|M>
taak «l»n
Jflj ia praznikov.
luued dailj «xcept Hundajr«
sad Holidajrs.

OSVETA
glasilo slovenske naaodne podporne jednote
Uradaiikl la upravallkl pre-■turi: mi H. LawadaU av.
OfflM of pabUaatiMi 2087 Bo. Uwadala av«. Ttl.phaa.: Lawndala «638.
LETO-VEAR XII.
Con« lista j- $4 00
KnUi^a aa at Cklaaa«. Ulteota.
M. iti«, at Ua _
«ka A« •< Caaaraaa Marak B. ltlt.
CHICAGO, ILL., torek, 22. april* (April 22) 1919.
lakacriptio« Yoarly
STEV.—NUMBER 95.
PublUhad «nd dUlribulod »odor por»h (No. \4š) aotkociaod ky tho Aot nt Oal^r
Accoptaaca for
»f P—t Offloo of Ckioof*, Illinois. By ordor of tka ProaMont. A. t. Bari—a. Po.tn.asUr Gonorol.
al spocial rato of poaU^o praoMad f— ka aeatlo« 110», Aat o Oot. S, IflT, antkaHaod m Jnna 14, ltlt.
WILS0N JE U-
PUSTIL SEJO.
Predsednik se je naveličal prepira z Orlandom in Sonninom in je prepustil vprašanje Reke Angliji in Franciji. Preobrat na Dunaju je povzročil nove skrbi. Italija zahteva izpolnitev pakta.
Pariz, 21. apr. —- Danes pred-poldne so imeli Olemenceau, Or lindo in Lloyd Oeorge zopet kon ferenco o jadranskem vprašanju, popoldne je bila redna seja, ka tere se je udeležil Wilson. Sonni bo je ponovil zahtevo, da mora biti londonska pogodba izpolnje nja in poleg tega da mora Italija dobiti še Reko. Položaj je zelo napet in pogajanja ne morda zavleče še par dni.
Rim, 21. apr. — "Popolo Ho-mano" piše dane*, da Orlaudo iu baron Sonnino ne boata podpisala mirovne pogodbe, iako ne bodo »prejete vse zahteve Italije. Oba ministra prideta v sredo v Bim, kajti v četrtek se otvori italijanski parlament.
Pariz, 21. apr. — Na povelje vrhovnega ameriškega poveljstva imajo vse ameriške čete zapustiti Italijo. Člani ameriškega Rdeče Ka križa, ki hočejo oatati v Ita-. liji, se morajo oblačiti civilno. Ta korak je bil storjen zalo, da ne pride do kakšnih demonstracij proti Američanom v sdučaju, da
velika četvoriea na Wileonov pri-tisk pfisu<Ji Uekp Jugoslovanom.. .ves čas do podpisanja pogodbe
oi ------nu lp0(j vojaško stražo in iz svojih
prostorov v Versaillesu, ki jim bodo (Klknr.ani, ne bodo smeli na prosto. Vsi sestanki bodo v največji tajnosti in vsa poslopja v Versaillesu bodo zastražena z vojaštvom.
Pariz, 21. apr. Orlando, Olemenceau in Lloyd Oeorge se danes zopet bavijo z italijansko-ju-imslovanskim sporom zaradj Reke. Kedne seje velike četvorice ni, kakor je ni bilo včeraj, ker "VVilson ni hotel biti zraven. Velika trojica se sama posvetuje, kako bi rešila to vprušanja in obenem kako bi zadovoljila Združene države.
Problem Reke je naenkrat postal tako resen, da se je bati nevarnosti. Usoda Reke ugroža prijateljske odnošoje med veliko četverico. '
Ko je bila otvorjena včerajšnja seja, se je takoj razvila vroča de-l»ata. Baron Sonnino je izjavil, da je 27,000 Italijanov na Reki glasovalo za pridružitev k Italiji in p<» njegovem mnenju je lo jasen izrek samoodločevanja. * Dalje je dokazoval, da mesto vrhutega spada k Italiji fte iz zgodovinskih odrov. Končno je dejal Sonnino: Ako velika četvoriea ignorira željo reških Italijanov, tedaj pojde lialija nazaj na stališče londonske pogodbe in na temelju te pogodbe bo zahtevala vse, kar ji je zajamčenega v paktu.
Nato je vstal Wilson in odgovoril, da on ni podpisal london ske pogodbe, ni je odobril niti so ne strinja z njo. Dalje je iajavtl Wilson ,da v tam slučajn naj Anglija, Francija in Italija same rabijo vprašanje Reke, ker so stranke v pogodbi.
Po te izjavi je Wilson zapustil trojico in danes predpoldne ga ni bilo na seji. Trojica je nada Ijevala z diskuzijo.
Preobrat v Nemški Avatriji je stvar še bolj kompIMral. Kot se poroča, je Wilson obvestil svoje tovariše v konferenei, da nojtežji problem bo, prslpisati mir z Nem sko Avstrijo in Ogrsko, ker ae ne ve. a kom bo mir podpisan. V Rfl dapešti je sovjetska vlada. Ako hočejo zavezniki z Ameriko vred oklepati mir z Ogrsko. bodo vae kakor morali pripoznati ImljftJ viško vlado, kajti druge ni. 2 ozirom na dejstvo, da ae je no ^jHska vlada v Budapešli precej '"<itU. ImmIo zavezniki mogoče to
Morili.
Včeraj je prišla vest .da je tU-•i» na Dunaju za vlad sovjet. Kako se bo stvar razvila, je še ne-"•»aoče povedali, toda komplikacije »o in bodo.
Predsednik Wilson je dal razumeti ameriškim poročevalcem, da on ni sklenil nobenega pakta z Anglijo in Francijo, ki bi meril na kakšno alijaneo, kakor je bilo poročano zadnje dni. Wilaon ni Franciji obljubil prav ijič, omenil pa je, da bo stvar predložil kon gresu, ki je edini kompetenten sklepati v takih zadevah.
Predsednikov parnik "George Washington" je dospel včeraj v pristanišče v Brestu.
Maršal Foeh je dobil navodila od generalnega tajnika mirovne konference, do nemški delegatje, ki pridejo ta teden v Versailles, se smatrajo sovražniki dokler ne podpišejo pogodbe, Izvzemši velike dcsetorice ne sme nihče občevati z njimi in tudi časnikarski poročevalci jih ne smejo inter-vjuvati, kajti lahko pridejo pred vojno sodišče zaradi "občevanja s sovražnikom."
Velika četvoriea, ki je povabi-a Nemčijo, da pošlje delegate, je izrecno omenila, da vsi delegatje morajo imeti pravilne poverilniee od vlade kot pooblaščeni mirovni poslanci. Nemški delegatje bodo
FARMARJI PROTESTIRAJO PROTI POSTAVI ZA P*I-HRANITEV DNEVNI SVITLOBE.
Da« Moinea, Iowa. — Farmarji
iz okraja Polk, združeni v svoji organizaciji, so protestirali proti postavi za prihranitev dnevne svitlobe. Farmarji izjavljajo, da postava škoduje farmarskim interesom.
MEHIŠKO OLJE IN
ZASLIŠANJE O STAVKI TEKSTILNIH DELAVCEV.
Državni odbor hobe dognati, kdo Ja povsrottl štrajk v Law-ranou, Mas.
DRUŽBE GOVORA O ANDI.
O PROPA
Govorica o intervenciji t Mehiki vsled obda videnja inosam-sldh kapitalistov.
ZA OLJK SE TEPEJO.
DEPORTIRANA AMERIČANKA SE PRITOŽUJE RADI KRIVIČNEGA RAVNANJA.
Halifax, N. 8. — Sem je dospelo gdč. Lil lian Seott Troy iz San Franeisea. ki je bila deportirana iz Anglije.
Gdč. Troy, o kateri oficijelno izjavljajo, da je bila deportirana, ker je bila prijateljica nemškega barona Lcvvis von Horsta, se je po svojem prihodu britko pritožila o britskih uradnikih. Dejala je, da jo je preganjala britaka policija.
Izjavlja, da je nrepričana, da ko oblasti postale nanjo pozorne prvikrat v letu 1912, ko je kupovala za otroke pristsniščnih št raj karjev jedila iz svojega žepa. Skrbela je za tisoče itrajkarski.i dt rok v Londonu.
Kekla je. da je v letu 1914 pri-šla na sled. da ji slede detektivi. Pritožila se je v Seott land Yardu in zaprli so jo v sobo, v kateri je Idi tudi detektiv. Ko se je vrnila v avoje stanovanje, se je prepričala. da se je v njeni odsotnosti vršila hišna preiskava. Dodala je, da detektivi niso našli ničesar, kar bi jo kompromitiralo.
POSOJILO V VELIKI
trm.
BRITA
Washington, D. 0. - Zaklad
i.iški depart ment naznanja, da je dovolil nov kredit Velika Britanija je P^1«^1™'' 000 000. Uumunsks $5.000.000. erbija *m000. Vse P^"® Mejnikom znaša $9,138.929.000 Od to vsote je prejela dozdaj Velika Britanija m.236,000.000. Romun-aka $20 000,000, Srbija pa $T7,-SM,ono.
torek jasno. Neepremenjene' temperatura. I*hkl julnovzhodn IMileg njega »e 17 prlneer In ar dem prineezinj.
Kupite
Lawrance, Mass. — Državni odbor za isravnavo induatrijal nih sporov zaslišuje vzroke, ki so
7IIN1III1 pmmvi pomočili Stavko tekstilnih de-
LUnanjn I ULIIIim» Uveev. Odbor hoče dognati, če i-
ma stavka za ozadje navaden mezdni spor ali revolucionarno gibanje. Tovarniški uradniki, zastopniki takozvanih občinskih zu-stopov in drugi, ki imajo stike s tovarnarji, zavzemajo stulišče, da ima stavka malo opraviti z gu-ttpodarakiui vprašanjem. Oni trdijo, da prihaja propaganda na tnjezemsko delovat vo od zunaj me ata. Naobratuo pa zastopniki delavstva In tujezemskih trgovcev trdijo, da tujezeinski delavci sploli ne vedo, kaj je boljševl-sem, ako bi jim vedno ne pripovedovali o njem ljudje, ki pravi-jo, da se bojujejo proti njemu. Tujezemski delavci ljubijo ameriške institucije in zastavkali so t^adi tega, ker ne morejo Izhajati a sedanjo mezdo. / Voditelji stavke bi mogoče podali ravnotako izjavo, da se niso ie dopoldne odstranili iz dvora-ie od zaslišanja, ko jim je njih (Jdvokat O. E. Roevver prečital pi-o in jim naročil, naj se odstra-t i jo od zaslišanja. Stavkovni od-t or je podal izjavo, v kateri pra-t i, da je izgubil zaupanje v od-lor, ker vidi, da ao njegovi člani ijudičnega mnenja.
Peter Olaus, član ipeščanskega d&bora, ja priJel, da štrajkarjl radi tega žele voditelja stavke od zunaj mesta, ker bi vsak domač stavkar izgubil delo po končani stavki. Za svojo trditev je navedel tudi dokaz in dogodek, ki se je odigral pri American VVoolen toni pa ni ji.
\Valter M. Lamopt, zastopnik tovarniških interesov, je vgovar-jsl obtožbi. Trdil je, da ni res, da tovarnarji odpuste delavce, ki so voditelji ob času stavke.
