(Kile* oí PaMfesUaa; -.57 8o. Lawndal* Ara. UUphon«, Rtxkw.ll 4M*.
™»u»r 0»nu»ry ti,
Arerptanct for mailla*
—T.
NB
III«.
IUI lM| > ». lim
C
M.rvh
PODPORNI JCDNOTI
--B^neaMawLmnri J. J maiuni
pondoljok, 9. novembra (Nov. 9), 1925.
n
STEV.—NUMBER 2*S
Pregled Jamih dogodkov
■|at «peclal ratr «f p„.lMe provW«4 fer la'«eet>.n UM. Act of (*t. 3. m:, author i. ^
-	- -, ji i piM^lOt'if 't i.	i^mtsmmaggmmaai
J un«« 14. 191t.

nixke.
idej dele
time in-
delavce
tov, te-
«MgOV ANiK delavskih ^¿siov služi za vado.
M «de v
New York, N. Y. — Južni in-
ffSKff«»—
uvernih sredil daetrije. Te ¿tojea namen: fc vlagatelje, lipo ostružene fraae <Uj se pokaže, do te «kujejo kompanijake hiše v vatah in trgih, ki so lastnina in-duatrijskjh kompanij. In dela-ki bi sledil tem vabljivim besedam in odpotoval na jug, bi ie kmalu prepričal, da so njegovi industrijski gospodarji obenem njegovi hišni gospodarji, »¿asi pa tudi opravljajo javne civilne službe in tako predstavljajo lokalno civilno oblast.
Eno izmed teh tiskovin je izdala Florida Teztiie korporaci-ja. V nji oglaša, da bo v mestu Jfcjrtona Beachu, Fla., kmalu 10,000 prebivalcev. Vse prebivalstvo bo stanovalo v prijetnih hišah. Tu bodo spalnice za sam-ake delavce in delavke, hiže sa denjene z otroci itd. Vse to še gradi neka podružna kompanija. Tekstilno mesto bo kompanijsko gesto. Kompanija bo odločila Uo bo župan, policaj itd. Delavci bodo kupovali v kompanijskih ! prodajalnah.	. •
V	teh tiskovinah se čtta, da je
GeorRia v
Strtem mestu: itotkov tovaran v tej državi la-ituje svoja mesta. V tej tiskovini te čito, da 49 odstotkov tova-nn lastuje tudi svoje šole. 4
Te broiurice hočejo dopovedati, kako dobrohoten je ta sistem n delavce. Ali njih apel na kapitaliste, da .naj vlože denar v teh podjetjih, razgalja resnico. T« se čita o nizkih mezdah in da n zakoni za zaščito otrok zelo pomanjkljivi."* Mezde za otroke 10 navedene kot najnižje in naj-višje. V letu 1922 so plačevali tokom v starosti pod' štirinaj-itim letom in pol od $5 do $10 u teden, deklicam v tej starosti piod $5 do $9 na teden. V ranici je pa bila najnižja mezda $3.
V	Georgiji se plačuje tale toezda: Navadni delavci $9 na Men, drugi izučeni tekstilni de-kvci pa prejemajo od 19.20 do |15 na teden. Strojevodje so Plačani po $18, strojniki po $24.-«0, električarji po $35, predde-kvci po $28 in superintendenti n po $45 na teden.
Odprta delavnica, niske mezde in stanovanje v kompanijr dih hišah so paradiž za podjetja. Toda ti podjetniki se bddo prepričali, ko se prične industriji *e malo bolje razvijati, da se todo delavci organizirali in zahtevali Hvoje pravice.
Mgt ti M bo ftttal v stavko ridarjov
AMERIKA.
Zvezna obrtna komisija se o-botavlja posredovati v snovanju krušnega trusta.
Obravnava proti enajstim zamorcem v Detroitu.
Tovarnarji na jugu vzlic slabim razmeram vabijo delavce severa.
Brodolastniki se pripravljajo za spremenitev mornaričnega zakona v škodo mornarjem.
Skrbno molčanje o poteku pogajanj z italijansko dolgovno komisijo v VVashingtonu.
Stavka železničarjev ob At-lantiškem pbrežju je trdna.
Angleški delavski vodja Pur» celi v Chicagu.
Slika s sodišča proti morilcu iz usmiljenja v Koloradu.
PO SVETU.
Novo divjanje fašistov v frstu.
Teror v Italiji pod pretvezo a-tentata na Mussolinija.
Napredovanje sirskih vsta-šev na bojiščih proti Francozom. •'
V Rusiji so praznovali osmo obletnico revolucije. < Umrlega vojnega komisarja Frunzeja v Sovjetski uniji je nasledil kovinarski delavec.
ALI RES NE VIMM WtnU H SNOVANJA KRO *** NEfiATRISTIî'Hf;
AU HO Hlepi? — Fakti jaaae g* vore. da ae krušni I ruai anuje! — Zakaj to taji?
Slika "broztašao" * Blazerjeve tforo pred sodisčem
Chicago, IU. — Dne 1. novembra je zvezna obrtna komisija izjavila v Washingtonu. D. C., da se nameravajo uvesti preiskave glede snovanja krušnega trusta. Ta izjava je sledila takoj po Itudiranju poročila, ki ga je predložil L. burton, preiskovalec in svetovalec komisije v legalnih zadevah.	\
Zdaj pa komisija izjavlja, da niso razmere v krušni induatriji take, ki zahtevajo, da jih oblasti preiščejo. Komisija je priprav Ijena, da stopi v akcijo, ako razvoj pokaže, da je več korporaclj zapletenih v transakcijo. Zdi se, da je komisijs prepričana, da krušni trust sploh ne pošto j i, ali da se ne snuje, dasiravno je znano v Wall Streetu lin drugih finančnih krogih, da skuša William B. Ward od Ward Baking kompanije dobiti kontrolo nad General Baking kompani jo. To se prizna, mr. Burton pa vseeno ne vidi, da se namerava osnovati krušni trust. , '
Burton pravi v svojim poročilu, da niso resnična Časnikarska poročila, ki se nanašajo na snovanje družbe s $400,000,000 kapitala, ker je Ward kot oeebg hotel kupiti General Baking kompanijo, a ob tistem čaao je bila inkorporirana General Bok-ing korporacija po zakonih v državi Maryland z namenom, ds transferirajo nanjo ¿sinke, Id WMUh kupi Ward. Drugega se ni Izbiranje^ zgodilo po Burtonovi izjavi.
sam od
Warda in — konsekventno so —
resnične ...
