pol ure SiMnoje. (^1 ntimI.-vo vkiuffnn vatli oiMmm
1 tiof~nn službo imajo lekarni: mr. IrtMMtok. R<»< Uova e. 1; mr Bahovee, Koagire«n.i tre- in mr. Ko-motar, Vič.
1 SiSkarji! Drevi ob jx«l 8 sc /.bero \ Soli Uinbl 'ulji v.rtov k pournnmu |irodavanj,n sndjaritkoga Im \-nt
LANINkACA]
nttl-iMkega drnMvu Unofonkte udmi da-we>gn iK.M^bnlli vabM ni.sino txwl»li! Pre-laiva k. KrtMnr i> KoinoMiiHtlh ovotieah. AI-tjnIi Majiu-e vabije«nc!
1 DriuliD absolventov dri. trgovskih iol u Ljvb lja »i priireitri drevi 4 1 i r«HU»v.r«r.ld i 7. v ir/. 1 n -/.ej® ta ni.uvavo |M-«dava-nde g. do-. Srarabuna n Kolonialni poii-tiki. Vabljeni vwi ailiH<*WcBitii.
I Vevški tbor (llasbtmc Matice ljubljansko: I»revi oh :!fl va,in meAnme^e -'/Isirn
■)rti(fi hrn:'
Okofja Loka. Drevi oh i bo t Pr.»vntm<ini dra
itivu =(ki<vt>tičmo t>redavamje s. Prana Radi^iVko o umika *rh<*ke vojwkc fer/. albansko umrovje v I. lalft.
Na&e diiašlv
Predavanje a. dr Tineta DehaUtaka.	nto-
dorm« slov. 1 liter »t ure, k1 Je l»Mo obVJiri/lono ia B. t. m., _bo v pometioljek, dme :M. t. m. oii 20 v boli ikvo-ramt fmlona. Vabimo vise g. ntn.rn5in,. im c'-lnmn da ne K a ;H->lTKiAfm-Miwi udelp««. - A. Z.

17
Ludwm Oanghoter:
Grad Hulbert
(Roman, i
Z o>bemn rokama si je naredil Forbek prazen prostor pred seboj in je začel s prsti vleči nerodne črte po prtu. »Tu tned hišico in hudournikom, ki sem ga primaknil bliže hišici, da bo drevo, ki pade preko potoka, prišlo na sredo slike, tukaj torej, tukaj na trati, veste, doktor, tako sočnato zelenje, iz katerega vsaka druga barva sije kot luč, tu na trati si zamišljam gručo ljudi, nedeljskih gostov i n čolnarjev pri veselem pikniku. In zdaj pride nenadoma nevihta. Kako vse to napol veselo, napol bo-jefce skače, teka in se spotika, »da bi doseglo hišico. Kako se tu barve in črte prepletajo med seboj. In zgoraj nad hudournikom hiti majhna družba turistov po strmi poti, možje in Žene.<
-Vidim sliko!« se vmeša Tasilo. >Kako živo mi govoril«.
■ Dvojica ljudi še stoji na bregu pri potoku v zadregi, nikjer nobenega mostu, le to edino drevo. Ze pričenja liti. Samo čez je treba! Toda kako? In poglejte, doktor, tu je drevo in tu imam lovca, postava kot da jo je Bog v nedeljo ustvaril. Ta edini ve za pomoč, seveda le pomoč za eno samo: za mlado dekle. In to dekle, doktor! To je mladost, pomlad! Ta bo jedro moje slike: tu na zi-bajočem se drevesu moj lovec, boreč se s padcem pri vsakem koraku in na njegovi rami dekle, ki med smehom in strahom objema lovfiev vrat, slika, doktor, slika. Ali tega ne vidite v mojih besedah, to vam moram Dokazati
Forbek je razvozlal jernienje. s katerimi so bili povezani njegovi slikarski predme!i ter je položil odprto skicirkn pred Tasita.
•Poglejte! Samo nekaj črt za moj spomin, a vendar čutite, koliko slikarskega čara morete tn odkriti. In to bom postavil v sredo svoje slike! Poglejte to glavico, to nežno krivuljo na vratu! Ln kako se to oblačilce sveti, f.Lsto belo! To bo v moji sliki najmočneje osvetljeno. Glavna stvar!
Smehljaje jo Tasilo uprl oči v žareči obraz mladega umetnika. In to ste danes videli? To tu? S prstom se .je dotaknil lista.