Zaslišan je bil tudi dr. t'arl Mi kolaitis .predsednik odbora tuje-zemskMi biznismanov, ki je odločno trdil, da ni res, da so tu ježem ski delavci boljševiki In da sc med njimi širi boljševiška propaganda. Izpovedal je, da je prejel poročilo, da je neka žena rimsko katoliške vere, ki ni nikdar preje delala v tovarni, izjavila, da pojde delat z drugimi rimskimi katoličankami, ker so jim tako ukazali njih duhovni pod groinjo, da bodo izkjlnčene U vere. če tega ne store. Dejal Je, da ae nI mogel prepričati, če je poročilo resnično, toda pri na-daljnem zaslišanju ni nihče ugovarjal poročilu In trdil, da je ne-resnlčo.
Washington, D. 0. — Oljna
polja v Tampieu ao povzročila le marsikateri spor, ki je pričel dolivati mednarodni značaj in se je bilo bati, da pride do konflikta z Mehiko. Zdaj zopet tako vprašanje sili na dan iu uekateri vprašujejo, če mogoče pride do intervencije. Na to vprašanje odgovarja neki diplomat, ki se sedaj nahaja v Združenih državah, da ne pride do intervencije, čeprav je treba čuvati ameriške interese v Mehiki. Posebna komisija, kLje odpotovala v Mehiko po vladnih' opravkih, je ravnotega mnenja. Zopet se pa najdejo Američani, ki poznajo mehiške razmete in pravijo, da pride do intervencije in da intervencija sploh ni daleč.
V diplomatičnih krogih se zelo zanimajo, kaj stori mehiški kongres, ki se snide k zasedanju v prvem tednu meseca maja. Govorica »e čuje, da je namen kongresa podkrepiti določbo v ustavi, po kateri bodo vsi inozemrl obdavčeni. Ta določba je bila Že sprejela. ko je Carranza prevzel vladno krmilo. Denar, ki prihaja od tega davka, ima iti za izobrazbo in druge vladne potrebe. Ta določ ba je bila sprejeta na principu, du so po starem španskem zakonu vse mineralije ljudska lastnina in da ima vlada, ki je zastop niča ljudstvs, pravico, da obdav-či olje, zlato, srebro iu druge rudnine, na katerih je deželu bogata in od katerih jih veliko iastujej'j tujezemci. To je dalo povrni, da so zaključili, da morajo tujezem-ske kompanije plačati visok da vek državi, če hočejo ohdrža.i rudnike in oljne vrelce.
Te določbe niso dozdaj izvaja-i, ampak proti Carranzi so pričele prihajati pritožbe na dan, ki so vplivale nanj, da se je odločil za akcijo. Kna stranka mu je o-čitala, da se je prodal Nemčiji, druga je pa ostro zahtevala, da se morajo varovati pravice Mehl-taneev. To je eden glavnih vzrokov, da je bil mehiški kongres poklican k izrednemu zasedanju Mehika je seveda tudi trpela vsled vojne, kot so trpela vaa druge država.
Tujezemski privatni interesi, ki bodo morali plačati ta davek, vedno upajo, da bo ta določim preklicana. Mehiška vladna stranka pa obtožuje tujezemske privatne Interese, posebno brit-ske, da so financirali in podpira i nepostavno propagando, da tako napravijo sitnosti vladi in jo zapletejo v homatijo.
Oe sedaj kdo govori o t njih pri vatnih interesih v Mehiki, tedaj gre sigurno za oljne interese, ki jih podpirajo zopet veliki finan*-ni interesi. Tampieo je dozdaj najbogatejše odkrito oljno polje. Tu lina Standard Oil kompanija svoje Interese In britske družbe ao v vojnem času tukaj dobivale olje. da so krile potrebe Velike Britanije. Vojna je sedaj konča na. konzum olja ni tako velik, kot v vojnem času, kljub tema je pa naravno olje ostalo drageeet« produkt, ki naj«Je odjemalce na trgu.
Nedavno sa poročati, da ja me
hiški finančni minister obisk*!
Združene države, da debl potreb
no posojilo za Mehiko Bančni In
oljni totereel so mu baje dejali, (Dalj. na L •♦•oni. a
TKALCI PROTESTIRAJO.
Burlington, Vermont. — Predilnica (Jueen t'ity Cotton kom panije je uatavila delo, ker je za stavkalo 80 tkalcev. Kompanija je zahtevala otl tkalcev, du puste statve opoldne in zvečer po petih pol ure dalj teči, obenem je pa tedenski delavni čas znižala od 56 na 50 ur. Seveda je znižala tudi mezdo. Tako ravnanje družbe je pa povzročilo, du se je tkalcem vtrgulu nit potrpežljivosti iu zaštrajkali.
S*1
VOJNA JE RODILA 17,000 MILJONAUJEV.
V Washisgtonu ao iavedeli, da so is špekttladj srastli novi denarni kralji.
SAMO V NEW YORKU JIH JE 10,000.
New Torti, n. Y. — Po nedavno izvršeni cenitvi v Wusldngto-nu so se iniljonarji v Združenih državah pomnožili sa 17,000. O-koli 7,000 do 10,000 jih živi v New Vork u.
Zvezni davkar pravi, da so nekateri ljudje dobili iiiformueije o novih potrebah, kar jim je omogočilo, da z majhno vsoto napravili velik profit. Taki ljudje so vrgli na špekulaciie na borzi, 'ii so Jim prinesle lepo dobičke. Seveda nekateri so tudi izgubili nar v teh Špekulacijah, vendar jc pa število teh majhno v primeri onimi, ki so postali miljouarji.
Kupite bonde nagel
GOVERNER PRIPOROČA ŽEN SKO VOLILNO PRAVICO.
Tallahaaaaa, Fin. — Oovernor Sidney J. Tatt« je v svojem let-nem poročilu na legialaturo priporočil, da sprejme žensko volilno pravico in izravna prohlbleljo-mike postave, ki so že vzakonje-ne.
PIVOVARMISKA DRUŽBA JE VLOŽILA PETICIJO ZA •ODMUSKO ZAPOVED.
AMERllKO ARMADNO PORO-
ČILO 0 NAPADU JAPONCEV
REVOLUCIJA ZMAGALA . V NEMŠKI AVSTRIJI.
Sovjet Ja aavladal po vsaj driavi. Generalna šalaanlška stavka v Nemčiji. Poloiaj na Ba vnrskam v temi.
ČEHI SE ORGANIZIRAJO.
I
Po zadnjih i} revolucija
— "Netr Kng land HrewlngM kompanija je vb-Žila na sodišču peticijo za aodnlj-sko prepoved proti John F, Mal-lejju, davkarju. in Thomas J. Bojrntonu, državnemu pravdni-ku, da jI ne ustavita varenje piva. PivovarnIška družba prtfl v svoji vlogi, da nI v zakonu dolo-/eno. koliko alkohola sme vae bova 11 neopojno pivo.
Knptto
* Potknv nik W. T. Wilder, poveljnik u> meriške posadke v Tfentslenu, j'* poslal poročilo o napadu japonskih vojakov na Američane, ki pokazuje krivdo Japoncev v popolnoma drugi luči. Stvar je laku, da bo ameriška vluda mogoče zahtevala, da so kaznovani častniki, ki so odgovorni za izgrede. V mnogih točksh VVilderjevo poročilo ne soglaša z ofieljelnlm japonskim poročilum.
Polkovnik VVilder je posebno navedel dogodek korporala Joe Koiinerja. Korporal Rohner je ležal v ameriški oporišču! bolnišnici. Njegova leva noga Je bila popolnoma paraliziraua, ker ga jc »ovratnik zabodel z bajonetom v nogo, Tega ranjenega, aorporalo, ki se ni mogel nikamor ginlH, so ranili japonski vojaki pri Izgredih. Ta surov napad ns ranjenca dokazuje, s kakšno brutalnostjo so jsponskl vojaki napadli ameriške, ki so se udeležili izgredov, pravi poročilo.
Polkovnik VVilder izjavlja od ločno, da nI res, da so ameriški' vojski pričeli t*>or.
ČUDNI LJUDJE.
Bvffalo, N. Y. — Mestnemu svetu je pred I (»žen s odredba, ki daje mestnemu zdrava! venernu svetu pravico, ds v jmlrebl proglasi karanteno In da prepelje bolnike, ki imajo nalezljive bolezni v bolnišnico. Pred občinskim odsekom se je ps pojavila deputacijs, ki je vložila svoj pro lest proti lej odredbf, češ, da jc v nesoglasju z oaebno svobodo.
Stvar Izgleda, da uekateri ljud Je zahtevajo, da drugI ljudje v imenu osebne avobodr obole na rialesljtvih boleznih, In ravno I i ljudje, ki najlMdJ glasno protesti rajo y Imenu osebne avobode proti vsem zdravniškim odredbam v Interesu ljudskega zdravja, ravno tako kategorično zahtevajo, da ae uvede splošna proldbi<-ija, K a dar gre za prohihkijo. nočejo ni čeaar ališatl o osebni avolmdl, ampak pravijo, da J* prohlblrtja korUtna vaemu ljudstvu.
Vew Caatla, Pa. - Organizira nI zidarji ■ podpirali novo pogod I mi * podjetniki. Plača »atane ista kot lani. To je en dolar ni uro.
Pariz, 21, apr. vesteh je socialii zmagala ns Dunaju' in boljševizem se širi po vsej Nemški A v-atriji. Od ameriške živežne m bije ni bilo nobenega glasu od sad-nje srede. Tukajšnji dlplomalje opazujejo najnovejše dogodke ua Dunaju z velikimi skrbmi.
Bern, Aviett, 2i. apr. — Vrhovna oblast na Dunaju je v rokah dclavsko-vojuškcgu sveta. Prej-Snju vlada še ui odstavljena In mogoče ostanejo socialistični člani kabineta, ki sprejmejo sovjetski program,
V soboto so bile na Dunaju velike komunistične demonstracije. Na tisoče brezposelnih delavagv, invalidov in vojnih vjetnikov se je zbralo pred zbornično palačo, nakar mo poslali deputaeljo k Renuerju, predsedniku vlada, du se morajo v treh dneh izpolniti njihove zahteve. (Kakšno so bile te zahteve, poročilo ne pove). — Uenner jim je obljubil, da atorl vse, kar je mogoče v danih razmerah. Ker ui bilo deputacije dolgo Časa nazaj, je miiošlca na trgu mislila, da ao člani dapula-•dje aretirani, pa je pričela metali kamenje v okna palače.
Tedaj Je |>osegla policija, vmes n pričel se je boj, v katerem ao tile usmrčene tri osebe in 73 Ja bilo ranjenih, Dunaj, 21. apr. — V maatu ja foMhiJ Ja tak, kakršen Ju bil v Budapešli po proglašsnju sovjetska republike. T'ete »Volka-vvehra' so nadmuestlla policijo, ki je bila razurožena in vojaški svat je dal vladi ua razpolago fiOOO mož rdeča garde za ohrono reda in miru. Sovjet je še Sadni prve naredim xa soclsllslranje Industrij iu drugih javnih naprav,
Polkovnik Cunningham ja v l* menu zaveznikov naznani), da bodo zavezniška živila ustavljena, ako se pouove izgredi in boji. Vsled lega je pričakovati, da ne bo več nemirov.
Berlin, '21, apr. — Tukaj ja zavladal velik strah valed grozeča generalne stavke železničarjev tia potniških iu tovomHi vlakih. Zalo^ premoga so Izčrpana In če pride stsVka, nastane velika kriza.
Kodanj, 21« apr. — Iz Berlina javljajo, da je sedanja vlada / Monakovem osvobodila Iu oborožila vojne vjetnlke, kolikor jih Ja bil v mestu In okolici. Ituel čuvajo kolodvor.	«44 Priprave za odločilno bilko ao v teku na obeh straneh. Na velikonočno nedeljo nI bilo posebnih bojev. Iloffmanuova vlada J« poslala v M »makovo omenjeno količino živil, toda komunlati so živila zaplenili s izjavo, dn nI pomanjkanja živeža,
Bern, 31, apr. — Vesti o poln. žaju v Monakovem mi redka In koiifuzne. 1'llrii komunisti, ki ao sprva nasprotovali »partakov-eem, češ, da niso dovolj radikalni, ao ae pridružili zadnjim l'l. t, m., ko je pretila nevarno«!, da MoffmaitoVa vlada potlači revolucijo. Monnkovo Je isollrano In nedvomno je tam dane« fte veliko pomanjkanje brana.