Deininger je pristal, . da fkO ravnatelji General Baking, kompanije uvaževeli Wardovo ponudbo. Kasneje so sklenili, da prodajo Wardu delnice dne 1. oktobra.
., George C. Barber, predsednik ravnateljev Continental Bafcing korporacije, in H. D. Tipton, predsednik Southern Baking kompanije, sta poročala, da sto zainteresirana pri tem velikem združenju, kasneje sta pe izjavila iz raznih vzrokov, da ni Ward ali kdo drugi dobil kontrole nad njunima korporacijama.
Njfgova politika je še "Roke proč."
Washington, D. C. — Na mno-«* Poročil® zadnjih dni, da naprava predsednik Coolidge J^ložiti zadevo rudarske stavke k^njfrenu in vprašati za ob-> «t, d« ¿m«, intervenirati, je J™la v Moboto iz Bele hiše u-veAt, da vae to ni ras. icoolui*«. w bo drU) -voi# itare Witike Htroge nevtralnosti. Coo-Pravi, de ne more nič reči J Moriti v svrho končanja ■wvk< rudarjev na polju entrant^ ]M*mogo.
Sorodnik je pričal, da je bila ženska "kup dihajočega mesa". Tožitelj pa pravi, da je
bila "iskra človečnosti".
/ ^ t. .	^tm^mm^am
LKtleton, C<Ao. porote v procesu proti dr. Ha^tnf0rm«fije'je prejel roldu E. Blazer ju je bilo v petek končano in državni pravdnik Joel Stone je otvoril obravnavo ter poklical prve priče. Stone je dejal v svojem govoru, da usmr-čena Hazel Blazer ni bila ne-stvor, temveč 'iskra človečnosti', ki je imela pravico živeti do svoje naravne smrti, dasi je bilo njeno življenje topo in brez pomena.
Prva priča je bil dr. W. S. Dennis, ki je preiskal truplo u-smrčenke. Opisal jo je takole:
"Ženska. Starost okrog 30 let. Visoks štiri čevlje in težks o-krog 90 funtov. Od psss gori je bila dobro razvita, nižje doli ps ni bila razvita".
Roy Bishop, dr. Blazerjev zet,
je pričal:
"Hazel je bila kup dihajočega mess. Sama ni mogla jesti, oblačiti se, niti ni mogla opraviti nobene telesne potrebe brez tuje pomoči. Premakniti se ni mogla nikamor. Vedno je letala pri-slonjens. Edino gibsnje je imela takrat, kadar so jo valjali po tleh. Govorila ni nikdar nič. Edini glas. ki sem gs prvič in zadnjič slišal iz nje, je bil enkrat, ko je padla na vročo mrežo iz peči. Takrat je pognala iz sebe Mj živalski kot človeški Klas. Bila je absolutno brez moči in popolno-ma odvisna «1 dr. Blazer ja sa-i.__,, i
mev soboto je država zaključila avojo evidenco. Imela je le šest prič. Zagovorništvo je takoj i»-klicalo svoje priče. Prva priča je ^^ Bishop, zdravnikova uamrčenega "što-najbrž tudi ns-t •topi kot svoja lastna pričs v jppgMilC.
Ali fcin Očitat
bila mrs. | hči in sestra
ra". Obtoženec
rFKKVE PODPIRAJO TOVNO HODtfTE.
Novo fašl* tovoko podivja-
aosti v Trota
_ /i
Fašisti so napadli in razdajali jugoslovanski konzulat in pro-Htore alovenekega lieU "Edi-nest". Meeeolini je brž peelai opravIčUne note v Bdgred in obljubil odškodnine.
Dunaj. 8. nov. — lz Belgrada javljajo o velikem razburjenju, ki je zavladalo v jugoslovanskih uradnih krogih radi dogodkov v Trstu. Zadnji petek so fašisti v Trstu napadli in razdejali ju-gosiovatiski konzulat in prostore nlovenskega lista "Edinost". No-kaj oseb je bilo ranjenih. Po vsej Jugoslaviji se sliši zahteva, da mors Italija dati zadoščenje in plačati škodo. Zunanji mini-nter Ninčič je obljubil, da Jutri predloži zadevo v skupščini.
Ilelgrad. 8. nov. — lUliJa je danes, ne da bi čakala na dlpio-matlčno akcijo iz Belgrada, po-«lala opravičilno noto jugorfo-vanskl vladi In obljubila primerno odškodnino radi fašistov* skega napada na konzulat v
Washington. D. <'. - Z"*".,Trstu.
svet cerkvs »e
'je izrekel. H* podJ |ii»r é«' se
Predsednik amalerdamake atro-internaclonale peglva a-;e delavce, naj ae pridružijo mednarodnemu gibe-nju bras eaira na vaditelje.
Chicago. — Albert A. Purcell, delavski poslanec v angleškem partementu, predsednik amstor-danake Mednarodne sveže stro-kovnih unij s 22 milijoni članov inftrataki delegat angleških u-ni} toar zadnji konvenciji Ameriške delavske, federacije," je bil zadaje dni gost organiziranega delavstva v Chicagu. V petek zvečer je govoril na dveh sho-dik. Prvi je bil v Wksker Park dvgpani na W. North ave., drugi pa V North 8ide Turner dvorani na K. Clark st. Oba shoda sta bila dob ro obiskano»
Purcell je dejal, de rešitev de-lavstva je v mednarodni uniji delavcev vsega sveta. Ameriški delavci morajo savreči taktiko svojih voditeljev in ae pridružiti internacionali. Delevci v Ameriki Jn Evropi morajo pomagati organisirat delavce v Indiji, KU tajski. Južni Afriki in v drugih saoeUlih deželah, drugače bodo trpeli na posledicah konkurence teh<d«iovoev. . ,
y IlftllU Hi
' ™ nmj pv«
ter proklamarijo lia
rtu atr-in Noo-
Ujr
Papež
8. nov. — "The rgan delavske
raj prejel brsojavi Chiassa, Švica, ki se glasi, da so poročila o zaroti zoper Mussoli-nijevo življenje fabrikacija. Fašisti so si ismislUI zaroto z namenom, da bodo imeli priliko ze drastično akcijo proti svojim notranjim nasprotnikom.
Rim, 8. nov. — Število aretiranih oseb, ki so bsje zapletene V zarotp proti Mussoliniju, je do danes narastlo na petdeset. A-retaclje se nadaljujejo po vsej Italiji. Ullsse Dučci, vodja pro-tlfašlatovske organizacije "Ita-lia Llbera", je bil tudi vržen v zapor.
Najnovejša vest se glasi, da je Quaglia, pomožni urednik katoliškega lista "II Popolo" In e-den aretiranih saroOiikov, priznal krivdo.
