(Kile* oí PaMfesUaa; -.57 8o. Lawndal* Ara. UUphon«, Rtxkw.ll 4M*. ™»u»r 0»nu»ry ti, Arerptanct for mailla* —T. NB III«. IUI lM| > ». lim C M.rvh PODPORNI JCDNOTI --B^neaMawLmnri J. J maiuni pondoljok, 9. novembra (Nov. 9), 1925. n STEV.—NUMBER 2*S Pregled Jamih dogodkov ■|at «peclal ratr «f p„.lMe provW«4 fer la'«eet>.n UM. Act of (*t. 3. m:, author i. ^ - - -, ji i piM^lOt'if 't i. i^mtsmmaggmmaai J un«« 14. 191t. nixke. idej dele time in- delavce tov, te- «MgOV ANiK delavskih ^¿siov služi za vado. M «de v New York, N. Y. — Južni in- ffSKff«»— uvernih sredil daetrije. Te ¿tojea namen: fc vlagatelje, lipo ostružene fraae «t, d« ¿m«, intervenirati, je J™la v Moboto iz Bele hiše u-veAt, da vae to ni ras. icoolui*«. w bo drU) -voi# itare Witike Htroge nevtralnosti. Coo-Pravi, de ne more nič reči J Moriti v svrho končanja ■wvk< rudarjev na polju entrant^ ]M*mogo. Sorodnik je pričal, da je bila ženska "kup dihajočega mesa". Tožitelj pa pravi, da je bila "iskra človečnosti". / ^ t. . ^tm^mm^am LKtleton, Cl«*«n v vojaško uniformo čast- ca Meeeelinlja! pira svetovno sallKrwTTWJ _ ^ ^ papr* Združene države Pij Redel. da H' izpedleM a- nlka. najd sobo v hoUlu tovnemu sodišču, Mus Jnijs. je pekkk- ti premlj^jove rak, da fe postavi vojna «ven vmim ^ ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ sakona . . da'solini ušel smrti. Jutri se I» vr- na drugI stranihot^u Izjava ,veUM^rnJft®JJ ^ta- Äila v cerkvi Marije angelov ve- Io vse pripravljena, je policija « izven zakona. ■ mir pod lika zahvalna maša, pri kateri na pradwv«r 4. novembra udrU o tudi zastopniki vlad« in,v Zaafbonijevo sobe In našla na kralja. svetovni Bijn sodiščem B1ZNISKIM INTERESOM NISO VftRC DOl.OCBK V NJEM. Trgovska abernica Združenih držav podpira te Intereee. Washington, D. C, — Organi, sireni ameriški brodolastniki sahtevajo, da se prekllčejo vse važne določbe v mornarskem zakonu rasen določbe, ld pravi da se lahko mornarji izkrcajo, ako je ladija v varnem pristanu. Trgovska sbornica Združenih^, držav odobrujo to zahtevo. Qodr-žavala bo akupno konferenco t brodolastniki dne 10 in 17^ novembra, da se izdela potratna zakonska predloga, ki se ^naj predloži kongresu v prihodnjem sasedanju. . r p Andrew Furuseth, predsednik Mednarodne mornarske unijo v Ameriki, izjavlja, da ima prihodnja konferenca namen iev in prepirov, ki so se vrijli okrog zamorskih dompv, ki so stali redki méd belopoltnimi ; -prebivalci. I Norton M. Schuknecht je pri-itl, da ni bilo nobenih nemirov pred Sweetovim dotoom, dokler ni bil Breiner ustttójen. Etzkla-; dal je aretacijo dr. Sweeta eden simpatij za naa. Večjega preziranja naše kulture nisem našel niti v srcu Nemca ali Italijana, in kar je na vrhu tega omalovaževanja, je—fraza" (Vade 01., W). Treba je pomniti tudi ta glas. ker marsikaj pojaa- pronašajo a avojo kulturo ter gledajo Čez rame Hrvate In Srbe. • Med staršimi piaatelji je nimiv pojav Janez Trdina, ki ja alužil v Bachovi dobi na Reki in kot ognjevit Jugoslovan m zapustiti avojo službo; žival je dalje v svoji dolenjski domovini In poetal eden izmed najbdjih slovenskih proza j ikov. Med najnovejšimi piaatelji je treba omeniti Ivana Cankarja. Ko sta zagrebška in beogradaka akademija a pomočjo Slovenske Matice pripravljali jignoaloveb-ako enciklopedijo, je «lobO tudi Cankar povabilo, naj natrfie avoj životopia,^ Napisal ga je, ali za Slovensko Matico, ampak najprej za podlietek "Slovenak Naroda" ter ga je začel tal (MoJe življenje, v Ljubljani 