Ifoffmanova vlada v Bsmber ku je Izdala apel na v«e bavarsko prebivala! v o .da «e naj dvigne proti apartakovcem Triliaoč Vlrtemberžauov se Ja pridružilo Ifoffmannovlm četam, ki oblegalo Monakovo,
Bmlapešla, U. apr. (Zakaane-lo) » eškl delavci ao Imeli tukaj ahod, pa katerem ao sklenili, priče!I « kampanjo za u«tanovl-lev gorje take vlade v Oeho«lova-kiji.
Zuu|n|i komisar liela Kun ja br/ojavil ealousk! vladi, da J« o-traka sovjetaka vlada priprav-
(Dal), ao a Hraol. I. Sataaol
PROSVETA
GlASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POOPOfcKl JEPNOTE
Cone oflMBov po
ur
Naročnina: Zadinjana drlare (itraa Ch»cato)inCaiia^|4^»a Ut«, ) za pol iaU in $1.0« mm tti »aaoea; Ckieago	•• M*» «• »el
>0 za po
. II 40
za tri
e, ia za iaozeautvo #7.«0,
Naale* aa v»e, ker ia^ »tik a
"PROSVETA"
2857 fa. Lairadale A*mm, CMooga,
p » o s v i Tf
D OPIS L
=r
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa af tka iloraaie Netioaal MU l.rUSf-
OwmU \>j the SloroaU Natlooal Baooftt
Advartiainf rotoo on afraaroant.
United 8tot«» (exeeptChica«e) and C—U M H» feerj
jroor.
Sub~ nptious Unitod Btotes <exeo|* Uilcogo Chicago |6.60, and forolgn countnoo $7.00 por
BJtport, H - Tom Martin**.
Član društva J. V. at. 317 SNPJ, te je vrnil i« Franeije kot junak s tremi odlikovanji. Bil je osemkrat "over the top," toda imel je srečo, da je iz vsake bitke odnesel zdravo kožo. Pri enem napadu je ostalo od njegove kompenije samo 34 mož živih in med temi je bil tudi on. To je vse, kar eem prvič izvedel od njega, ko sem z njim govoril le par minut. — A-leksander S.
Datum r oldapanju ». pr. (April IS-lt) pole« eaieao lm**A Im
r__#B|, a« vam ja • ta* 4navom potekla naročnina. Poaoeito jo pravo*
2mm, ia »a eam na uatavl lUt._____ „
KDO POVZROČA NEPOKOJ?
Veliki dnevniki, ki zagovarjajo privatne interese, večkrat povdarjajo, da delavski agitatorji sejejo nezado-voljnost in nepokoj med delavci. Ce bi teh agitatorjev ne bilo, modrujejo uredniki teh velikih dnevnikov, bi med delavci vladala najlepša zadovoljnost, zadovoljili bi se h tem, kar bi jim dali podjetniki. Taka modrovanja seveda toliko pomagajo k rešitvi socialnih vprašanj, kakor govorance podjetnikov, ki zajemajo svojo modrost iz takih listov, nanašajoče se na delavski položaj.
Modrovanja teh urednikov so precej kriva, da se veliko podjetnikov še dandanes noče modernizirati ampak sili nazaj, nazaj v blažene čase, ko je bil podjetnik absoluten gospodar v svojem podjetju, delavec brezpraven parija.
John H. Kirby, predsednik organizacije lesnih podjetnikov, je to tudi brez ovinkov povedal pred lesnimi podjetniki. Jezil se je nad delavskim departmentom, češ, da pošilja zastopnike, belopoltneže in zamorce, v južne države. Kirby bi se se razgovarjal z belopoltnimi zastopniki, toda z zamorci, to je pa težka reč. Kdo naj se pa razgovarja z zamorci? Kirby je na tole vprašanje odgovoril takole: "Na jugu povemo zamorcem, kaj naj delajo, mi se ne posvetujemo z njimi."
Prepričani smo, če podjetniki na jugu dosežejo, da se ne razgovarjajo z zamorskimi delavci o njih zahtevah, da se ne posvetujejo tudi z belopoltnimi, kajti če so zamorski delavci neorganizirani, se ne morejo belopoltni tako organizirati, da lahko kaj dosežejo. Delo danes ni razdeljeno po pasmah. Helopoltni delavci nimajo izključnega privilegija do kakšnega dela v južnih ali severnih državah. In če delavci niso organizirani ne glede na pasmo, narodnost, spol in veroizpovedanje, so šibki in njih organizacije služijo le za igračo podjetnikom.
Ce je Kirby dejal, da bi se pogajal z belopoltnimi delavci, z zamorskimi V" pogajanje odklanja, tedaj je lesni podjetnik mislil, da je za podjetnike najboljše, če se ne pogajajo z delavci, pa naj bodo belopoltni ali zamorski. Kirby pa ni edini podjetnik, ki tako sodi in misli. Takih podjetnikov je več, ki žele, da je podjetnik absoluten gospodar v svojem podjetju, kot je bil svoječasno plantažnik na jugu nad svojimi sužnji.
Podjetniki, ki se trdno oklepajo teh srednjeveških nazorov in jih skušajo uvesti v prakso, sejejo veter, povzročajo nemir in nepokoj, ker v svoji kratkovidnosti, ne vidijo, da prihaja nov čas in z njim novi nazori o političnih in gospodarskih pravicah vseh državljanov, pa naj bodo podjetniki ali pa delavci. Taki podjetniki ne povzročajo le nepokoja, ampak tudi ovirajo napredek v človeški družbi, da se ne more razvijati po naravnih zakonih v blagor vsega človeštva.
Ringo, Kans. — Dobrih novic nimam, pač pa dosti slabih.-Tukaj počivajo vsled fttrajku vsi rovi Central Cofi k Čoke Co. Vzrok je, ker noče kompanija poravnati dveh slučajev. Kaj bo iz tega. se še ne ve ;najbrže ne bo dosti dobrega.
J5., 1«. in 17. aprila se je vršila sodna obravnava proti Franku Prelogarju, kateri je ustrelil rojaka J6hn Luskarja izven svo-je ogruje. Po tridnevnem zaslišanju in po tej in polurnem posvet tovanju porotnikov je bil oproščen. Razen dveh fantov, ki sto bila z Johnom Luskarjem oni nesrečni večer, so bile zaslišane le Prelogar je ve priče, ki so govorile le dobro zanj. Premislil ni nihče, kako bi bilo, če bi se bilo njemu kaj takega pripetilo, da bi bil izgubil dvajsetletnega sina. Ves up, ki ga goji mati do otroka, katerega odgoji z velikimi težavami, u kljub temu z veseljem, da ji bo v pomoč na stara leti, se razkadi, kadar mu kdo na tak nasilni način pretrga nit življenju. Človek, ki se živi od p rolet ar če-vih žuljev, ustreli proletarčevega sina! Težko je rnati s pomočjo zdravnikov ohranilo njegovo življenje, ko ga je bila nedavno napadla huda bolezen pljučnica; stregla mu je. kakor more atreči le mati svojemu sinu. do mu ohrani življenje. Ohranilo ga je — nevode zato, da gu je potem uničilo roka druzega človeka.
Pisati hi se dalo še marsikaj, toda dopis bi se morda znašel v uredniškem košu, zato naj to zadostuje. — Katy Dollar.
Nokomii, 111. — Organizirano
delavstvo v tej naselbini priredi dne 1. maja javni protestni shod proti obsodbi Kuge ne V. Debsa v desetletni zapor. Shod se vrSi ob dveh popoldne v Opera House. — Poročevalec.
Češko-poliski zoanstve-stvenik • jufoslo-vanstvu.
Gonja proti učiteljem v New Yorku. — Solaki svet je pre)K)vedal učiteljem vporaviti šolske dvorane za svoje shode, kar dokazuje, da so v šolskem svfetu nazadnjaki, katerim je učiteljska organizacija trn v peti.
Nekateri šolski svetovalci so šli celo tako daleč, da so hoteli proglasiti učiteljsko organizacijo za nezakonito. Da se to ni zgodilo, je povzročil trezen nastop predsednika šolskega sveta.
Nekateri šolski svetovalci hočejo, da se voha po privatnem življenju učiteljev in učiteljic. Dognati hočejo, s kom občujejo v privatnem življenju, kakšno je njih politično prepričanje, kako sodijo o svetovnem položaju in politiki itd. Uvesti hočejo jerobstvo nad učitelji, kakeršnoI"Pregledu" nahajamo literarno je svoječasno izvrševal župan Lueger na Dunaju. Seveda|*»©d<"Hn«ke členke, dalje članke so ti nazadnjaki ljudje, ki nimajo o pravem poduku in vzgoji mladine najmanjšega pojma.
Že dvakrat je "Slovenski Na-rod" (zadnjič v št. SI.) poročal o "Mesečnem Pregledu slovanskem", ki ga kot prilogo izdaja poljski dnevnik "Kraj" (v Leš-nu v Nemčiji.)
Srbohrvatom je zdaj posvečena druga priloga, obsegajoča celo tiskano polo v slovarskem formatu, a pride še ena, ki prinese zlasti članke o <Nrui gori.
1'reduik in edini pisec vseh člankov je profesor Vaclav Dre-sler v Bcroliuu. S svojim redkim znanjem si je zaslužil, da gu Jugoslovani bliže spoznamo. I)re-Mler ni rojen Poljak, ampak (*>h, Narodil se je v Crnovicali pod Prngo leta 1H79. Cniverzine študije je dovršil v Pragi. Krakovu iu Berlinu. Nekoliko čusa jc deloval na čepkih srednjih šolah, potem pa je odšel ua Poljsko ter sc havil z llterarnoznanst venimi študijami. Končno je šel v Bero-lin iu tu postal profesor ler voditelj poljsko-nemškcga časopisnega in telegrafskega biroju. Piše češki poljski, ruski In nemški, n prevaja tudi iz ostailh slovanskih literatur. (Vški jc napisal več litemruo-kritičnih razprav.