Rim, 7. nov. — "Epoca" poroča na dolgo in široko o načrtu, ki so ga baje imeli zarotniki. Umor Mussolinija je bil le del načrta. Mussolinljeva smrt Js imela biti le signal za splošno revolucijo, katera cilj je ne le strmogiav-ljenje fašizma, pač pa tudi kralja in in proklamlranje italijanske republike. List ni povedal vira, is katerega Je dobil te Informacije. -J----
Posledice alarms, ki ga Je povzročilo policijsko odkritje o nameravanem etentatu na Mussolinija, je, da je bila unitarna socialistična stranka razpuščena, socialistični list "Giustizla" In protifašUtovski list "U Voce Republicana" sU bila zatrta, glavni stani vseh prostozidarskih lož v Italiji In kolonijah so zaprti in nadaljnih pet oseb je bilo aretiranih. '
Pašietovskl listi poročajo, da je Karinacci, tajnik fašlstovske stranke, prvi Izvedel za kom-I dot. Minister za notranje zada. ve Podersoni je odredil, da detektivi zaeledujejo osumljene oeebe. Zadnjo soboto je bivši socialistični poslanec Zanlboni zapustil Mantovo v družbi trah moških in ae pripeljal v avtu v Rim. Ko so prišli v Rim. Je Zeniboni, pre-»i>l«*«n v vojaško uniformo čast-
ca Meeeelinlja!
pira svetovno sallKrwTTWJ	_ ^ ^ papr*
Združene države	Pij Redel. da H' izpedleM a- nlka. najd sobo v hoUlu
tovnemu sodišču,	Mus Jnijs. je pekkk- ti premlj^jove
rak, da fe postavi vojna «ven vmim	^ ^ ^ ^^ ^	^ ^ ^
sakona .	.	da'solini ušel smrti. Jutri se I» vr- na drugI stranihot^u
Izjava ,veUM^rnJft®JJ ^ta- Äila v cerkvi Marije angelov ve- Io vse pripravljena, je policija

« izven zakona.
■ mir pod
lika zahvalna maša, pri kateri na pradwv«r 4. novembra udrU o tudi zastopniki vlad« in,v Zaafbonijevo sobe In našla na
kralja.
svetovni Bijn sodiščem
B1ZNISKIM INTERESOM NISO VftRC DOl.OCBK V NJEM.
Trgovska abernica Združenih držav podpira te Intereee.
Washington, D. C, — Organi, sireni ameriški brodolastniki sahtevajo, da se prekllčejo vse važne določbe v mornarskem zakonu rasen določbe, ld pravi da se lahko mornarji izkrcajo, ako je ladija v varnem pristanu. Trgovska sbornica Združenih^, držav odobrujo to zahtevo. Qodr-žavala bo akupno konferenco t brodolastniki dne 10 in 17^ novembra, da se izdela potratna zakonska predloga, ki se ^naj predloži kongresu v prihodnjem sasedanju. . r	p
Andrew Furuseth, predsednik Mednarodne mornarske unijo v Ameriki, izjavlja, da ima prihodnja konferenca namen <euii-čiti ameriško trgovako mornarico, da se zgradi i^podkrepi brit-ska trgovska mornarica. T^mu dodaja, da je bil ta namen deloma dosegel plovbenl odbor .nod admiralom Palmerjem in njegovimi predniki.
Brodolaatniki so na svoji konvenciji v mesecu maju izdelali štiri in žtirideeet amendmentov H mornarski sakon. Trgovska sbornica Združenih držav je kae-neje te amendmento odobrile. Te amendments zdaj stlačijo v zakonsko prodlogo, ki bo v prihod-njem kongresnem zasedanju predložena kot predloga uprave. Preklic mornarskega za)t o St* ^ napravil pod pretvezo, privatni brodolastniki ne morajo konkurirati tujesemskim brado-lastnikom. To pomeni, da ameriški monarji ne morejo upati, da dobe delo na ameriških- pri vatnih ladijah, ko ne bo vlada imela nič več opraviti s plovbo ns morju, rasen če sprejmejo veliko slabeje pogoje, kot so določeni v LaKollettovem mornarskem zakonu. ,
Med glavnimi točkami, ki jih zahtevajo brodolastniki, se določbe, ki pravijo, da mora biti 66 odstotkov od krovnega osebja Izučenlh mornarjev, da mora*moštvo razumeti Jezik zapovedojlo-čih častnikov, da je treba polo-vice zaslužene mezde isploAati na zahtevo mornarja v vsaosm vsrnem pristanu, da se kurjačev pozimi ne sme siljti ne krov na Velikih jeserih, da pomagajo privezovanju ledi Je In da sa mo-štva ne sme siliti na Velikih je-serih, da gre na Jesers, dokler Je plovba uradno sapris.
Ta program pokasuje, da a« meriške mornarje ogroža velika nevarnost. KulIJi Jim bodo delali konkurenco, nevarnost Jim preti, da ne bodo smeli za puliti ladije, ako se nahaja v^varnem pristanu In IxpostavljenJ bodo prehlajenju, kateremu sledi plučnica, ker bodo morali pramolenl od znoje prihajati po zimi na krov. To Je prvi poizkus, da ss odpravi nsjvečjl humanitarni zakon, ki dela čast kongresu m i nolo generacije.
Kongrssnlk Cooper 1z Wiscon-sina predloži kongresu izredno poročilo o škandalozni v porabi denarja. Pričakuje se, ds bo to poročilo onemogočilo vsak poizkus brodolastnikov In njih pri^ Jateijev pohabiti mornarski zakon.	. j
Roboli obkroiajo fraa- 1 ootko armado v 8M)i
Mesto Derat btise Damaaka je pzdk». Obleganje f raneeake pe* •adke v Homeu. Liga narodov
pravi, da ne more storiti ol-čeaar!
l ondon," 7. nov. — Brzojavka iz Kaira sporoča, da so rebelni Drusl okupirali Derat, ki je ee-dem milj južno od Damaaka. Že» lesniška zveza med Damaskom ln Hsifo je pretrgana. Vaa poročila. ki prihajajo U Sirije, so pod ostro francosko cenzuro.
