Dejanje relja. Leto za letom zdihujemo in tožimo o velikih krivicab, ki se gode slovenskemu narodu, da se mu ne pripozna popolna jezikovna ravnopravnost po uradih. Ali če se vprašamo po uzrokib brezuspešnega borenja za avoje ustavno utemeljene narodne pravice, pripoznati bodemo pač morali, da veliki del krivde leži le tudi na naših ramah. — Sami storimo premalo in kar storimo, premalo vstrajno in premalo odIočdo. Pae je resnica. da je naš narod že precej prebujen ali sama prebujenost nam še malo koristi, če se ne pokaže dejansko v doslednej in neustrašljivej rabi svojega materinega jezika v govoru in v pisavi — pred Bogom in pred svetom. Da bi ae to izvrševalo povsod in po vsakem, pridobili bi si v malib letih večjih napredkov, kakor z vsemi svojimi dosedanjimi prošnjami, resolucijami in memorandi. Radi bi videli, če li kopica slovenskih ¦uradnih pisem pri okrajnih oblastvih in množica, ki glasno zahteva pred sodišči svoje pravice v svojem jezika, ne bi prisilila vlade, da namesti po naših krajih uradnike, ki so zmožni slovenščine tudi v pisavi in da napravi konec nenaravnim razmeram sedanjim. Dejanje in ravnanje tako bila bi deroča moč, ki bi prej ali slej prodrla jezove nemškega nasilja. Žalibože se godi pri nas le nasprotno. V družinskem in javnem življenju podpira se rado, kar je nemškega, deloma iz nevednosti, deloma iz navade. Oglejmo si le naša županstva, okrajne zastope, okrajne in krajne šolske svete, kako dosledno se še posvetujejo in uradujejo v nemškem jeziku. da-sij so njih članovi večinoma možje narodnjaki in so nekdaj morda sklenili slovensko uradovanje. Ali še na ta način ne podpiramo nemštva in ne kopamo groba slovenskemu jeziku? TJzroki takemu ravnauju pa niao ni5 dru- zega, kakor gola brezbrižnost, popustljivost, mlačnost, strab pred zamero kacega ,,visocega gospoda" in kar je morda najvažnejše, oddaja tajniških služeb ljudem, ki nimajo ali sposobnosti ali pa prave volje, da bi uradovali slovensko. To so napake in najstrupovitejše rane našegafnarodnega življenja, katere zamoremo le zacel^ti) ce se čvrsteje poprimemo dela. Rešitev Vnaša je vstrajno in odločno delovanje lastno. Vstrajno naj se poučuje Ijudstvo o svojih narodnostnih pravicab in naj se mu pokažejo pota in ovinki, po katerih jih more doseči. Ljudstvo pa, če se je enkrat poučilo, naj tudi svoje pravice povsod in vsikdar odločno zahteva. To je naša rešilna pot. Dejanje velja. F. P.