-V tem drugem srbohrvntskim
| o arhohrvatkiiem ozemlju in da-ftašnjem jugoslovanskem gibanju končmi pa o literarnih odnošajih
Proti samopkšnosti teh tuizadnjakov jt» edina odpo-med Jugoslovani In <">hi ter Po
Prevedenih je tudi nekoliko hrvatskih pesmi in sicer: Preradovlčevo "Prolječe", in
"Moja ladja", Tresiča- Pavičiča "Slovanska zvezda" in "Oda
Hrvat »ko j". Mil vije fcraničoviča "Bugorkinja". Slikarstvu iu kiparstvu SrbQ-hrvatov je posvečen tudi poseben članek. — Kulturno -zgodovinske so razprave: "Na sledovih iliriznia", "Nekaj o hrvatskem nacionalnem vitezu' (fitresamajrerju), "NajpJemeni-tojši spomenik hrvatske kulture' (Akademija), "lz izvajanj največjega hrvatskega zgodovinarja" (Račkega). "Hrvatsko du-hovništvo in njega razmerje do ljudstva." "Ideja sokolstva sre di Srbov in Hrvatov." Nekoliko podatkov o turistiki v hrvatskih deželah", "Pogoji turktike v Srbiji. — Polit ičnozgodo vinski je članek: "Iz hrvatskih zgodovinskih tradicij." Srbohrvatskega teritorija se tičejo članki: "Ne koliko pojmov iz hrvatske prestolnice", "Z meje srbsko-ogr-ske." "V Z«dru pred vojno", "Dalmatinska Veneeija" "Jezikovni teritorij hrvatskosrbski". —- Današnjega jugoslovanskega gibanja se tičejo članki; "Hrvatska iu Jugoslovana!vo'". "Ideja u jedinjenja Jugoslovanst va' \— Končno se opisujejo Se odnošaji ined Srbohrvati in Poljaki ter f'ehi: "Poljske povesti iz srbohr-vatskega življenja", "Srbohrvati in Čehi", "Iz literature polj-ske o srbohrvatskih snoveh in "Kaj je iz srbohrvaščine prevedeno na poljski jezik?" Precej vse je Dresler podal, kar je potrebno, da se ve o nacionalnem življenju. Manjka še glasba in gospodarstvo. Bistvenih napak v izvajanjih ni. Vidi se, da je Dresler potoval po našem jugu iu na lastne oči videl n. pr. Zagreb. Zemun, Zader. Posebno pozornost posveča Zagrebu. "Zagreb je stolno mesto Hrvatske; to je njega yradni naziv, toda v prepričanju ali domišljiji Hrvatov lil mnogih njihovih slovanskih sosedov je on po naravi stvari sa me prav za prav stolica vsega južnega, zlasti katoliškega Slovenstva. . ." Posebno Čarobno se >;di, pisatelju, se v ranih jutranjih urah peljati iz Zemuna čez Donavo in se ozirati nazaj po Ze munu, "kakor iz bajke vzetem skupku palač in vrtov"'. V Za-dru.pa ne smeš pozabiti na večernem izprehodu se pospeti- na morski breg in na zadrske skale, kjer ti od morja piha ljub vetrič In pa pomorska vožnja proti Dubrovniku! — O hrvatskem du-hovništvu, njega velikem gostoljubju je svojčas pisal poljski publicist duhovnik Jan Badetn in po njem poroča sedaj Dresler "Ljudstvo je po naravi pobožno in globoko verno, dasi se njegova vera na zunaj ne kaže tako jav no in goreče kakor n. pr. pri sosednih Slovencih". Poljskem av torju se je še celo zagrebška po-božuost zdela bolj nemška, regulirana in mirna, nego "nafta, slovanska, ruska, v kateri srce, čustvo tako silno stopa, na zunaj." — O jugoslovanskem gibanju pravi Dresler: "Iz srbohrvatsko slovenskih pokrajin, ki so — to more reči brez pretiravanjja — raj Kvrope, saj so bogato obdarovane z vsemi lepotami prirodc od ledenih Alp do sinje Adrije iu do palm dubrovniških, bi se spričo gospodarskih in strateških o-kolnosti dala sestaviti držuva velikega pomena. . . In ravno to bo eden izmed glavnih rezultatov sedanje vojne; edinstvo in samo-odločevanje Jugoslovanov. Danes stoje na temelju jugoslovanske vzajemnosti prav brez izjeme vse skupine politične, vjie trgovsko-ohrtne organizacije, vse organi-lecije znanstvenikov, publicistov in literatov, vsi družabni sloji, duhovščina, meščanstvo, seljašt-vo in delavstvo, inladež itd. —- Ta pojav pozdravljamo kar najsrč-neje. Ves svet, ki iskreno slovanski ču v st v nje, gleda s simpatija na stremljenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki svoj cilj prej ali pozneje morajo doseči. To je prepričanje vseh ljudi dobre volje v vsej današnji Evropi."
F l.
kaj ju boljše Žrtvovati
ŽIVLJENJE ALI POSODITI DUTAR?
Ko se je vršila kampanja za prejšnja posojila sveftode in zrna-ge,je država od uas zahtevala ne samo posojila ampak tudi naše sinove, naše življenje, da se je uspešno vodil boj proti centrslnim zaveznikom. Centralni zavezniki so poraženi, toda kljub temu ima mo še vedno takorekoč vojne stro ške s prepeljeva njem urmade iz evropskih bojišč. To je treba plačati. Razpisano je sedaj peto posojilo svobode in zmage, država od nas pričakuje, da Ihuiio zopet podpisuli le obveznice, koli! ior nam le dopuščajo sredstva. daj na zahteva od nas, da bi dali naše sinove, ampak, da bi posodi Ii denar. Sedaj ne porrebuje več vojaštva, ampak denar, da mora plačati svoje obveznosti. Kakor se prej nismo odrekli, tako se tu di sedaj ne smemo in ne moremo Te obveznice svobode in zmage so najboljše od vseh prejšnjih, ker se glase na kratek termin in se najbolje obrestujejo. Vsakdo naj podpiše tega posojila, kolikor mu pripuščojo razmere in sredstvo.
V tem smislu je govoril gover-ner države Illinois ob neki priliki, ko je naslovil svoj poziv na splošno prebivalstvo države Illinois.
Združene države olajšajo, ker vsled ostrih karantenskih odredb preveč trpi živinoreja v Kanadi Najbolj trpe Živinorejci v provin-
eah Mauitoba, Saakatckewau in Alberta.
Živinoreja se nahaja vsled teh karantenskih odreb v Žalostnem stanju in če ne pride odpornoč, 1,0 pričela kmalu pešati, kar bo le n*
škodo deželi.
LADJE SE VEDNO POTREBUJEJO.
New York, N. Y. — Edward N.
Hurley, predsednik plovbenega odbora, je dejal, da je ob času njegovega bivanja na Angleškem rekel lord Inohcape, kateremu so pritrdili sir Joseph MacLay in drugi, da bo po sklenjenem premirju preveč ladij. Zgodilo se je pa narobe, kajti dejstva govore, da ladij primanjkuje. iiurley jc menil, da bo ladij najbrž še dolgo časa premalo. Po številu je ladij dosti, ali vsi pristani so tako za-basani z blagom, da je ueuiogoče misliti še dolgo časa« na reden promet. Največ zamude napravijo ladje v evropskih pristanih. Ladja, ki bi bila lahko razložena v nekaj dneh, potrebuje sedaj tedne, da jo razlože,
Amerika je dala na razpolago ladje, ki nosijo okoli 1,350,000 ton, da prevažajo živež v Evropo. Nekatere ladje odhajajo v Nemčijo, druge v Jadransko morje, tretje v Egejsko morje.
Zdaj popravljajo nemške ladje, ki odrinejo pol miljona ton vode in ki bodo prevažale ameriške čete domov. Popravila ua teh ladjah bodo kmalu izvršena. Parnlk "Imperator" bo baje prvi popravljen in napravi takoj svojo pot v Ameriko. Na teh nemških ladjah bodo opravljali službo o-meriški mornarji. Na vsaki ladji bo ostalo le par nemških neizogibno potrebnih rokodelcev. Dalje upajo, da najamejo tudi nekaj nemških tovornih parnikov, da tako odpomorejo pomanjkanju na ladjah.
STAVKA OOHJEOABCEV V ourcnruATJu
Cttadnnati, 0. — Tukaj je po-stal delavski položaj zelo kriti, čen radi stavke ognjegascev. 0g-njegastio službo sedaj opravljajo domobranci. Vseh ognjegascev je v stavki 480. Med njimi so iz vež-bani ognjegasci, ki se ob času ve-likega požara ne dajo nadomesti-ti z neizvežbaniiui ljudmi.
Zastopniki štrokbvno organiziranega delavstva so obdržavali sejo, na kateri so se posvetovali o položaju. Ti zastopniki reprezen-tirajo 49,000 organiziranih delav-cev in mestni očetje so v hudih skrbeh, kaj so sklenili, ker svojih zaključkov niso obesili na veliki zvon. Nekateri govore, da pride do splošne stavke iz simpatije, drugi zopet pravijo, da se strokovno organizirano delavstvo po-služi drugih sredstev, da spametuje mestne očete, ki neradi sliSi-jo, kedar gre za interese navadnih delavcev, pa če so ti delavci še tako potrebni v interesu obči-ne. Celo otrokom je jasno, da je treba izurjenih ognjegascev, če izbruhne velik požar, le mestni očetje, katerim je poverjen blagor občine, ne vidijo te potrebe.
mor, <la
stariši, ki pošiljajo svoje otroke v šolo, izrečejo 1 J* glasen protest	*
Ali bo prohibicija pomnožila armado brezposelnih delavcev? - Ce čitamo poročila, ki prihajajo iz prohibici-
aemtsvkov je Ikerarno-|/a«Hio\inskih. tako "Glavno sme ri hrvatske književnosti v 19. ve ku". "Boj slare gciteracije s po
INDUSTRIJ AVDETROITU JE OŽIVILA Detroit, Mieh — H A Weg
uer. šef zveznega urada za brez plačno pomrednvanje dela, izjav-
PIVOVARNARJI TRDIJO, DA 2% PIVO MI OPOJNO.
New Vork, If. Y. — Pivovar-narji v Nevv Yorku trdijo, da ni 2%% pivo opojno in da se tako pivo lahko izdeluje, ne da bi radi tega kaj trpele živežne zaloge. Pričeli so razvažati te vrste pivo, in na sodih je pritisnena znamka, da je pivo neopojno.
Advokatje, ki so priporočili pivo varnar jem to akcijo, izjavljajo, da prično pivovarnarji tudi v drugih mestih Združenih držav z razvažanjem takega piva.
V* pivovarnah Hoffmana in flambrinusa izdelujejo tako pivo že od prvegav decembra, odkar jc stopila predsednikova proklama-cija v veljavo.
Hoffmanove pivovarne so v začetku minolega tedna obvestile davčni urad, da prično razvažati te vrste pivo. Davčni urad jim ni izročil potrebnih kolkov za kol-kovanje piva in pivovarnarji so ponudili denar, ki ga davčni urad tudi ni sprejel. Šele po tej odklonitvi so se pivovarnarji odločili, da prično razvažati pivo, ne da bi na sodčke pritisnili kolke, kajti tako so jim svetovala njih advokata Elihu Root in VVilliam D. Outhrie.
RAZŠIRJENJE PLOVBE PO REKAH.
So pa mogoče še drugi vzroki, ki povzročajo, da nimajo dosti la- St. Louia, Mo. — Tukaj zboru-dij. Prevažati so pričeli vojake j je kongres trgovcev, farmarjev, tudi v Avstralijo. Mogoče so an-'industrijalcev in bankirjev, ki so gleški trgovci že odredili t je ne-1 zainteresiram v plovbi na rekah
kaj parnikov, da naloŽe pšenico, katere imajo v Avstraliji velike zaloge, kajti v vojnem času niso prevažali pšenice iz Avsiralije v Kvropo vsled prevelike razdalje in ker so na ladje prežale neruske potapljače v Sredozemskem morju. Te nevarnosti zdaj ni več, pa tudi pšenica v Avstraliji ima nižjo ceno kot v Ameriki.
PROFITARJI OBSOJENI.
Boston, Mass. — Pred sodiščem je stalo trideset trgovcev, ki so prodajali ribe. obtoženi profitar-stva. Sedemnajst obtožencev jc bilo spoznanih krivim profi«ar-stva.
Obravnava je trajala osem tednov in sodnik je dejal, ko je in štrniral porotnike, če je obravua vn dokazala, da so se ontožoici dogovorili glede pretiranih cen, da so kršili postavo.
KANADČANI VOOVARJAJO ŽIVINSKI KARANTENI
Ottawa, Oaa. — Živinorejci iz zapudne Kanade so se pritožili pri kanadski vladi, da so jim strogi ameriški karantenski predpisi znižali dohodke, ker zelo omeju
iu so organizirani v "Mississippi Valley Watterways Assoeiation." Zborovalci so prejeli rezolucijo. v kateri zahtevajo, da kongres dovoli takoj sto miljonov dolarjev za dovršenje vodnih projektov.