Pariš, 7. nov. — Vojni urad prisnava, da je franooaka posadka izpraznila utrjeno postojanko Mousssifri v Siriji» južno od Sueide, na teritoriju Džahel Dru-aov. Poročilo se dalje glaai, da ee Arabci pridružujejo revolti Dru-sov in Homs, druga večja postojanka, ki se nahaja 00 milj severno od Damaska, Je popolnoma izoliran in poaadka oblegana od rebelev,' *
Neuradna poročila ss pa glase, da revolucija v Siriji narašča dnevno, da so vstaii ustanovili provisorično vlado in da je Damask popolnoma odrezan od au-nanjega sveta. V Damasku po* čiva vsa trgovina In oeetni promet, prebivale! pa .baše Južno proti Jeruzalemu ln severno proti Aleksandrati in Bejrutu. miMvo, 7, nov. — Tajništvo lige narodov izjavlja, da je svet lige narodov brez moči, da bl kaj storil v sadevl «rije» dokler Francija sama, ki ima mondot Sirije, ne vpraža za intervsnsi-Jo. Preiskava lige narodov je tudi nemogoča, dokler Je ne zahteva katera druga država, ki Je članioa lige, in če dovoli Francija, Prihodnja redna seJo avsta jjs narodov se vrl! 7. decembra in tokrat Francija prediofl poročilo o svojem msndatu v Siriji.
Pariz, 7. nov. — Zunanji minister Brland Je danes dej«) pred sbornUnim odsekom u zunanje zadeve, da pod nohanlm pogojem ne bo Francije dala
mandata Sirije iz rok.
- *
KoviaaroUiohiw
Klemeni VoroMIov je oaaiedO a* m riega Frunze js kot vojol komisar.
Moskva, 7, nov. — Klement V or oŠ I lov, bivši kovinarakl delavec, Je bil vderaj Imenovan za naslednika umrlemu Mlhoalu Frunseju v vojnem komlaorljO-tu. Vorošilov, ki js star 44 let, Je že star ravoiucijooar. V bolj* ševiški stranki Je že od lete 1994. Ob isbruhu revolucije Je bil člen petrogradakega sovjeta. Med al* vllno vojno je vodil oddelek konjenice pod poveljstvom genora-ls Buden!ja In se bojeval proti Denikinu in Vrangelu v Južni Rusiji. Zadnje Čase je bil povelj-nik moskovske posadke.
sobe do balkona, s katerega Je govoril Mussolini, Je komaj 500 metrov doljsve.
General Capello v Turinu Je bil aretiran radi tega. ker so ga večkrat videli v družbi s Zanlboni Jem, Capello je prostozidar in garlbeldijevec In fašisti so ko.< maj čakali, ds dob« priliko vroči ga v zapor. Quaglla, urednik katoliškega liste "D Popolo". M Ml aretiran, ker Je pomagal dobili Zanibeniju sobo v hot<*lu Pregoni. Ko je Zanlboni dospel v
SARAM NAPADA NA tifi' HKO OBHOJKN NA RMRT.
Aakevllle, N, C. - 17-letnl zamorec Alvln Monsel Je bU kljub njegovi mladosti zaradi napada na neko belopotno žensko obsojen, da umrje v električnem stolu. Sto mlllčarjev Je strašilo ao-dišče, ko se Je vršlls obravnava.
takoj po tej obrevnev! Je pričele obravnava proti zamorcu Preston Neelyju, ki Je obtošen enskegs prestopka
polki pri oknu puško. (M okneltel, je del Ime m«j«r OUveetrim
Rumunaka deipevna komisije v
Ameriki.
Washington. D. C. — Rumun-ska komisija za fundiranje dolgov Je dospela v Washington zadnji petek'. Prve saje bo v pon-deljek. Kumunija dolguje Združenim državam $46.MMI,001.
Neuradno poročilo pravi, dl pogajanja z Italijani kljušena prve dni toge Pogajanja boje tečejo

; .ÇelMawood, Okla. — Slučajno m) je prIAal v roke frančiftkan-•k) liât, T katerem piaec pravi, 4*tnu je priila ProeveU ftt 240 gMČajno v roke. To pa po mojem mHHjenju ai reeàiea, ker dobro vem* da mu je narekoval ajefov kaplan, kateri čita Proa veto dnevno in Proletarca. Slučaj-noet je torej ieključona, kajti Preeveta ee nakaja ekoro v vaa-kT polteni hifti, rasun v hiiah
fOiotmuMMi» M mm ar
/ fFFT77Y*}TIttttHt±l2J tn HHl itntfii
narfejene It čistega pr4^ meat, prekajane • hickorj
som. Pošiljati aačnem od ti tobra naprej. 1 naročilom
denite tudi Money Order, Je 40e ta funt, poštnina plat
PiSite *a:
ANTON LJPOU),
llox 140—H. I. Naylor, U
O**)* EN«
gigovarjsts
Detroit* Mick- — Obravnava
«roti enajst wunorcem to sicer ' poti dr. Ossian H. ^e*«, nje. L« ženi in devet drufrim zamorcem je v polnem zamahu,
^orci so obt^eni^te m d«
so ubili Leon E. Breinerja. Za-¿iisne so bile pr**t*i drisvne
^¡Umorce zagovarjata Claren-1 I „ Parrow iz Chicago in Arthur Garfield Hays i» New Yorka. Tovornika ota večkrat ugo-
vsrjala ^^^^
državni pravdmk itpra*uje pri-
^Zamorci so obtoženi, da^o^ej
j BU dne&9. septembra 1.1. Oddali g) sgivo strelov in ubili Breiner-1 £ Erik Hoberga pa ranili. Za-i govorništvo povdarja, da» Breiner in Hoberg pripadala k tolpi belopoltnikov, ki se je zbrala o-F koli Sweetovega doma in bila tana, ker so se zamorci začeli f Bueljev&ti v kraju» v katerem
doidsj &e niso bili naaeljeni. f 6e preden je bil Breiner u-Jtreljen je prišlo do plemenskih Í N>iev in prepirov, ki so se vrijli okrog zamorskih dompv, ki so stali redki méd belopoltnimi ; -prebivalci.
I Norton M. Schuknecht je pri-itl, da ni bilo nobenih nemirov pred Sweetovim dotoom, dokler ni bil Breiner ustttójen. Etzkla-; dal je aretacijo dr. Sweeta <n I drugih obtoienceV. I Herman Kraft je le nakratko, pričal, kako Je eposnal Breiner* ja v mrtvašnici.	^
Ko je bil izprašan Kraft, j jo f odvetnik Hays protestiral puoti ! metodi državnega pravdnika za Spraševanje. Rakel je, ¿e so ob-toženi zarote, da je treba naj-i prvo dokazati' zaroto. Državni S pravdnik ji na to odgovoril, da; [ dokaže zaroto kasneje.
"■ 'II ' i íelezni&ki brzodavnl -u-službenci vztraja/o v stavki.
