RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 oddajamo že 45 let d.o.o. L TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Po naših občinah Ormož • Črni dan ali začetek novega sodelovanja? O Stran 4 Po naših občinah Podlehnik • Kljub vsemu ostaja še milijon evrov dolga! O Stran 9 Reportaže Slomi • Bo tudi za Stanislava posijalo sonce? O Stran 32 Ptuj, petek, 4. januarja 2008 letnik LXI • št. 1 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Štajerski TEi Ptuj • Pričelo se je leto naših jubilejev Torta za45 let Radia Ptuj in 5 let Štajerske budilke Novo leto 2008 prinaša družbi Radio-Tednik Ptuj kar tri jubileje. Šport Nastja Čeh • »Za odmeven rezultat je potreben čas« O Stran 15 Praznovanje 45-letnice so pričeli 2. januarja kolegice in kolegi z Radia Ptuj, saj se je ta s samostojnim sporedom prvič oglasil na ta dan leta 1963. Le dan zatem, 3. januarja, pa je minilo natanko pet let, odkar so pričeli jutranjo oddajo Štajerska budilka. Kot se spodobi, so si ob jubilejih sodelavci radia skupaj z odgovornim urednikom in direktorjem privoščili veliko torto. Sredi poletja pa nas čaka še en velik jubilej: proslavili bomo 60-letnico Štajerskega tednika, ki je pričel redno izhajati leta 1948 kot Naše delo. Čaka nas torej izjemno slavnostno leto, ko bomo s ponosom pregledali prehojeno pot in zakorakali novim ciljem naprosti. O Stran 3 Foto: Martin Ozmec Blaž Rola • Iz zime na 400C O Stran 16 Ptuj • Ignac Vrhovšek "Bil sem na Golem otoku!" Ptujčan Ignac Vrhovšek je - takrat s priimkom Ram-šak - preživel dve leti Golega otoka. V pričujočem intervjuju bomo predstavili njegovo plat zgodbe, ki je po več kot 45 letih letos novembra le doživela epilog - rehabilitacijo. A še danes ne ve, kaj je storil takšnega, da si je zanje prislužil dve leti Golega otoka. Kljub vsemu, kar ga je doletelo, Ignac Vrhovšek pravi, da je srečen človek. Uredil si je družinsko življenje po svojih željah, ima dobro ženo in pet otrok, na katere je ponosen, prav tako na devet vnukov. "Izogibam se vsakega konflikta, če se le da. Ljudje so tako različni, da je pravzaprav po eni strani ta različnost neka prednost, po drugi strani pa izvor vseh antagonizmov v družbi." O Stran 12 Hajdina • Letos začetek gradnje Megalaxie Vloga vložena! Na Partizanski 47 v Mariboru, kjer ima pisarno podjetje Cross, d. o. o., ki je nosilec investicije oziroma projekta zabaviščnega družinskega parka Megalaxia, smo se na silvestrovo pogovarjali z direktorjem projekta Iztokom Smako. Zanimalo nas je, kdaj bo začetek gradnje tega največjega nedržavnega projekta v Sloveniji, ki se bo razprostiral na območju 15 ha bivše gramoznice v Hajdini. Na pogovoru junija 2007 smo izvedeli, da je projekt v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in da naj bi ga ob normalnem razvoju dogodkov začeli udejanjati lansko jesen. Foto: Črtomir Goznik Iztok Smaka: »S prihodom v zabaviščni park bo obiskovalec stopil v svet pravljic, v katerem naj bi pozabil na vsakdanje težave.« Iztok Smaka je bil tudi pred dobrimi šestimi meseci zelo previden pri napovedovanju začetka in konca gradnje. Le glede predvidenega roka od začetka gradnje do zaključka, ki znaša 14 do 18 mesecev, doslej nikoli ni bilo dvomov. V nobenem primeru ne gre dvomiti o tem, da do izgradnje ne bi prišlo, pravi. Doslej je bilo v pripravo na gradnjo vloženih že okrog 17 milijonov evrov. Projekt bo stal 102,3 milijona evrov, v tem trenutku čakajo le še na delež nepovratnih državnih sredstev, ki naj bi se gibal med 19 in 20 milijoni evrov (o tej višini govori tudi resolucija); država namreč še vedno ni objavila javnega razpisa za velike projekte. O Stran 8 Ptuj • Praznično darilo najmlajšim Desetič mega zur Za male in velike Sodelavci informacijske družbe Radio-Tednik Ptuj smo tudi tokrat dokazali, da so nam naši najmlajši zares pri srcu, saj smo jim pred novoletnimi prazniki skupaj z Mestno občino Ptuj in Perutnino Ptuj pripravili in podarili že 10. zabavno-glasbeno prireditev Za male in velike. Čeprav je bilo naših mladih obiskovalcev in njihovih spremljevalcev morda letos nekoliko manj kot v minulih devetih letih, je bilo v četrtek, 27. decembra, v praznično okrašeni športni dvorani Center zares prijetno; v vsakem primeru pa tudi dovolj zabave in smeha, tako za male kot za velike. Medtem ko so se v ustvarjalnih delavnicah z našimi najmlajšimi gosti pridno ukvarjali člani Društva prijateljev mladine iz Vidma, medtem ko so se nagajive in lepe reči dogajale tudi v igralnem kotičku otroške trgovine Pikapolonica, so za dobro voljo z nastopi na odru in v dvorani pridno skrbeli mladim priljubljeni glasbeni ustvarjalci. Zapeli sta mladi pevki Ela in Melita Golob, zaplesali in zapeli so najmlajši plesalci iz plesnega studia Mambo v Ptuju, čarovnik Agustino je pred Foto: M. Ozmec Za piko na i je tudi tokrat poskrbel stari dobri dedek Mraz z obilico sladkarij. razigrano druščino malčkov tudi v dvorani pričaral sneg, saj ga je bilo zunaj le za vzorec, največ pozornosti sta zagotovo pritegnila Mojca in dobri zmaj-ček Spini, saj so lahko malčki skupaj z njima zapeli in zaplesali, pa tudi poveselili. Za vrhunec četrtkovega prazničnega popoldneva in za velik nasmeh na otroških obrazkih pa je poskrbel dobri stari dedek Mraz; čisto pravi s severnega tečaja, s sivo kučmo, belo brado in velikim kupom sladkarij za pridne in tudi za tiste manj pridne. Za vse je bilo vsega dovolj, tako da bi nekaj malega skoraj ostalo za prihodnje leto! Vsem našim malim in velikim obiskovalcem se za- Foto: M. Ozmec Uvodnik Ercanje - Saj ni res, ampak je. Hrvati so, tako kot so napovedali, prvega januarja dejansko uvedli ERC - ekološko ribolovno cono za vse države EU. Temu bi se drugače reklo, da so držali (lastno) dano besedo, o kakem repu med nogami, na katerega so potihoma računali vsi, ni bilo govora. Debato o tem, ali je ta poteza Hrvaške pametna ali ne, dobra ali slaba, pustimo za druge priložnosti. Meni je najzanimiveje in priznam, da malo tudi presenetljivo, da kljub številnim opozorilom, celo s strani EU, ne le neke ubož-ne male Slovenije, niso popustili. Kaj pa Slovenci? Jah, mi se pa gremo visoke politike s še bolj visokimi floskulami, v katerih je izražena vsa nemoč naše vlade z rumenim zunanjim ministrom vred. Prav zanimivo je slišati Rupla, ko govori,"da smo pripravljeni ali celo dolžni počakati, da se (hrvaški) parlament konstituira in da damo Hrvaški še eno možnost, da nekaj ukrene". Torej, zdaj se išče rešitev prikrivanja slovenske politične pogajalske nesposobnosti v prav tragikomičnih poskusih prepričevanja, da so naši sosedje prav po otroško neumni in jim je treba še naprej na lep način dopovedovati, kaj je prav in bolje za njih (kot da se to ni počelo že vse zadnje mesece prejšnjega leta). To mi zveni približno tako kot poslušati dva zakonca, ko eden pove drugemu, da se želi ločiti in se tudi bo, drugi pa odgovarja nazaj, da mu vseeno daje še eno priložnost za nadaljevanje skupnega življenja... Kaj bo zdaj zares naredila EU, je spet drugo vprašanje, edino dejstvo je, da prav hitro čisto nič. Do konca leta je bilo namreč slišati samo upanje, da se to ne bo zgodilo, na splošno seje govorilo o nekih negativnih ukrepih, kakšni naj bi res bili, pa ni bilo besede. In očitno nobeni konkretni ukrepi tudi niso bilipriprav-ljeni, ker če bi bili, bi se začeli tudi izvajati s prvim januarjem. Ali bo nova hrvaška vlada, ki naj bi se konstituirala januarja, preklicala ERC, zdaj sploh ni pomembno. Dovolj je to, da so Hrvati dokazali, da si upajo napovedane odločitve tudi dejansko izvesti. Da pa se odločitve skozi tok časa spreminjajo, je pa itak logika življenja. Aja, pa da ne pozabim, ko se je novo leto pravkar začelo; čeprav ste slišali to v teh dneh gotovo vsaj 1000 krat, naj bo še enkrat več: srečno, zdravo, uspešno in - pogumno naprej... Simona Meznarič Sedem (ne)pomembnih dni EU v Sloveniji Ézá Na začetku novega leta lahko z gotovostjo zatrdimo, da prihaja Evropa v Slovenijo. Fizično in duhovno. Po letih vztrajnega zatrjevanja, da hočemo v Evropo, je to nekaj čisto drugega in prepričljiv dokaz, da je bila opravljena pomembna pot. Seveda je v dokazovanju želje po Evropi, pa tudi v »prihajanju« Evrope v Slovenijo marsikaj protislovnega in nedorečenega, toda bistveno je, da lahko govorimo o novih procesih in novih kvalitetah, ki jih tudi Evropa (gledano v celoti in po posamičnih državah) ni vedno imela. Slovenija prevzema polletno predsedovanje Evropski uniji v času, ko lahko govorimo o svojevrstnem dozorevanju evropske asociacije, ko v bistvu tudi v njej ni nič več tako, kot je bilo. Po krizi, ki je nastala po polomu z ustavno listino izpred dveh, treh let, se znova pobira z novo »ustavo« rešitvijo, ki jo morajo do konca leta sprejeti in potrditi vse države - članice. Tokrat je znatno manj strahu, da bi tudi ta dokument propadel, to pa po svoje priča o čedalje bolj jasnem zavedanju (vseh) držav o nujni skupni evropski prihodnosti. Evropska unija se je po nekaterih prvih šokih in pomislekih nekako navadila na življenje v širšem krogu držav - članic in hvaljujemo za obisk in prijetno druženje. Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2008 vam želimo in na svidenje decembra na 11. otroškem mega žuru! -OM ZA MfllC IN VeilKf Posebej se v imenu organizatorja družbe, Radio Tednika Ptuj, zahvaljujemo za pomoč vsem sponzorjem prireditve ZA MALE IN VELIKE, saj brez njih ne bi bilo tako prijetno in zabavno. Prireditev so omogočili: Foto: M. Ozmec Zelo zanimivo je bilo tudi v ustvarjalnih delavnicah, ki so jih pri- Veliko veselih in razigranih pesmic je pisana druščina malčkov pravili člani DPM iz Vidma. zapela skupaj z Mojco in Spinijem. MESTNA OBČINA PTUJ tu s Kjer dobre stvari ¡tonejo manj TUS MARKET PTUJ, Osojnikova certa 27 51 Trgovski Center Supermesto Ormoška cesta 30, Ptuj INCOMM Trzin d.o.o. ¿««toptrja, trgovin«, «arvt» In uvoz graabanlh «trojav in oprem» Perutnina Ptuj ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ ».p. r PotiCm mU 28, 2250 W33 min SUMS Muju PHltk lp. ü y/* -'S*"5 ZAP ff ISOSPAN TEH CENTER •IBA KOM špurel i'A J AL kovinarstvo MAK Laboratory prišleki (so v glavnem) dobro opravili prve skupne korake. V tej zgodbi je Slovenija nekakšen poseben primer: Slovenija je prva med novimi članicami uvedla evro, prva med njimi bo predsedovala Uniji. Brez pretirane skromnosti lahko rečemo, da je to dokaz njenih sposobnosti, njene pripravljenosti ambicioznosti. In predvsem tudi zaupanja drugih vanjo. To je kapital, ki se ga ne kaže kar tako odreči. S tega vidika se zdijo kar svojevrsten anahronizem »želje«, ki jih je bilo slišati še zlati iz okolice zunanjega ministrstva in zunanjega ministra, da naj bi Evropa večino najbolj aktualnih tem »pospravila« (se pravi tako ali drugače odpravila) še pred slovenskim predsedovanjem. Tako naj bi bilo dobro, če Slovenija ne bi imela kakšnega večjega opravka z nadaljnjim (ustavnim) konstituiranjem EU in z reševanjem krize na Kosovem. Realnost je seveda drugačna in Slovenija bo imela še kako veliko opravka prav s tema dvema temama. In kaj naj bi bilo pri tem narobe? Seveda se zastavlja vprašanje, ali sta slovenska diplomacija in (celotna) slovenska diplomacija in (celotna) slovenska politika pripravljeni na iniciativo delovanja, ali ste sposobni sprožiti ustrezne pobude, delovati »gradi-teljsko« in ne zgolj »pragmatično«, se pravi tako, da si v glavnem vselej v senci nekoga drugega. Včasih se zdi, da se je slovenska politika, ki je imela v prvih letih osamosvajanja in utrjevanja samostojnosti veliko več izvirnih pobud (in predvsem poguma) nekako umaknila (utrudila ali prestrašila?). Predsedovanje Evropski uniji seveda še zdaleč ni samo tehnični posel, dobra organizacija posameznih protokolarnih in drugih dogodkov (kar Slovenija vsekakor zna storiti odlično), ampak predvsem vsebina. S tega vidika pa je nevarno, ker se na notranjepolitični sceni še vedno bolj kot o resničnem sodelovanju, o resnični participaciji vseh, ki lahko kakorkoli pomagajo k (splošnemu) uspehu predsednikovanja, prepiramo o (ne)napadanju. Slovenija bi morala (kot nova članica EU) predvsem na vsebinskem področju poskrbeti za demonstrira nje tistih kvalitet, ki jih objektivno lahko daje le razširjena unija in glede česar so še določene rezerve predvsem pri »starih« članicah. Pri tem mislim predvsem tudi na različne pomisleke o neučinkovitosti (ki naj bi bila posledica razširjenega števila članic) in na poskuse, da bi to odpravljali z nekakšnimi delitvami na bolj ali manj pomembne članice, na tiste, ki odločajo, in na tiste, ki odločitve izvajajo. V EU vsekakor ne bi smelo prevladati prepričanje, ki ga z nekaterimi nedorečenimi izjavami utrjujejo tudi nekateri slovenski politiki, da kreiranje politike v EU ni skupna pravica in odgovornost vseh držav članic. Tudi ko se govori o »problemu neenotnosti EU, npr. v pogledih na Kosovo«, na kar še posebej rad opozarja slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, tega ne bi smeli preveč poenostavljati in prikazovati kot nekakšno slabost. »Neenotnost« je predvsem dokaz širine, ali če hočete »sproščenosti« in demokratičnega ozračja znotraj Unije, hkrati pa tudi varovalka pred prehitrim in premalo premišljenim sprejemanjem posameznih ukrepov in odločitev. Seveda pa je pomembno, ali so znotraj Unije vzpostavljeni vsi potrebni mehanizmi in načini za ugotavljanje in za učinkovito pre-moščanje vsakokratne »neenotnosti«. Glede tega ima torej Slovenija kar nekaj možnosti, da pokaže (in dokaže), kako je moč tudi v »veliki EU« zagotoviti efikasnost ob hkratnem doslednem spoštovanju vseh. Vsekakor pa ima zdaj »združena« Evropa veliko več možnosti, da ne ponavlja napak neke drugačne Evrope iz preteklosti. Tudi pri iskanju novih rešitev, denimo za Kosovo (pa ne samo zanj) se kaže še kako zavedati, koliko slabega so prinesle posamezne enostranske odločitve in poteze, ki so bile sprejemane predvsem s pozicij močnejšega. Pri tem seveda tudi ne gre zapostavljati posameznih (pomembnih) dejstev. Odpravljanje mejnih prehodov na slovenski meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko je zagotovo prepričljivo in radostno dokazilo novih evropskih časov, zmage novega evropskega duha razumevanja in sodelovanja. To se je zgodilo po zaslugi vseh, predvsem tudi nas. Vsekakor nam meje niso odprli samo drugi in zlasti tudi vse slabo, kar se je v preteklosti dogajalo na meji in v zvezi z njo ni bila samo naša krivda, kot so nam nekateri poskušali tendenčno dopovedati. