MALE NOVICE.
Jtbajajo rgok torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. —■ Posamezne številke 20 v. — Po pošti se list ne pošilja
Odgovor Avstriji.
Pred sabo imamo odgovor, katerega je, dala en-, tenta Avstriji na ugovore dr. Rennerja. Iz tega zgodovinskega dokumenta prve vrste, ki je sestavljen v tako kremenitem in jasnem slogu, kakor, so, mojstri ravno Francozi, prinašamo. tukaj odstavek, ki govori o krivdi Avstrije na svetovni vojski:
„Avstrijski narod deli v širokem obsegu ob* enem s svojim sosedom, madžarskim narodom, odgovornost za vse zlo, pod katerim je trpela Evropa v preteklih peterih letih. Vojska je bila izzvana nenadoma z ultimatumom, katerega je dunajska vlada po! siala Srbiji, ko je v preteku 48 ur zahtevala, da se sprejme cela vrsta pogojev, ki j bi v svojih posledicah uničili neodvisnost sosedne svobodne države. Srbska vlada je v predpisanem času sprejela vse pogoje z izjemo onih, ki bi samoobsebi umljivo, vsebovali,‘ da se Srbija odreka svoji neodvisnosti. Toda avstro ogrska vlada je vseeno odbila vse predloge za .posredovanje' in vse ponudbe za spravo na podlagi tega odgovora, ter takoj pričela, sovražnosti zoper Srbijo in stem stopila na pot, ki je peljala, naravnost v svetovno vojéko“.	1
Jasno je, da je bil ta ultimatum samo svetohlinska pretveza, da bi začeli vojsko, katero so voditelji avtokratske vlade v ozki zvezi z mogOčnjaki Nemčije, že oddavna pripravljali in za katero so sena] menili, da je prišel pripravni trenotek. Navzočnost avstrijskih töpov, pri obleganju Brega in Na-■ mu rja je nov dokaz, ako: je še kakšnega dokaza potreba, za tesno zvezo dunajske vlade z vlado berlinsko zoper javno pravo in svobodo Evrope.
Avstrijsko zastopništvo je menda mnenja, da je tega dejanja kriva samo habsburška dinastija in njeni pomagači. Potemtakem bi se avstrijski narod z razpustom monarhije pod udarci zmagovitih zaveznikov lahko odtegnil odgovornosti za dejanja, katera je zakriVila vlada, ki je bila njegova in je imela sedež v njegovem glavnem'mestu. Ako bi se bil avstrijski narod v letih pred vojsko^ trudil,, da iztrebi duha militarizma m vladoželjnosti, ki je preveval vlado monarhije, ako bi dvignil resnični protest zoper vojsko, ako bi svojim gospodarjem odrekel! pomoč iza vojsko, bi bilo sedaj mogoče, nekoliko uvaževati - dotični zagovor. Toda na Dunaju so vojsko, ko je izbruhnila, burno pozdravih. Avstrijski narod je bil od začetka do konca goreč pristaš vojske] terj ni do trenotka odločilnega poraza, storil ničesar,,da bi se ločil od politike svojih .gospodarjev in svojih zaveznikov*
V pričo tako številnim in tako jasnim dokazom mora avsirijsko ljudstvo po svetem načelu pravičnosti biti prisiljeno, da vzame na sebe popolno odgovornost za zločin, ki je povzročil po.celem Svetu tako veliko nesrečo. Zvezne in'zedinjene,'države se čutijo primorane, da ugotovè, da,je politika Habsburžanov v svojem bistvu bila politikä“ ' ki je hotela vzdržati hegemonijo nemškega in ihadžarskega naroda nad večino prebivalstva avstrojpgrške monarhije. Poprejšna, sedaj uničena) avtokratija s svojimi vo-
j
S
I
j
i
1
f
1
i
jaškimi tradicijami, se je zamogla vzdržati vsled krepke podpore prebivalcev Avstro-0grške, katerim je zagotovila politične in gospodarske prednosti nad njihovimi sodržavljani.	,	/
Ta sistem vladanja in zatiranja, ki je postav-jal eno narodnost v nasprotje, z drugo in kateremu je avstrijski narod podeljeval svojo, trajno podporo, je bil eden glavnih vzrokov vojske.. Povzročil Je ob mejah monarhije eno irredentistično gibanje, ki je v E-vropi' vzdrževalo kal vznemirjenja. Dalje je povzročil stanje vedno se stopnje joče odvisnosti Avstro-Ogrske od Nemčije, kar je imelo za posledico, da je prišla àvstro-ogrska politika pod vpliv vsenemških osvom-valnih načrtov. Trn je slednjič pripeljalo 'do položaja, da voditelji monarhije niso videli nobenega drugega sredstva obdržati svojo moč, kakor da S0|vede in . hote napadli prostost male, neodvisne države, ki je zapirala pot k Carigradu in vzhodu in ki je med svojimi zatiranimi brati zamogla vzbujati zavest svobode.	\
Tudi se po mnenju zaveznib in združenih držav ne more priznati zagovor avstrijske delegacije, glasom, katerega avstrijski narod ne prevzame odgovornosti za vlado, ki je povzročila vojsko in bi se za-mogel odtegniti dolžnosti, da do mej svoje zmožnosti odškoduje vse osebe, katerim je skupaj z vlado, katero je podpiral, povzročil tako veliko gorje.