Železniški promet je zelo
v hrbtu, straneh, kolkih iiv v prsih, na otekline ln
kri* rabite «
Hišni liniment at mazanje zunaj ki hitro prešene revmatična In nevralgišns
bolafiina.
Oses 10 ln tO osntov.
Washington, D. C. — Dino Grandi, širokopleč in bradat fa-list, je tudi član italijanske dol-govne komisije. Tega človeka zdaj pozdravljajo * Washlngtonu in vabijo na soareje. Italijana d napredni elementi identificirajo v Grandiju gorjačarskega v vpp-rabi riclnovega olja zvedenem Mussolinijevega ljubljenca, ki je postal pomožni državni tajnik v Mussolinijevem kabinetu. Poslan Je bil v Ameriko, da se zadosti domišljavosti in puhlosti notrsnjega '"divjaškega" kro-Ižks.
Vzrok je Grandi in ne finančni minister Volpi, da so ponudili italijanski komisarji močno [policijsko stražo, dokler se na-\ haja v tej deželi.
Ima malo plačo
TNE AUTO KNITTM HO0IBRY CO. lac. Dspt 10110, aso Genooco SU Buffalo, N. Y.
Umá m* fell perUselers ebeet Maka« toes» Saving Me«* et ***«««» ü» **» ¿a* ter, teams hew Auto M« Pets Tkms Wc*.
ms Is ser way.
«œpoda. ki
?" vpraša n«
PI si, ker če bi M
pač ne sprejeli."
' ■ ■ r J
njuje,
M.
«maski jtiik v slaviji
(MJi) ' Se bolj priporočajo, naj se zbližujemo polagoma ia previdno, drugi zagovorniki. Zanimivo je, da je socijalni demokrat dr. H. Turna a soci jološkega etališča zastopal jezično in narodno avtonomijo. Pripovednik dr. Iv* Sorti je smatral na podlagi svojih opazovanj, pač največ v Iatrf, vsako "hrvatarenje" za škodljivo, dokler se Slovenci ne odločijo za poelednjo koneekvenco, da o-puste popolnoma svoj književni jezik, kajti "kot Slovence-Kranj-ee se noben inteligenten Hrvat za naa ne zanima in nima tudi no-l>eden simpatij za naa. Večjega preziranja naše kulture nisem našel niti v srcu Nemca ali Italijana, in kar je na vrhu tega omalovaževanja, je—fraza" (Vade 01., W). Treba je pomniti tudi ta glas. ker marsikaj pojaa-
pronašajo
a avojo kulturo ter gledajo Čez rame Hrvate In Srbe. • Med staršimi piaatelji je nimiv pojav Janez Trdina, ki ja alužil v Bachovi dobi na Reki in kot ognjevit Jugoslovan m zapustiti avojo službo; žival je dalje v svoji dolenjski domovini In poetal eden izmed najbdjih slovenskih proza j ikov.
Med najnovejšimi piaatelji je treba omeniti Ivana Cankarja. Ko sta zagrebška in beogradaka akademija a pomočjo Slovenske Matice pripravljali jignoaloveb-ako enciklopedijo, je «lobO tudi Cankar povabilo, naj natrfie avoj životopia,^ Napisal ga je, ali za Slovensko Matico, ampak najprej za podlietek "Slovenak Naroda" ter ga je začel tal (MoJe življenje, v Ljubljani 1920): "Nedavno je 'Sioveneka Matica' razpošiljala po naših krajih formular, na katerega naj bi ljudje napiaali poglavitne zani-mjvoati lz avojega življenja In nehanja. Tudi jaz aem dobil tak formular, pa niaem vedel, kaj bi
■i*!f nv^a
ne, morda aa je bo 'Slovenaka
j, bUo, d» poli
e. »r. proreaorja, Ki dalo v Uerijode' mlv j
lera!'), človeško rubrike sub a), in takih razlogov mular dekli, da t Vaekakor je Cankar vico našim kulturnim kajti mogel je prav lepo odgovoriti na hrvaška vprašanja, aH takšen je bil oni Cankar, M je bil med avelovno vojno Interniran za avoje jugoalovenako mišljenje in naplafcl v največjem trpljenju najlepše delo jugoalovenake voj-ne književnosti (Podobe iz sanj).
Po aedinjenju ae v književnosti nI mnogo izpremenilo.Š Razširilo ae Je najbolj število ,časnikov, ki izhajajo val v slovenskem jeziku. Za srbakohrveteki jezik ee je moglo storiti mnogo v zna-
''i
tudi
mšil for-s njim."
tro
A
T
M
Spinal
(Dalje.)
Vatnl je Zamida, do diha «e je nagnil k
njej.
♦fPovej, Ana, želiš svojo hišo?
Otožno je «klonila glavo.
"Govori, Ana."
"Očetov denar mi daj. , Meni in aestri namenjenega."
"Je tvoj, Ana." . Lesketale ao »e mu oči.
• ¿"No, vidiš, zdaj lepo sedi in mi sezuj čeveljčke. Takole." Snel ga je z izteče nožice in poljubljal.	^
"Se toga le." Spretno mu je izmaknila svojo belo nogo.
"Jojmepe, dan Je že. Se še apominjate, kako ate prišli k meni?"
"Ana. zdaj da odidem? Pred vrati paradiža?"
"I, aeveda! Ne maram čenč. Diskretnost, gospod," mu je zacepetala v uho, da je preble-dd. f
"Ana, Ana, znorim, če . . ."
Danea ne. Jutri, če boate pridni . . ." Na-gnila ae Je k njemu, da ji je adraela bluza na lahti in bledi avit jutra je blešče zaleaketal na polnih, bisernih ramenih. Ustnice njegove ao drhtele od raaburjenoati.
"Vraga, blaani ate." Prav počael al je oti-rala a rame poljub, kakor bi ga hotela izaeaati s svojo utrujenostjo, koprnečo po mehkih, belih blazinah.
"Pred vašimi vrati zaapim."
"Vaa pohodijo zjutraj." Nalahno ga pri-jemši pod pazduho, je zaklenila za aeboj vrata.
Prialuhnila je. "Joj, je neumen, če bi jaa vedela preje! Marta ae bo amejaln." Mehka odeja jI je zaatrla izmučeno glavido, boječo ae nadležnega avita.
Dušanček je par dni Že povešal avojo vročo glavico in akrbno ga je Marta pološila v postelj. Truden bleak je meglll prej tako živa očesen. Ležal je pohlevno ln vdano. — Ana je vstopila razigrana. Poredno se je ozrla na vse plati, še z znamenji se je prepričala, ali sta sami. Martina radovednost se ji je smehljala.