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Dvojni jubilej radijcev 45 let Radia Ptuj in 5 let Štajerske budilke Radio Ptuj se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963 na pobudo tedanjega občinskega odbora SZDL Ptuj oziroma na podlagi osebnih prizadevanj njenega predsednika Branka Gorjupa ter sekretarja Franca Tetičkoviča. V torek, 2. januarja 2008, so torej programski delavci in sodelavci Radia Ptuj slavili že 45. rojstni dan. Svoj prvi delovni prostor in studio je dobil Radio Ptuj najprej v vzhodnem stolpu ptujskega gradu, od koder so napeli zasilno anteno na mestni stolp. Sicer je Radio Ptuj že oktobra leta 1962 pričel prenašati prvi program Radia Slovenija, s povsem lastnim programom pa se je prvič oglasil v sredo, 2. januarja 1963, ob 10.30 in je potem redno nadaljeval z lastnim sporedom vsako nedeljo. Informativni program so sprva pripravljali na SZDL, prvi odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa so opravljali ptujski radioamaterji pod vodstvom Mihaela Gobca. Ker so kmalu spoznali, da na amaterski podlagi ne bo šlo, je bil 1. marca 1963 za upravnika nameščen Franc Plohl, ki je uspešno vodil Radio Ptuj vse do svoje tragične smrti leta 1971. V začetku je Radio Ptuj oddajal svoj lastni program le ob nedeljah, potem se je oglašal dvakrat tedensko, leta 1965 pa je začel oddajati vsak dan, vendar sprva le z dvournim programom. Od aprila 1964 je bil odgovorni urednik ra- dia Ptuj Franc Fideršek, leta 1970, ko je postal Radio Ptuj samostojni zavod, pa je postal njegov direktor Mihael Gobec. Leta 1969 je v počastitev 1900-letnice mesta Ptuja Radio Ptuj na pobudo Franca Plohla pričel s prvim festivalom Domače zabavne glasbe Slovenije, ki je danes osrednji festival te glasbe v Sloveniji. Leta 1976 je prišlo do združitve Radia Ptuj s tedanjim Ptujskim tednikom v enoten zavod Radio-Tednik Ptuj, za direktorja je bil imenovan Mihael Gobec, odgovorni urednik obeh medijev pa je bil Franc Fideršek. Leta 1980, po upokojitvi Mihaela Gobca, je bil za direktorja zavoda Radio-Tednik Ptuj imenovan Franc Lačen, od leta 1985, po upokojitvi Franca Fider-ška, pa je odgovorni urednik obeh medijev postal Ludvik Kotar, ki je odgovorni urednik Radia Ptuj še danes. Poleg prvega radijskega oddajnika, ki stoji od leta 1963 v Novi vasi pri Ptuju, so leta 1993 postavili oddajnik tudi na Belskem Vrhu pri Borlu, v vseh teh letih pa je Radio Ptuj oddajal tudi na več raz- ličnih frekvencah, sprva le na srednjem valu, po posodobitvi opreme pa na ultra kratkem ali UKV valu. Od prvih radijskih napovedovalcev, Vide Vidovič in Marjana Šnebergerja (ki je žal že pokojni), se je na radiu Ptuj menjalo že veliko ženskih in moških glasov, novinarjev in voditeljev. Danes pa sta odgovornemu uredniku Ludviku Kotarju pri urejanju vsebine programa v pomoč dnevni urednici Marija Slodnjak in Anemari Kekec, pri snovanju radijskih oddaj, novic in zanimivosti pa najpogosteje novinarji, sodelavci in voditelji Natalija Škrlec, Majda Fridl, Mojca Zemljarič, Nataša Po-gorevc, Zmago Šalamun, Danilo Klajnšek, David Breznik, Danilo Majcen, Janko Bezjak, Orfejčkov trio Luka Huzjan, Danica Godec in Jože Ekart ter še veliko drugih. Med ženskimi glasovi so na radiu Ptuj najpogosteje na programu Danica Godec, Darinka Čobec, Tatjana Mohor-ko, Natalija Škrlec, Manja Ko-kol in Sonja Voda; od moških voditeljev pa so najpogosteje z vami Marjan Nahberger, Peter Kirič, Vladimir Kajzo- 1 * M « O 1 * • • - » 1 r^ j Foto: M. Ozmec Ekipa Štajerske budilke (z desne): Tatjana Mohorko, Dalibor Bedenik in Natalija Skrlec Foto: M. Ozmec Odgovorni urednik radia Ptuj Ludvik Kotar var, Frenk Muzek in Martin Ozmec. Danes je Radio Ptuj sodobna radijska postaja s statusom regionalnega programa posebnega pomena. V pretežnem delu gre za informativni in zabavni program na širšem območju Spodnjega Podrav-ja, katerega cilj in strategija je obdržati oziroma utrditi vodilno mesto med radijskimi programi na tem območju. Radio Ptuj pa se programsko in poslovno povezuje tudi s sorodnimi programi v Sloveniji in skupaj s še 10 postajami sodeluje v Skupnem nočnem programu slovenskih radijskih postaj, popularno imenovanem (SNOP). V torek, 3. januarja 2008, pa bodo ptujski radijci proslavili še en, sicer precej krajši, a prav tako pomemben jubilej, saj bo minilo natanko 5 let od pričetka dokaj popularne Štajerske budilke, jutranjega programa radia Ptuj, katerega glavna značilnost je, da jo ob popularni glasbi čimbolj sproščeno in razgibano povezujeta dva voditelja. Ob Dali-borju Bedeniku se v ženskem delu štajerske budilke med tednom menjujejo voditeljice Tatjana Mohorko, Natalija Šr- klec in Petra Kurnik. Odgovorni urednik radia Ptuj Ludvik Kotar je ob pomembnem jubileju povedal: "Radio Ptuj, ki je pričel z rednim oddajanjem lastnega programa leta 1963 iz začetnih dveh ur sporeda, danes zagotavlja že 19 ur lastnega programa dnevno, pet ur pa sodeluje v SNOP, to je skupni nočni program slovenskih radijskih postaj. Sodeluje v tako imenovani 4. radijski mreži 17 radijskih postaj s skupno oddajo vsak zadnji četrtek v mesecu in nekaterimi drugimi projekti (NATO in EU), pa tudi z drugimi radijskimi postajami in združenji. Je tudi med večkrat nagrajenimi postajami, na žal nekdanjem festivalu radijskih postaj Slovenije. Nagrade so sodelavci radia Ptuj prejeli za reportaže, kontaktne in informativne oddaje. V prejšnjem obdobju je imel Radio Ptuj status nekomercialne radijske postaje, maja 2004 pa je pridobil status regionalnega radijskega programa posebnega pomena. Poleg odgovornega urednika ustvarja informativni program pet novinarjev, ki teritorialno pokrivajo območje od Ljutomera na vzhodu do Slovenskih Konjic na zahodu ter od Lenarta na severu do hrvaške meje na jugu. Program sicer ustvarja še 40 stalnih in občasnih zunanjih sodelavcev z različnih področij. Z izvajanjem programske zasnove in programske sheme zagotavlja Radio Ptuj vse obvezne vsebine, ki so potrebne za status posebnega pomena, skrbi za pravilno uporabo slovenskega jezika ter vzpodbuja ohranjanje in razvoj ljudske in umetne kulture. Radio Ptuj s svojo dejavnostjo tesno sodeluje z občinami, političnimi strankami, društvi in občani na svojem območju. Program Radia Ptuj izdaja družba za radijsko in časopisno dejavnost Radio-Tednik Ptuj. Vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem našega in vašega radia Ptuj se zahvaljujem za sodelovanje in velik prispevek k utrjevanju vloge radia Ptuj v tem medijskem prostoru. Vsem skupaj pa želim vse lepo v novem letu 2008, ko bomo proslavili kar dva pomembna jubileja: 45-letnico Radia Ptuj in kar 60-letnico Štajerskega tednika!" M. Ozmec Foto: M. Ozmec Od leta 1993 je oddajnik radia Ptuj tudi na Belskem Vrhu sredi Haloz. Ormož • 12. redna seja občinskega sveta Črni dan ali začetek novega sodelovanja? Pred božično-novoletnimi prazniki so svetniki občinskega sveta Ormož pod streho spravili še zadnjo redno sejo v letu 2007. Na dnevnem redu je bilo 23 točk, Bogomir Luci pa je že na začetku protestiral, češ da je točk v resnici 39, več točk je imelo namreč številne podtočke, vse tja do črke m. Svetniške skupine LDS, SD, Desus in As so poskušale z dnevnega reda odstraniti točke od 5 do 9, ki so govorile o ustanovitvi javnih zavodov. Ob znanem razmerju sil v ormoškem občinskem svetu jim to ni uspelo. Pri točki pobude, predlogi in vprašanja svetnikov pa so precej časa namenili debati o članku iz prejšnje številke Štajerskega tednika, v katerem je bila povzeta tiskovna konferenca bivšega župana Vilija Trofenika. Slavko Kosi je župana Alojza Soka vprašal, kako namerava odgovoriti na navedbe Vilija Trofenika, ki je očital nezakonito poslovanje občine. Sok mu je biblično odgovoril, da ne namerava odgovarjati na bebavosti, da ne bi postal enak. Kosi pa ga je opozoril, da s tem občanom odreka pravico do informiranosti. Sok ga je zavrnil, da na takšna splošna vprašanja pač ne more odgovoriti. Martin He-bar ga je nato povprašal po vseh podrobnostih iz članka in na tako vprašanje je imel Sok pripravljen odgovor in je tudi v podrobnosti vse Trofe-nikove trditve demantiral. Svetniki so sprejeli dopolnjen predlog proračuna za leto 2008. Župan Alojz Sok je povedal, da še nikoli ni bilo toliko pripomb na proračun kot letos, čez 120 predlogov je predlagalo 26 različnih predlagateljev. Posamezniki, institucije, delovna telesa, kar 23 pripomb pa sta prispevala svetnika Stanko Pignar in Jože Hergula. Nekatere pripombe so bile upoštevane, druge ne. Župan je predlagal 7 amandmajev, več pa tudi sami svetniki. Najbolj zanimivo so se zaštrikali svetniki Stanko Pignar, Jožef Hergula, Olga Ozmec in Valerija Kolenko, ki so predlagali Župan Alojz Sok je prepričan o pravilnosti sprejetih odločitev. amandma, s katerim bi se že v prihodnjem letu zagotovil denar za izdelavo projektne dokumentacije, za izgradnjo kanalizacije na območju njihove krajevne skupnosti, saj sedanje stanje neposredno ogroža oskrbo s pitno vodo za vse tri občine. Na seji so jim pojasnili, da je omenjena kanalizacije del večjega projekta, ki je predviden za evropsko financiranje. Tako se je zgodilo, da predlagateljici sami nista glasovali za amandma, ki sta ga vložili?! Večina omenjenih predlagateljev je predlagala tudi amandma, ki je predvideval sofinanciranje hišnika in čistilke v podružnični šoli Podgorci. Ministrstvo za šolstvo z letošnjim letom več ne priznava stroškov za podružnično šolo Podgorci in je ukinilo delovno mesto hišnika (v obsegu 0,4) in čistilke (0,1), kar znaša 3140 evrov letno. Za prihodnje leto so za zagotovitev teh sredstev predlagali ukinitev popoldanske avtobusne šolske linije, kar bi nedvomno pomenilo večji prihranek. Svoj amandma so utemeljeva- li s tem, da je hišnik nujno potreben poleti zaradi košnje in pozimi zaradi kurjave. Ker pa dobi osnovna šola Velika Nedelja za materialne stroške, poleg ormoške šole, zaradi vzdrževanja športnih dvoran največji del denarja v občini, so svetniki amandma zavrnili in zahtevali, da šola poišče notranje rezerve. Še bolj čudne stvari so se dogajale z amandmajem mag. Bojana Burgarja, ki je za investicijsko vzdrževanje osnovnega šolstva v občini želel nameniti 50.000 evrov, vendar amandmaja ni pravilno vložil, saj ni bil uravnotežen oziroma ni zapisal, od kod naj se ta sredstva zagotovijo. Mag. Bojan Burgar je bil mnenja, da je amandma vložen pravilno, a ga je raje sam umaknil, če se mu zagotovi, da se bo denar našel ob rebalansu. Skupni prejemki proračuna za leto 2008 tako znašajo 15.361.670, prihodki so 13.448.122, odhodki pa 15.051.440, kar pomeni, da znaša proračunski primanjkljaj 1.603.318 evrov. Zapravili muzej Svetniki so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. V prejšnji fazi postopka so svetniki predlagali veliko izboljšav, s katerimi so se Ptujčani tudi v večini strinjali in jih vključili v predlog akta. Slavko Kosi (LDS) je povedal, da bo točko obstruiral, ker je to črn dan za občino Ormož, za katerega izključno krivdo nosi župan Alojz Sok in njegov glasovalni stroj. Povedal je, da je bil uničen zametek kvalitetnega dela v muzeju, ki pomeni tudi del ponudbe na področju turiz- Slavko Kosi: „To je črni dan za občino Ormož!" ma. Trenutno vladajočo garnituro je Kosi obtožil, da iz Ormoža želijo narediti veliko vas „in če bomo izgubili še kaj oziroma bomo nadaljevali s takim tempom uničevanja, nas bo Središče ob Dravi v razvoju kmalu prehitelo". Potrdili so tudi odloke o ustanovitvi javnih zavodov knjižnice, lekarne, zdravstvenega doma, glasbene šole in javnega zavoda na področju osnovnega šolstva s prilagojenim programom. Tudi pri tem je prišlo do manjšega zapleta, saj je bila seja pristojnega odbora nesklepčna. Zgodbe, kako je do tega prišlo, pa se malo razlikujejo. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Zlatan Fafulic je povedal, da ima vladajoča koalicija v odboru večino, ker pa se je zaradi neudeležbe svojih predstavnikov znašla v manjšini, je to uredila na sebi lasten način. Na seji so bili prisotni le trije od petih članov odbora. Predlagal je, da se obravnavane točke umaknejo z dnevnega reda seje sveta. Preden je prišlo do glasovanja, pa je menda podžupan Branko Šumenjak Jožefu Cajnku prišepnil na uho, naj zapusti sejo in je tako povzročil nesklepčnost. Svetnik Cajnko pa je po drugi strani menda videl, da sta na seji „nekaj šušljala" predstavnika opozicije Ana Pevec in Zlatan Fafulic. Denarnice občanov bodo tanjše Svetniki so odpisali terjatve za plačilo komunalnih storitev in najemnin za stanarine za obdobje od leta 1999 do 2005. Del terjatev za komunalne storitve se nanaša na prevzete terjatve, ki jih je Komunalno podjetje Ormož leta 2001 preneslo skupaj z zaračunavanjem storitev na občino Ormož. Proti večini dolžnikov so bile vložene izvršbe, a so bile neuspešne. Skupno gre za 26.823 evrov, za katere so bile izrabljene vse možnosti za izterjavo pri skupno 45 posameznikih. Občina Ormož je letos kupila tudi prireditveni šotor, vreden 46.680 evrov. Glede na to, da vlada veliko zanimanje za najem šotora, so svetniki določili, da izposojnina šotora za tri dni znaša 400 evrov. Potrjeno je bilo tudi povišanje cene za predšolsko vzgojo in otroško varstvo v VVZ Ormož. Šlo je le za popravek sklepa z 14. novembra. Nanaša pa se na ceno programa v posameznih oddelkih od 3. do 6. leta starosti in se spremeni tako, da se oblikujejo cene v tej starostni skupini posebej za oddelke s 16 otrok, 19 ali 22 otroki v oddelku. Nova polna cena v oddelkih od 1. do 3. leta starosti je tako 446,37 evra, v kombiniranih oddelkih od 2. do 6. leta starosti 354,19, v razvojnem oddelku pa 772,99 evra. V oddelkih od 3. do 6 leta z 22 otroki je cena 297,70, pri 19 otrocih v oddelku 324,98, pri 16 otrocih pa 362,48 evra. Cena je bila povišana za 5,2 %. Občinski svet je potrdil tudi povišanje cen za ravnanje z odplakami za 7 %. Cena za odvajanje odpadnih voda je bila nazadnje povišana leta 2003, cena čiščenja odpadnih voda pa 2002. Kljub takratnemu povišanju cene zbrana sredstva v občini Ormož niso zadostovala za pokrivanje stroškov za nemoteno delovanje dejavnosti ravnanja z odplakami. Primanjkljaj je občina zagotovila iz proračuna. Viki Klemenčič Ivanuša Ormož • Prvi rojstni dan hipermarketa Spar Spar za odrasle, Sparky za otroke V petek, 21. decembra, je hipermarket Spar Ormož praznoval svojo prvo obletnico. Ob tej priložnosti so na parkirišču pred trgovino za vse obiskovalce pripravili pravo veselico. Spar Slovenija pa je najmlajšim občanom, malčkom vrtca Ormož, podaril tudi novo glasbilo - električne klaviature Yamaha. Za zabavo je skrbel ansambel Zreška pomlad, razigrane otroke pa je medtem animiral poskočen rumeni zajček Sparky, ki je delil sladke bonbone in pisane balone. Medtem so se lahko v miru posvetili nagradni igri Kolo sreče, za prazničen zaključek je bila za vse prisotne slavnostno razrezana tudi torta. Ker je lokalna skupnost hipermarket Spar že sprejela za svojega, je Spar Slovenija pripravil posebno presenečenje Vrtcu Ormož. Otroke in vzgojiteljice je obiskal zajček Sparky, ki jim je ob veselem in zabavnem programu predal velika igrala in druge didaktične pripomočke. V petek, na dan praznovanja hipermarketa, pa so bile predstavnikom vrtca Ormož slovesno predane tudi električne klaviature Yamaha. V letu 2007 so v Spar Slovenija slovenskim otrokom donirali pripomočke za učenje v skupni vrednosti 15.000 evrov. Spar Slovenija ima skupno že 67 trgovin. Po tržnem deležu se uvršča na drugo mesto med trgovinskimi podjetji v Sloveniji, trenutno pa ima že več kot 3400 zaposlenih, kar ga uvršča med največje zapo-slovalce v državi. VKI Foto: arhiv VVZ Ormož Sparky je obdaroval malčke v ormoškem vrtcu. Foto: vki Ptuj • Šestdeset let podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne Pekovski kruh vse trši V šestdesetih letih poslovanja podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne, d.d., Ptuj, se je zgodilo veliko, od statusnih do sprememb v proizvodnji. Jubilej so proslavili v krogu kolektiva novembra lani. Poslovanje v letu 2007 je podjetje zaključilo s sto zaposlenimi in s fizičnim obsegom proizvodnje, ki je presegel tri tisoč ton kruha, pekovskih in slaščičarskih izdelkov. Po obsegu slaščičarske proizvodnje so trenutno pre- Čeprav je tudi pekovski kruh vse bolj trd, v resnici tudi nikoli ni bil mehak, se bodo v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne še naprej trudili ohraniti doseženo raven obsega in kvalitete proizvodnje, ki vsako leto dobi potrditev tudi na zdaj že tradicionalnih ocenjevanjih pekovskih izdelkov. V letu 2007 so zlata priznanja za odlično kakovost prejeli za pet svojih pekovskih izdelkov. Začelo se je z Mestno pekarno v letu 1947, ki je zaposlovala 18 ljudi. Naslednja stopnica v razvoju podjetja je bilo leto 1953, ko se je Mestni pekarni pripojil del invalidskega podjetja s slaščičarsko, medičar-sko in svečarsko dejavnostjo. Število zaposlenih se je povečalo na 30. Za potrebe naselja Kidričevo je bila v letu 1955 zgrajena pekarna v Kidričevem, ki so jo kmalu pripojili Mestni pekarni Ptuj. Do leta 1958 je na Ptuju delovalo tudi pekovsko podjetje, s katerim je upravljala Potrošniška zadruga Ptuj. V tem letu pa se je tudi to pripojilo Mestnim pekarnam, podjetje pa se je preimenovalo v pekovsko podjetje Vinko Reš Ptuj. V letu 1958 je na sedmih lokacijah že zaposlovalo 98 delavcev, to je le dva manj kot danes. Leta 1961 je bila na Rogozniški cesti na Ptuju zgrajena nova pekarna, to je tudi leto prenosa proizvodnje v centralno pekarno, še naprej pa se je ohranila proizvodnja v Kidričevem. V letu 1961 je prišlo tudi do spremembe v načinu prodaje kruha, ki je bila do tega leta mogoča le v specializiranih Foto: Črtomir Goznik Mag. Dragica Murko, direktorica podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne, d.d., Ptuj, in Janez Brodnjak, direktor komerciale, sta ob koncu leta 2007 predstavila nekatere spremembe v poslovanju podjetja. trgovinah za prodajo kruha. Pričeli so ga prodajati v vseh ostalih živilskih trgovinah. Spremenjen način prodaje kruha je zahteval tudi spremembo v organizaciji razvoza pekovskih izdelkov, ki je zajel celotno območje nekdanje velike občine Ptuj. Sledilo je nekajletno obdobje poslovanja v okviru podjetja Intes Maribor, od leta 1989 Ptujske pekarne in slaščičarne poslujejo samostojno. V tem obdobju je tudi začelo ambiciozno širiti svoj tržni prostor na območju SV Slovenije. Kot delniška družba posluje od leta 1998, od leta 1994 je zaščitni znak podjetja presta. Teče pa že četrto leto od ureditve poslovanja skladno z zahtevami ISO 9001/2000. Že vrsto let so Ptujske pekar- (Tdovoljeno za I A Ipark.mesto -A« Brezplačna objava ne in slaščičarne prejemnik zlatih priznanj za odlično kakovost. V letu 2007 so jih prejeli za kidričevski kruh (1,3 kg), markovski beli kruh (1 kg), za belo žemljo (55 g), za pletenico z makom (60 g) in za ptujski krof (80 g). Lansko ocenjevanje je bilo že sedmo po vrsti, z njim pa člani Sekcije za pekarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij želijo ostati prepoznavni v slovenskem prostoru z visoko kakovostjo svojih izdelkov, s katerimi v slovenske domove prinašajo dober vonj in okus. Prav tako je že vrsto let prepoznavna blagovna znamka in izdelek tudi ptujski krof, ki vrhunec proizvodnje doseže v pustnem času, ko jih speče-jo krepko čez 300 tisoč. Večji delež slaščic in ekoloških izdelkov V letu, ko so praznovali 60-letnico uspešnega dela, so se srečali tudi z nekaterimi težavami, ki so jih vsaj za zdaj uspešno prebrodili. Sicer pa je tudi kruh pekov vse bolj trd. Zavedajo pa se, da boj še zdaleč ni dobljen, da bo potrebno nadoknaditi delno izgubljen tržni delež na domi-cilnem območju s širitvijo zamrznjenega progama pri kruhu in slaščicah zunaj le-tega. V letošnjem letu želijo tržni delež na slaščičarskem področju in pri zamrznjenih slaščicah še povečati. Prav tako pa kupcem ponuditi nove ekološke izdelke. Že v kratkem bodo v prenovljeni prodajalni Bombetka v Ulici 25. maja na Ptuju pričeli ponujati več vrst izdelkov iz moke brez glutena, ki jih proizvajajo v podjetju Klasje pod blagovno znamko fenix, povezani družbi Ptujskih pekarn in slaščičarn na področju prodaje, proizvodnje in logistike. Brezglutenski prehranski izdelki so narejeni iz prosene in kvinojine moke, ki niso posebni izdelki, so le boljši izdelki. Proso je visoko hranljivo brezglutensko živilo, ki tako kot ajda in kvinoja v prebavnem traktu ne tvori kislega okolja. Kvinoja ni nek eksotičen izdelek, že več kot 5 tisoč let jo pridelujejo v Južni Ameriki in v Andih, za Inke je kvinoja mati žit, njeno uživanje naj bi zagotavljalo dolgo življenje. V letu 2008 podjetji Klasje in Ptujske pekarne in slaščičarne načrtujeta smelo širitev kroga maloprodajnih enot. Zaradi zmanjšanega obsega povpraševanja so lani zaprli pekarno v Kidričevem, na območju centralnega dela podjetja na Rogozniški cesti 2 na Ptuju so dogradili pekovski del s skladiščem in izvedeli posodobitev v tehnološkem delu. Z delom je prenehala poslovati njihova mini pekarna v Super mestu, kjer pa so prisotni z že pečenim delom, ki ga prodajo več kot prej, kar kaže na to, da kupci prisegajo na kvaliteto domicilnega kruha. Kmalu bo prenehala z delom tudi mini pekarna v su-permarketu v Špindlerjevi ulici na Ptuju. Kar zadeva cene pekovskim izdelkom; lani so cene kruha povišali za 26 odstotkov, v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah pravijo, da se niso spremenile samo zaradi sprememb na tržišču pšenice in energije, da so si znatno večji delež odrezali tudi trgovci. Prepričani so, da bi bil poseg države pri cenah osnovnih živil, tudi kruhu, nujen, sicer se bodo cene še višale. Ne glede na vse, se bodo še naprej trudili, da bi ohranili asortimant in kakovost ponudbe na želeni ravni. V tem trenutku ptujski peki vsak dan spečejo kar 73 različnih vrst kruha po obliki, teži in sestavinah ter 97 različnih vrst pekovskega peciva in slaščičarskih izdelkov. V letu 2008 pa želijo povečati tudi ponudbo in prodajo ekoloških izdelkov. MG Od tod in tam Ptuj • Nova vozila Zdravstvenega doma V Zdravstvenem domu Ptuj nadaljujejo z obnovo voznega parka, avtomobilov za reševalne prevoze in hišne obiske. Ob izteku leta 2007 so pridobili tri nova vozila, za katere so bili potrebni javni razpisi. VW Sharan in VW reševalno vozilo T-5 sta novi vozili za potrebe reševalnih prevozov, Toyoto RAV 4 pa bodo uporabljali za hišne obiske. Nakup vseh treh avtomobilov je presegel 120 tisoč evrov. V letu 2008 bodo nadaljevali z obnovo voznega parka, nova vozila bodo nabavili za potrebe urgentne službe. V tem mesecu čaka JZ Zdravstveni dom dogodek, ki so ga dolgo čakali in se nanj tudi dolgo pripravljali, prejeli bodo certifikat kakovosti ISO 9001/2000. MG Juršinci • Največ novorojenčkov v zadnjem desetletju Praznične decembrske dni v prostorih občine je juršinski župan Alojz Kaučič popestril s hvalevrednim podvigom. Pripravil je sprejem mamicam, odgovornim za povišanje natalitete v občini, in njihovim novorojenčkom. Kaučič je izrazil zadovoljstvo nad številom novorojenčkov v občini Juršinci in povedal, da se je prvič v devetih letih, kolikor vodi občino, zgodilo, da se je v enem letu rodilo 29 otrok, ki bodo lahko napolnili kar dva razreda osnovne šole. V svojem imenu in v imenu občine je mamicam zaželel obilo sreče in uspehov, obenem pa jim je obljubil, da bo občina z razvojnimi načrti in spodbujanjem družbenega in kulturnega življenja tudi v prihodnje skrbela za kvalitetne pogoje za življenje mladih družin v občini Juršinci. Dženana Bečirovič Ljutomer • Sodoben center do konca leta 2008 Ob gimnazijskem poslopju in za domom TVD Partizan Ljutomer bo predvidoma že konec leta 2008 zgrajen sodoben športno-izobraževalni center (ŠIC). Ljutomerski občinski svet je namreč sprejel odločitev, da si preko javno-zasebnega partnerstva pridobi možnost izgradnje športne dvorane, ki bo v prvi vrsti namenjena potrebam dijakov Gimnazije Franca Miklošiča. V javno-zasebnempartnerstvu gre za novodobno obliko izgradnje objektov v Sloveniji. Kot vse kaže, bodo Ljuto-merčani prav po tej poti dobili prepotrebne večnamenske prostore. Dijaki ljutomerske gimnazije - blizu 700jih je -nimajo ustreznih prostorov za izvedbo športne vzgoje, saj se poslužujejo utesnjene dvorane v sosednjem domu TVD Partizan. Poleg tega bo z novo dvorano zadoščeno potrebam vseh uporabnikov v popoldanskem času, saj kapacitete športne dvorane pri osnovni šoli Ivana Cankarja ne zadoščajo. Velikost novozgrajenega centra se ocenjuje na 3850 kvadratnih metrov, vseboval pa bo okoli 1000 sedežev. Vrednost celotnega objekta bo znašala skoraj 5 milijona evrov, od tega se stavbna pravica dodeli za izgradnjo objekta (gradbena, obrtniška in inštalaterska dela), ki bi bila vredna nekaj več kot 3 milijone evrov. Športno opremo za center in zunanjo ureditev športnih površin naj bi financirali Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport in občina Ljutomer. V naslednjih dneh bo strokovna služba na oddelku za gospodarstvo in razvoj občine Ljutomer pripravila vso potrebno dokumentacijo za javni razpis, kjer bo podeljena stavbna pravica investitorju. Niko Šoštarič Foto: arhiv Foto: NS Ormož • Ob odprtju ambulante Ambulanta z osebno noto V predprazničnih decembrskih dneh je potekala tudi manjša slovesnost v Zdravstvenem domu Ormož, ki jo je ob odprtju preurejene ambulante pripravil zdravnik koncesionar Tibor Ibrišimovič. V Zdravstvenem domu je zaposlen že od leta 2000, kot koncesionar pa je Tibor Ibrišimovič začel opravljati svoje delo 1. oktobra skupaj s še dvema kolegoma zdravnikoma in tremi zobnimi zdravniki. Do nedavnega je še delal v starih prostorih, ker pa so se v Zdravstvenem domu odločili, da bodo vse konce-sionarje namestili v en trakt zgradbe, so tudi zanj prenovili prostore, ki so jih nekako sestavili iz več prostorov. Občina Ormož je zagotovila sredstva za samo adaptacijo, notranjost pa je Ibrišimovič uredil na lastne stroške. V nove prostore se je pre- Zdravnik Tibor Ibrišimovič in medicinska sestra Rosvita Kosi ob odprtju prenovljene ambulante. selil z decembrom, to pa je nedavno obeležil z manjšo slovesnostjo, na kateri so nastopili učenci glasbene šole Ormož. Tibor Ibrišimovič je splošni zdravnik, ki si ga je za svojega osebnega zdravnika izbralo okrog 18000 pacientov. Nekaj pacientov je ob prehodu v koncesijsko razmerje izgubil, ker je opustil delo v Centru za starejše občane, nekaj pa se jih je izpisalo, ker so se malo prestrašili. Zlasti starejši si ne morejo predstavljati, da se za njih ni nič spremenilo in pogosto sprašujejo, ali je kaj za plačati. Na dan se oglasi tudi po 50 pacientov, večina je starejše generacije. Največkrat obiščejo zdravnika zaradi srčno-žilnih bolezni, različnih