•Pogoji, na katerih jo osnovana mirovna pogodba, morajo torej ostati v veljavi. Avstrijski narod je in ostane do dne, ko se. podpiše mirovna pogodba, sovražen narod. Po podpisu miru bo postala Avstrija država, s katero bodo zvezne in združene države, kakor upajo,, lahko živele v dobrih razmerah.
Mariborski kolodvor.
Naš Maribor je res lep, ker ga krasijo javni napisi v mili materinščini, , povzdigujoč f ga v, očeh vsacega tujega obiskovalca 'v obmejno, pa izreono jugoslovansko mesto. Vsak narodno čuteč tujec se divi-in občuduje to narodno obleko, katero je ogrnilo mesto skoro tekom ednega meseca. Ta zunanji, za oči tako prikupljivi preobrat našega Maribora je res po-bvalevredno delo, ki se je dovršilo v tako kratkem času in z vso vztrajnostjo, kateri so. se uklonili tudi naši najhujši in najbolj ^zagrizeni narodni nasprotniki, ki šo prisiljeni živeti v okrilju Jugoslavije. E* no javno poslopje je še v, našem mestu, nad katerim se • še spodtika večina naših posetnikov, ki prihajajo k nam od zunaj in iz tujine, in to je naš kolodvor. Sicer je res ves prepleten in preprežen s slovenskimi napisi in tablami, a to še ni vse, kar se mora zahtevati iiTtirjatiiod narodno obmejne postaje, ki bo igrala v prihodnosti eno glavnih ulog v Sloveniji. Mariborski kolodvor je .vkljub vsem prenaredbam v jugoslovanskem smislu Še vedno ostal nekako medvojno smetišče, kakoršnega smo !, prejeli od svojih nemških sosedov. Da" ta očividna zanemarjenost tega poslopja zasluži javne in korenite krtače, nam bo pritegnil vsakdo,' ki je sploh kedaj le površno bliskal z očmi po kolodvorskih lokalih in prostorih. 'DA kolo-
dvorskega vhoda cio izhoda, povsod nas bode, nam vzbuja čut gnusa zanemarjenost teh prostorov. • Ne samo^vda so1 stene lokalov sajasto črnikaste, to bi se opravičilo s pomanjkanjem belega apna, ampak tla so nekako smetišče, v katerega bi moral dregniti z gnojnimi,vilami in basati smeti v Samokolnico, da bi ga odpeljal, metla, ki je tujka na kolodvoru, bi bilo prelahko in prenežno orodje. Po stenah jvsem dostopnega lokala so ra^ni nepopolni vozni redi, pravilnega cenika -ni nikjer, kurzne tabele tudi ne. Okna zakajena in zaprašena, da se ustavljajo z ščitom debelih plasti nesnage dnevni svetlobi. Vrata; podrsana in o glodana, kljuke pa iz neke marogaste kovine, katere kakovostjo nemogoče; določiti. V uradniški menzi trčiš pri vsakem koraku ob medvojni nered. Povsod jo ^pogrešati tek spodbujajoče snažnosti, postrežba je pa-pod-ničlo slaba in-netočna. Seve, prispevki za re-. žijo,pa židovsko visoki in pretirani. To je le nekaj preveč očividnega nereda, to so le kupi smeti, o malenkostnih nedostatkih sploh ne, govorimo. Gospodje, katerim je izročen kolodvor v nadzorstvo in' oskrbo, dvignite se vsaj nekoliko iz mlakuž in blata. Mislimo:, da vode je dovolj v Mariboru, metle se tudi lahko kupijo, če so predrage sirkove, pa se za silo nabavijo najcenejše brezove. Nas bode posetil regent Aleksander. Prvo, kar si bo ogledal, bo naš kolodvor. V zadnjih trenutkih, pred njegovim prihodom pač ne bo mogoče vsega kolodvora očediti in vsaj za silo pomesti, oprašiti in umiti. Le enkrat na delò, za katero se bo potrošilo malo denarja, pač pa bo moglo v ta kolodvorski dimnik poseči nekaj snageljubnih rok.