"Kaj pa črviček? Ne bo papal piškotov?"
"TI. Martinček, to boš gledal." r'
Ni ji stegnila nasproti Svojih vročih ročic.
"Ana, kakšna pa si?"
jo

"No. kaj pa
"Doto imam. Očetovo.*'
"Se ti blfde, Ančka?"
"živa Žival ta resnica. Sem sedi in poslušaj.**
Marta je menila, da se ji zmeša vsak hip. Ničesar ni mo^la razumeti iz njeno pripovedi, le Čuvatvo neizmernasramote je klonilo njen |h>-gled do drhtečih prstov.
Ko je vprlu svoj |K>irlf<l v Ano, jr žarela na njetiem obličju velika iiI«h%m lina sramu, mate-rinsko znamenje, rojeno ir. duše.
"Kaj si atorila. Ana!"
Ana je odpirulu svoje sinje «a i «hI začudenja, da so lesketale v očesni Mini debele nolze in od togote ao ee ji tresle roke. Njeno dobro voljo je sest r« poteptala s prvim vzklikom.
Marta ae ni mogla oddahniti. Oster nož je preaunil njene gnali.
"Torej Je vendar le kradel. Ti pa ai ae prodala ae očetovo doto, katero je obiral a solznimi očmi moža. ki ima aamo dvoje na avetu. Materi ne da spati večno spanje njena kletev, ti pa lešlš v naročju ..
Tega ne boš trdila."
"Seveda ne! Se »lahna ai od candre."
"Ne, Ana ni vlačuga. Ijtleš, šiarta." •
"In al. V mojem srcu al, pa naj ta a vet htamndavlja .V	4*
Anl ao vrele is onemogle togote debele eol-
"Nftt manma mu niaem šim deden, pred vrata ga
ho-
ÏÏ1U
prikaže. Le najino doto aem hotela imeti, da ti olajšam življenje."
"Nikdar in nikoli mi ga ne be denar. Tamle leži moj. Iztrgati aem tela, da jo je nosil v nedrtjih, bi ae do nje, če bi jo ekril v svoje oerčje, razpraskala grud in ga pokazala avetu, razdejal Gornikovo hišo. In kar je bil ponos v Gorntkovi hiši, se je v tebi prodalo s telesom, katerega je mati z nasmeškom sreče umfyala. Gornikov! so znali umirati molče, s krivico na ustnicah so legali v grob, da pokličejo božje madče vanje zase v boj. Ti pa si se vrgla pod noge tistemu, ki je na njihovem grobu zgladil grmado sramote in ti lizal noge, kakor pjiai."
"Marta, Marta, ne žali me do krvi! Mo-vica je tvoja."
"Molči, da te ne vržem na cesto t Moj jBog, moj Bog, ta sramota! Vatanita, oče in mali, izbijta to lajdro!"
"Marta, ti blazniš. Saj me nočeš razumeti. Rekla sem, da ga scebam, če se pHk^fe."
"Kaj mialil/da pride? Ukradeni danefrge je tiščal in zanj je kupil Gornikovo Ano.'- In Ineni je izvil orožje." -	•
"Lažeš, ležeš! Če ne vzameš, ti povem, da razpiham ta denar na vae strani!" Trrpe-tajoča je vatajala v avojl jeai. "Nočeš?" Pa nori dalje!"
Drvela jc s stanovanja. Pa jo je tealp kakor opeklina, kjer se Je dotikal denar tefea*.
Pred zrcalom denarja raate moč človeka v slabost, ki se poamehuje kreposti. In je zla* to tiata luč v človeštvu, da čuvatva slabotnih umirajo v njegovem šaru kot vešče. u.
Tako ae je Ana za prvim vogalom razjezila nad Marto ter jo obsodila zaviati, ker ni sama priborila denarja. Njena čuvatva, prid kratkim še vsa pekoča, ep pričela iakati utehe v razsipanju. V svoji trgovini ae je ustavila, oko je vriakalo pred izloženo preleatjo.
Kar ao doaegle oči, *e je kupičilo pred njo, da je potapljala avoje reke v ščemečo avilo in ao jo prati skeleli od aladkosti. Le roža kraljeva ae odeva za avatbo z enako akrbjo in naalpdo.
Trgovcu j<f zbudila vaaelja nad' lastnim blagom, tako vešče Je koprnelo oko po ščemeči ¿kanini.
Gledala ae je Ana. Teleau iz alabaatra bo najtanjša avila vdihnila rožnato polt Oko je razbiralo, v kakršni barvi bo nevidneje lila in odražala boke. Med pestrimi svilami crep de chin in crep georgette Je begalo in ugibalo oko, kako bo oblikovala rdečica njene grudi, se prelivala zopet v hladno belino, bo atraatno plam-tola polt pod aitim zelenjem in pritajeno gorela v temi modrina. Iskreče oko izbira haljlee metuljčku. Da ae ga ne polakemnijo človeške roke v nevarnih nočeh, mu je namenila žamet-«)l brokat, ki bo z ledeno hladnočo zaatiral po-#ied na rajske gričke. Bruaeljako čipke je vzljubila, da sprede pajčevlno, akozi katero ae bodo smeli približati Izbranim ustnicam nej-nežnejši cvetovi njenih preleati.
Vsa jeaica ji je aplahnila v Mlijinem v<>-nju snežmiga perila, topečega ne v vročih rokah. Čudna misel jo jc prevzela, smehljaje Jo je i »ozdravila: "Beži, Marta se unese, je vsa prismojena!" Naročila je celo bogastvo malega Piniančka. N
v "/..i par M |x> imel» M, kako bo «rčkan, [v_tej viioličaatl oblaki. Imate tudi taVe-Mma-
Imenitno.. — In zdaj Še srajce«
vičke? j ice."
Skoro se je pričela sramovati nenasitnosti svojega arca.
"Marta se bo postavljala t njim, t4kr*t se bom |vu lahko prikrito smehljala." Zavitega ae je na peti. pustila avoj naslov in že Je pred trgovino premišljala, kaj bi ai še izmislila. Spomnila ae je Čeveljčkov sanj in aaae.
Nato ae je oddahnila, naročila voz in komaj je zavila, utrujeno ae naelanjejoča. krog vogala, je ugledala Damjana.