kroničnih bolezni, ortopedskih težav. Kakšnega posebnega navala zaradi viroz v Ormožu menda letos še niso zasledili, pravočasno pa so poskrbeli za cepljenje proti gripi in pljučnici. Tibor Ibrišimovič vidi prednost koncesionarskega odnosa v tem, da lahko sam ureja celotno dejavnost. Sicer priznava, da gre za to veliko časa, saj moraš biti veliko prisoten v ordinaciji, popoldne pa je še direktor, računovodja. Pravi, da če je zadovoljstvo v delu, ni nič težko, malo pa ga vseeno skrbi, če bo poleti še našel čas za kakšno partijo tenisa. Prepričan je, da je prednost tudi ta, da je v ambulanto tako lahko vnesel osebno noto. To se vidi v izboru pohištva, prijetnem vonju, ki visi v zraku in glasbi, ki se ves čas vrti v ordinaciji. Zadovoljen je tudi zato, ker imajo končno ločeno prevezo-valnico od ostalih prostorov. Ordinacija je med tednom odprta od 7.30 do 14.30, ob sredah pa od 13. do 20. ure. Pacienti se lahko naročajo na telefonsko številko 741 09 12 pri sestri Rosviti Kosi, kar je za paciente ugodno, ker jim ni treba preveč čakati. Prav tako jim ni treba čakati za recepte. Seveda pa imajo nujni primeri in hudo bolni prednost. Viki Klemenčič Ivanuša Juršinci m Dokončali krožišče Sv. Tomaž • 10. redna seja občinskega sveta_ Foto: vki V novo leto z novim O muzeju še enkrat krožiščem Izgradnja krožišča v Juršincih, ki ne pomeni zgolj lepotne rešitve izgradnje križanja cest, ampak predstavlja tudi rešitev ureditve prometnovarnostne situacije, se je pred nekaj dnevi zaključila. Tudi prihodnje leto bo z vidika zagotavljanja prometne varnosti v Juršincih izredno pomembno, saj jih čaka še kopica pomembnih infrastrukturnih sprememb. Investicija v rekonstrukcijo regionalne ceste Žihlava-Rogoznica skozi Juršince in izgradnja pločnikov, ki se je izvajala že v letu 2006, se je v letošnjem letu nadaljevala s spremembo projekta. Županu občine Juršinci Alojzu Kaučiču je v pogajanjih z odgovornimi iz Direkcije Republike Slovenije za ceste, na podlagi argumentov, analize stanja in obremenjenosti križišča v Juršincih uspelo doseči spremembo, ki je pomenila dopolnitev projekta z izgradnjo krožišča. Po projektnih izračunih bo vrednost izgradnje krožišča v Juršincih 512 tisoč evrov, pri čemer bo občina Juršinci iz proračunskih sredstev zagotovila finančna sredstva pri izgradnji spremljajočih logističnih objektov, kot so telefonija, elektro in vodovodne prestavitve ter izgradnja pločnika v krožišču. Krožišče končano, naslednje leto nove spremembe Krožišče in spremljajoča infrastruktura, ki se šteje kot prvi del dvofazne investicije, sta v letošnjem letu že dokončani. Izvedba projekta pa se bo nadaljevala tudi v naslednjem letu, ko nameravajo dokončati še izgradnjo pločnikov, mostu za Drago-vič, podpornega zidu ob potoku in prestaviti avtobusne Občinski svet občine Sv. Tomaž je pretekli teden opravil svojo 10. redno sejo. Sprva je bilo na dnevnem redu 14 točk, na sami seji pa so jim dodali še dve, s katerima so podprli okrog 7 % povišanje distribucije vode in čiščenja odpadnih voda v občini. Foto: Dženana Becirovic Novo krožišče že krasi Juršince. postaje. „Ob tem je potrebno poudariti, da se bo z izgradnjo krožišča zmanjšala hitrost vozil skozi naselje, izboljšala se bo preglednost iz obeh smeri, izboljšani bodo varnostni pogoji, saj preko križišča potekala šolska pot, v neposredni bližini se nahaja Zdravstveni dom Juršinci, Lekarne Juršinci, Občina Juršinci, Pošta in prodajalna Mercator, kjer je dnevno ugotovljena velika fluktuacija domačinov in drugih okoliških prebivalcev, za katere je predvsem v zimskem času križišče bilo izredno nevarno," je pojasnil župan Alojz Kaučič. Izvedba omenjenega projekta bo pomembno povezana tudi z nadaljnjimi projekti in razvojnimi načrti tako občine Juršinci kot tudi sosednjih občin, ki so že prijavile projekte obnove in modernizacije povezovalnih cest, kjer se izpostavljajo interesi modernizacije cestne povezave do avtoceste Maribor-Lendava. Ureditev cestne infrastrukture v teh krajih pa bo pomembna tudi z vidika bodočih projektov, ki se jim nameravajo v bodoče posvečati, in sicer s področja turističnega razvoja ter širjenja turističnih kmetij, obrtništva in malega gospodarstva, zaradi česar pričakujejo, da se bo frekvenca prometa na cesti Žihlava-Rogoznica v prihodnosti še povečevala. Dženana Becirovic Pri Sv. Tomažu bodo o nasledniku Muzeja Ormož še razpravljali. Med pobudami so se največ posvečali letošnji zimi in razmeram na cestah, ki jih le-ta povzroča. V občini je veliko število makadamskih cest, ki so pozimi poseben problem. Na asfaltiranih površinah je poledico mogoče dokaj uspešno ukrotiti s posipom, na makadamskih cestah pa posipni material dobesedno zleze v podlago in ni pravega efekta. O cestah so debatirali tudi pri obravnavi proračuna, saj so vsi svetniki želeli, da se kak meter asfalta naredi tudi v kraju, ki ga zastopajo. Na koncu so se le nekako dogovorili, kljub temu pa proračuna niso sprejeli soglasno, šest jih je glasovalo za, dva pa proti. Prihodki proračuna znašajo 1.765.521, odhodki 2.058.359, občina pa se je za 150.000 evrov tudi zadolžila. Sprejeli so tudi predloge odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Lekarna, Zdravstveni dom, Glasbena šola, Osnovna šola s prilagojenim programom in Knjižnica. Sprejem odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je župan Mirko Cvetko predlagal po hitrem postopku, vendar se svetniki s tem niso strinjali. Tako so omenjeni osnutek sicer podprli, vendar želijo pred dokončno odločitvijo imeti več informacij in odgovorov na njihova vprašanja iz prve roke. Za sprejem odloka si bodo vzeli čas, da se bolje seznanijo s problematiko, povabili bodo koga iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, da odgo- vori na njihove dileme, saj si stvari vsak razlaga po svoje. Sicer pa so v Sv. Tomažu v teh dneh že čisto praznično razpoloženi, kraj je lepo okrašen z lučkami, saj so kar nekaj svetlobnih elementov podedovali iz skupne občine, z javno razsvetljavo pa jih imajo tudi kje priključiti. Posebej so se potrudili z božičnim drevescem, ki so ga v posebni slovesnosti, na kateri so sodelovali tudi otroci iz osnovne šole, postavili v purgi in na njem 2000 lučk, za vsakega občana po ena. V novo leto bodo pri Sv. Tomažu skočili s silvestrovanjem na prostem. Potekalo bo od 22. ure naprej ob živi glasbi, z nagovorom župana in obveznim ognjemetom. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Ormož • Tiskovna konferenca koalicije Trofenik pričel negativno kampanjo Predstavniki svetniških skupin ormoškega sveta Dr. Simon Kolmanič (N.Si), Emil Trstenjak (SLS, NEL, Zeleni Slovenije) in Valerija Kolenko (SDS) so nedavno pripravili tiskovno konferenco, na kateri so podali pregled dela koalicije v občinskem svetu skozi iztekajoče se leto. Kot je povedal dr. Kolmanič, pri tem ne morejo mimo intervjuja, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku, oziroma mimo tiskovne konference Vilija Trofenika, na kateri je le-ta prikazal svoje videnje dela v občini in se s tem dotaknil tudi dela občinskega sveta. Dejanje Vilija Trofenika svetniki razumejo kot pripravo na volitve prihodnje leto, kjer bo gotovo kandidat, njegova težava pa je menda v tem, da v preteklih štirih letih, razen pisma Janezu Janši, nima kaj pokazati. Zato se je lotil negativne kampanje, v kateri želi očrniti delo župana in svetnikov. „Ne drži praktično nič, kar je povedal. Očita korupcijo, brez da bi navedel imena, brez dokazov za to. Govori na splošno - o netransparentnem poslovanju, kupovanju glasov in podobno. Pogledati je potrebno Trofenikova dejanje v preteklem obdobju," je povedal dr. Kolmanič. S seboj je prinesel tri pogodbe, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da so se podobne prakse na občini nekoč zares dogajale. Pokazal je pogodbo s podjetjem Dialog Company, podjetjem, ki je za občino Ormož pripravljalo glasilo Sonce in spletni portal. Za izdelavo portala je občina plačala 6.720.000 SIT, v zaključnem računu pa se vsota z vsemi aneksi povzpne na čez 7 milijonov SIT. Druga pogodba je bila sklenjena za zasnovo občinskega glasila Sonček in se je glasila na 1.635.660 SIT. Vendar po Kolmaničevem mnenju to ne bi bilo sporno, če ne bi ista firma vodila tudi volilne kampanje Vilija Trofenika. Tretja zadeva, ki je bila izjemno škodljiva za občino, a jo je sedanja garnitura uspešno sanirala, pa je najemna pogodba v novem poslov-no-stanovanjskem objektu v Podgorcih. Gre za pisarne v izmeri 71 kvadratnih metrov. „Občina je podpisala najemno pogodbo za dobo 20 let za ceno 1720 evrov na kvadratni meter. Po 20 letih bi občina lahko te prostore odkupila. Pogodba je bila napisana tako, da se je razdreti ni dalo, zato se je pa pristopilo k pogajanjem s podjetjem Nevia in so se prostori odkupili, da se najemnina ne plačuje več. Če je Trofenik govoril o ne-transparentnih poslih, bi bilo pošteno, da se pokažejo pogodbe, ki to dokazujejo, in da se pove, kdo naj bi bili tisti, ki naj bi te nečedne posle počeli. To ni dobro za naše delo in svetniki se ob tem čutimo prizadete. Tiskovno konferenco Trofenika pa razumemo tudi kot pritisk, saj je bila ravno v petek, neposredno pred sejo občinskega sveta, na kateri smo obravnavali pomembne odloke o zavodih. Menimo, da je šlo tudi za pritisk na posamezne svetnike, enega izmed njih (mag. Bojan Burgar) je Trofenik v intervjuju za Radio Prlek imenoval prodana duša. To je poskus vpliva na tega svetnika, da glasuje tako, kot bi bilo po volji bivšega župana." Svetniki koalicije zavračajo tudi vsako povezavo s tem, da se še ne gradi hitra cesta Ptuj-Ormož. „To je posledica Nature 2000, ki je bila sprejeta na vladi leta 2004. O njej se v državnem zboru ni razpravljalo. Njen avtor je bil mag. Kopač, strankarski kolega g. Trofenika. Gre za varovanje flore in favne na posameznih področjih, pri čemer so imele države same možnost, da določijo stopnjo varovanja. Slovenija je določila, da je kar 36 % njenega ozemlja takega, da ga je treba varovati in zato danes posegi na to območje niso dovoljeni. Poljska je to v dveh primerih poskusila kršiti, kar je imelo za posledico, da so bili vsi projekti ustavljeni. Za nas je bistvenega pomena, da to cesto dobimo, vendar če bi vztrajali, da gre skozi območje Nature 2000, bi to pomenilo kazen za Slovenijo in ustavitev projekta. Emil Trstenjak, predstavnik SLS, NEL in Zelenih Slovenije Za to, da ceste še ni, ne moremo kriviti Ptuja, ne vemo, da bi imel Ptuj kak interes, da gradnjo zavira, verjetno pa je Trofenikova zamera do Ptuja globlja, saj že lep čas vlada negativno ozračje med Trofeni-kom in MO Ptuj." Dr. Kolmanič zavrača tudi očitke o protimestni naravnanosti koalicije, prepričan je, da so s preformiranjem dosegli dolgoročno stabilnost muzeja in njegovo finančno neodvisnost od same občine. „Lahko je bilo ustanoviti muzej, težje ali nemogoče pa je bilo dobiti zanj državna sred- stva. Združitev s ptujskim muzejem je ormoškemu muzeju omogočila, da dobi financirane tri delavce in ohranja svojo dejavnost. Ohranila se bo dejavnost in tudi delovna mesta. Žal mi je, da gospa direktorica Kresnikova tega ne vidi tako, da posluša slabe nasvete, da bo zapustila delovno mesto, da čuti neko užalje-nost, prepričan sem, da ji bo nekega dne, ko bo videla, da muzej deluje enako uspešno kot prej, še žal. Kar se tiče odhajanja dela občinske uprave iz obupa, pa moram povedati, da sem se z Ireno Meško Kukovec pogovarjal. Pri njej ni bilo užaljenosti, ni odšla iz obupa, videla je svojo priložnost in narobe bi bilo, če bi ljudi na silo zadrževali na nekem mestu. Trofenik dela kampanjo na najslabši možni način. Z ustanovitvijo stranke Zares in priključitvijo dveh svetnikov občinskega sveta je verjetno začutil, da pridobiva moč in jo želi izkoristiti. To je slabo za občane, to je slabo za Ormož," je svojo polemiko s Trofenikom zaključil dr. Kol-manič. Ne kaprica, za varnost gre Valerija Kolenko je spregovorila v imenu stranke SDS in ocenila preteklo delovanje. Kot najpomembnejšo je ocenila delitveno bilanco, končno podobo pa so dobile tudi investicije začete v preteklem mandatu, zlasti odkup prostorov v Podgorcih in ureditev mrliške vežice v Ormožu. Veliko je bilo vloženega v vodovod, odkupljena je grajska pristava, narejena projektna dokumentacija za umetno bogatenje podtalnice, velik del Podgorcev je dobil javno razsvetljavo, narejeno je bilo 12 kilometrov cest, ki so si jih ljudje želeli. Posebej je izpostavila pridobitev ceste do Strmca. Njenemu mnenju se je pridružil tudi Emil Trstenjak, ki pravi, da so ljudje navdušeni, da niso mogli verjeti, da bi bilo mogoče toliko cest zgraditi v tako kratkem času. Valerija Kolenko, predstavnica SDS Dr. Simon Kolmanič, predstavnik N.Si Prehitra vožnja lahko razmaže tudi najlepšo šminko Zdrava pamet svetuje, da upoštevaš cestno prometne predpise. Brezplačna objava Kolenkova se je čutila izzvana v Štajerskem tedniku in s strani bivšega župana glede prestavitve avtobusne postaje v Cvetkovcih z glavne ceste Ormož-Ptuj v notranjost vasi. „To še zdaleč ni bila kaprica, ampak gre za varnost otrok, ki morajo prečkati glavno, najnevarnejšo cesto v občini. Majhni otroci morajo vsak dan dvakrat prečkati cesto, vozniki ne upoštevajo pravil, moj namen je bil tak, da avtobus otroke pobira na avtobusni postaji, tiste, ki pa bi morali prečkati cesto, pa naj pobere v notranjosti vasi." Emil Trstenjak je zastopal mnenje svetnikov SLS, Nel in Zeleni Slovenije. Uradno omenjeni svetniki sicer niso podpisali koalicijske pogodbe, sodelujejo pa pri vseh tistih odločitvah, ki jih smatrajo za dobre za občino. Kot je povedal Trstenjak, jih župan povabi na vse koordinacije in se dobro uskladijo. „Tudi naši predlogi, ki jih podamo kot svetniška skupina ali posamezniki, so upoštevani, imamo moč, delamo dobro. Delujemo tudi v vseh odborih. Rado Antolič je predsednik Odbora za okolje in prostor, Olga Ozmec vodi Odbor za kmetijstvo, mag. Bojan Burgar je član Odbora za družbene dejavnosti, jaz pa sem član Odbora za malo gospodarstvo." Povedal je še, da so težave, zlasti v obrtni coni, saj se je težko dogovoriti z lastniki zemljišč, ki so nastavili astronomske cene, 9,6 evra za kvadratni meter. Za zemljišča brez komunalnih priključkov je to visoka cena in potencialni vlagatelji se za gradnjo v Ormožu ne odločijo. Kot svetniška skupina so podpirali delitveno bilanco, proračuna za 2007 in 2008. „Delitvena bilanca je bila nujna, saj so se že sedaj investicije močno zavlekle. Če pa delitvene bilance ne bi sprejeli, pa se ne bi dogajalo nič." Trstenjak se je nekoliko čutil izzvan tudi zaradi pripomb o korupciji v koaliciji. „V koaliciji se ukvarjava s tako dejavnostjo, da bi lahko za občino opravljata delo, le jaz in Martin Hebar. V letošnjem letu nisem opravil nobene vožnje za občino, v devetih letih, kar sem svetnik, pa sem le enkrat opravil vožnjo iz Ptuja v Ormož za potrebe muzeja." V koaliciji se bodo še naprej zavzemali za to, da bi Ormož postal pomembno središče v svojem okolju, da bodo ljudje čutili socialno varnost, da se jim ne bo treba bati za službe. Še naprej bodo delali v dobrobit občanov, trudili se bodo, da jih ne bodo razočarali, da bo ob koncu mandata boljše kot je bilo na začetku, je zaključil dr. Kolmanič. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Foto: vki Foto: vki Hajdina • Letos začetek gradnje Megalaxie Vloga za gradbeno dovoljenje vložena! Na Partizanski 47 v Mariboru, kjer ima pisarno podjetje Cross, d. o. o., ki je nosilec investicije oziroma projekta zabaviščnega družinskega parka Megalaxia, smo se na silvestrovo pogovarjali z direktorjem projekta Iztokom Smako. Zanimalo nas je, kdaj bo začetek gradnje tega največjega nedržavnega projekta v Sloveniji, ki se bo razprostiral na območju 15 ha bivše gramoznice v Hajdini. Park, ki bo deloval vse leto, bo imel 35 tisoč m2 pokritih površin. Letno naj bi ga obiskalo med milijon in milijon in pol obiskovalcev. Gradnja bo stala 102,3 milijona evrov. Na pogovoru junija 2007 smo izvedeli, da je projekt v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in da naj bi ga ob normalnem razvoju dogodkov začeli udejanjati lansko jesen. Iztok Smaka je bil tudi pred dobrimi šestimi meseci zelo previden pri napovedovanju začetka in konca gradnje. Le glede predvidenega roka od začetka gradnje do zaključka, ki znaša 14 do 18 mesecev, doslej nikoli ni bilo dvomov. V nobenem primeru ne gre dvomiti o tem, da do izgradnje ne bi prišlo, pravi. Doslej je bilo v pripravo na gradnjo vloženih že okrog 17 milijonov evrov. Projekt bo stal 102,3 milijona evrov, v tem trenutku čakajo le še na delež nepovratnih državnih sredstev, ki naj bi se gibal med 19 in 20 milijoni evrov (o tej višini govori tudi resolucija); država namreč še vedno ni objavila javnega razpisa za velike projekte. Od takrat, ko je tudi za Megalaxio na nek način prižgala zeleno luč in je projekt uvrstila v nacionalni izbor projektov, je razpis že večkrat napovedala, a ga do danes še ni bilo. Prvič naj bi bil objavljen novembra 2006, zatem februarja 2007, pa maja istega leta ... Julija 2007 so ga objavili, a le za male projekte. Gre za to, da so priprave kriterijev in pro- gramskih dokumentov za velike projekte v zaostanku. Ne gre konkretno samo za projekt Megalalaxia, gre za to, da za velike projekte še do danes, kljub napovedim, ni bilo razpisa in razpisnih pogojev, da bi se lahko prijavili nanj, poudarja Iztok Smaka. To pa predstavlja časoven problem, ker ne morejo začeti delati. Po določilih evropske komisije gradbenih del ni mogoče pričeti, dokler ni podpisana pogodba za nepovratna sredstva. To pa pomeni, da je potrebno počakati na razpis, o višini sredstev pa bodo dogovorili z direktnimi pogajanji v Bruslju. Zagotovila o tem, da bo država projekt podprla, so bila že večkrat dana, tudi ob nedavnem obisku vlade v Po-dravju je bil ponovno govor o tem oziroma o konkretni podpori projektu, kar naj bi se zgodilo že kmalu. Razpis za velike projekte, za katerega so zagotovljena sredstva, naj bi bil objavljen že na začetku leta 2008. Upati je, da predsednikovanje EU ne bo izgovor, da bi letos, ko je denar, z razpisom zamujali, s tem pa tudi ponovno zavrli začetek investicije, ki je neke vrste pionirska v slovenskem prostoru. Škoda bi bilo, da bi jo izgubili, s tem pa vse priložnosti, ki jih v okolje prinaša, to je 400 do 600 delovnih mest in razvoj vrste spremljajočih turističnih ter storitvenih dejavnosti, ki lahko v nekaj let pospešijo nastanek novih 2000 do 3000 delo- vnih mest. Bo Megalin prve obiskovalce pozdravil že maja 2009? Del sredstev za investicijo bo zagotovil italijanski partner (Preston Barbieri), z njim so sklenili tudi že pisno o nameri o njegovem vložku, obstaja pa tudi potrdilo njegove banke, da bo le-tega lahko realiziral; projekt pa bodo podprle še nekatere finančne institucije, s katerimi so prav tako že podpisali pisma o nameri, da bodo preostali del pokrile s kreditom, prav tako pa tudi pokrile del iz nepovratnih sredstev, ki jih je potrebno vnaprej pokriti, ker se v tem delu sredstva plačujejo za nazaj po plačanih računih. Tudi na silvestrovo leta 2007 Smaka ni želel biti Nostradamus, da bi napovedal prihodnost, govoril je le o načrtovanju. »Projekt smo razvili tako daleč, da smo lahko vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je razdeljeno na nekaj gradbenih dovoljenj po sklopih. Veliko večino naj bi pridobili že januarja 2008. Vsa soglasja so zbrana, tudi oko-ljevarstveno. Varovanost podtalnice je večja, kot zahteva zakon. Že sam projekt je takšen, da mora delovati pozitivno v okolju, ker sta sloves in imidž v domačem okolju zelo pomembna že zaradi dobrega delovanja parka. Tudi projektna dokumentacija, potrebna Foto: Črtomir Goznik Iztok Smaka: »Mi smo pripravljeni tako daleč, da bi lahko že na prvi topel dan začeli graditi. Upamo, da bo država izpolnila obljubo in že na začetku leta 2008 objavila razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za velike projekte.« za gradbeno dovoljenje, je izdelana, čeprav bo potrebno v dizajnu in v notranjih kulisah, ki jih bomo uporabljali, še veliko narediti. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja smo vložili na Upravni enoti na Ptuju, firma Cross, ki je bila ustanovljena posebej za ta projekt, ima sedež v občini Hajdina. Mi smo pripravljeni in bi lahko investicijo začeli s prvim toplim dnevom,« je zadnji dan leta 2007 povedal Iztok Smaka. Niti v snu ne pomišljajo, da bi od projekta odstopili, na nek način ga poskušajo celo razširiti, ne toliko investicijsko, kot ga povezati s potencialnim razvojem okolja že v tej fazi. »Pi finančnih inštitucijah, kjer se dogovarjamo za kreditiranje oziroma financiranje našega projekta, se pogovarjamo tudi za ustanavljanje posebnega fonda za dopolnilne, vzporedne projekte, da bi lahko te finančne institucije pod ugodnejšimi pogoji kreditirale vse tiste, ki bi želeli v okolju narediti kaj komplementarnega, kar bi prispevalo ne samo k njihovemu razvoju, temveč bi tudi dopolnilo ponudbo, ki jo bo imel park. V kratkem bomo tudi Hajdinčanom predstavili poslovne in druge priložnosti, ki jih v to okolje prinaša projekt Megalaxie,« je Iztok Smaka še dodatno pojasnil nekatere aktivnosti, ki se oziroma se še bodo odvijale v fazi priprav na začetek gradnje zabaviščnega parka. Magalaxia prinaša svet pravljice, v katerega se bodo obiskovalci vseh starosti lahko za osnovno ceno okrog 25 evrov brez popustov umaknili za cel dan. Z različnimi segmenti te pravljice ga bodo poskušali pripraviti do tega, da bo pozabil na vsakdanje križe in težave. Vodilni zabaviščni lik bo Megalin, ki bi ga najlažje opisali kot križanca med vesoljskim popotnikom in vnukom čarovnika Merlina. V park ne bodo vabile samo številne atrakcije, temveč tudi zelo dobra gastronomska ponudba. Razmišljajo o ureditvi poročne dvorane. Čisto na koncu pogovora smo le uspeli izvedeti, da investitorji v Megalaxio in vsi, ki delajo na tem projektu, računajo, da bi bil projekt zaključen v prvi polovici leta 2009. Nervozo kažejo že tudi soinvestitorji, ki pa, kot pravi Smaka, še zaupajo presoji nosilcev investicije. Na projektu Megalaxie dela več kot sto ljudi, v sami firmi Cross, d. o. o., pa jih je zaposlenih osem. Vsi se poln delovni čas ukvarjajo le s tem projektom. MG uspešnih regij Začenja se leto, v katerem naj bi Državni zbor zagotovil Sloveniji pokrajinsko ureditev, istočasno pa bo prvi evropski parlament, ki bo sprejel novo Lizbonsko pogodbo, v kateri so prisotne tudi nekatere smernice bodoče regijske ureditve Unije. Čeprav mora Evropska unija zapisati pomembno vlogo v regijskem preoblikovanju, dialog med Brusljem in pokrajinami še ni natančno načrtovan, kar še vedno kaže na konservativno interpretacijo pojma »suverenosti« in na vodilno vlogo, ki jo države še vedno prepisujejo sebi. Jean Monnet se je boril za utopično idejo »Evrope regij«, ki pa se seveda danes uresničuje na podlagi drugačnih izhodišč, kot so bila tista, ki so vodila delo enega od očetov današnje Unije, ki pa kljub vsemu vodijo k zanimivemu preurejanju celinske politične ureditve, s katero bi morali voditelji zagotavljati državljanom večjo blaginjo. Gospodarsko globaliziran svet skoraj protislovno zahteva, da se države učinkoviteje organizirajo v manjše enote, s pomočjo katerih se lahko lokalne skupnosti lažje oziroma bolj fleksibilno prilagodijo zunanjim izzivom, ker je državi precej težje kontrolirati ter učinkovito voditi vse podrobnejše procese. Uspešne evropske regije, kot so na primer Lombardija, Katalonija, BadenWürttemberg in Rhone Alpes, ki veljajo za avantgardo v mednarodnem prostoru, predstavljajo velikokrat pravi svetilnik za vse tiste pokrajinske entitete, ki bi želele doseči kvalitetno avtonomijo znotraj države. Kot smo poudarili, regije znotraj evropskega okvirja še nimajo popolnoma jasno definirane vloge. Maa-strichtska pogodba je ustanovila Svet regij in podarila predstavnikom teh lokalnih ustanov možnost prisotnosti pri zasedanju ministrskih svetov EU. Pred kratkim podpisana Lizbonska pogodba pa ni spremenila predlogov ustavne pogodbe. V drugem protokolu je poudarjena pomembnost principa subsidiarnosti in sorazmernosti. Kratka analiza o možnih implikacijah na področju subsidiarnosti bo morala od danes naprej spremljati katerikoli predlog komisije, parlamenti ali samo en dom državnega parlamenta pa bodo vedno imeli na razpolago osem mescev za morebitno »pritožbo« komisiji, evropskemu parlamentu ali Svetu v primeru kršitve principa. Žal pa nobena kontrolna funkcija ali možnost veta ex ante ni bila predvidena za Svet regij, kipa ima vsaj možnost, da se obrne na EU sodišče. Slovenske pokrajine bodo nadomestile obstoječe statistične regije, pred leti na silo oblikovane entitete za potrebe statističnih raziskovanj in pozneje uporabljene tudi za črpanje sredstev iz evropskih skladov. V tem smislu naj bi nove upravne enote pospešile oziroma izboljšale povezavo med Slovenijo in EU pri kandidiranju za sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, kar bo pomenilo, da bodo v naslednjih letih pokrajine osrednji nosilec razvoja. Prav v tem smislu so imeli strukturni fondi veliko zaslug pri uveljavitvi pomembnosti lokalnih političnih ustanov tudi tam, kjer niso obstajale primerljive tradicije, tudi zato ker se znotraj prej omenjenih fondov najdejo tudi smernice za uveljavitev medregijskega sodelovanja, kot je na primer »Interreg IV«, ki je prvič omogočil povezovanje med oddaljenimi pokrajinami. Za evropske institucije velja, da se je dejansko težko politično pogovarjati z regijami, ker se te precej razlikujejo, včasih celo znotraj iste države. Heterogenost ne pomaga pri uveljavitvi lastnih pravic znotraj EU, vendar moramo imeti pred seboj prav v trenutku, ko debatiramo o naših bodočih pokrajinah, da imajo vse vsaj nekatere minimalne odgovornosti: regionalni razvoj, okolje, turizem, javni transport, zdravstvo, infrastrukture, šolstvo in kultura. Mednarodno pokrajinsko sodelovanje je vedno pomembnejše in ustavno sprejemljivo tudi za najbolj konservativne države. Italijanska, nemška, avstrijska, belgijska, španska in britanska zakonodaja danes omogočajo regijam podpisovanje mednarodnih pogodb ter v določenih razmerah celo pravico njihovim predstavnikom po sodelovanju v Svetu ministrov tudi kot edini navzoči predstavniki države. Mogoče ne bo minilo veliko časa, ko bomo videli v Bruslju predstavnika Primorske, ki se bo boril za našo ribolovno politiko namesto ministra za kmetijstvo. A precej bolj verjetno je, da nas do tistega dne čaka še dolga pot formiranja sposobnih in pripravljenih kadrov, ki tako in tako že primanjkujejo na državnem nivoju. Dr. Laris Gaiser Kako do Podlehnik • S seje občinskega sveta Ostaja še milijon evrov dolga Po dobrem letu dni, odkar podlehniško občino vodi župan Marko Maučič, občinske seje niso niti približno več tako (zanimivo) tragikomične, kot se je to dogajalo v mandatu prejšnjega župana. To sicer ne pomeni, da se prav nič ne dogaja, toda ostrih, bolj ali manj argumentiranih besednih dvobojev ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■■ ■■■ ■■ ■ ■ v ■ mm m u u u m ■■ ■ ■ ■■ ■ med takratno pozicijo in opozicijo niti približno ni več. Verjetno zato, ker pozicije in opozicije ni. Foto: SM Župan Marko Maučič upa, da mu bo v tem letu vendarle uspelo pridobiti soglasje finančnega ministrstva za sklenitev dolgoročnega kredita. Zato razprave, če že, tečejo zelo mirno, brez dvigovanja glasu. Tako je bilo