Razne novice«
Maš notranje političen položaj je nevzdržen, edini izhod iz te zagate bi bile volitve v kon-stituanto. Volitve bi se naj udeležilo tudi vojaštvo, in sicer tako, da dobe vojaki volilci za 48 ur državljansko politične pravice in volijo.
Regent Aleksander je podpisal naredbo, da se naj takoj prične s pripravami za izvolitev pravoslavnega patriarha, da se tem potom uresniči združitev celokupne srbske cerkve.
Ministri z lepo preteklostjo. Soci j ali stični minister Korač je v nekem govoru hvalil sedanje ministre, da so napredni. Med njimi se nahajata celo dva voditelja takozvane srbske napredne stranke, ki je pa pod poslednjima dvema Obrenovičima bila v službi najhujšega zatiranja in nazadnjaštva. G. Pavel Marinkovič je sedaj minister prosvete, a isto službo je že imel tudi o takozvanem ženitovanjskem minister-slvu kralja Aleksandra Obrenoviča. G. Voj a Veljko-vič je bil celo osebni tajnik kralja Aleksandra,, za časa avstrijske zasedbe. Beograda je bil pa „Burger-meis er“. Clan ministrstva je, tudi dr.( E. Lukovič, ki je dobil od avstrijskega cesarja/ v času vojne odlikovanje za svoje politične zasluge. Njihov somišljenik je tisti, trapasti Tresič Pavičič, ki je zaklical dr. Korošcu: Živila Avstrija.
Rok za podpis, miru podaljšan. Izj, Pariza poročajo, , da bo Avstriji rok za podpis miru podaljšan, a nikakor ne čez 14. september. Za 15. september je najvišji vojni svet že ukrenil potrebne vojaške odredbe, Dr. Renner je včeraj dospel na Dunaj. V nedeljo bo odločilna seja narodnega zbora, ki bo sklepala, ali se mir podpiše ali ne.
Pravice manjšin. Vrhovni svet v Parizu je 1. septembra spenil,? da se hkrati z> avstrijsko pogodbo izpolni in podpiše tudi posebna pogodba v vprašanju narodnostnih in verskih manjšin v novih državah. Pogodba vsebuje točne določbe glede izdatne zaščite manjšin, katerim jamči svobodo pouka v materinem jeziku in svobodno veroizpovedanje. Določeno je tudi,
da dobrodelne ustanove in društva ža javni blagor lahko odbdrže svoj narodnostni značaj. Rumunska se je uprla takemu| vmešavanju tujih držav v njene notranje zadeve, Češ, da ni država, ■ nastala v vojni, kakor to nedvomno Cehoslovaška, Poljska in večji del Jugoslavije. Tudi Jugoslavija zahteva, da se pogoji za varstvo manjšin omeje le na one pokrajine, ki so bile nekdaj deli Avstro-Ogrske.
Kompenzacijski dogovor z Avstrijo. Naša via •
da je sklenila z Avstrijo kompenzacijski trgovski dogovor. V okviru tega dogovora se prične takoj izvoz ivil iz jugoslovanskih pokrajin v Avstrijo.
Pr@mog dobimo iz Avstrije za potrebe naših železnic in drugih ustanov. Premogovna kriza se je pojavila pri nas vsled dogovorov z Rumnnijo, ki se je bila obvezala, da bo dobavljala 15.000 vagonov premoga iz petrosinskih rudnikov.