Poleg zahtevajo interesenti, da vlada zaradi štiri vlačil ne ladje in štiri in dvajset bark.
OLJNA DRUŽBA V TAMPICU IN ZDRUŽENE DRŽAVE
(Nadaljevanje s 1 strani) da ni misliti na posojilo, dokler ni preklicana določba, ki naklada tujezemsklm privatnim interesom v Mehiki posebni davek. 'Neki drugi vir zopet pravi, če bo Mehika tako skrbela za varnost, kot skrhe v drugih deželah, da bo dobila posojilo.
Fakt je tudi ta, da se je mehi-ftka vlada znebila nekaj starih tieinirnežcv, ki ao ji delali sitnosti in jo zapletali v mednsrodne homatije. Zapata in Blanquet st« mrtva, in če se mehiški vladi posreči prijeti še ViHo in Diaza, «* je rešila skoraj vseh prekuculmv, ki so Hi I i vsako minuto priprsv-Ijcni začeti novo revolucijo, r«
noj«idlienejših hrvatskih
joniških ust v \Vashingtnnu, bomo imeli toliko tajnih po- ijev", ' karakteristika lieajev, ki bodo zalezovali grešnike proti prohtbicijoni-|^mk* llteratare'^ "Največji ae On pra\i. da stičnim postavam, kot imamo sedaj delavcev v pivovarnah
in točajev v salunih.
kolenjem mladih". "Nekoliko [| ja, .da »Vsaki dan vprašajo skoraj j jejo izvoz goveje živine. Svojo U- 'jim je kdo ponudil denar. Ke*"
za delo se pa, vino morajo prodati na trgu * HlH,r »lede naravnega olja konča, 100 prosilcev, ]Winnipegu. na katerem je ceno 'm pokazalo kongresno saoedon/ pri glavi živine za dva ali tri do- kajti težko je že wlaj povedati, larje nižja kot v St. Paulu. Živi
pisale, mlajše
za •'»00 delavcev, priglasi samo do
■ionalni radovič
Im v prihodnjih pe-
poanik Hrvatov" (Pre {tih letih več dela v De*mitu kot
,ltwlu«trija v Detroit nI Inornjci žele .da
"O narodni srbski epo- delavcev
pejl", "Značaj arhskih narodnih ae razvija In potrebuje delavec/voz goveje živine
določba za n-iz Kanade v
kaj sklene mehiški kongres. Kupite bonde zmago!
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
1» urada na*OVX*OA ODSEKA
Uvažovanja vredno. Dobili arno to-le pismo: "Osmo leto sem že v vojaški službi. Izgubil sem v tem času vse, mater, očeta, edini brat je padel v Karpatih. Hoja mlada leta so prešla v trpljenju in gladu, ker ves ta Čas nisem imel človeka, ki bi mi pomagal lajšati trpljenje. Zgubil sem todi zdravje. Bil sem ranjen na desnici, posledica tega: roka je krajša in slaba. Nimam domovja, ne denarja, ne obleke. Pred vojno sem služil pri železnici. Sedaj sem bil nastanjen v Trstu. Ko so prišli tjakaj Italijani, sem se moral umakniti sem.
4» v Ii luknl nem službe
naj omogočijo vstop v rame pa
noge državnih alužb. Med rezerv __ JH
tdki (bivši dijaki itd.) sploh pa je brez vsake nevarnosti prišel do

uruogo inteligentnih mož, ki še ui- mov.
uiajo poklica in ki bi ai tudi radi	' Scheidemanu je tajil, da je nje-
zasigurali boljšo bodočnost. Naj	gova stranka zatajila oocialiaem.
bi se na merodajnih mestih tudi za	Dejal je .da razlika med socialni-
te kaj poskrbelo, mogoče s sličnimi	mi demokrati iu neodvisnimi ao
nohenzolleru prebivati v Nemčiji. Ijics, 15 princev in 10 prinevzinj. Po njegovem mnenju bi lahko pet vojvodov in ena vojvodinja.
Prusije je poslalu v pregnanstvo
pripravljalnimi tečaji.
ciaJisti je le ta, da prvi gredo po-
r - »------------------- J- .» .M, ....	J...
Politična modrost nekdanjega časi, medtem ko bi zadnji radi ua avstro ogrskega generala — viali-| redili en sam skok, toda cilj tdieh oe. Slovenski častnik nam piše: je eden. Večinski iu manjšinski Bilo je letos v poletju v mestu L. socialisti ae bodo kmalu združili v na Laškem. Sedeli aino pri obe- eno politično stranko, kakor so du. Prvoaednik je bil general K.. I bili združeni pred vojuo> bplošuo znan kot skrajno neulju j Dalje je Scheirehan tajil, da je den, ja, naravnost oduren človek, bil v kakšni zvezi k kujezrjevo vla-
Zivim tu v bedi. Lskal sem službe pri železnici, a je nisem dobil. Te dni pa sem čital v listih, da je vlada izdala razglas, naj se javijo vsi nekdanji rezervni častniki, ki so začasno brez civilne službe, če*, da dobe plačo za tri mesece. To je prav 1 Toda tudi za vojake invalide, ki so ostali brez službe, bi se moralo nekaj storiti. Naj bi se jim izplačala vsaj enkratna podpora, da bi si mogli nabaviti civilno obleko in si poiskati eksistenco. IT-pamo, da ta poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi."
Iz Logatca. Malo se čita o nas in "naših" Lahih. Svetujemo v prvi vrsti onim, ki potujejo iz Ljubljane preko Logatca, naj pazijo na denar, kajti tu Lahi vsakega preiščejo in hočejo na čuden način vrednost našega denarja "zbolj-šati". Občinstvo, ki potuje do tu. naj dobro skriva denar. Hud lov je tudi na časopise. Prepovedujejo tudi živila sem prinašati, ker pravijo, da se s tem dela draginja. Sami ue dajo živil, pač pa oblju-bujejo na cente moke, riža, makaronov, kave, soli, masti in olja. Toda do sedaj je vse le pri obljubah. Prvotno so sestavili proračun za ve« mesec za živila, a sedaj so skrčili le na 8 dni. Torej za 8 dni bodo dali, to je zadnja obljuba. Dobro hočejo skrbeti za "laške" Lo-gačane. Sicer «e pri ljudstvu do-bro prikupujejo. Menjujejo za kokoš kavo, riŽ, makarone. Takisto tudi za jajca, krompir, zeljnale glave. Prav dobrdše menjUje. — Snedli bodo že fie, pustili bodo kn-vo brez sladkorja. Posebno jim di-še jabolka in hruške. Dobro osrečujejo svojo "novo zemljo", katere nočejo zapustiti. Greben, jim je celo tako zrastel, da so v gostilni poteptali sliko našega dr. Korošca. Spoznavajo menda počasi, da jim bo treba odkuriti nazaj v laški raj. Radovedno povprašujejo kaj pravijo v Ljubljani o Lahih.—Kdaj bomo rešeni te more? Pošte ni uikake, s časopisi največja revščina. Tolažimo se pa s tem da smo prebili dolgo vojno, ni nas zadušil niti Nemec, niti Madžar, preboleli bomo tudi "laško polen to". Takrat bomo vstali in prihi teli še bolj poživljeno k materi Jugoslaviji in se krepko oklenili nje nega varstva. K temu naj pripomore vztrajnost in potrpljenje posameznega Logačaua!
Tuchsovo posestvo pri Celju je kupil narodnjak Gregorič Ksrol. velet ržec z vinom.
Poduk v angleščini. Z ozirom na veliko zanimanje za angleščino in vsestransko povpraševanje po učnih močeh se prične angleški učni tečaj, za začetnike, najdalje 8. decembra in traja do konca aprila, po 3—4 ure na teden, po potrebi v oddelkih. Dnevi kl ure se določijo po dogovoru. Ukovina znaša 1« K na meneč. Poleg teag vplača vsak-do ob vstopu 10 K varščine, ki se
Proti koncu obeda se general nenadoma oglasi in — ne da Iti se bilo poprej pri njegovi mizi kaj polemiziralo — izusti "krilate" besede: "Ne razumem cesarja, kako more take šufte, kakor so ,.. v avdijenci sprejeti. Te lopove ("diese Kerle")... bi bilo treba najprvo obesiti in potem bi kmalu nastal red in mir." — Imenoval je obakrat imena par odličnih C'e-hov in enega izmed prvih in najzaslužnejših slovenskih politikov. -— Po teli brezobraznih besedah jc nautala tišina, nihče ni k stvari ničesar pripomnil. Največja njegova podlost tiči v tem, da je izustil to žalitev tako javno, vpričo toliko častnikov, med katerimi nas jc bilo dokaj Slovanov. Karakterističen donesek k našim analom, <cko se nas je naravnost tiralo in sililo, da postanemo narobe-patri-jotje!"
Za zlati zaklad države 8H8. so
dorovale pri mestni blagajnicl jubljanski: Gdč. Iv. Beree, srebrno zapestnico, zlate uhane in 'zaponke ; gdč. Jos. Milavec, Jesenice, več zlatih in srebrnih predmetov; gospodični Slava Česen in Silva Lavrenčič, več zlatih in srebrnih prstanov, verižic, in drugih predmetov; gospa prof. Tavčarjeva, več zlatih in srebrnih predmetov; gospa Marija Milčinskijeva, soproga sodnega nadsvetnika, 1 zlato zapestnico, 1 zlat obesek in zlat prstan; gospa Rahnetova, soproga notarja na Brdu, 2 zlata prstana. Istotam so vplačali prostovoljni narodni davek sledeči darovalci: Tvrdka Grkman in Lenassi 2000 K; gdč. Frančiška Goršič 50 K: gdč. M. Medved 20 K; g. Ignacij Žavgi 30 K; g. Alojzij in Jos. Juh 50 K. — Slovenci in Slovenke! Naj bi se našlo med nami mnogo posnemovalcev. Zbiranje darov in prispevkov še ni zaključeno. Vsak
do in da jc pomagal pri intrigah nemškega generalnega štaba v Wusiji. Dejal je. da mu je znano, kaj so njem pisali v Ameriki iu ua Angleškem, toda dotični dokumenti so bili ponarejeni iu vsu Viiebiua jc izmišljena.
Nad&ljna poročila o porazih boljševikov.
London. — Z Dunaja jc prišla vest, ki izvira iz ukrajinskega tiskovnega biroja, da so Ukrajinci zajeli prvo holjševišško armado, ki je operirala v okolišu Ho me) a ob reki Pripet. Ukrajinci so baje vplenili 20,000 pušk, »5 topov in 200 strojnic.
Pariz, 21. apr. — Krimska vlad« je dospela v Carigrad. Zavezniki so izpraznili Sdjaaiopol brez boja po dogovoru zboljševiki, n kateri mi je bilo sklenjeno osemdnevno premirje. Sebastopol jc zdaj v ro-kuh revolucionarnega odbora.
SUveoska Nirodu
Podpora« Jedaota.
33 člauov cesamke iu kraljevske dinastije, vštevši kajzerja. cesarico, 20 priueev iu 11 princeziuj Hruusuiek je bil še najbolj Teven j
ua vladarski žlahti; od tain je šlaiomvNI STAN« >007 00 ga UWNOAU AV*.. CHICAOO. ILLINOIS
le vojvodsks dvojica s tremi ot,i-|	ouivm ODBOR ZA DOBO 1919-1MO.
IzTrševalni odbor.