tudi na zadnji seji tik pred novoletnimi prazniki. Svetniki so najprej tiho poslušali razlago Franca Merca s Čistega mesta, zakaj je nujno potrebna podražitev odvoza smeti in to za celih 12,33 odstotka, ker da je to, po izračunih, tisti minimalni odstotek, ki komaj pokriva inflacijo za obdobje dobrih dveh let in pol (ko naj bi nova cena sploh začela veljati). Seveda je bilo ponovno, tako kot v preostalih haloških občinah, slišati kritiko na račun slabega pokrivanja odvoza, nedostopnosti določenih gospodinjstev, ki so zato prisiljena lastnoročno odvažati posode za smeti ne stotine metrov daleč ipd. Večina proti podražitvi odvoza smeti Proti tako visokemu zvišanju cene odvoza se je najprej oglasil podžupan Ivo Ban, ki je glasno povedal, da je to preveč, sploh za njihovo občino, kjer so se občani komaj začeli sprijaznjevati z nujnostjo plačevanja odvoza in da bi bila mogoče sprejemljiva nižja podražitev, tako visoka pa gotovo ne. Merc je seveda odgovarjal z znanimi argumenti; da pač Čisto mesto ne bo moglo več poslovati, če se cena ne dvigne minimalno za zahtevan odstotek; da bo potem potrebno ali zmanjšati obseg dela ali pa se zadeva lahko rešuje z novim razpisom za novega izvajalca, pri čemer je poudaril, da glede na teren in oddaljenost od deponije v Podlehniku tudi od novega izvajalca lahko pričakujejo najmanj enake, bolj verjetno pa še višje cene odvoza. Tudi župana je v na- daljevanju zanimalo, ali ne bi bilo možno, tako kot pri Komunali glede zvišanja cen vode, izvesti postopno podražitev odvoza smeti v nekaj letih. Merc na to ni imel pravega odgovora; povedal je le, da se Čisto mesto ukvarja le z eno javno storitvijo, ne pa z večimi, tudi profitnimi dejavnostmi, in da zato nima možnosti prelivanja kapitala iz ene v drugo dejavnost. V nadaljevanju je bilo nato tudi iz izjav ostalih svetnikov razumeti, da se s predlagano podražitvijo ne strinjajo, kar je pokazalo tudi končno glasovanje; ZA podražitev je bil le Grabrovec, ostali pa proti (z izjemo enega vzdržanega). S sprejetjem rebalansa svetniki niso imeli težav; župan je razložil, da so se jim prihodki nekoliko povečali na račun pridobljenih 118.000 evrov za sanacije cest po zadnjih neurjih, ki jih je nakazalo okoljsko ministrstvo in da so ta sredstva že porabili v te namene. Potem je še povedal, da občina počasi odplačuje velikanske dolgove; da so v zadnjem letu uspeli odplačati 158.000 evrov neugodnih kratkoročnih kreditov pri dveh bankah in da redno odplačujejo še 47.000 evrov obresti na glavnico za najeti dolgoročni kredit za vodovod: „Še vedno pa nam ostaja skupno preko milijon evrov kratkoročnega kredita, ki ga bomo v prihodnjem letu s sklepom finančnega ministrstva poskušali reprogramirati v ugodnejši dolgoročen kredit." Prav tako ni bilo izrečene niti besede o osnutku proračuna 2008, ki znaša na prihodkovni strani 1,665 milijona evrov, na odhodkovni strani pa 1,890 milijona evrov. Brez razprav ali nesoglasij so bili sprejeti še sklepi o povišanju grobnine (najemnina vežice ostaja enaka), vrednost točke NUSZ znaša po novem 0,0032 evra, cena ure pluženja se je povišala na 28 evrov, svetniki pa so se dogovorili še o cenah oglaševanja v domačem glasilu. Salomonski sklep: voda se lahko podraži za 3,4 %! Več besed je bila deležna le ponovna obravnava podražitve vode. Najprej so se vsi prisotni strinjali z županom, da bi si Podlehnik zaslužil poseben status glede vodovoda, saj so ga zgradili izključno z lastnim denarjem in brez pomoči države in da vedno dražje plačevanje zgolj distribucije vode v tem kontekstu nikakor ni „fer". Potem so ugotovili znano dejstvo, da Podlehničani vodo plačujejo nekaj ceneje kot ostale občine, ker bivši občinski svet pred leti ni sprejel takrat 3,4-odstotne podražitve in da če bi zdaj sprejeli predlagano prvofazno podražitev (6,2 odstotka), bi pravzaprav vodo morali podražiti za 9,6 odstotka. To pa nobenemu od občinarjev ni šlo po grlu; na koncu so potem soglasno sprejeli prav zanimiv, salo-monski slep; da bodo vodo podražili za 3,4 odstotka in se s tem izenačili v ceni vode z ostalimi občinami! Na koncu seje so se razgo-vorili še o vprašanju sousta-noviteljstva in s tem nujnega sofinanciranja izgradnje OŠ Ljudevita Pivka v Ptuju. Težava je v tem, da bi naj občine sorazmerno sofinancirale novogradnjo, vendar pa Pod-lehnik ni ustanovitelj te šole, ampak je le pogodbeni partner. V tej vlogi naj torej ne bi bil obvezan plačati deleža za naložbo. Župan Maučič je v zvezi s tem pojasnil, da v proračunu 2008 sredstev za sofinanciranje nimajo planiranih (za občino Podlehnik naj bi delež znašal 27.600 evrov) in da je sam na kolegiju županov že predlagal, naj se ta naložba financira iz denarja, ki se bo dobil s prodajo imetja v Biogradu, kjer so občine solastnice. V tem primeru je občina Podlehnik pripravljena dati svoje izkupiček iz prodaje v novogradnjo šole in s tem postati tudi soustanoviteljica zavoda. SM Od tod in tam Ptuj • Božično-novoletni sejem Minuli četrtek je Osnovna šola Olge Meglic zaživela v prazničnem duhu. Dobrodelni božično-novoletni sejem, ki so ga tudi letos popestrili s kopico spremljajočih prireditev, je ponovno na šolo privabil množico staršev in ostalih obiskovalcev. Dogajanje, ki je bilo v celoti posvečeno praznikom, se je začelo z dobrodelnim božično-novoletnim sejmom, na katerem so svoje izdelke ponujali učenci šole. Med sprehodom po sejmu je bilo možno obiskati še srečanje z naslovom Ali še znamo praznovati, prisluhniti pa je bilo možno tudi novoletnemu koncertu učencev OŠ Olge Meglič z gosti. Plesno-scenski predstavitvi Hrastač na Olgici je sledil prihod božička, ki se je tudi letos ustavil na šoli in obdaril učence. Dženana Becirovic Ptuj • Novo vodstvo KPŠ-ja 105 članov Kluba ptujskih študentov se je decembra sestalo v mladinskem hotelu Kurent na rednem občnem zboru. Za novega predsednika so izbrali Uroša Gojkoviča, ki je to funkcijo pred leti že opravljal. Po predstavitvi vsebinskih poročil vodstva 2006in 2007je sledila predstavitev kandidatov za novo vodstvo. Po več kot polurnem štetju glasovnic je volilna komisija ugotovila, da je novi predsednik KPŠ postal Uroš Gojkovič, podpredsednik Alen Iljevec, blagajnik Uroš Bunderla, tajnik Maša Sajko, vodja odbora za informiranje Saša Ljubec (dosedanji predsednik - na fotografiji), vodja odbora za kulturo Aljaž Godec in vodja odbora za rekreacijo Matic Ber. Dijaki so že novembra na rednem občnem zboru Dijaške sekcije KPŠ za novega predstavnika izbrali Andreja Čuša, ki zaseda osmo mesto v upravnem odboru KPŠ. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Tine Janežič, Tomaž Vindiš in Matevž Zavec, v disciplinsko komisijo pa Jure Čuček, Brina Solina in Jernej Terbuc. Dženana Becirovic Slovenska Bistrica • 4000 evrov za Slovensko vas Direktorica Kleti Bistrica Barja Bovha in vodja prodaje Matjaž Libnik sta slovenskemu misijonarju na Madagaskarju Petru Opeki simbolično predala sredstva, zbrana s prodajo kardinalskega vina. Z njim sta se sestala ob srečanju predstavnikov novih članov Evropske unije, pristojnih za razvojno sodelovanje, v Bohinju. Simbolično sta mu predala steklenico kardinalskega vina, s prodajo katerega so zbirali denar za pomoč pri gradnji Slovenske vasi na Madagaskarju. »Petra Opeko sva seznanila z zgodbo, ki spremlja kardi-nalsko vino. To vino je bilo namreč pridelano in polnjeno ob prvi obletnici imenovanja dr. Franca Rodeta za kardinala. Akcija, v kateri zbiramo sredstva za pomoč ljudem na Madagaskarju, se bo zaključila na dan, ko bomo prodali vse steklenice kardinalskega vina. Zaenkrat smo na ta način zbrali 4000 evrov, po zaključku te akcije pa bo številka še višja,« je o humanitarni akciji Kleti Bistrica povedala direktorica Darja Bovha. Nataša Pogorevc Foto: NP Govedoreja • Šepavost goveda povzroča velike izgube na kmetijah Kako ozdraviti bolezni parkljev? Govedorejci so na predavanju, ki ga je prejšnji teden organiziralo Društvo govedorejcev Ptuj, lahko izvedeli precej o vzrokih, pa tudi o načinih zdravljenja bolezni parkljev. Da večje ali manjše šepa-nje, ki ga povzročajo poškodovani parklji, nikakor ni zanemarljiva zadeva, ki ji je že v začetni fazi treba posvetiti polno pozornost, dokazuje nekaj opravljenih testov na kmetijah, pa najsi gre za mlečno ali mesno proizvodnjo. Tako je bilo ugotovljeno, da zdravljenje poškodovanega parklja stane približno 175 evrov, še večja škoda pa nastaja zaradi šepanja živali posredno. Odraža se namreč v izgubljanju kondicije živali, nižji mlečnosti ter neizraža-nju gonje in s tem tudi nižji plodnosti. Povprečno naj bi v čredi prišlo do šepanja pri 10 odstotkih živali, sicer pa je poskus na kmetiji, ki se ukvarja s prirejo mleka in ima 130 glav živine, pri kateri je bila šepavost prisotna pri 17 dstotkih živali, na koncu rezultirala v izgubi kar 50.000 litrov mleka ali približno 4680 evrih nižjih prihodkih. Na šepanje goveda je potrebno biti pozoren zelo hitro; prva, dokaj neopazna ob- Kriza sicer še zdaleč ni omejena samo na Slovenijo; v njej so se znašli rejci širom po Evropi. Eden poglavitnih vzrokov je gotovo v letošnjem enormnem zvišanju cen žitaric (Slovenija se po višini cene žitaric uvršča na visoko sedmo mesto med državami EU), posledično seveda tudi krmnih mešanic, zvišala se je in se še bo cena energije ter s tem vsi ostali stroški reje. Dodatna težava, ki krizo prašičerejcev še bolj poglablja, so vedno nižje odkupne cene mesa, za povrhu vsega pa kmetije letos ne bodo dobile izplačanih subvencij za leto 2007. Zaskrbljenost prašičerejcev za preživetje v takšnih razmerah je tako povsem upravičena in razumljiva. Po zadnjih statističnih podatkih se je povprečna odkupna cena enega kilograma svinjskega mesa klavne polovice pri 56 % mesnatosti gibala letos okoli 1,32 evra, oktobra in novembra je bila celo nekoliko nižja. Od aprila do decembra letos se je sicer cena svinjine v klavnicah malenkostno dvigala, in sicer z aprilskih 1237 evrov za tono na decembrskih 1353 evrov za tono mesa. Če primerjalno lika šepanja se ugotovi po drži goveda; če slednje nima ravnega ampak usločen hrbet, dodamo maloprodajne cene na trgovskih policah, pa je razlika prav neverjetna; namreč aprila je cena ene tone svinjine za končnega potrošnika znašala 5710 evrov, decembra pa že 6780 evrov, pri čemer so napovedane še dodatne podražitve za kupce. Tako, mimo računalnika, je možno na hitro ugotoviti, da je razlika med odkupno in maloprodajno ceno skoraj 500-od-stotna! Kje se izgubi oz. kdo „pokasira" velikansko razliko v končni ceni, ni potrebno posebej ugibati; večji del mastne pogače pristaja v rokah trgovcev, delež pa si odškrne tudi mesnopredelovalna branža. Pri tem pa je vendarle treba predstavljene podatke pogledati še z drugega zornega kota; namreč klavna polovica pri 56-odstotni mesnatosti velja za nizko kvalitetno, kar pomeni, da je pri taki polovici precej odpada (kala) in mesa, ki spada v slabše kategorije in s tem v nižji cenovni razred. Kot pravijo v mesnopredelo-valnih obratih, je prav v nizki kvaliteti mesa slovenskih prašičev razlog, da ne morejo dosegati višjih odkupnih cen (ki naj bi bile sicer še zmeraj višje kot marsikje v EU), hkrati pa ko stoji, je dejstvo, da žival že ima poškodovan parkelj. Bolj vidna oblika je neravna drža nizek „izplen" visoko kvalitetnih svinjskih kosov iz takih polovic hudo niža profitabil-nost predelovalne industrije; marsikje že na mejo rentabilnosti sploh, nič od tega pa se ne pozna pri trgovcih oz. njihovih maržah. Izhoda iz sedanje krize pa še ni na vidiku; po oceni ene izmed nemški borznih hiš naj bi odkupna cena svinjine januarja spet nekoliko padla, potem pa naj bi se vseeno začela postopoma in po malem telesa pri hoji, najbolj vidna pa seveda takrat, ko žival na nogo sploh ne stopi več. Že zviševati ter naj bi po napovedih dosegla novembra 2008 ceno 1,620 evra za kilogram. Seveda pa so to le špekulacije. Vodja svetovalne službe na ptujski KGZ Peter Pribožič meni, da so razmere za pra-šičerejce trenutno resnično kritične, vendar pa tudi po sestankih s kmetijskim ministrstvom na pomoč države ne gre računati: „Zato prašičerej-cem lahko le svetujem, da naj maksimalno ekonomizirajo gospodarstva, da poskušajo pri prvi, komaj opazni obliki šepanja je takoj potreben pregled parkljev. Šepavost lahko povzroča več dejavnikov: mehanski, infekcijski, poškodba parkljev ali nepravilna presnova. Da bi poškodbe parkljev in šepavost čimbolj omejili, morajo rejci redno uporabljati posebno kopel za parklje, potrebno je tudi redno obrezovanje, primerna ureditev stojišč in ležišč, ki naj bodo dovolj prostorna za živali, paziti je treba na drsnost in primerno vlažnost tekališč ter seveda na ustrezno prehrano. Slednja namreč lahko močno vpliva na nastanek šepavosti oz. poškodbe parklja. V strukturi oboka mora tako biti dovolj ustreznih vlaknin, mineralov in vitaminov. Pomanjkanje ali predoziranje vlaknin je prav tako lahko vzrok poškodbe parkljev, saj pripelje do t. i. acedoze; to pravzaprav pomeni, da pride do krčenja žil, posledica je zmanjševanje kisika in hranilnih snovi za parklje, kar po- dosegati čim večja legla pujskov oz. čim višjo prirejo. Tisti, ki gojijo na kmetiji tudi žitarice, naj dosegajo čim višje donose, saj se tudi tukaj lahko prihrani nekaj stroškov. Sicer je pa tako, da bo to krizo pač treba preživeti in upam, da ne bo več trajala predolgo. Kot je znano, se je namreč že odprl trg za Rusijo in Kitajsko; to sta dva ogromna odjemalca, ki bosta lahko povzročila, da bo svinjine na evropskem trgu zmanjkalo." Kmetje, rejci prašičev, pa niso tako optimistični. Pože-gar Franc je najprej okritiziral državno kmetijsko politiko, ki ne subvencionira več prašičereje, čeprav bi prav subvencije v sedanjem kritičnem stanju lahko rešile kakšno