1920): "Nedavno je 'Sioveneka Matica' razpošiljala po naših krajih formular, na katerega naj bi ljudje napiaali poglavitne zani-mjvoati lz avojega življenja In nehanja. Tudi jaz aem dobil tak formular, pa niaem vedel, kaj bi ■i*!f nv^a ne, morda aa je bo 'Slovenaka j, bUo, d» poli e. »r. proreaorja, Ki dalo v Uerijode' mlv j lera!'), človeško rubrike sub a), in takih razlogov mular dekli, da t Vaekakor je Cankar vico našim kulturnim kajti mogel je prav lepo odgovoriti na hrvaška vprašanja, aH takšen je bil oni Cankar, M je bil med avelovno vojno Interniran za avoje jugoalovenako mišljenje in naplafcl v največjem trpljenju najlepše delo jugoalovenake voj-ne književnosti (Podobe iz sanj). Po aedinjenju ae v književnosti nI mnogo izpremenilo.Š Razširilo ae Je najbolj število ,časnikov, ki izhajajo val v slovenskem jeziku. Za srbakohrveteki jezik ee je moglo storiti mnogo v zna- ''i tudi mšil for-s njim." tro A T M Spinal (Dalje.) Vatnl je Zamida, do diha «e je nagnil k njej. ♦fPovej, Ana, želiš svojo hišo? Otožno je «klonila glavo. "Govori, Ana." "Očetov denar mi daj. , Meni in aestri namenjenega." "Je tvoj, Ana." . Lesketale ao »e mu oči. • ¿"No, vidiš, zdaj lepo sedi in mi sezuj čeveljčke. Takole." Snel ga je z izteče nožice in poljubljal. ^ "Se toga le." Spretno mu je izmaknila svojo belo nogo. "Jojmepe, dan Je že. Se še apominjate, kako ate prišli k meni?" "Ana. zdaj da odidem? Pred vrati paradiža?" "I, aeveda! Ne maram čenč. Diskretnost, gospod," mu je zacepetala v uho, da je preble-dd. f "Ana, Ana, znorim, če . . ." Danea ne. Jutri, če boate pridni . . ." Na-gnila ae Je k njemu, da ji je adraela bluza na lahti in bledi avit jutra je blešče zaleaketal na polnih, bisernih ramenih. Ustnice njegove ao drhtele od raaburjenoati. "Vraga, blaani ate." Prav počael al je oti-rala a rame poljub, kakor bi ga hotela izaeaati s svojo utrujenostjo, koprnečo po mehkih, belih blazinah. "Pred vašimi vrati zaapim." "Vaa pohodijo zjutraj." Nalahno ga pri-jemši pod pazduho, je zaklenila za aeboj vrata. Prialuhnila je. "Joj, je neumen, če bi jaa vedela preje! Marta ae bo amejaln." Mehka odeja jI je zaatrla izmučeno glavido, boječo ae nadležnega avita. Dušanček je par dni Že povešal avojo vročo glavico in akrbno ga je Marta pološila v postelj. Truden bleak je meglll prej tako živa očesen. Ležal je pohlevno ln vdano. — Ana je vstopila razigrana. Poredno se je ozrla na vse plati, še z znamenji se je prepričala, ali sta sami. Martina radovednost se ji je smehljala. "Kaj pa črviček? Ne bo papal piškotov?" "TI. Martinček, to boš gledal." r' Ni ji stegnila nasproti Svojih vročih ročic. "Ana, kakšna pa si?" jo "No. kaj pa "Doto imam. Očetovo.*' "Se ti blfde, Ančka?" "živa Žival ta resnica. Sem sedi in poslušaj.** Marta je menila, da se ji zmeša vsak hip. Ničesar ni mo^la razumeti iz njeno pripovedi, le Čuvatvo neizmernasramote je klonilo njen |h>-gled do drhtečih prstov. Ko je vprlu svoj |K>irlf-nju snežmiga perila, topečega ne v vročih rokah. Čudna misel jo jc prevzela, smehljaje Jo je i »ozdravila: "Beži, Marta se unese, je vsa prismojena!" Naročila je celo bogastvo malega Piniančka. N v "/..i par M |x> imel» M, kako bo «rčkan, [v_tej viioličaatl oblaki. Imate tudi taVe-Mma- Imenitno.. — In zdaj Še srajce« vičke? j ice." Skoro se je pričela sramovati nenasitnosti svojega arca. "Marta se bo postavljala t njim, t4kr*t se bom |vu lahko prikrito smehljala." Zavitega ae je na peti. pustila avoj naslov in že Je pred trgovino