196 Američanov ubitih in 332 ranjenih v severni Rusiji.
Arhaugelsk, 19 .apr. — Ameriške'čete na nriiangalski fronti ima-1 jo od začetka operacij do danes 528 izgub; med temi jc 1% mrtvih iu 332 ranjenih.
Boljšcviki so sporočili, da so podali v Stockholm štiri ameriške vojake, ki so bili vjeti meseca novembra. Vojaki so na poti domov. Boljše vik i imajo navado, da vjet-nike dobro poduče v boljševizmu in potem jih pošljejo domov.
Razno.
Angleško delavstvo vztraja pri zahtevah.
London. — Zastopniki trojne zveze rudarjev, Železničarjev in
* i" •*• j v i' : .. »i o< ii ur* i transportnih delavcev so zadnjo najmanjši dar, bodisi v zlatu, src- ^ J	y H0UlbpftrtU( dll
mora parlamentarni odbor stro
bru ali gotovini sc hvaležno sprej me. Darove prejema ob delavnikih
me. uarova preje,„*	j! kovno-unijskega kongresa takoj
med običajnimi uradum uram.	k(|||ffrwutM whfr|IBhl
mestna blagajniea ljubljanska. Is Stranj pri Kamniku nam po
ročajo: V nedeljo je sklical kano
eij, da se dogovore, kakšne korake
bo delavstvo zavzelo napram vla-
L ,	""®;!di, ako zadnja ignorira njihove za-
nik Lavrenčič shod v društvenem ^^ Uj ^ |||||t pre<UoUne ntt i«„.
donski konferenci, namreč: umak-nitev predloge za prisilno vojaško službo, od poklican je čet iz Rusije, odprava blokade in oevoboditev zavednih nasprotnikov vojne.
domu v Stranjah. Udeležba je bila velika zlasti s strani ženstva. Značilno je, da so zborovalci kanoniku povedali v obraz, da se ne marajo več pokoriti ljudem, ki imajo atike z dr jem ftušteršičem, in ki so bili stebri bivše avstrijske vlade. Nato so zborovale! zapustili dvorano, v kateri sta ostala na to sama kanonik Lavrenčič iu domači župnik. Kakor se vidi iz tega dogodka, je šušterčijanstvu v našem narodu trajno odklenkalo.
REVOLUCIJA zmagala v NEMŠKI AVSTRIJI.
(Nadaljevanje s 1. strani.) I jena posredovati med Kstonijo in sovjetsko Rusijo za sklenitev
miru.	,,
Berlin, 21. apr. — 'Tageblatt poroča, da je bil aretiran neki Runge, ki je obložen, da je ubil dr. Liebknechta. List doda je, da
Italijanski listi napadajo Wilsona
Rim. — Tukajšnji listi so pričeli objavljat i sistematične napade na predsednika VVilsona iu mirovno konferenco. "Tribuna" na pri
ci. Državica Reuss, ki obsega le eno tristotinko Prusije, je iuiciu 3C> rojalistov. Druga državica Lippe je odpravila 24 krpnancev. V S<diauuiburg Lippu, ki meri le 130 štiri jaških milj, jc bila ena vladarska oselm iui vsakih pet1 kilometrov. Tam je bil vladajoči princ iu sedem princeziuj.
Švica je polna skamonarhov in pregnanih aristokratov.
Ženeva,—Švica je postala zadnje pribežališče bivših monarhov iu njihove žlahte iz centralnih držav. Uradno poročilo se glasi, da je švicarska vlada pravkar dovo lila štirim avstrijskim nadvojvo dom — Maks, Friderik, Evgen iu Kari Ktienne — da se smejo naseliti v ftvlcl pod pogojem, da ne bodo uganjali nobene politike ali kakšne monarhistične propagande. Nadvojvode bodo bivali zr-časno z bivšim cesarjem Karlom v \Varteggu. V kratkem priroma v Švico pet drugih HabHburžariov in čuje se, da bi prejšnji nemški kronprinc tudi rad zamenjal llo-landijo s Švico, — Dalje poročajo, da pride v Švico bivši bolgarski kralj Ferdinand. Grški ek»-kralj Knnštantin je tudi v Švici. Švicarsko ljudstvo nič kaj prijazno ue gleda nepovabljenih gostov in se vprašuje, od česa se bo ta sodrga živela.
OPOJNE PUAČB SE NE MO REJO TRANSPORTIRATI 8KO ZI SUH" TERITORIJ.
Waihington, D. 0. — Najvišji
urnAvm opis*. raSDSZDNlK. VtoMM Caajlnr. sesv-ss S«. Unas An, roorazosEDNiKi a«mm ntmi. a« ia,	h.
TAJNIK« j«fc* Vwb*W, »TO« Sa. Uma« An. GUmo, TAJNIK BOLNIŠKEGA ODDELKA i r.uJ Ivm, SMI-S* 0» BLAGAJNIKI AjiUS J. TMWVM. In I, CUw«, UL UPKAVlTZLJ OLASILAi PU* Ototoa. SSST-SS Sa. Ufofcii Av«. POHOTNI
J*S® Suknji. »nSiaa Um SSI,___
Jato Vmšumttš. atlfarli. Sertagiuia, UL r, I« Iti, luVrta, Okla.

Praak kmk, S«eo PrMMr Av«.. CI.v.ImA Okla.
aOLNIŠKI odsek. oskkdnjk oaaoŽJEi p««i a«r««r. >wina>, sssr-ss s*. u»»«»w w. vzhodno uaaolJKi ri*i.n.k, lw sss, Qi<Qp m I, P*
A»t~ u,m+. Um is, wi+ Ns** P* ZATADNO OKKOŽJKi Aataa žulae. Um 10«, Otm«. Kmi, m Vm K«k*r. Um s4s, OUk-y MIm* m
Nadzorni odbor.
i4sis Hala An. t sl. Kvatatk. An, flaoalaa
Tiskovni odbor.
^ j^i iT
»I
SS
sa. fi^niili ■mvi rtaim.
sis sisa sl
ZDKUflTVKNI___
PKKDSKDMiai Prvak AlO, SIS« 1» C»vtart In, J«to TrUli.	i
JOS« Ovm.	Marv UlnK
vem OVNI ZDKAVNIKi Dr. P. J. Km«. um sl OWr An.fluihaj ODOOVOaNl UEEDNIK MPKOSVKTK"l J«*» bwaa. POZOBI — Vm tam italU»in la •inrt, U m Utoj« «L SmUitao« p**. mJ m mASJsJ« m amtovi Jato Vi«mto»> SSSf-SS U
paSM HoOMOMto |ktoaM| OflMO	
mm* a »i	SO »aa tov )« V M
fihiisp, sms-	m 0a LmOO Sm,
STRELA JE UBILA PET KONJ.
Oreensburg, Ind, — Strel« jc uda l ila v hlev farmarja Humor
________^ -» -	. .. .Mci jintie«, ki ima svojo farmo
sodišče Združenih držav je razso blizu NVa.vneaburga. Str«l« je sadilo, da Recdov prohlbicijonlški pallla v hlev in v njeni je ostalo
zakon prepoveduje prevažati o-pojne pijače skoz «uh teritorij, če služijo take pijače vŽivsuju.
Homer Gudger jc bil aretiran v Lynchburgu, Va., na osobnem vlaku, ko je bil na potu iz Baltl-morja, Md., v Ashvllle, N. C. Zvezno dlstriktno sodišče je potlačilo obtožbo proti njemu, češ, da nI importiral opojnih pijač v suho državo, ampak jc imel opoj no pijačo le s sabo, da jo prepelje v drugo državo, v kateri jc dovoljeno točenje opojnih pijač. Državni pravilnik ni bil zadovoljen s pot lačen jem obtožbe iu ii-peliral je na najvišjo Inštaneo, ki je razsodila njemu v prilog.
V zadevi Andreiv D. Barfmur-ja jc najvišje sodišče potrdilo njegovo obsodbo. Na njegovem domu so našli več kot eno g«lono vin«, ki g« sme imeti po zakotni države Georgije doma. Barhour se je zagovsrjsl, du je Imel vino doma. šc preden,so prohiblcioul-škc določbe postale zakon.
LETALO V SLUŽBI PROTI OOZDNIM POŽAROM.
Denver, Golo, - V narodnih šu-lueh se kmalu poslužljo letal in
pet konj, ki so bili omamljeni od nje. Hlev je pogorel do tal. Farmar je ravno stopil lz. hleva, ko je vanj udarila strela. Tu jc bilu sreča zanj, kajti postal hI bil žrtev strele, če bi se uli času treska nahajal v hlevu.
uicr piše; "Zastonj jc pričakovati /,r«koplovov proll požarom, kaj dobrega ml pariške konfercu-
Letalci sc hislo dvignili z leda izslede
ee, na kateri vlada misel iu volja1 ,M|WI|I visoko v zrak, ... ........
enega samega človeka. To jc mož, K0JM|IU. požare. Letala bodo o-ki živi v svetu abutraktov, dolier |)r<.|H|jena z brezžičnim aparatom,
se kmalu otvori sodna razprava
«.ii iiu vnn»|»u i« •» --- - ----» —	, _	i
vrne koncem tečaja, ki pa jo iz- proti Hungeju. gubi, kdor brez opravičljivega vz
toka opusti pouk med tečajem. Za (iijaštvo znižane cene. oko se jih oglasi dovoljno število. Kdor f želi udeležiti tega tečaja, se oglasi
v soboto 7. decembra od 4.-5. ure soba štev. 33. (III. e)., I. nadstrop-popoldne ta II. SHS. gimnaziji,
mož, toda površen, da bi se razn mel na vprašanja, ki prepletajo tivropo, najmanj pa pozna naše jadransko vprašanje, ki nas tako direktno tiče. VVilson nima uiti toliko moči, da bi zagotovil mirovno konferenco o ratifikaciji
da hi h ko sporoče, kje gori. S s«
bo bodo imeli bombe, nabite m kemikalijami, ki služijo za gašenje. V zračnih ladjah nameravajo pre. peljavati ljudi za gašenje gozdnega požara. Ladja bo opremljena z lestvo iz vrvi. po kateri »e
iiiii ii.' "■ .................7 oa 7. ic*l \ 'i i.» *i.i. i''
njegovih idej in činov v Ameriki s: t»ocl«» gasilci spustili na tla. celo njegova lastna stranka mu ne j	^ letalske postaje za ga
zaupa. Strah nas obdaja, če pomislimo. koliko mladih Italijanov je moralo preliti svojo kri zastonj
vsled napačnega Wllsonovega poj movanja italijanske zgodovine."
Scheideminn pravi, da se ne boji boljševikov.
Berlin, 21. apr. — Filip Scheide mami, predsednik sedanjega nem škega kabineta in glavni pristaš
EntenU pHpoma Kolčakovo vlado?
NVashington, D. C. ~ Tukaj
šcuje gozdnih požarov ustanovi v Piku. Man Kabelu in Coloradu, Sedaj je bilo gašenje gozdnih požarov zelo otežkočeno. G«sibl so morali napraviti več ur fmta na konjih , ali mirtorcikljlb, zdaj IhhIo pa lahko na mestu, še pre. den m* oir«*nj razširi v požar.
Možne* ki plačujete račune za obuvalo , cele družine.
Mr H,1t*l<orem«u hodi 18 milj na dan, iei j« piomonois v Allnt-town,	l/na.rl jr, d« čevlji t
navsdiiiitu |Kidplati irpc ni mroac. l'r«vi p«, 'tu je noiil pur čevljev r Neolin podplati več kot «lrvet m«»r-rev. V trku tc«a	je prehodil
nad 4000 niil|.