Zares! In zdaj razumite vendar, da se je morala za n osna slika teh dveh ljudi vsldrati v mojo dušol Še vedno jo vidim. Seveda, ko se šele prične pravo delo, se ne l*> več skladala z mojim spominom. Oba bom moral zopet imeti pred selioj. čeprav saiuo za nekaj ur, Lovec je izdelan. AH to dekle?' Forbek se je obotavljal. ^To dekle pa mora biti čisto nekaj posebnega. Marsičesa ne razumem! — Zamišljeno se jc poj>raskal po čelu 7. roko ter nato hlastno nadaljeval: Morda mi pa morete svetovati? Vi morate vendar vas in njene ljudi poznati, torej tudi to dekle?-
4Skoraj bi mislil!«
'Njen oče je iz tega kraja, gozdar ali jvt gozdni Suvaj.«	•
Tasilo se je smehljal- Gozdni nivai?
>Nekje tam zurorai sem ga sp >zit.'il To je tip! 0i«to originalen čudak! Porbok jp listal po skic i-k i. po glejte. tO je on!
Tasilo je o|>azoval iist ha! Pogojen do pičice! Nato je dvignil oči: .»Moj oče!t
umuiimHiHHMtii
»Tudi vaš <>čeU je jecljal Forbeck. >Mož v tem oguljenem in zakrj>anem suknjiču je vendar bil videti kakor — — —t
.>Moj oče ima nad tem posebno zadovoljstvo, da je videti na lovu tako pristem kot najrevnejši od njegovih slabo plačanih lovcev.<
Eorbek se je prijel za glavo. »To mora biti pomota! Slišal sem ga vendar tudi govoriti. Tega hi! In vzel je tudi t.olar, ki sem mu ga dal za sedenje.«
Cisto po njegovem. Da. Forliek. na tem se ne da nič spremeniti, to je moj oče! . Vaš lovec je naš vrli Horneger France. In močna svetloba, glavna oeeha. ne i«, saj ste tako tekli? — to ji moja sestra Katicat«
Forbek je posegel po naslonjalu z osuplostjo v pogledu in potezah.
»Zakaj ste se prestrašili?« je Ttmilo začuden vprašal. »A tako. razumem. Vi mislite na svojo sliko in se liojite, da bi vam mogla moja sestra prekrižati lepe načrte? Nijprej nobene nepotrebne skrbi, ljubi prijatelji Jaz vam sicer ne morem nič obljubiti, vendar pa hočem govoriti s svojo sestro. Njena slika se mora naslikati, profesor Verner mora imeti svoje veselje!« Tasilo je. vstal. •'MargfliK-ta-!* Zopet se je obrnil k Forbeku »Dovolite mi. da jaz plačam kol povračilo /a vaš tolar! Moj oče si je dovolil šalo na vašo stroške. Domnevam, da je 7. vašim tolarjem osrečil svojega puškonosca.«
Forbek ie raztreseno prikimal ter pove/al s tresočimi rokami svoje stvari.
Molče sin zapustila leraso ter zakoračila v mesečino.
Zalikj sle tako nenadoma utihnili?« je vprašal Tasilo.
O a a
n :=. *J
S2 1
^ " a-
tr. ^j
-M
v's « » s 5 o n, a S 5T
_k . ^ c
> o a « « -
._
3 ^ o
.£. 2 n m m w n «
— r- M
" S "
<v i
v-- g.2
c « a
S -*»t Ji O
^ is
Ji«
o
E
T
rr O
UP I
MTj JC o
I
■ IHIIIIIIIIIIII
Araa 8
JUIJOVKNEC«,
m. »nbraarjs l«M.
«8.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka be«eds Din 1'—; ienttovanjskl oglasi Din . NalmanJSi znesek za mali ogla« Din 10*—. Mali oglasi s« plačuje)« takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm visoka petilna vrstica po Din 2*56. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiitf inamko
II
itanoianja|U|©bj«swe
Štirisobno stanovanje
lepo, j: vsemi pritiklinami, oddamo za maj v Tavčarjevi ulici, dmgo nadstropje, z balkonom, mesečno 1350 Din. Informacije pri upravitelju, Novi trtf 3. č
SOBE
Prazno sobo
oddam na Mirju, najraje gospodični. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it 2077.	(»)
Posestva
Dobroidoča trgovina
v UnbHast takoj naprodaj. Potreben majhen kapital. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2180.
Večja posestvo
▼ LJubljani naprodaj. Pla-2« se lahko z vlogami Ljudske posojilnic«. Po-trr* M v upravi »Slovenca« pod M. 2278. (p)
Parcelo
(nftvo), pripravno za poletno hišico — prodam v Goričanah. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3202, p
Občni zbor
Aero-kluba ?Naša Krila« se bo vršil danes popoldne ob 18. uri v prostorih Auto-kluba, Kongresni trg 1/1.	(o)
Glasba
Črn pianino
železne konstrukcije, malo rabljen, prodam. — Kos, Idrijska 3.	(g)
II
Vajenci
ii
Mizarskega vajenca
krepkega, sprejme tvor-nica pohištva Ig. Repie, Ljubljana, Tesarska uL 7.