Vrhovni svst je pozval včeraj Nemčijo, naj se odreče vsaki združitvi z Avstrijo in naj vsied tega izpremeni svojo ustavo. Ako bi se pa ta zapoved tekom 15 dni ne izvršila, nastopi en-tenta vojaško.
Atentat na nemškega državnega predsednika. Draždanski špartakist Heinemanu je poskusil a-tentat na nemškega državnega predsednika E-berta in na ministra za državno brambo Nosketa. Oba sta ostala nepoškodovana, Heinemanna pa so zaprli.
Italijani zapuščal® Refe®. Sodba preiskovalne komisije o znanih reških dogodkov, ko so Italijani pobili precej francoskih vojakov, je za Ita: lijane zelo neugodna. Predvsem zahteva, da razpuste italijanski Narodni svet in nadomesti z zastopstvom meščanstva. Razpustiti morajo legijo reških laških prostovoljcev, število italjanskih čet pa zmanjšati. Varstvo javnega reda bo poverjeno angleškemu in amerikanskemu redarstvu. Ko so reški Lahi to zvedeli, so priredili po mestu demonstracije proti Francozom in Angleže m.
Zenska volilna pravica v Ifcalji. Italijanska zbornica je sprejela vladni predlog, ki daje ženskam aktivno in pasivno volilno • pravico..
Presti grof® Ksrely-jy, nekdanjemu ogrskemu predsedniku je uvedeno sodnijsko postopanje.
Enotna katol. stranka na Mažarskem. Na Ma-
žarskem so se združile: katoliška narodna stranke krščansko-socialna stranka, kmetska stranka in stranka malih posestnikov v eno samo stranko, ki se imèuuje zedinjena madžarska katoliška stranka.
RUiTHiOijs Š@ doslej ni odgovorila na nobeno izmed not, katere jej je poslal vrhovni svet zaveznikov. Vrhovni svet baje misli prekiniti prijateljske odnošaje z Rumunijo.
Iiprajsnitev	Najvišji svet zavezni-
kov je sklenil, da mora Nemčija Letsko izprazniti.
Židovski kongres. „Komite židovskih delegacij na mirovnem zborovanju v Parizu“ je pred nedavnim razpravljal o tem, naj bi se po sklepu miru sklical splošni židovski kongres. Židje, ki drže itak ves svet v svojih zanjkah, hočejo svoje zanjke še bolj nategniti. Tudi na Slovenskem si hočejo s sladkimi obljubami pridobiti tal.
Zoper Žide. „Tiroler Baùèrnzeitungrf, glasilo tirolske Kmetske zveze objavlja ta-le oklic: „Da moremo narediti seznam Židov, prosimo vse prijateljske dežele, da nami pošljejo natančen seznam vseh v deželi vgnjezdenih Židov. V seznamu se naj navedejo vsi Židje, ki bivajo na deželi, ali v mestu, na letoviščih, ki so si pridobili hiše, obrti,,> vodne sile, trgovine itd., ter šo prosili ali si pridobili na Tirolskem domovinsko pravico. N'Naznaniti je treba tudi vse tiste, ki kakor koli dajejo Židom na Tirolskem potuho“.
Protest nemških trgovcev iz Radgone. Ljubljana, 5. septembra. Predsedstvo deželne , vlade za Slovenijo je prejelo včeraj sledeči nemški protestni brzojav: „Danes tukaj zbrani nemški trgovci, obrtniki in gostilničarji ugovarjamo proti prikiopitvi k Nemški Avstriji. Radgona je v gospodarskem oziru navezami na Prekihurje ;in na kraje južno od Mure in mora biti uničena, ako se jo odtrga od teh pokÀji’n. Laž naseljenih uradnikov je, ako se trdi,'da želi Radgona pripasti Nemški Avstriji. Resnica pa je, da hočemo mi živeti s Slovenci v miru in sporazumljenju. Mi prosimo, da se pošlje ta ugovor v . Pariz in se nas obvaruje pred lakoto in bedo. Odbor trgovcev, Radgona. To je torejj ne samo želja, ampak izrecna želja prebivalstva Radgone, ki gleda, s strahom in trepetom v prihodnost lakote, bede in uničenja, v katero je pognal blazni renegat dm Kamniker meščane. Ako se bo morala res Radgona odcepiti od Jugoslavije in se podati pod ledeno lačni plašč Avstrije, -gotovo tudi poturčeni renegat Kamniker ne bo bival več pod streho svoje hiše v Radgoni, katero mu bodo menda njegovi siepo prodani» someščani iz isvete zaprli za vedno. To je samoodločba naroda, iza katero se potegujejo avstrijski republikanci.