Njeituva i/ktiinja kaie, da lahko veliko prihranil pri čevljih, alui preskrbi* /a »vojo družino čevlj* » Neolin podplati, no i iii »e bodo vrliko dalje, kakor navadni |>odplali, kl »• hitro »tiaajo,
Dobil lahko čevlje i Neohn podplati kakrlm-koli vr.tr bo» ei. ( rne .o približno i.tr, kakor m čevlje navadne trprino.lL včaiili »o le nižje. Ako tvoj prodaialn nima kiojs kakorinrga hočeš, ti jih lahko hitro prekriti. Izdeluje jih Th« tioodyear Tire a Rubber Co., Akron, Oliio, ki drla tudi lahkenot« pete, katerih lrpe/no.1 je vajsillčrua.	*
IkpJiaSolea
KRASNO IZBRANO SLA00.
Tavžentrože, lipo? cvet, kanali-oe, lapuh, hvošč ali preslioa, sladki janež in Izvrstni krmi Čaj, to je sedem rasnih izvrstnih domaČih zdravil in poučljtva knjiga "Mali domači sdrarnik", vse skupaj sa-varovano potom pošta sa $2.40, po zavetju 10 centov ve«. Tekom dol-ge zime se taki pripomočki več • krst selo potrebujejo \ naročite jih sedaj, ds jih bosts imeli pri rokah.
Sa draga domača sdravila, kajti jas jih imam v zalogi, pilile po brezplačni
MATH PEZDIR.
T 0. Bos 779. 01(y Bril >U , New York, N«
"Prosreta" pilo a blagootoaje ljudstvo. Ako so otrinjU o njenimi idejami, podpiraj trgoveo, kl oglašajo ▼ Prosvetl — V salogi Imam vse m vsakdanje potreblU-no po smerni oonft«
ANTON ZOENIE.
Herminla. Pa.
POZOR ROJAKI!
Ali st« si kupili Delnles od Amer-I ican Amuaemant k Th«str« Co., >o .o ae Vam nudil« po |1.00 vsska od katerih J« dano« eona $1 H sa-J zato kar Drulba ««d«J vlastttjo 4 (iladaliAča in k«r «Um Drulblaa
v vda
kaj zato kar Drutba Md«J, 4 (iladahAč« In k«r »Um bru vradnoat ra«t« In satorsj soveda ni lialnie« na m»r«Jo oitatl ns oni seal. Torsl «11 boata I« čakali da kupila li»lniča ko bodajo M dražja, M od* InAujta n« Jutri k »r hoda mogoše
laAajto n« Jutri ker hoda mogoSe pra-poano naročita to dana«. Rojak«, ka-taH so v bliflnt Plttaburg«, vabun..
NA PRODEJ JE
40 akrov farm«, le r»«/j milje od mesta Bovey t'lty, Mlnn. H nkrov jo izčiščenega, nova dve nad
stropna hiša 28x10, dve sobi spo- , w T ..............._
ds j in 27*ir» spalnica zgoraj, klel da al stvar o«atno ®fl»j»«j«|»J P^
•podoj .....H 10x1«. Podlaga j...... 0 ™J^H
zidana iz kamna pad hišo Hlev	f-
za 4 krave, kokošujak meri 1x12, w • automOtilUka garaža l«x14. dobra + +
voda, dobra ceat«. Slovenci so so j____"
aedje Pišite d«ues na naslov So veri Pltman, R, 7, Bok 22, Bovsy, Minn.
kj
RAD BI IZVEDEL
nahaja ANTON TOMA-
Pozor rojaki!
Poročati linam žalostno vest, ds je puntal žrtev razmer rojak ANTON NOVLAir. Umrl je dne It april«, 1HIV iu dom« ja bil t*
|CJ«I (IHlin v iiii.>-	—-------
«i - - - - .'-Ivi.,. »
POSTAVA ZA KAZENSKO DE LO PODPISANA
Albany, N. Y. (jovemer j« ogo, ki do
/m njegov naslov naj mi ga ua
r________ir)«H naj .e prijavi ua tpodaj o
stam In avtomobilom z« i/knz, do /načeul na.lov : Lovrenc I ran .,
i 147 Dezia Street, Msiisfkhl Ohio
icoderni fUolog, bivši slušatelj iU v Nemčiji n. nevarno«.. ......ii, Združene drža Ve Albany, N. Y
lMidonako univerze.	boljševikov uiti od monarhislov. V.j«, Its ija in Mrnw ^ ^ v |MM,pU(|| H.govo predi ......._ ......R _______
Slovesnosti v Trsta. Rim. dec Mjševiška nevsrnost bi Isbko prtposnsn »v«	^ vo|j(|j#, d- kaznenellzilelujejo i/IIIIMj( Ae lioile pa ssa, č|t«l t« o
"Agenzia Štefani" poroča: "Vr- p,4šla, ako zavnniki vsilijo Nen,- (»n,«ku ».turgs	kl sf««J«	- > .........................I.....
bovno armadno poveljstvo javljs, čiji krivičen mir In če kmslu ne ko vt.do^akor	fj
da so v Trstu na izredno slovesen cnlpravijo blokade, k, je kriva, do asu mir I rsj« ^	ko jt- ^catnik pl.čsl davek,
način obhajali dan, ko je potek, | ni dovolj živil in veliko brezpo- ^g.jmlgjdl jjjjjj ^^ y
mesec, odkar so Italijani zasedli «*dno«ti.	.....	Vt » _M«(iw.iitovl&kimi vodi
tZ V»j."vo in civilno prrf.iv.l- H. h.i.l. n,.n« jr pnvd.rll. fl« f l nmklml prot. k IjtovMk.,,,.
M7oj.vv.Ukih »M u|Hil- ni-atki d»U..ki in vojaki	v N.ndonu _
tij.valo ulio. in m.nif..U- boij d«.okr.t^ni kot	nmuM(. di^tij. J,
r.lo » ujrfinjenj. t lulij«. Ito »ni in njihov ,*dn» kon«r..	. " W 61«or n^J.
vo« iiu in dru«ih živil j« in.tno k««l. <1. ,"w"1	r,^,. _ vTi7n.mttl prof«..r>kl .*n» ..	,
dvignil -or.ln. n.vdni.no.1 ljn.1 m.n..	^.....^H" ......""f	...........
JT VZZZm* u-Jno morajo v.- ^M4«n.nn p. ...jlov v J™^	K*U M. — «•!
•Unovljeni po«lml K«nl. ki ji»'proti Irmv, d. ... hi »»'I VUJ«. Il.v.nik«, kj.r J. p««l" kr» J, *
r» j*	»»■• j" »»' ' » " » • »	»»	i v*	»»*• '	------w
?A(\ doma iz Garlieka pri Novem	UA^NK pri Griisupljoin v Ljub Gradu u« Primorskem. Prod *li |ljanakl okolici. Htar je bil 40 let.
rimi leti bilu sva skupaj v Cleve	Ako «e nahaja v Združenih drža
lanilu, ob i o iu od tistega Č«.« pi	v«h ksk njegov aorodulk, brst sli
nisem več nfče««r ališ«l o njem	-.catra naj pride fe le mogoč« hitro
Prsv ul jtuioo pro.im v m* cenjene	uli takoj sem na w«d Frankfort,
rojake » C Le vel« ml u. «ko kdo ve	ni. In naj s« zgla»i pri meni. De-
narja je okrog $700,00 in je treba vedeti komu naj se to Izroči, In poravnajo eventue ui stroški.
Oglasite se prit Ooorie Svojt, P. O West Frankfort, IU
100,000 TON SOUTRA BO PRO DANIM FARMARJEM,
NVashington, D. C Vlada »e jt odločila, d« prod« farmarjem i.ad 150.000 Ion sotitra po režij ■ Farmarji bodo prihrani
(MM. kl mt—	«•»•«•*•	vi lato«
Hrvatsko* Slavonijo, Dalmacijo in Bosno
1000 KRON $80.00.
EMIL K18 S. Slusiklp TltklU fc MMH Eirtmi
i«a aacoMn avs. a*w voaa. n. v.
<S«»b« *• »•laavvliMa I.
laalt
\
Ameriške vesti
karneval zločincev
v OHICAOU. Chicago, 111. — Odkar ja bila postavljena prva hiša v Chksgu,
• i fi *	tolibu iimnpnv
Iu tako se vrste /.ločini dan za dnevom, ropi, umori, vlomi fn cestni napadi, vmes pa izvršujejo žepni in avtoinoidlski tatovi svoj
zločinski poklic.
ni bilo izvrženih toliko umorov, ropov in cestnih napadov, kot se daj. Ve mine dan, da ni izvršenih več cestnih ropov in nspadov, vsak teden pa najmanj po eden uli pu še več umorov. Zdi se, da je človeško življenje izgubilo vso vrednost in da ljudje niso varni pred roparji in morilci na domu, na ulici ali pa na javnih prosto rili.
Načelnik detektivov podaja iz jave, koliko sumljivih oseb je a-retiral, policijski načelnik pojasnjuje, koliko novih policajev je dodelil policijski sili, da bo poli < ija kos svoji nalogi. Po vsaki taki Izjavi pa poročajo dnevniki o novih roparskih napadih in umorih. Če bo zločinski svet svoj kar nevsl še dalje tako nemoteno Is-vaja I, bodo logično nastale raz mere, ko ne bodo ljudje več varni svojega življenja na svojem domu,
Roparski napadi, vlomi in umori so se tako pomnožili, da časniki že ne morejo prinesti vesti o vseh takih zločinskih činih, ker bi morali svoje kolone napolniti samo s čtivom o takih hudodelskih dejanjih in bi ne ostalo prostora za druge važne vesti.
Krnil A. Zahn, lekarnar, se je sam nahajal popoldne ob štirih v svoji lekarni, ko je vanjo nena doma stopil bandit, ki mu je uka zal, naj mu izroči denar. Stari mož se je postavil tolovaju v bran iu bandit je oddal nanj strel, ki l<a je podrl na tla. Krogla je za dela žrtev nad srcem. Takoj po oddanem strelu so prihiteli sosc-dje ua pomoč, toda bandit je že pobegnil in je postavil tako razdaljo med sebe in svoje preganjalec. da ga niso mogli dohiteti.
V st snovanje vdove \lary De-hachove je vstopil maskiren bandit, ko je kuhala večerjo. Oropal jo je za $3,200, ki so bili v kover t s h, prilepljenih nn dnu predala
Saluuarja Hunisa sta ustavila dva bandita, ko se je približal stranski ulid na Kilhournovi cesti. Pobrala sta mu $1,200.
BANDITJE SO UKLENILI
183,538.
Chicago, 111. — Trije banditje, eden med njimi zamorec, so oro-paji sla Halsted Street banke. Rop je bil izvršen na vogalu Devet iu šestdeseti cesti in Lowovi ulici.
18-letni James Dugan je bil na potu na prvo narodno banko. V torbici je nesel za $2,000 papirna lega denarja, za 2.748.K9 kuponov zadolŽnie svobode in skoraj za $29.000 čekov. Ko se je približal vogalu Devet in šestdesete ce-ste, se je ustavil pred njim rdeč avtomobil, iz katerega sta skočila dva bandita, ki sta ga zagrabila za obe roki, zamorec, ki je ostai ua avtonudiilu, je pa nanj zameril samokres. "Daj denar," sta
železniška družba izgubo, ker plačuje uslužbence po mezdni lestvici delavskega vojnega odbora, komisija pa ni dovolila povišati voznine.