Posojila
na vtotne knjižice daje Slovenska banka Ljubljana. Krekov trg 10.
Hranilne knjižice
vseh zavodov lahko pro-daste ali kupite proti takojšnjemu plačilu — najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1., telefon št. 35-10.	(d)
Iščemo posojilo
v gotovini, kratkoročno ali dolgoročno, proti prvovrstnemu jamstvu industrijskega podjetja in dobremu obrestovanju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno naložen denar« it. 2274.	(d)
Hranil, knjižice
vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru,
Vojno škodo
(Ratna šteta), obligacije mestne občine ljubljanske in hranilne knjižice takoj lahko prodaste po najvišji ceni proti jiotovini potom trg. agent, bančnih poslov Alojzij Planinšek — Ljubljana — Beethovnova ulica 14/1, telefon 35-10.
Inseiiroite v,Skromen'!
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936
začne 1. marca 60% popuita na vteh nemSkih državnih železnicah
Obvestila, tudi za nabavo cenejših register mark. daje: Častni zastopnik
ING. G. TON N IBS, LJUBLJANA, Tyrševa 33 Telefon 27-62 ali
ZVANIČNI RIRO LAJPCIŠKOG SA.T1IA, REOtJRAP Knez Mihajlnva 33
ZAHVALA
NAJLEPŠE SE ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO POČASTILI SPOMIN NASE DRAGE MAME, TAŠČE, BABICE, GOSPE
AVGUSTE MUNDA
VDOVE PO VLAD. SVETNIKU
JI POKLONILI CVETJA IN VENCE IN JO SPREMILI NA ZADNJI POTI
V LJUBLJANI, DNE 19. FEBRUARJA 1936
RODBINA MUNDOVA
Za hranilne knjižice
Ljudske posojilnice, Ba-novinske hranilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani imam več kupcev, ki iste izplačajo takoj v gotovini po najvišji ceni, — Zgladite se v moji pisarni Alojzij Planinšek — trg. agent, za bančne posle, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1, telefon 35-10. (d)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenah CERNE, luvelit, Liubl ana Wolfova ulica št. 3.
Tri decimal. tehtnice
100—250 kg, malo rabljene, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 150.
Kakosem ozdravila bolečine
vn<N
Zlato
kupujem ter plačam najvišje dnevne cene. - Prevzamem popravila in predelave. F. Čuden, Prešer-
nova ulica 1.
(k)
Kupimo
rabljeno Eksemder-stiskal-nico in revolversko stružnico. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2289. 1
Ji
m
POZOR!
Vse vrste
bosanskih preprog
po nainiijih cenah dobite v novo odprti trgovini
Kopitarjeva ulica št. 1
Oiman Hatovljevic
Bogata zaloga
20 letnih strašnih mukah
Ljudje »o se mi smejali, ko so me videli, kako šepam v širokih in oprtih Čevljih To pa ie bil edini način, s katerim sem mogla vsai neznatno olajšati muke, povzročene od kurjih oče« in žuljev ter bolečine v petah Kolika »reža, da sem spoznala Saltrat Ro-delll Nasula sem ga polno oest v skledo tople vode. v katero sem pomočila svoje bolne noge da absorbirajo dragoceni kisik Ko 9e voda zapeni, prodro bel: mehurčki v kožo in bolečine prenehajo kakor po nekem čudežu. S prsti sem lahko tjdstranila kuria očesa t. njihovimi koreninami Žuljev ni več ni pa tudi bilo več bolečin in težav Dane« veselo gledam življenje in grem ea svojim poslom, kakor, da bi bila bosa O kakih bolečinah ni nrti sledu Nabavite Ke danes v svoji lekarni to čudovito sredstvo Saltrat Rodell in preizkusite ga <e »večer Dobr uspehi so »immfeni
Gospodinje, obrtniki!
Iz skladišča odprodaja
kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače po najnižjih cenah Stanko Florjančič, železnina. Resljeva cesta št 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov.	(1)
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv Petra cesta 14 (!)
Malo rabljeni
šivalni stroji in kolesa poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve).	(1)
Gospodinje, pozor!
Vedno v zalogi sveža štajerska jajca — najnižje cene. Baloh, Kolodvorska ulica 18.	G)
Pišite še danes!
0 s t a n h i
mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, pristnobarvn' »Paket serija A« za moško žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe »Paket seriia B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak pakei 10—20 m samo 107 Din Dalje novi »Original Kosmos Z paket«!, vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m 1 posebno močnega štruksa i ali sukna za ene hlače i Tudi ta paket samo 107 ! dinarjev. Vsi paketi pošt ' nine prosti Neprimerno j vzamem nazaj in zame [ njam — Pišite takoj na j »Kosmos« razpošiljalnico, I Maribor, Dvorakova ul. 1.