kmetijo zagotovega propada: „Do takrat, ko bo ta kriza mimo, bo marsikatera prašičerejska kmetija propadla. Veliko jih je že tako na koncu, da januarja ne bodo več preživele. Morda ne največje ali pa takšne, ki niso izključno usmerjene v prašičerejo, bo pa propadlo 1000 manjših kmetov - pra-šičerejcev. Glejte, mi že veliko mesecev zaradi tako katastrofalno nizkih odkupnih cen poslujemo v minus, tako ne sledično pripelje do hudega laminitisa (rdečih podplutb na parkljih). Značilnost lami-nitisa je v tem, da ponavadi zajame vse ali več parkljev, ne le enega. V tem primeru se živali pomaga z dodajanjem vlaknin in probiotikov. Kot rečeno, pa so zelo pomembni tudi vitamini (biotin) in minerali (baker, cink, mangan, kobalt), saj oboji „skrbijo" za čvrstost parkljev. Pri pomanjkanju vitamina biotin se na parkljih pojavijo poškodbe v obliki ulkusov ali večjih razpok. Kot je bilo še povedano, je v primeru, da je za poškodbo parkljev kriva nepravilna prehrana, treba računati na vsaj polletno zdravljenje. Med sredstvi, ki učinkovito pomagajo pri ozdravitvi poškodb parkljev, so razni produkti Leka, zlasti kravimin, posebej pa je bil izpostavljen še novi produkt dermovet, ki se uporablja v obliki razpršila ali kopeli za parklje, na tržišču pa bo na voljo po novem letu. SM bo šlo naprej. Kmetje, ki bodo propadli zaradi te krize, bodo nato na trgu dela, zaposlovali se bodo v podjetjih z najnižjimi dohodki, odpirali se bodo novi socialni problemi in tragedije. Saj ne gre samo za to, da bo pač v naši državi po tej krizi manj prašičerejcev, to je ena plat zgodbe, ki za seboj potegne prav to, kar sem povedal; nove socialne težave. Mislim, da bi pa naša država zdaj vseeno morala najti način ali nek instrument, da nam pomaga prebroditi krizo. Ali pa ji bo lažje potem dajati ogromne denarje za socialne podpore?!" Razlog v izjemno nizkih odkupnih cenah po prepričanju večine prašičerejcev leži v nizkih cenah svinjine, ki jih ponujajo nekatere vzhodnoevropske države. S svojo ponudbo tako potiskajo odkupne cene proti dnu in edina možnost, da domači rejci lahko kaj prodajo, je seveda ta, da odkupovalcem oz. mesno-predelovalni industriji prodajajo po toliko nizki ceni, da se slednjim uvoz ne splača. Pri-božič vseh navedenih dejstev ne zanika, pravi pa, da gre za klasično ciklično tržno gibanje in da bo prej ko slej tudi svinjina ponovno zelo iskano blago, s tem pa se bodo dvignile tudi odkupne cene - pač za tiste, ki bodo preživeli ... No, tako mimogrede in mimo vseh jadikovanj - za nas, končne potrošnike, bi bilo pa res lepo, če bi država sprejela zakon, po katerem bi bila maloprodajna cena lahko do največ 100% višja od odkupne (ali pa vsaj omejila marže osnovnim življenjskim potrebščinam). Si predstavljate, kako zelo poceni bi danes kupovali svinjino?! Dobesedno za drobiž. SM Foto: SM Prašičerejci se s hudo krizo zaradi nizkih odkupnih cen (kljub temu da maloprodajne cene rastejo v nebo) dajejo že dobrih sedem mesecev, konca pa še ni videti, čeprav se za naslednje leto napoveduje počasna (in majhna) rast odkupnih cen. bshI . „ 'iim - Šepavost, ki je posledica takšne ali drugačne poškodbe ali bolezni parkljev, lahko rejcem povzroči velike stroške. Podravje • Kriza prašičerejcev Velikanska razlika med odkupno in maloprodajno ceno svinjine Nizke odkupne cene prašičjega mesa, leta 2007 so padle celo pod raven iz leta 2005, prašičerejce že veliko mesecev pehajo v obup. Po drugi strani se maloprodajne cene tega mesa v trgovinah konstantno dvigujejo, razlike med odkupno in maloprodajno ceno so postale resnično megalomanske. Foto: SM Ptuj • Otvoritev razstave Ferenca Kiralyja Zaključili galerijsko-razstaviščno leto Letošnje galerijsko-razstaviščno leto so v prostorih Miheličeve galerije zaključili s pregledno razstavo akademskega kiparja Ferenca Kiralyja. Umetnik pripada generaciji modernistov, kiparjev, ki so pomembno zaznamovali srednjeevropsko likovno sceno v drugi polovici 20. stoletja. Umetnikovo delo sta na otvoritvi predstavila direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj dr. Aleš Arih in kustodi-nja Stanka Gačnik. „Kiralyja je s svojim vsestranskim in izredno obsežnim kiparskim, pa tudi risarskim in slikarskim opusom, ki še nikakor ni zaključen, eden največjih slovenskih kiparjev druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Njegova kiparska in umetniška izpovednost je avtorsko samosvoja, kjer se odraža umetnikov prefinjen občutek za volumen, mero, različne materiale in oblike, ki mu omogočajo ob lastnih izkušnjah in osebnih imagi-nacij pripeljati v les, kamen, marmor ali bron življenje in nesmrtnost v obliki umetnin, ki so danes dobesedno med nami. Materiali, ki jih obdeluje, so obstajali že daleč v preteklosti, metode kiparskega dela so znane že od nekdaj, umetniški duh nenehno veje in izbira poklicane, vendar umetnik ustvarja svoje umetniške kreacije, oplemenitene s preteklostjo, navdihnjene s sedanjostjo in zapisane z modernimi kodami današnjega časa in avtorjevo vrhunsko umetniško kreativnostjo v prihodnosti," je na otvoritvi razstave povedala Stanka Gačnik, kustodinja v Miheličevi galeriji. Rdeča nit umetnikovega kiparskega ustvarjanja je v povezovanju različnih vrst oblik in vtisov, ki se v skulp-turah izražajo z zelo močnim izpovednim nabojem. Na otvoritvi je bilo možno dobiti tudi zbornik, ki je izšel lani ob Kiralyjevi 70-letnici. Dženana Bečirovič Umetnikova kiparska svoboda je osvobojena vseh umetniških stilov. Ptuj • Dan odprtih vrat Ekonomske šole Ptuj J Ptuj • Srdan Mohorič v Salonu umetnosti Projektni teden Fotografije ljubezni zaključili s sejmom do lepega Dan odprtih vrat Ekonomske šole Ptuj, ki so ga poimenovali Učno podjetje v znamenju mednarodnega podjetništva, je konec decembra v knjižnico Šolskega centra Ptuj privabil množico obiskovalcev. V Salonu umetnosti na Ptuju so odprli še eno Talumovo razstavo, razstavo fotografij Srdana Mohoriča, člana uredniškega odbora Talumovega glasila, ki se s fotografijo ukvarja že več kot 30 let, pod naslovom Planet aluminij. „Pridobiti in širiti znanje je lahko zelo preprosto. Proces učenja ni samo učenje nečesa, kar je napisano v knjigah, ampak tudi to, da naučeno povežeš in odkrivaš z vsem, kar je okoli nas," je na osrednji prireditvi povedala ravnateljica ptujske Ekonomske šole mag. Branka Kampl Reg-vat. Kot je dejala, se na šoli že vrsto let trudijo povezovati znanje iz knjig z izkušnjami podjetij in obveznimi ob-šolskimi dejavnostmi, kot so ples, glasba, besedna umetnost, gledališke dejavnosti, šport in podobno. Del teh pa so dijaki predstavili na dnevu odprtih vrat, na katerem so s pomočjo mentorjev pripravili zanimiv kulturni program in sejemsko prireditev. Na tej so natančneje predstavili različne projekte in vsebine, kot so delovanje učne firme in novoustanovljenih podjetij EŠ, projekt Ujemi svoj poklic dijaki trgovske šole v sodelovanju z upravo Merca-torja, d. d., projekt ob dnevu tujih jezikov, projekt mednarodne izmenjave dijakov in učiteljev, Plečnikovo mesto, Aces družina, Evropa v šoli, dijaško skupnost in športne dosežke. „Današnja sejemska prireditev prikazuje razsežnosti delovanja naših dijakov in učiteljev, s katero tudi intenzivno vstopamo v EU. Naše učno podjetju bo v mesecu marcu tri dni delovalo na Finskem skupno z učnim podjetjem konzorcija Salpaus iz Lahitija," je še dejala ravnateljica Ekonomske šole Ptuj. Po končanem kulturnem programu, ki so ga pripravili dijaki in učitelji, si je bilo možno ogledati še božično tržnico izdelkov varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnar-ja iz Dornave. Na osrednji prireditvi projektnega tedna Ekonomske šole Ptuj je Kampl Regvatova poudarila, da se Ekonomski šoli tudi v prihodnjem letu obetajo pomembne spremembe, saj bodo zraven ustaljenih programov vpisovali še nov prenovljen in posodobljen štiriletni program aran-žerski tehnik. Dženana Bečirovič Odprtje razstave je 18. decembra pospremilo veliko število ljudi, z govori je začel Darko Ferlinc, umetnikovo pot je predstavil mojster fotografije Stojan Kerbler, ki je napisal tudi predgovor v brošuri, ki spremlja Mohoričevo razstavo. Oglasil se je tudi direktor Talumove uprave mag. Danilo Toplek, ki je povedal, da se po ogledu Mohoričeve razstave „naval na našo tovarno, ki je že tako velik, še povečal". Fotograf je bil v svoji zahvali kratek, zahvalil se je mojstru Kerblerju, Darku Ferlincu in mag. Danilu To-pleku, da so podprli njegovo razstavo. „On nas uči, da je življenje lepo, če ga znamo pod pravim kotom pogledati," je poudaril Stojan Kerbler. V njegovih fotografijah se zr- cali ljubezen do lepega. Prvi fotoaparat je dobil ob koncu osnovne šole, drugega v srednji šoli. V TGA se je zaposlil leta 1974, kjer se je srečal tudi z mojstrom fotografije Sto-janom Kerblerjem. Vrsto let je vodil Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj, ki ga je ustanovil skupaj s kolegi leta 1976. Pod njegovim vodstvom je bil Ptuj eno od uspešnih središč jugoslovanske fotografije, klub je namreč vsak drugo leto organiziral razstavo fotografij fotografov iz nekdanje skupne države. Z rastjo kluba je rastel tudi sam, prve fotografije so bili posnetki kurentovanja. Z neostrino posnetka je opozoril na dinamiko dogajanja. Sledile so razstave in nagrade. Konec osemdesetih let je opustil razstavno fotografijo, slikal je le še za potrebe družinskega albuma. Družina ga je na nek način ponovno vrnila k fotografiji, ko so mu za 50. rojstni dan podarili digitalni aparat. Sodelovanje pri časopisu Aluminij pa da je spodbudilo k temu, da se je zavzeto lotil fotografiranja tovarne, pri čemer pa se je osredotočil predvsem na lepoto, s fotografiranjem aluminija pa je vedno bolj prehajal v abstraktno sliko. „Aluminij ima kot kovina veliko možnost recikliranja. Mohoričeve fotografije nam prikazujejo kratko življenjsko obdobje pri tem obnavljanju," je v predstavitvi avtorjevega dela še povedal mojster fotografije Stojan Kerbler. MG Foto. Črtomir Goznik Dijaki so predstavljali projekte, ki so jih izvajali v minulem letu. V Salonu umetnosti na Ptuju so na ogled fotografije Srdana Mohoriča pod naslovom Planet aluminij. Foto: DB Foto: DB Ptuj • Pogovor z Ignacem Vrhovškom (Ramšakom) o letih na Golem otoku Še po petdesetih letih ne ve, zakaj Ptujčan Ignac Vrhovšek je - takrat s priimkom Ramšak - preživel dve leti Golega otoka. V pričujočem intervjuju bomo predstavili njegovo plat zgodbe, ki je po več kot 45 letih letos novembra le doživela epilog - rehabilitacijo. A še danes ne ve, kaj je storil takšnega, da si je zanje prislužil dve leti Golega otoka. Katera dejanja, ki so bila storjena v 30 dneh, med 25. februarjem in 27. marcem 1963, so bila kazniva? V tem trenutku mu veliko pomeni to, da je 16. novembra letos prejel potrdilo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, da ni bil nikoli kaznovan oziroma ni storil kaznivega dejanja. Kljub vsemu, kar ga je doletelo, Ignac Vrhovšek pravi, da je srečen človek. Uredil si je družinsko življenje po svojih željah, ima dobro ženo in pet otrok, na katere je ponosen, prav tako na devet vnukov. "Izogibam se vsakega konflikta, če se le da. Ljudje so tako različni, da je pravzaprav po eni strani ta različnost neka prednost, po drugi strani pa izvor vseh antagonizmov v družbi." Kako bi opisal sam sebe? Pravi, da je zelo težko predstaviti samega sebe. Če pa že mora, bi se opisal kot kombinacijo kolerika in sagvinika. Okolje sprejema kot dejstvo, zaveda se, da človek kot posameznik lahko zelo malo spremeni, da je pravzaprav trud, da bi naredil svet po svoji podobi, Sifizovo delo. Po duši je liberalec, prisega na osebno svobodo kot vrednoto, ki si jo je človek priboril v tisočletjih, ne stoletjih; to tudi najbolj ceni. Ignac Vrhovšek se je rodil v Spuhlji 2. julija 1944. Od leta 1947 je živel na Ptuju. Leta 1959 je na nagovarjanje upravnice Doma Anice Černejeve odšel v vojaško pomorsko šolo v Split, kjer je končal dva letnika, šolanje pa zaključil leta 1962 v Pulju. Prvega avgusta 1962 je bil postavljen za namestnika poveljnika v 14. floti s sedežem v Pločah. Služba na ladji je bila zelo naporna, posebej zaradi poveljujočega kadra. 