"Damjan, spremi me nocoj- v gledališče. Pridr*? Peta loža." Kako bi utegnila opaalti Wlfeve vroče oči?	v •<
"Zdaj Je moja". Je premišljeval Dem jaa. Kamorkoli ae je oari v vaeb pregibih ee je prelivala pred njim. razpoeajeae ia blesteče la gladka polt ae je raagallla. bi ga plamtefe alia gnala v amrt. da izgori v njenih objemih	^^
iftafc
ijrajM tudi r i, v katerem predava, slovenska kulture ie to-do atrabe dozidana, fetndi
je tudi
nn'
j Ko je Ivot" obrnil
teko nevarno početje, •Ljubljanski ., atr. 6SS-640) kratic od-z "zlatimi" beaedami: "Cu-svoje i ne dlraj u tudje!" fi društva pa ao ge že sklicevati na govor Joli; 2ujoviča,
Neverjetno, kako ve» pi- svojega bližnjega
da mu to nagnjenje v krvi.
V tridesetih letih stoletja je bil Duponehel ravnatelj pariške Velike opere. Nekega dne ae* pojavili pred glav nkn vbodom v gledališče naatev Ijenei največjega pariškega pogrebnega zavoda, ki eo hoteli grinjati porini v črni flor ter ae pripravljali, da postavijo kata-falk. Ko a? btte vse te priprave končane, ao vatopili na dvorišče in arečali ngša, ki ae je baš pripravljal nn
i—^»m* nego-
je v prvi slavnoatni aeji po vojni
središč za višjo znanost, v gradu in Zagrebu, "što skorije otvori «lično i u Ljubljani, i da ava tri atupe u najprisnijt za-drugarske veze, ko je če ujamčavati naše narodno i državno jedinstvo." Tem besedam se morem saipo pridružiti, kajti znanstvenih središč, V katerih se reanobno dela, na tnore biti ns. koli dovolj;* Tako imajo tudi Poljaki že .sedaj poleg svoje krakovske akademije, ki prekraano dduje, Towarzystwo naukowe v Varšavi, Lvovu, Poznanji in To-runju.
Po vsem tem ^i nobenega upanja, da bi se mogla raba slovenskega jezika v doglednem Času zmanjšati ali da bi ga bUo popolnoma konec. To bi se moglo do-aečf aamo tako, da ae arbako-hr-vataki jezik uvede izključno /v jšole, urade in cerkev. Ali hoče na to mialiti in kdo mo-i*-to izvesti! Miattm, da za'to nimajo volje in moči niti ljudje, kH|e živijo v romantičnih potf-mth Aelikoarbstva aU
klištva" (njemu *> , "planinski Hrvati"), ki bl%oteli kopirati lažni #mški liberalizem in madžarski impeci-Jelizem, niti oni, ki vidijo napredek v pohlepnem materijaliz-nm in gtobi aili. Priznavam, da bi jaz tudi kot slavist imel rajši ¿irir manj-slovanskih jezikov in da bi bil za avojo ošebo srečen, ako bi imeli vaaj v Jugoslaviji en književni jealk; drage tudi deloval za tako je-kakor sem se vedno boril za književno jedinstvo Hrvatov in Srbov, ali kot znanstvenik moram iz dajatev preteklosti in aedanjoatl slovenskega jezika delati resnične aklepe in ae ne moram pregrešiti proti pojmom prave demokracije. * > I
Treba ae je ozreti na vprašanje, jeli slovenski "separatizem" tako velika nesreča, kakor ae mi-ali In govori. Ne, mnogo večja nesreča bi bila, ako bi bil "zmagal" St. Vraz ter Slovenci ne bi bili dali jugoslovenskem u edin-stvu Prešerna, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Gregorčiča, Kersnika, Tavčarja. Aškerca. Zupančiča, Ivana Cankarja in drugih piaateljev in ne bi tudi v bodoč-neeti razvijali vseh moči svojega nadarjenega ljudstva.
Razume se. da ae morajo v bodočnosti Hrvati in Srbi seznanjati s slovensko književnostjo. Slevenci pa Še bolj a hrvatsko in srbsko.- Slovenska pesem, naj
ano di i aaOio en vpije bi dtnatvo,
sočlovek rmd „MMil M hütíéoboko bi
—• " — ■ 1	UVJ.--
vori eden

vodarjev, "veete-li, kje leži truplo?" - "Kakšno truplo r -"Truplo gospoda Duponchela".— "Gospoda Duponchela^' »e začudi mož.—"Da, Duponchela, ki je umrl." — "Kaj,.Jtf'da sem u-mri?" — "Ne, vi, ampak gospod Duponehel." — "Duponehel sem jaz." — "Vi?" — "Duponehel, ravnatelj opere?' — "Da, v lastni osebi." — I, kakopak!" — Po-grebar se v nemali zadregi ^popraska; "To je čudno. Naročeno nltm jfe bilo, da vab pokopljemo.
—	"Da me pokoplje^? I" Duponehel ae ne-more vzdržati in prasne y smeh.
Ir Tpda stvar še ni bila končana. Prišli so gospodje, oblečeni v črno in obraze nagubane v žalost. Ko ao zagledali Duponchela, so od začudenja otrpnili. "Ah, saj ste živ, gospod Duponehel!" "Torej niste umrli?" vzklikne Vatel (ki jé pozneje poatal ravnatelj Italijanskega gledališča).
—	"Toda če niste mrtev, kaj naj pomeni tale karta, ki aem jo dobil včeraj?" — 'Tudi mi smo jo dobili," zavpijejo v koru ostali, ki so vai prišli, da izkažejo ravnatelju opere poslednjo čast.
Izkazalo sé Je aeveda, da ai je ravna ce"
in njegove rpogreb-"izpoeodil". Dupon-
ehel je bil vesel tolikega števila oenadejanih gostov, zahvalil ae jim je aa njihbvo prijaznost in skleniB ao zaključiti dan namesto na pokopališču Pere Lachai-ae na ravnateljevem stanovanju, kjer je goepod Duponehel priredil velik banket.