GledG Odškodnine beguncev in političnih pre ganjancev so odločili v Parizu sledeče: 1. Go riški begunci ne morejo tirjati od Avstrije no bene odškodnine, ker niso bili pripadniki entante To pravico imajo samo Srbi in Crnogorci. 2, Po litičnim preganjancem se prizna od Avstrije od škodnine le, ako so bili pripadniki zaveznih dr žav in tudi tem le tedaj, ako so trpeli vsled po litičnih preganjanj Kako škodo.
Začetek šolskega leta v Mariboru. Začetek
šolskega leta v Mariboru je določen na 22. septembra.
Častna straža podpredsednikova. Ce so se Habsburžani ali Hohenzollernci vozili po svojih, deželah, so vedno imeli krog' sebe policijski kordon in po-leg tega še častno stražo.- Tak kordon in častno stražo je imel včeraj in danes krog sebe dr. .Gregor .Žerjav na magistratu in „pri Zamorcu“., Častno stražo mu .je delal venček liberalnih advokatov, profesorjev, uradnikov in policajev! Stražili in stregli so mu samo taki, ki so si pred in med vojsko stekli „največje zasluge" za ustanovitev Jugoslavije. Oli srečen Maribor !
Legende od včeraj. „Mariborski Delayee“, kot glasilo J D S, seveda državotvoren list, je postal v najnovejšem času tudi legendotvoren. V sobotni številki poroča,, da je bil podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav v Mariboru, da so ga na kolodvoru sprejeli ti in ti in da je on na magistratu sprejel te in to.. Tako daleč je vse v redu. Potem pa M. D. nadaljuje: „Slovenski Maribor, se danes raduje, da more V svoji sredi pozdraviti moža, ki ima eno prvih zaslug, da sta Maribor in njena okolica ostala Jugoslaviji. Toda ;ne samo Maribor, marveč cela Slovenija, cela Jugoslavija Znata ceniti zasluge podpredsednika deželne vlade za Slovenijo, ki je s tihim, toda uspešnim delom dosegel to, kar imamo danes.“ To pa ni več. v redu. Tu hoče M. D. ovenčati glavo podpredsednika deželne vlade, z legendarnimi zaslugami.
1
Za takšno početje imamo vzporednico; v bizantinskih, hieroglifskih in klinopisnih poročilih, ki pripisujejo kraljem in mogotcem zmage, katerih niso nikdar iz-vojevaii. Radi priznamo, da je dr, Žerjav vstrajno delaven mož, poznamo pa tudi njegovo tiho, a uspešno strankarsko delo, da ima dr. Žerjav eno prvih zaslug za Maribor in okolico, tega ne vemo, ne vemo ne mi, ne cela Slovenija, ne cela (Jugoslavija in tudi ne „Mariborski Delavec“."Konec poročila se glasi: „Maribor je jugoslovanski in ostane jugoslovanski. Prepričani pa smo, da bo g. podpredsednik tudi vnaprej deloval na to,, da ostane Maribor jugoslovanski Verdun na najsevernejši obrambni točki naše lepe domovine“ Ta stavka sta retoričen zaključek, pri katerem se poljubno ploska, in Živijo!, kliče.
V baziliki' Matere Milosti v Mariboru se bo
14.	septembra obhajala zadnja slovesnost izmed onih, ki sd v zvezi z zidänjem tega Marijih ega svetišča? Blagoslavljala se bo namreč, krasna, marmornata ^rižnica, ki se je ravnokar dovršila. Slovesnost se lirične ob devetih s slovesnim sprejemom nadpastir-ja, ki bo kakor baziliko in vso drugo cerkveno opravo. tudi prižnico blagoslovil. Nadpastir bo kot prvi z nje besedo božjo oznanjeval, potem pa še slovesno sv. mašo pel. Vsi dobrotniki te cerkve in ' vsa častilci Matere Milosti se vabijo, naj se udeleže te lepe slovesnosti.