1EBBI HTfl
Gostilno
v Trebnjem št. 26 na Dolenjskem,, blizu farne cerkve, oddam takoj v najem. Istotam trgovski lokal, primeren za vsako obrt.	(n)
Obrt
Parne stroje
191 Zastor iz Madras tkanine
s pisanimi vzorci kakor tudi ▼ barvah, velikost krila 45X240 cm, draperija 50X160 Din 65'—
Stranke, ki žele kupiti dobro In poceni, naj zahtevajo
brezplačni slovenski Katalog
za Beli leden 1936.
lageeb.
Največja trgovska in odpremna hiša v Jugoslaviji.
Žensko in moško kolo
poceni prodam. Naslov v
upravi »Slovenca« pod j Varšek, strojno podjetje,
in razne motorje vam popravi najboljše, postavi ali uravna ter naredi vse obrabljene in rezervne dele
št. 2298.
(1) i Domžale-Stob.
(t)
Metwar-L%mmertz
najbolj znana ln najboljša znamka Igel za vse vrste Šivalnih strojev.
Znižane cene I Zahtevajte brezobvezno ponudbo!
A. Guttmann • Zagreb - Martiteva 4
TELEFON 68-21 Specijalna trgovina šivalnih strojev
dunajski sejem
8. —14. marca 1936
(Tehnični in poljedelski sejem do 15. marca)
Veliki srednjeevropski sejem
Razstavljala iz 18 držav Nakupovalci iz 72 dežel Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pcj
Wiener Messe A. G. Dunaj VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski komulat, Dunajska e. 81 Zveza za tajski promet t Sloveniji (Pntnik)
Tyrševa 1
Zvoza za tujski promet v Sloveniji (Pntnik) podružnica Hotel Mikliž, nasproti glavnega kolodvora, in njenih podružnicah

POTRTI GLOBOKE ŽALOSTI NAZNANJAMO TUŽNO VEST, DA JE DNE 18. FEBRUARJA 1936 OB TRI-ČETRT NA DVANAJST PONOČI VSEMOGOČNI POKLICAL K SEBI NAŠEGA DOBREGA, LJUBLJENEGA BRATA IN STRICA, PRECASTITEGA GOSPODA
DOLINAH FRANCETA
ŽUPNIKA IN DEKANA KRANJSKE DEKANI JE
POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V PETEK, DNE 21. FEBRUARJA 1936 OB DESETIH DOPOLDNE NA FARNO POKOPALIŠČE V CRKLJAH PRI KRANJU.
CRKLJE PRI KRANJU, DNE 19. FEBRUARJA 1936. ŽALUJOČI BRAT, SESTRE IN OSTALI SORODNIKL

V SVOJEM IN V IMENU FARANOV JAVLJAM VSEM SOBRATOM IN ZNANCEM, DA JE SINOČI OB TRIČETRT NA POLNOČI BOGU POPOLNOMA VDAN ODŠEL PO PLAČILO K DOBREMU PASTIRJU PREČASTIT1 GOSPOD
\
f mi« Ecttiutc
dekan In župnik
POGREB BLAGEGA DUHOVNIKA BO V PETEK, DNE 21, FEBRUARJA 1936 OB DESETIH DOPOLDNE V CERKLJAH. MOLIMO ZA PLEMENITEGA GOSPODA!
V CERKLJAH PRI KRANJU, DNE 19. FEBRUARJA 1936.
VILKO PIP P, KAPLAN
JOŽE CVELBAR, KAPLAN

K VSEMOGOČNEMU BOGU JE ODŠEL VČERAJ OB TRIČETRT NA POLNOČI PO ZASLUZENO PLAČILO NJEGOV ZVESTI DELAVEC PREČASTITI GOSPOD
7ranc Erliitar
predsednik Hranilne In pcsojil. zadruge »ljudski dem"
POKOPALI BOMO GOSPODA DEKANA V PETEK, DNE 21. FEBRUARJA 1936 OB DESETIH DOPOLDNE NA FARNEM POKOPALIŠČU V CERKLJAH.
MOLIMO ZA NESEBIČNEGA GOSPODA I
V CERKLJAH PRI KRANJU, DNE 19. FEBRUARJA 1936. ODBOR HRANILNICE IN POSOJILNICE.	ODBOR ZADRUGE »LJUDSKI DOM«
Za »Jueostovanako tiskarno* v LJubljani: Karel Ce<
jsdaiateii: Iran Rakove«.
Urednik: Viktor Centi*.