premišljala, kaj bi ai še izmislila. Spomnila ae je Čeveljčkov sanj in aaae. Nato ae je oddahnila, naročila voz in komaj je zavila, utrujeno ae naelanjejoča. krog vogala, je ugledala Damjana. "Damjan, spremi me nocoj- v gledališče. Pridr*? Peta loža." Kako bi utegnila opaalti Wlfeve vroče oči? v •< "Zdaj Je moja". Je premišljeval Dem jaa. Kamorkoli ae je oari v vaeb pregibih ee je prelivala pred njim. razpoeajeae ia blesteče la gladka polt ae je raagallla. bi ga plamtefe alia gnala v amrt. da izgori v njenih objemih ^^ iftafc ijrajM tudi r i, v katerem predava, slovenska kulture ie to-do atrabe dozidana, fetndi je tudi nn' j Ko je Ivot" obrnil teko nevarno početje, •Ljubljanski ., atr. 6SS-640) kratic od-z "zlatimi" beaedami: "Cu-svoje i ne dlraj u tudje!" fi društva pa ao ge že sklicevati na govor Joli; 2ujoviča, Neverjetno, kako ve» pi- svojega bližnjega da mu to nagnjenje v krvi. V tridesetih letih stoletja je bil Duponehel ravnatelj pariške Velike opere. Nekega dne ae* pojavili pred glav nkn vbodom v gledališče naatev Ijenei največjega pariškega pogrebnega zavoda, ki eo hoteli grinjati porini v črni flor ter ae pripravljali, da postavijo kata-falk. Ko a? btte vse te priprave končane, ao vatopili na dvorišče in arečali ngša, ki ae je baš pripravljal nn i—^»m* nego- je v prvi slavnoatni aeji po vojni središč za višjo znanost, v gradu in Zagrebu, "što skorije otvori «lično i u Ljubljani, i da ava tri atupe u najprisnijt za-drugarske veze, ko je če ujamčavati naše narodno i državno jedinstvo." Tem besedam se morem saipo pridružiti, kajti znanstvenih središč, V katerih se reanobno dela, na tnore biti ns. koli dovolj;* Tako imajo tudi Poljaki že .sedaj poleg svoje krakovske akademije, ki prekraano dduje, Towarzystwo naukowe v Varšavi, Lvovu, Poznanji in To-runju. Po vsem tem ^i nobenega upanja, da bi se mogla raba slovenskega jezika v doglednem Času zmanjšati ali da bi ga bUo popolnoma konec. To bi se moglo do-aečf aamo tako, da ae arbako-hr-vataki jezik uvede izključno /v jšole, urade in cerkev. Ali hoče na to mialiti in kdo mo-i*-to izvesti! Miattm, da za'to nimajo volje in moči niti ljudje, kH|e živijo v romantičnih potf-mth Aelikoarbstva aU klištva" (njemu *> , "planinski Hrvati"), ki bl%oteli kopirati lažni #mški liberalizem in madžarski impeci-Jelizem, niti oni, ki vidijo napredek v pohlepnem materijaliz-nm in gtobi aili. Priznavam, da bi jaz tudi kot slavist imel rajši ¿irir manj-slovanskih jezikov in da bi bil za avojo ošebo srečen, ako bi imeli vaaj v Jugoslaviji en književni jealk; drage tudi deloval za tako je-kakor sem se vedno boril za književno jedinstvo Hrvatov in Srbov, ali kot znanstvenik moram iz dajatev preteklosti in aedanjoatl slovenskega jezika delati resnične aklepe in ae ne moram pregrešiti proti pojmom prave demokracije. * > I Treba ae je ozreti na vprašanje, jeli slovenski "separatizem" tako velika nesreča, kakor ae mi-ali In govori. Ne, mnogo večja nesreča bi bila, ako bi bil "zmagal" St. Vraz ter Slovenci ne bi bili dali jugoslovenskem u edin-stvu Prešerna, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Gregorčiča, Kersnika, Tavčarja. Aškerca. Zupančiča, Ivana Cankarja in drugih piaateljev in ne bi tudi v bodoč-neeti razvijali vseh moči svojega nadarjenega ljudstva. Razume se. da ae morajo v bodočnosti Hrvati in Srbi seznanjati s slovensko književnostjo. Slevenci pa Še bolj a hrvatsko in srbsko.- Slovenska pesem, naj ano di i aaOio en vpije bi dtnatvo, sočlovek rmd „MMil M hütíéoboko bi —• " — ■ 1 UVJ.