„l)le windiselie Kirche“ v Mariboru. Pred nekimi tedni so pisali graški listi, med drugimi lažmi tudi to, da je nekdanja „windische Kirche“ v Mariboru postala srbska cerkev. Sedaj prinaša neki list tale popravek:, „Dotična, cerkev ni postala prav nič srbska, pa( tudi slovenska ne, temveč .je ostalo v njej do pičice vse. pri starem. Od nemških molitev po gotovih mašah, preko „nemškega žegna“, do zastaranih nemških pridig, ki so Jirišle že v navado — vse je ostalo pri starem. Naj je tudi v cerkvi vladar „horror vacui“ — strašno praznota — /kadar je nemška pridiga in nemški žegen, vendar — le naprej, oj le naprej! Naj tudi ljudstvo zahteva svoje, stara „ord-nunga“ ostane pri svojem. Toliko v pojasnilo graškim listom, da se bodo potroštaii in prepričali, da je bazilika Matere Milosti še vedno — windisch p|| Vprašamo navdušene jugoslovanske patre in njihove farane, kako jim la popravek ugaja.
Še enkrat — kdo je tisti Častnik. »Male Novice“ so svoj čas pisale, da sodeluje pri „Marfa urgerci“, izrečno protidržavnem listu, nek čast* nik za nagrado 1000 K mesečno. Na to notico je „Marburgerca“ odgovorila zelo jeznorito, a stvari ni oporekala, torej jo je posredno sama priznala. To smo •poudarili v drugi notici, a od takrat vse tiho. „Marburgerca“ ne oporeka čisto nič, z druge strani pa, tudi ne vemo, da bi bila vojaška oblast kaj reagirala na to odkritje. Torej bomo stvar zasledovali sami dalje.
Iz delavnice južne železnice. Obratno nadzor-ništvo je določilo g. postajenačelnika 'Kovačiča za našo delavnico.( Seve, po pruskem mišljenju samemu Siljemu sorodni ravnatelj Vogrin, je nahujskal nekaj nemčurjev izmed naše sredine, da so se šli pritožit zoper vpoklic g. Kovačiča v našo delavnico. Vsi narodno zavedni delavci upamo in pričakujemo, da pri tem nahujskanem koraku protesta, ne bo" zmagal g. Vogrin, ampak Obrtno nadzorništvo, ki nam je samo poslalo g. Kovačiča. Te zahrbtne rovače .proti1 našim poštenim narodnjakom, ki javno govorijo, da žvižgajo na Jugoslavijo, priporočamo višji oblasti, da jim Vogrin, ampak Obratno nadzorništvo, ki nam je samo žvižgali, ampak tudi krulili z nemško, narodnimi praznimi trebuhi. - Ako bi se g. Vogrinu vsaj malo bolj krepko; pptrkalo po rami, bi tudi izginili oni nemško zamazani napisi, nad katerimi se še edinole divi g»
„Avstrijski“ narodnjak — ravnatelj Vogrin. Čudno se a am zdi, da naš „Delavec“, ki nosi za nas dolavce tako vabljivo ime, nikdar ne dregne v to nemčursko gnezdo naše delavnice, ampak le boža in se liže zastopnikom? delavstva „advokatom“.
Skupina železničarjev iz Studenc priredi v nedeljo 7. septembra delavsko veselico v Limbušu. Zjutraj ob 7. uri v cerkvi sv. Jožefa sv. maša za društvenike, popoldan ob 3. uri večernice v Limbušu, potem delavska veselica z govori in raznimi zabavami v gostilniških prostorih g. J. Robiča. Vabimo \sa kat. bratska društva, vse zavedno delavstvo posebno, železničarje. Vstop-, nina 1 K.
Ravnatelj Schwaiger nas prosi, naj pojasnimo občinstvu, da ni bil odstavljen, temveč, da je sam odložil stanovanjski relerat.
Plačilni natakar pri „Zamorcu“ nam zagotavlja, da on ne govori „kuheltajč“,, ampak da je sedaj zaveden Slovenec.