19. junija 1963 je bil na vojaškem sodišču obsojen na dve leti zapora, še isti dan so mu odvzeli prostost. Sedmega julija istega leta je že bil na Golem otoku, kjer je dvoletno kazen prestajal do konca. Ignac Vrhovšek ni bil politični zapornik, imel je status obsojenca pred vojaškim sodiščem. Goli otok je bil federalni zapor, uradno je bil kazensko-popravni dom za starejše mladoletnike, za osebe od 18 do 23 let, na otoku pa so bili celo zaporniki, ki so bili starejši od 80 let. Leta 1963, ko je nastopil kazen, so bili na otoku še obsojenci iz obdobja informbiroja. Med uslužbenci so bili tudi reakti-virani zaporniki. Zakaj ste bili kaznovani? I. Vrhovšek: "Pravzaprav so okoliščine dejanj, ki naj bi jih bil storil, še danes nejasne. Pod prvo točko obtožnice naj ne bi bil izpolnil povelja nadrejenega, da vnesem dopolnila v primopredajni zapisnik, pod drugo naj bi sedmega marca ne bil izpolnil povelja, da se obrijem, pod tretjo naj bi 27. marca ne bil izpolnil povelja, da se ostri-žem, pod četrto točko pa naj bi se bil 25. februarja vozil s čolnom v neki prepovedani smeri plovbe, zaradi česar naj bi bil stražar prisiljen streljati. Meni samemu še danes ni jas- no, kaj naj bi bil storil takšnega, da bi bila dejanja, storjena v 30 dneh med 25. februarjem in 27. marcem 1963, nezakonita." Ko ste bili v postopku, ste imeli kakšno možnost, da bi dokazali, da ni bilo tako? Ste imeli možnost obrambe? I. Vrhovšek: "V resnici nisem niti vedel, da je proti meni vložena obtožnica, niti nisem vedel, da se proti meni vodi kakršenkoli postopek. Ko sem dobil obtožnico in vabilo za razpravo, sem se z ladjo nahajal v Tivtu. V dobri veri, da gre za neko pomoto, sem se odpravil na razpravo. Na razpravi, ki ni bila razprava, mi je bila odvzeta prostost, in tako sem se znašel v zaporu. Najprej so me zaprli v vojaški zapor Gripe (Split). Po dveh dneh so mi izročili sodbo, na katero sem se pritožil po svojih močeh, saj z obrambo po uradni dolžnosti nisem imel nobenega stika, niti nisem vedel, koga so mi dodelili. O tej pritožbi na Višje vojaško sodišče v Beogradu verjetno ni bilo nikoli razprave, ker je 2. julija, na moj rojstni dan, sodba postala pravnomočna. Premeščen sem bil v civilni zapor Bačine (civilni zapor v Splitu), po nekaj dnevih so me prestavili v zbirni center Via Roma na Reki, 7. julija pa sem bil že na Golem otoku." Kako se spominjate svojega prihoda na Goli otok? I. Vrhovšek: "Travmatično. Vožnja se je začela okrog ene ure zjutraj z ladjo Izvor. Zaprti smo bili v nekih kletkah, okoli 35 nas je bilo. Na Goli otok smo prispeli ob zori. Sprejeli so nas v karanteni, v strogi izolaciji od vseh zapornikov; to je bil rutinski postopek sprejema na Golem otoku, v okviru katerega je potekala tudi nastavitev kartoteke, osebnega dosjejnega lista, fotografiranje in podobno. Po enem mesecu dela na izgradnji neke ceste so me prestavili v Žico, v taborišče, v sobo 5. Razporedili so me v no pred spanjem. Včasih je trajalo tudi več ur, ves ta čas pa smo morali stati v postroju, v vrsti." Kaj pa fizično nasilje, koliko ga je bilo? I. Vrhovšek: "Nasilja je bilo zlasti med samimi zaporniki zelo veliko. Ubranili smo se ga tako, da smo se priključili najmočnejšim. Hierarhija se je med posameznimi zaporniki sestavljala po nekih zakonitostih. Prva je bila nacionalna pripadnost, skupaj so se zbrali Albanci, Srbi, Foto: Črtomir Goznik Ignac Vrhovšek razpolaga z veliko dokumentacije o svojem primeru, kljub temu da se je veliko dokumentov izgubilo. skupino za nalaganje tovora v pristanišče, kjer sem ostal osem mesecev. Delo je bilo več kot naporno, minimalno je trajalo več kot 14 ur na dan. Po osmih mesecih so me zaradi potreb premestili v servis intendantske službe, kjer sem opravljal veliko lažje delo, vendar odgovorno in intelektualno naporno." Kakšen pa je bil odnos do vas zapornikov? Zgodbe o tem so deljene, vse pa so zelo strašljive. I. Vrhovšek: "Na Golem otoku zaporniki v bistvu niso imeli direktnih stikov niti z vzgojitelji niti s policijo. Red v samem taborišču in v delovnem procesu je bil v rokah samih zapornikov. Obstajala je hierhija, ki se je začela z delitvijo na tako imenovane grupe - skupine A, B in C. Skupina A so bili zaporniki najvišjega ranga, skupina B so bili 'normalni' zaporniki, skupina C pa zaprti oddelek, ki je delal v glavnem v kamnolomih, izoliran od drugih, pod posebnim režimom prehrane, prepovedano je bilo kaditi, količine vode so bile omejene in podobno. V sami Žici pa zaporniki dejansko nismo imeli nobenega stika niti s policijo niti z vzgojitelji, razen pri štetju, ki je bilo ved- zaporniki ne bi potovali na Reko skupaj z obiski, so me pomilostili za en dan in me spustili v soboto. Na svobodo sem potoval z uslužbenci, ki so šli za konec tedna domov. Od nagrad za delo mi je ostalo 27 tisoč dinarjev, kar mi je omogočilo dva dni uživanja na Reki." Vrnitev na svobodo ... Kakšni občutki, prijetni, neprijetni, so vas navdajali ob tem? Etiketa zapornika Golega otoka je bila za tiste čase, ki so bili še zelo svinčeni, huda in težka stigmatizacija. I. Vrhovšek: "Težko je bilo. Občutila se je izolacija, težko je bilo navezati kakršenkoli stik z neko normalno družbo, ker sem bil ožigosan. Če sem bil s kom v družbi, je bil tudi on ožigosan. Živeti pa je bilo treba. Prijel sem za prvo delo, ki je bilo na voljo - v TGA sem dobil delo čistilca, a sem ga opravljal le 30 dni. Kmalu sem postal polkvalificirani žagar, zatem sem se izobrazil za kvalificiranega livarja. Dejansko sem svojo preteklost skrival, nisem želel, da bi se vedelo, da sem bil na Golem otoku, ampak se je vedelo. O tej epizodi svojega življenja se nisem želel pogovarjati. Tisti, ki so zadevo poznali v detajle, so vedeli, da nisem neki kriminalec, drugi pa so se ravnali po ljudski sodbi." Kaj pa je bil vzrok za to, da ste spremenili priimek, da ste se iz Ramšaka preimenovali v Vrhovška? I. Vrhovšek: "To je dolga zgodba. Leta 1947 sem bil posinovljen, ko sta se mati in očim poročila. Po ločitvi sem razveljavil posvojitveno pogodbo, z bratom sva vzela nazaj priimek Vrhovšek. Ta okoliščina mi je pomagala, da so se izgubile skoraj vse sledi iz obdobja osnovne šole, vojaške šole, vojaške službe in zapora. Zelo težko je bilo odkriti, kdo je oseba Ignac Ram-šak, ki je bila obsojena na dve leti Golega otoka." Ker ste bili prepričani o svoji nedolžnosti, ste vsa ta leta bili bitko, da bi to dokazali. I. Vrhovšek: "Ohranili so se dokumenti, ki govorijo o tem, da že od samega prvega dne v zvezi z mojo zadevo nekaj ni bilo v redu, ne v obtožnici in ne v sami sodbi. Meni je bila sodba namreč odvzeta, potem ko sem napisal pritožbo. Ohranilo se je pismo, v katerem moj očim zahteva oziroma poizveduje o mojem stanju. Kmalu so mu iz zapora poslali sodbo. Prek odvetnika Aliča so bile poslane urgence na maršalat, tudi ti dokumenti so ohranjeni, prav tako tudi urgence na sodišče. Zelo veliko te dokumentacije pa se je izgubilo." Ampak vi imate še vedno zelo veliko dokumentacije? I. Vrhovšek: "Nekaj se je je ohranilo, nekaj pa je bilo pridobljene pozneje." Hrvatje, Slovenci, ki pa nas je bilo zelo malo, okrog 30. Priključiš se pač neki skupini, ki te ščiti. Meni to ni bilo težko, saj sem se nahajal v paviljonu B, soba 5, med t. i. samoupravno zaporniško elito. V tej sobi so bili bolničarji, učitelji, vodilni kader v proizvodnji, kuharji, peki, pomožni uslužbenci v upravi zapora in proizvodnji." So vam med prestajanjem kazni na Golem otoku omogočili stike s svojci? I. Vrhovšek: "Obiski so bili strogo po pravilih, pol ure, ob prisotnosti policista. V dveh letih sem imel dva obiska, starše in sorodnike sem prosil, naj me ne obiskujejo, ker je bil to prevelik napor, en dan so morali potovati, da so me videli za pol ure, drugi dan pa so potovali nazaj. Med prestajanjem kazni na Golem otoku sem kot sestavni del paketov, ki so mi jih pošiljali domači, redno prejemal Tednik, da sem bil vsaj malo seznanjen, kaj se dogaja v domačem okolju." Kako se spominjate dneva, ko ste zapustili Goli otok? I. Vrhovšek: "Kazen so mi za en dan skrajšali, ker se mi je iztekla v nedeljo. Da pa Ignac Ramšak je bil namestnik poveljnika v 14. floti, ko je bil obsojen. Foto: arhiv Pogovor z Ignacem Vrhovškom o letih na Golem otoku si je prislužil Goli otok Ko ste se vrnili z Golega otoka, ste začeli postopek za rehabilitacijo. I. Vrhovšek: "Šel sem k odvetniku Franju Aliču, da bi napisala zahtevo za obnovo kazenskega postopka, pa mi je to odsvetoval, ker na vojaških sodiščih ne moreš doseči ničesar. Vlogo je sicer napisal, ni pa je odposlal. Kaj se je potem dogajalo z njo, ne vem, ker me ni več zanimalo. Izgubil sem vsako upanje na rehabilitacijo, obnovo kazenskega postopka in vsega drugega, povezanega s tem. Ko pa so že agrotransportovi šoferji vedeli, da bo Jugoslavija razpadla, sem se ponovno pričel zanimati za zadevo. Leta 1988 sem šel prvič v Split na Vojaško sodišče, kjer sem odkril, da me v vpisniku kazenskih zadev ni. Po dokumentaciji pa sem bil v vpisniku IKZ (izvr- šenf k-enDke Ignac Vrhovšek je zadovoljen, da je 16. novembra letos prejel potrdilo Ministrstva za san,je). , pravosodje, da ni bil nikoli kaznovan ... ptujska odvet-- je zgodilo že leta 1988. Iz tega arhiva pa so bile vse sodbe izločene in uničene. Prejel sem tudi obvestilo iz Beograda, da je sodba - tista s sodišča - bila uničena že leta 1973, ni bilo izvirnika, ni bilo kopij." Kaj vse to pomeni za vas, za vaš primer? I. Vrho-všek: "Sestavni ..... del vsake zahteve za obnovo kazenskega postopka mora vsebovati spis ali vsaj sodbo. Ker pa obstaja zakonska možnost, da se izgubljeni ali delno ali v celoti uničeni i kazenski spis oziroma sodba obnovi, sem na Okrožno sodišče Foto: Črtomir Goznik nika sta imela v rokah moj primer, eden je poskušal, pa ni vedel, za kaj gre, na kaj naj se sklicuje, drugi pa je napisal pavšal, da mi je izpulil 70 tisoč dinarjev. Leta 1989 sem se ponovno vrnil v Split, da bi dobil uradno potrdilo, da me v tistem vpisniku ni, takrat pa je bila že takšna situacija, da je vsakdo že dvomil v vsakega. Prišlo je do razsula sistema, najprej v vojski, ki je razpadla pred državo, zatem je začel razpadati sodni sistem vojske, tudi preko osebnih zvez se ni dalo nič več dobiti. Po nasvetu enega od ptujskih sodnikov, da dokumenti, na katere se sklicuješ, morajo biti pridobljeni po zakoniti poti, da nič ne velja, če greš v arhiv in si nekaj pridobiš, sem začel odkrivati sistem arhivov, kako ti funkcionirajo. Naprej sem napisal prošnjo konzulatu Republike Slovenije v Splitu, naj mi pridobi vso razpoložljivo dokumentacijo o mojem primeru. Iz Splita sem takrat dobil izpisek iz IKZ, kar pa nič ne pomeni. Začel pa sem dvomiti, ali je to tako, kot mora biti, in začel sodbo iskati v Beogradu. Ker vsako sodbo spremlja tudi obtožnica, sem začel poizvedovati tudi zanjo. Iz Beograda nisem prejel nobenega uradnega odgovora, prek nekih jatovih pilotov pa sem prišel do arhivov personalne uprave. V tem arhivu je moj dosje, v dosjeju je "naredba" 297 o prenehanju službe in odvzemu čina, ki pa ima v obrazložitvi v resnici povzetek sodbe. To je moj kronski dokument, na osnovi katerega sem pozneje obnovil sodbo. Začel sem tudi razmišljati o tem, da bi sodba morala biti v t. i. kazenskem spisu oziroma osebnem kartonu iz zapora. Ker pa je bil KPD Goli otok medtem zaprt, je arhive Golega otoka prevzel Državni arhiv Republike Hrvaške, to se Ljubljana, ki je pristojno za sodbe vojaških sodišč bivše Jugoslavije in za državljane, ki so bili 25. junija leta 1991 državljani Slovenije, vložil zahtevek za obnovo sodbe. Zahtevek sem dopolnil z meni dostopnimi dokumenti. Sodišče je razpisalo dve razpravi, sodbo je sicer brez obrazložitve obnovilo. Sodbo imam, vsaj to. Obnovitev sodbe predstavlja temelj v postopku rehabiliticije. Ker je bila s pol leta razlike vložena zahteva za obnovo kazenskega spisa oziroma sodbe skupaj z zahtevo za obnovo kazenskega postopka, je sodišče ta dva predmeta združilo v enega. Pod katero številko se sedaj zadeva vodi, ne vem; imam dve številki, mislim pa, da je zadeva v fazi odločanja." Kaj pričakujete? I. Vrhovšek: "Sklicujem se na nezakonitost oziroma ne-utemeljenost obtožnice in na njeni podlagi izrečene sodbe. Dejanja, za katera sem bil obsojen, nimajo znakov kazni- vega dejanja. Ostrigel in obril zensko evidenco, v kazenski se res nisem, sem se pač dru- evidenci po določenem času gi dan, v zvezi s tem sem kršil pride tudi do izbrisa, če so za pravila igre. Za prvo kaznivo to dani določeni pogoji. Ker dejanje pa lahko rečem, da je sem med tem časom postal velik konstrukt. Sam konstrukt tudi družbeno aktiven, je to dokazujem s predpisi, ki so dokument, ki veliko pomeni, takrat veljali, da eno- dokazuje, da nisem bil nikoli stavno tega povelja kaznovan oziroma da nikoli nisem mogel in nisem storil kaznivega de-tudi nisem smel janja, kljub temu da sem bil izvršiti." dve leti na Golem otoku zara- Zdaj čakate di dejanj, ki niso bila kazniva v prepričanju, dejanja." da boste reha- Bi se kaj podobnega lah-biliti- ko zgodilo tudi danes? rani. I. Vrhovšek: "Lahko pride t\ Kaj do sodne zmote, da pa bi to bilo namerno narejeno, je v današnjem sistemu nemogoče" Na nek način vam je bilo vse skupaj podtaknjeno. S kakšnim namenom? Morda z namenom diskredita-cije, morda veste, kdo bi stal za tem? I. Vrhovšek: "Bil sem namestnik poveljnika na ladji, kar pomeni, da sem bil drugi človek na ladji. Pod nadzorom sem imel 80 odstotkov materialnih dobrin oziroma materiala, verjetno je to koga motilo. Za katere borbene oddelke je šlo, za širšo javnost ni pomembno. Imel sem poveljnika, ki je bil turške narodnosti. Kot veren kristjan sem si občasno privoščil kakšen kozarec vina, rad sem dobro jedel. Takoj po prevzemu dolžnosti sem odkril, da to ne bo za mene, zato sem večkrat prosil za premestitev. Star sem bil 18 let, v posadki je bilo 28 ljudi, 16 mornarjev je bilo direktno pod mojo komando. Delati sem moral cele dneve." Kako ste sploh 45 let živeli s tem bremenom, s to stigmatizacijo zapornika Golega otoka? I. Vrhovšek: "Tega se ne moreš rešiti. To je v tebi, to te ne zapusti, zjutraj z njim vsta-neš, zvečer zaspiš." Ste se še kdaj vrnili na Goli otok? I. Vrhovšek: "V zadnjih letih sem ga dvakrat obiskal kot turist. Goli otok je v resnici porušen. To, kar danes vidijo turisti, so v resnici delavnice, to ni zapor. Nove bi vam sedaj pomenila ta tudi pisna rehabilitacija? Vi veste, da tega niste naredili, a v očeh javnosti ste na nek način še vedno ožigosani, ker ste bili dve leti na Golem otoku. I. Vrhovšek: "Kdor ni bil nikoli v zaporu, niti ne ve, kaj zapor je. Prvič bi bilo neko zadovoljstvo, da po več kot 45 letih prizadevanj v bistvu sebi dokažeš, dobiš potrditev svojega prepričanja, dokažeš pa tudi vsem drugim, da pa le nisi bil lump. Kajti biti na Golem otoku je huda stigma-tizacija. Zdaj še tega občutka nimam. 16. novembra pa sem prejel potrdilo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, da nikoli nisem bil kaznovan oziroma nisem storil kaznivega dejanja, kar pomeni, da lahko neke družbene funkcije opravljam še naprej brez slabe vesti, ne da bi kršil zakone. Zadovoljen sem, da sem ga prejel. V vseh letih ukvarjanja s svojo zadevo sem si pridobil nekaj pravniškega znanja. Nekoliko poznam ka- T i p im ti sM ^ A^V ^íOJf^ ■ ¿^WiA^ "¿a da- à^Jà À "Mili (üK^ft