-- vori eden vodarjev, "veete-li, kje leži truplo?" - "Kakšno truplo r -"Truplo gospoda Duponchela".— "Gospoda Duponchela^' »e začudi mož.—"Da, Duponchela, ki je umrl." — "Kaj,.Jtf'da sem u-mri?" — "Ne, vi, ampak gospod Duponehel." — "Duponehel sem jaz." — "Vi?" — "Duponehel, ravnatelj opere?' — "Da, v lastni osebi." — I, kakopak!" — Po-grebar se v nemali zadregi ^popraska; "To je čudno. Naročeno nltm jfe bilo, da vab pokopljemo. — "Da me pokoplje^? I" Duponehel ae ne-more vzdržati in prasne y smeh. Ir Tpda stvar še ni bila končana. Prišli so gospodje, oblečeni v črno in obraze nagubane v žalost. Ko ao zagledali Duponchela, so od začudenja otrpnili. "Ah, saj ste živ, gospod Duponehel!" "Torej niste umrli?" vzklikne Vatel (ki jé pozneje poatal ravnatelj Italijanskega gledališča). — "Toda če niste mrtev, kaj naj pomeni tale karta, ki aem jo dobil včeraj?" — 'Tudi mi smo jo dobili," zavpijejo v koru ostali, ki so vai prišli, da izkažejo ravnatelju opere poslednjo čast. Izkazalo sé Je aeveda, da ai je ravna ce" in njegove rpogreb-"izpoeodil". Dupon- ehel je bil vesel tolikega števila oenadejanih gostov, zahvalil ae jim je aa njihbvo prijaznost in skleniB ao zaključiti dan namesto na pokopališču Pere Lachai-ae na ravnateljevem stanovanju, kjer je goepod Duponehel priredil velik banket. Sredi obče veeeiosti in razigra-noati ao bili nezadovoljni aamo štirje možje — uslužbenci pogrebnega aavoda, ki niao prišli na avoj račun. Toda iztuhtali so pametno. Oblekli eo ae v alev-noatno odelo m M podali k Du-poncheJu. Ko je ravnatelj zopet zagledal mole, ki bi ga Imeli pokopati, je bfl presenečen: "Kaj pa hočete še od menef — "Mi smo oškodovani," odvrne vodja deputacije. — "Kaj naj to mene briga?" — "Uljudno vaa prosimo za napitnino." — "Kaj, napitnino, in jaz naj..." "Bodite velikodušni, goepod. Sej živimo le..." — "...od smrti svojih bližnjih," dopolni ravnatelj. "Jaz pa, kakor vidite, še živim." — Prej ali alej vaa vendarle vzamemo aeboj, nam ne uteče nihče", odvrne filozofsko vodja pogrebnih zavodarjev. "IzkaŠite ae dokler Še živite, ko boste mrtvi, se bomo izkazali pa mL" — 'To se pravi, naj plačam a conto. Koliko je vaša tarifa?" — "Ah. gospod Duponehel, vi že veste!" — "Kako naj vem ? Saj človek ne rodne in nmeina. se vendar žeTumre vsak dan!" — 'Tarifa se rede poje v celi drfcavi, zakaj ne[menja, gospod; odvisna je o no- hé 'bila pristopna tudi tiskana in pripovedka? Kdor ima blca« preostalih kakor tudi od so- - ----- cijalnega stališča umrlega." — dok»* volje, lahko odkrije z ma- "Dobro, naj bo. Koliko vas je?" hm trudom mnogo lepote v ne- — "Štirje, toda jaz kot vodja. Znanem mu, ali vendar tako siič- štejem za dva." — "No, gospod nem avetu. Po smrti Ivana Can- dvojni pogrebar, evo vam tride- nič ni I dvignil ju je škripal ■■mizi ni I ai je valljivecj naročil novo ■ je bilo našemu ¡ 4|go pa je?" B* Je?" "Nihče drugi kot krvnik odvrne zlobni [ijrl teb besedah gostilnifl pobledi. Z grozo se ozre v vega gosta in pokliče mola. kratkem poavetovanju sklen na lep način novodošleca odi niti iz lokal^MST "Ste-li zadovoljni z jedačo^ začne gostilničar "Zelo aem zadovoljen, le to i mi Čudno zdi, da je posti naenkrat precej nemarna "Imate prav; ne bomo nami*eČ nič več servirali." "Kaj naj pomenijo te besed! 'Te beaede pomenijo, da | ko5 oatavite naš lokal in se več ne vrnite." "Oho, zakaj neki?" ■ 'To morate sami najbolje val deti." H "Prisegam vam, da niti dice ne razumem." "Zadostuje naj vam zagot lo, da smo vaj prepoznali." | "Prepoznali ? 