Mariborsko okrožje JSZ, sklicuje za nedeljo,
7.	t. m. dva shoda. Prvi se vrši po večernicah v Limbušu, druffi pa ob pol 5. uri v Krčevini, kjer se ustanovi tudi nova sknpiaa.
'U nedeljo 7. t. m. ima slov. kat. delavstvo organizacija v JSZ ob 7. uri zjutrai v cerkvi sv. Jožefa skupno službo božjo s pridigo. Popoldne pa izlet v Limbuš, kjer se vrši ljudski shod in za tem delavska veselica z raznimi zabavami, lenska skupina Maribor ima v pondeijek 8. septembra popoldan ob pol 5 ih v Flošarski ulici št. 4 važen sestanek. Govori gosp. M. Stupca; potem odborova seja. Vse članice posebno še odbornice naj pridejo zanesljivo in polnoštevilno.
Seja okrajnega šolskega sveta je danes odpadla, ker je večina članov zadržana.
Na današnji trg so pripeljali Špeharji 14 vozov Špeha in mesa. Cena Špehu 26 do 33 K, mesu 14 do 17 K 1 kilogram. Debelega Špeha je bilo zelo malo. — Krompirja je bilo takrat zopet, manj kot zadnjo soboto. Cena za merico 7 K do 7 K 40 vin. Tudi danes so se ljudje kar stepli za vsako troho krompirja, Kaj bo le po zimi, če bo splošno tako malo jedilnih gomoljev. Kumar, zelja, zelenega fižola in čebule je bilo mnogo, a se je, to blago bolj slabo prodajalo. Kokoši, rac, gosi in kuncev je bilo kakih 900 do ,1000. Jabolk je bilo 5 vozov. Cena različna. Bučnega olja je vedno manj na trgu. Danes so ga prodajali že po 38 K liter. Moke in/žita.je bilo v obilici.,
Umrli so: Marija Kotschnigg, Lendgasse št. 4, Kosina Aigner, Schmiderergasse št., 5, Franc Špindler, Tezno, Ptujska cesta št. 3^ Rozalija Wedenik v javni bolnici, Vindiš Blaš, v , mariborski vojaški bol-, ilici št. 2, Wegschaider Max v Schillerjevi ulici št. 24, Petrovič Jožef v, mariborski vojaški bolnici št. 1, Wesenjak Johann, Nagystrasse 8, Juteršnik Ana, Grajska ulica 29.
Pri nragdalenski cerkvi se je našla večja svota denarja. Lastnik dobi denar nazaj v Cirilovi tiskarni.
Dober ii valni stre j
za šivilje .
8e proda po nizki ceni. Mozartova ulica St. 16, II. nadstr. vrata 14, . *.	Maribor.	. •.
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojiloci“ v Kamnici, |
(poprej gostilna Assinger zur schönen Aussicht).
Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojen obisk
M. Vidovič, gostilničar.
Jutri v nedeljo 7. septembra „buhtelni“, v pondeijek dne 8. septembra „zajdevina“.
Gostilna „LOVSKI DOM“,
Krčevine 70, Maribor.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril
mesarijo na Glavnem trgu v Mariboru. j
Cenjenim odjemalcem bom nndil blago pr vovrstne kakovosti. Postrežba točna in solidna!
Za obilen obisk se priporoča
Franjo Uršič, mesar.
Gostilna
pri „SOLNCU” v Pekrah	j
v pondeijek 8. t. m. Godba na vrtu. Izborna pekerska, bizeljska in ljutomerska vina, topla in mrzla jedila, sveže pivo, točna postrežba.
Vstop prost i	184
KO N C E RT
priredi
Proštov, gasilno druitvo v Pekrah
v nedeljo, dne 7. septembra v gostilni :: pri „Solncu“ E. F. Bibič v Pekrah ::
Ljudska veselica, srečolov, šaljiva pošta, konfeti itd. Izborna vina, sveže pivo, dobra in raznovrstna jedila, točna postrežba.
Začetek ob 15. uri.	Vstopnina 2 K.
čisti dobiček gre v prid društvu. Za slučaj slabega vrenlena se veselica preloži na pondeijek,
8.	septembra.
I Ponuja se za šivanje odej Hadner Amalija, Varihcr, Kasernplatz 7, I. ndst.	IS 6
Govorite povsod slovensko !