Sredi obče veeeiosti in razigra-noati ao bili nezadovoljni aamo štirje možje — uslužbenci pogrebnega aavoda, ki niao prišli na avoj račun. Toda iztuhtali so pametno. Oblekli eo ae v alev-noatno odelo m M podali k Du-poncheJu. Ko je ravnatelj zopet zagledal mole, ki bi ga Imeli pokopati, je bfl presenečen: "Kaj pa hočete še od menef — "Mi smo oškodovani," odvrne vodja deputacije. — "Kaj naj to mene briga?" — "Uljudno vaa prosimo za napitnino." — "Kaj, napitnino, in jaz naj..." "Bodite velikodušni, goepod. Sej živimo le..." — "...od smrti svojih bližnjih," dopolni ravnatelj. "Jaz pa, kakor vidite, še živim." — Prej ali alej vaa vendarle vzamemo aeboj, nam ne uteče nihče", odvrne filozofsko vodja pogrebnih zavodarjev. "IzkaŠite ae dokler Še živite, ko boste mrtvi, se bomo izkazali pa mL" — 'To se pravi, naj plačam a conto. Koliko je vaša tarifa?" — "Ah. gospod Duponehel, vi že veste!" — "Kako naj vem ? Saj človek ne rodne in nmeina. se vendar žeTumre vsak dan!" — 'Tarifa se rede poje v celi drfcavi, zakaj ne[menja, gospod; odvisna je o no-
hé 'bila pristopna tudi tiskana in pripovedka? Kdor ima
blca« preostalih kakor tudi od so-
-	----- cijalnega stališča umrlega." —
dok»* volje, lahko odkrije z ma- "Dobro, naj bo. Koliko vas je?" hm trudom mnogo lepote v ne- — "Štirje, toda jaz kot vodja. Znanem mu, ali vendar tako siič- štejem za dva." — "No, gospod nem avetu. Po smrti Ivana Can- dvojni pogrebar, evo vam tride-
nič ni I dvignil ju je škripal
■■mizi ni I
ai je valljivecj naročil novo ■ je bilo našemu ¡
4|go pa je?"
B* Je?" "Nihče drugi kot krvnik
odvrne zlobni [ijrl teb besedah gostilnifl pobledi. Z grozo se ozre v vega gosta in pokliče mola. kratkem poavetovanju sklen na lep način novodošleca odi niti iz lokal^MST
"Ste-li zadovoljni z jedačo^ začne gostilničar
"Zelo aem zadovoljen, le to i mi Čudno zdi, da je posti naenkrat precej nemarna
"Imate prav; ne bomo nami*eČ nič več servirali." "Kaj naj pomenijo te besed! 'Te beaede pomenijo, da | ko5 oatavite naš lokal in se več ne vrnite." "Oho, zakaj neki?" ■ 'To morate sami najbolje val deti."	H
"Prisegam vam, da niti dice ne razumem."
"Zadostuje naj vam zagot lo, da smo vaj prepoznali." |
"Prepoznali ? 2e mogoče; a kaj potem ?"
"Izgubil bi vse svoje goste, k ostanete še trenutelc pri meni."
"Viaga, zdaj mi je potrpežlji-vosti dovolj. Za koga me neki imate?"
"Za koga vas imam ? No, zt to kar ste — za krvnika iz Versail-
"In kdo vam je rekel, da sea krvnik iz Versaillesa?" "Tiati-fe goepod tam." | Gostilničar je a prstom poka* zal na svojega stalnega gosti, ki ga je medtem jel že oblivati mrzel pot.	■■
"Potem vam ne morem ničesar voriti,' odvrne glasno tujee. ti gospod me pač v resnici do> bro pozna, bolj kot kdo drugI NI namreč še dve' leti tega, kar j sem ga v izvrševanju svoje aluŠ-be zaznamoval."
Po teh besedah je vstal, z* hteval račun in odšel — mož, ki ai je dovolil ž njim to drzno šalo, pa bi tk bil najraje pogrezni! v
Genpodlnje zaslužijo denar ia al prihranijo denar, ako , pletejo dama.
Da sadosU vsem potrebam gospodi, nja ostroma mati, mora glodati Mto, da saslažl kaj postrani ia sicer doa*
ker aa smto od doma radi otrok. IV Auto Knitter Hoalery Co„ Inc., vaa ponuja tako prittko, da lakko pr«*i saahižite o prestam «ase as »troj "Auto Knitter," na katerega mk* lahko napravi- nogavico In druge enako stvari.
Že on nekdaj je bilo pletenje dole katerega ao jo vsaka gospodinja ali ■ploh ženaka rada lotila o prostem H-su—a iglami, kar Je šlo aepo po ¿asi a sedaj smo v «ase ko Jo sa vsako delo akoro stroj, tako tudi sa pletenje. Stroj sa pletenje, katerega vam tukaj poraja ta tvrdka jo tako popoln, da ra nJem lahko vae napravita kar koli ho-četa, bodisi nogavice, avoatarje ia die-go. Celo v stari domovini je še p* tilni stroj odomačen, akoro tako kakor šivalni stroj.	,
Na temu stroja se lahko napravi delo, ki, M drugače vselo eden do dn dal—r le eno aro.
Nogavice lahko prodasta avojim jatoUem, tako vae drugo kar koli a» redite na ta stroj. ' ;
Kompunij« je sprejela in plalela k dva ln pol milijona parov noguvir. ki eo bile nerojene na Auto Knitterjo.
To podjetje Jr bilo ustanovljeno teU 1015. Ktlor hpAe o temu kakfaia pojasnila. naj >iie na 60210 Auto gnitter Hosiory Clompanjr, Inc., Buffelo, N. Y —(Adv.)
karja, ki je bil tudi mnogim Slovencem težko razumljiv, je na-pšaai Niko Bartulbvič v ' Književnem Jugu" najboljši nekrolog a analizo in karakteristiko pesnikovega delovanja. Pri laidori Aekuličevi pa aem opazoval, ka-kone je naučila slovenski, koli-fcMtfe treba, ko je predelala Prijateljeve knjigo o ruškem rea-hrvatski in erbaki tudi še opazili, da i jezik avoje poaeb-n. pr. naglas na poaled-ajem slogu, tako da ae lahko d» bični in anet^.
atšcm vend ter metee moške ViH
jmivtjevtt anj;
Mnmn. Neki ^teljl ao i «UPnlovrnaki
^ t frankov in zapljte jih na moje zdravje. Toda glejte, da vdru-gič ne pridete tako brž." e
• Evo druge "potegovščlne":
Bilo je v Parizu. V neki veliki restavrant je stalno zahajal gost, ki je vedno obedoval pri iati mizi. Gostje so se tako navadili nanj. da niao nikdar zasedli njegovega prostora. Nekoč pa ee je nekdo pregrešil, la ko je vstopil atalal gost. je opazil, da je njegov kotiček zaseden. Nekaj časa jo čakal, da ae neljubi vsiljivec edetreai, toda čakal je zaman. Uzurpator je bil dober jefet i*
ISCE SE ženaka za hišna dela pri vdovcu z dve leti ia pol starim otrokom; plača po dogovoru. Pišite na naalov; John Mezns rich, 2248 So. St. Louis Ave., Chicago, HI.
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PEU PO NASE PRODUKTE.

pn
in
■M
propSffaJl», . v .«dno I«
aajee-

pr.
FRANK OGLAR»