2e mogoče; a kaj potem ?" "Izgubil bi vse svoje goste, k ostanete še trenutelc pri meni." "Viaga, zdaj mi je potrpežlji-vosti dovolj. Za koga me neki imate?" "Za koga vas imam ? No, zt to kar ste — za krvnika iz Versail- "In kdo vam je rekel, da sea krvnik iz Versaillesa?" "Tiati-fe goepod tam." | Gostilničar je a prstom poka* zal na svojega stalnega gosti, ki ga je medtem jel že oblivati mrzel pot. ■■ "Potem vam ne morem ničesar voriti,' odvrne glasno tujee. ti gospod me pač v resnici do> bro pozna, bolj kot kdo drugI NI namreč še dve' leti tega, kar j sem ga v izvrševanju svoje aluŠ-be zaznamoval." Po teh besedah je vstal, z* hteval račun in odšel — mož, ki ai je dovolil ž njim to drzno šalo, pa bi tk bil najraje pogrezni! v Genpodlnje zaslužijo denar ia al prihranijo denar, ako , pletejo dama. Da sadosU vsem potrebam gospodi, nja ostroma mati, mora glodati Mto, da saslažl kaj postrani ia sicer doa* ker aa smto od doma radi otrok. IV Auto Knitter Hoalery Co„ Inc., vaa ponuja tako prittko, da lakko pr«*i saahižite o prestam «ase as »troj "Auto Knitter," na katerega mk* lahko napravi- nogavico In druge enako stvari. Že on nekdaj je bilo pletenje dole katerega ao jo vsaka gospodinja ali ■ploh ženaka rada lotila o prostem H-su—a iglami, kar Je šlo aepo po ¿asi a sedaj smo v «ase ko Jo sa vsako delo akoro stroj, tako tudi sa pletenje. Stroj sa pletenje, katerega vam tukaj poraja ta tvrdka jo tako popoln, da ra nJem lahko vae napravita kar koli ho-četa, bodisi nogavice, avoatarje ia die-go. Celo v stari domovini je še p* tilni stroj odomačen, akoro tako kakor šivalni stroj. , Na temu stroja se lahko napravi delo, ki, M drugače vselo eden do dn dal—r le eno aro. Nogavice lahko prodasta avojim jatoUem, tako vae drugo kar koli a» redite na ta stroj. ' ; Kompunij« je sprejela in plalela k dva ln pol milijona parov noguvir. ki eo bile nerojene na Auto Knitterjo. To podjetje Jr bilo ustanovljeno teU 1015. Ktlor hpAe o temu kakfaia pojasnila. naj >iie na 60210 Auto gnitter Hosiory Clompanjr, Inc., Buffelo, N. Y —(Adv.) karja, ki je bil tudi mnogim Slovencem težko razumljiv, je na-pšaai Niko Bartulbvič v ' Književnem Jugu" najboljši nekrolog a analizo in karakteristiko pesnikovega delovanja. Pri laidori Aekuličevi pa aem opazoval, ka-kone je naučila slovenski, koli-fcMtfe treba, ko je predelala Prijateljeve knjigo o ruškem rea-hrvatski in erbaki tudi še opazili, da i jezik avoje poaeb-n. pr. naglas na poaled-ajem slogu, tako da ae lahko d» bični in anet^. atšcm vend ter metee moške ViH jmivtjevtt anj; Mnmn. Neki ^teljl ao i «UPnlovrnaki ^ t frankov in zapljte jih na moje zdravje. Toda glejte, da vdru-gič ne pridete tako brž." e • Evo druge "potegovščlne": Bilo je v Parizu. V neki veliki restavrant je stalno zahajal gost, ki je vedno obedoval pri iati mizi. Gostje so se tako navadili nanj. da niao nikdar zasedli njegovega prostora. Nekoč pa ee je nekdo pregrešil, la ko je vstopil atalal gost. je opazil, da je njegov kotiček zaseden. Nekaj časa jo čakal, da ae neljubi vsiljivec edetreai, toda čakal je zaman. Uzurpator je bil dober jefet i* ISCE SE ženaka za hišna dela pri vdovcu z dve leti ia pol starim otrokom; plača po dogovoru. Pišite na naalov; John Mezns rich, 2248 So. St. Louis Ave., Chicago, HI. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PEU PO NASE PRODUKTE. pn in ■M propSffaJl», . v .«dno I« aajee- pr. FRANK OGLAR»