Dejstva govore nekaj drugega. V prvem četrtletju ni imela družim prav nobene izgube, čeprav se ui voznina povišala in uslužbenci prejemajo povišano mezdo. Odkar postajajo razmere normalne, se je pomnožil tudi promet na cestnih železnicah, cena materi jalu je pa pričela padati. Dohodki družhi se niso znižali, ampak so se povišali. In če danes družba prihaja v javnost z izjavo, da ne more plačevati dalje sedanje mezde, ako se ji ne dovoli, da poviša voznino, je to zvijačna poteza, k
ZDRUŽENJE DVEH SREDNJE-AMERIŠKIH REPUBLIK.
katero namerava povišanje voznine
družba doseči
ROPARSKI UMOR.
Chicago, 111. — Štirje zamorski mu zakričala bandita. "če ne, ti banditje so ustrelili salunarja, ki izplhneva možgane." Iztrgala sto He je njim postavil v bran. Avto-mu torbo z denarjem in skočila na mobil, ki so sc ga roparji poslu-
NAZNANILO IN ZAHVALA
avtomobil, ki ga je zamorec ta ko j pognal..
Avtomobil so našli pol ure kasneje razbitega na Unionski cesti. Šofer se je zaletel v teleofnski drog. Avtomobil je ukraden prej-šno noč.
CESTNOŽELEZNtfiKA DRUŽBA PRIHAJA Z NOVO ZVIJAČO.
žili na svojem tolovajskem izletu, so našli razbit na Crystulovi uli-
Banditje so vstopili v salun Paul Brcbacha, ki se jim je postavil v bran, ko so mu zaklicali, da
naj dvigne roki kviško. Banditje so ga na mestu ustrelili. Že-iiu je takoj prihitela v salun, ko |je slišala počiti strel. Našla jc svojega soproga ležati za točajsko
mogoče družbi obratovati cestne železnice brez izgube.
Odgovor je zvijačen in hoče javnosti prikazati, da ima cestno-
more! so me." Po teh besedah je omedlel in odpeljali ao ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
Chicago, 111, — V tem tednu mino, ki je zakHcal: "Štirje za-pričakujejo odlok komi.dje za javne potrebščine z ozirom na povišanje voznine na cestnih železnicah. Cestnoželezniška družba se je zadnje dni pred odlokom po* služila zvijačne poteze, da vpliva na odlok komisije.
Cestnožclezniški uslužbenci zahtevajo, da se jim ne znlž;, mezda po sklenjenem miru, ki jim jo je priznal delavski vojni odbor. To dejstvo je porabil L. A. Busby, predsednik ccstnoželezniške družbe, da napelje vodo na mlin koni-panijc.
Predsednik kompanije pravi, da ravnatelji družbe ne marajo znižati mezde, ampak povišati se mora voznina, ker drugače je ne-
ŽELEZNIŠKI RAVNATELJ JE NAKLONJEN DRŽAVNI KON TROLI NAD PLOVBO PO REKAH.
Washington, D. 0. — Železniški ravnatelj llines je pisal senatorju Fleteherju, da bi morala biti plovba po rekah in jezerih bolj tesni zvezi z železnicami. Pismo tvori odgovor na vprašanja kongresnikov, ki bi radi izvedeti, kakšno stulišče zavzema železniška uprava napram plovbi po rekah in jezerih.
Milica je priporočil, <> se železnice vrnejo privatnim podjetnikom. tedaj naj ostane plovba po rekah in jezerih peni vladno kontrolo.	i

Z ognjem in mečem.
SOODOVINSKI ROMAM, Poljaki spisal Sianldawiwics. — Poslovenil PodravskL
Nadaljevanja.
"Hvala Bugul Hvala Bogu! Sedaj pa stopim k molojcem. . . da pripravijo konje za pot. Na noč odjezdimo."
"Torej vendar le pojdeš?"
"IImel in Krivonos, oba sta ukazala. Ti sama si videla, da bo vojska. . . To sem tudi čital v Baru v pismu llmelilickega."
Bohun ni znal čitarti, toda sramoval sc jc povedati, da bi ga ne smatrali za prostaka.
"Nn, pojdi torej I' reče vražarica. "Srečen si, ker postaneš bet man; videla sem nad teboj tri kuučuke, kakor svojih pet prstov."
"I let man postanem ter vzamem kneginjieo za ženo - meni ni treba jemati kmetice!"
"S kmotifo Id gotovo drugače govoril, toda pred kneginjieo te je sram. Ti bi imel biti rojen l.iih "
"Snj tudi nisem slabejšl nego so Lahi."
Pri teh besedah je šel Bohun v hlev k molojcem, liorpina pa kuhat kosilo.
Nn večer so bili konji pripravljeni /a odhod, todn rokovnjaču se ni mudilo oditi. Sedel je v sobi nn kupu preprog s toorhnuo v roki ter gledal svojo kneginjieo, ki jc že vstala iz postelje iu sto-pivši v drugi kol sobane, tiho moli rožui venec, ue meneč *c /n Bohuna, kakor bi ga niti v sobi ne bilo. i »n pu je zvesto »ledil vsaki njen koriik, lovil z ušesi vsaki njen rdihljcj terjam ni vedel, kni u.i j počne. (Mpiral je lista, du bi govoril, todn besede mu niso hotele pri t i / jeziku, Kozak je postni mahotrčen pri pogledu Idede, molčeče deklin«, / /uprtimi usti in iingrhaučenim čelom. Trike nikdar ni videl poprej Bohun. Nehote se spomin \«-軫ro\ \ Uo/logih. ko je sedel s Kurčeviči pri > hrastovi mi/i. Stara kneginja ji* luščila seme soln« ntc, knczlči so sc igrali s kostmi, on pn |c /rl v /nl<> kneginjieo lako, kakor jo sedaj ogle duje Tnkrat je bil h rečen . ko j«- pripovedoval o svojih bojih /. Za po rože i. poslušala gn je in črt-sih vpila v im j svoje črne o« i Milo jc \idetl, dn jo ranim*, kur jc pripo\edovnI Scdsj pa sc ni uiti ozrla nanj In \rliko čudo' snj je sedaj njen go spodili, oin« pn njegove jetnna kntero lahko ka »nuj«- a \scknko jr čutil 11« W r ji t. dn ji je dosti bližje nego sedaj, ko j«« stala pred njim knkor ponosna gospa, mračna in molčeč« Kj, jez« se Kulta \ lijem Rad bi ji poka/al, kaj sc pravi,-pre/nati Kozaka; toda ljubi jo priprnvljeu je prelri '.i n jo svojo kri kadar koli ^n ugrabi jezu, \sakokrat gs t odi neka ncVidun »noč /grabi /a roke io nek g'n* /n\pije nn nies* 'Stoj'" Ns |m.sV«| premaga avoj srd in /daj je /o|m-I pri-piavljen, biti pred njo • čelom ob tisk.
Čas beži; v sobano se čuje šcpeit razgovarja-jočih se molojcev, ki so žc sedeli na konjih čakajoč atauiana, ki je še sedel v sobi in sc mučil. Jasni plamen borovega panjaču je osvetlil njegovo lice, iijegov dragoceni plašč in teorbuno, toda ona ga šc ne pogleda. Atauiana spreletuje vročlnica in jeza. Hotel se je ganljivo posloviti od nje ter se bal tega sloveča. Bal sc jc, da ne bo takšen, kakoršnega si je želel, da bo nemura oti-šel razžaljen otožen.
Oh, ko bi ne bila kucginjica Helena, pono-sna in hladna, ko hi bila le količkaj prijaznejša do njega, kako bi bil srečen!
Poti oknom razgeta konj ter zdrami atauiana iz zamišljeno*) i.
"Kneginjieo!" rčc ji, "prišel jc čos, da oti-dem".
Helena molči.	/
'A še ne rečeš mi: z Bogom?"
"Idite /, Bogom, gospod!" reče resnobno.
Kozaku se stisne srce: rekla jc, kar jc hotel, toda ne tako, kakor si je želel,
"No, jaz vem", reče, "da si jezna nn me, dn me sovražiš; pa povem ti, dn vsaki drugi bi rov-nal s teboj huje od mene. Pripeljal sem te sem, ker nisem mogel drugače, toda ko j sem ti učinll hudega? Mar nisem ravnal s teboj spodobno ki-kor s kraljico? Povej sama, nli sem res že tak razbojnik, da ml še dobre besede ne privoščiš? Iu vendar si v moje j oblasti.'
"V božjej oblasti kciii", odvrne iVesno kne-ginja; "ker pa se gospod, krotite pred menoj, zahvaljujem se tudi zato." '
"llavitla tudi tebi za to besedo! Morda ti ho se žal in dolg čas r.n menoj, ko odidem?"
Helena molči .
"Žal mi je. dn te moram pustiti samo tukaj", reče Bohun. "Težka je ločitev, toda ni drugače. Z lahkejšlni srcem hi šel, ko bi se mi nasmejala. dala mi v spomin križec v zratu. Kaj naj storim, dn pridobim tvojo ljubezen?"
"Povrnite mi prostost iu Bog vam bo odpustil vst»; <tudi ja/. vam odpustim in še blsgrovala vas bom."
"Nn. morda me še boš", reče Kozak, "morda ti bo še žal. da si bitn tnko hladna proti ne-
ni."
Bohun si je hotel olajšati slovo z obljubami. katere ni mislil izpolniti in posrečilo ae mu jc Iskrica mule jc /sbliščala v očeh Helene, zginil« je osornost / njenega lica. Prekrižala je roke na prsih t «•» v pri a vanj svoj jasni pogled.
"Ko bi \»
"No. ne vem", reče tiho Kozak, ker sta mu sramota in žalost znovič stUuili grlo. "Sedaj ml je nemogoče, r« s nemogoče. — Tatarji «o na Dir-jih Poljih , ua stepi je .polno čabanov, od Raško. Na ps gredo dobrnškl Tatsrji; torej je nemogoče. Kedar *e vrnem , Tnkrat bom sedel pri tebi, kskor dete . . . Tskrni učiniš z menoj, ksr ti drago Ne vem . , Ne vem! . ."*
' Bog vas navdahni in sveta lu.žja Porodoma. Idile z Itogom t"
Republiki Balvador in Honduras sa združita v eno državo pod imenom Morasan.
Washington, D. C. — Medtem
ko zboruje mirovna konferenca v Parizu in se vrše razprave o ligi narodov ,se združujeta dve republiki v Centralni Ameriki v eno državo. Mehiški vodilni političar-ji soglašajo s to ždružitvijo. Nova država se Jm> imenovala Mo raza n.
Za združenje obeh republik so bili političarji v obeh državah že dolgo na delu. Potrudili so se, da sta bila v obeh republika izvoljena predsednika, ki sta za združitev obeh republik v eno državo. V Salvadorju je bil pred dvema mescema izvoljen predsednikom Quinones, v Hondurasu pa dela predsednik Bertrand z vsemi močmi za izvolitev svojega svaka dr. Nasario Soriana.
Oba predsednika sta delala po dobro pramifiljenem načrtu za združitev. Oba izjavljata, da temeljni zakon učinkuje sam od sebe veliko bolj za politično združenje republik v Centralni Ameriki kot zji samostojnost.
Republika Honduras ima rodovitno zemljo in bogate šume, v katerih raste zelo dragocen le«. Bogata je tudi na raznih rudninah. Glavni produkt je seveda srebro. Pridobivajo pa tudi zlato, svinec, baker, platino in železo. Odkrili so tudi premogova polja. Kjerkoli se svet dviga 900 čevljev nad morsko gludino, je tudi podnebje zdravo.
Reublika Sulvador je najmanjša, toda najbolj kultivirana de žela izmed petih republik v Cen tralni Ameriki. Prebivalci se pečajo s poljedelstvom in pridelu jejo tobak, kavo, vaniljo, slad korni trst, riž in druge poljske pridelke; Rudarstvo je v razvoju in dobi kc srebrna in železna ruda, pa tudi premog. Ob republiki sta bogati na naravnih zakladih. Kjer je naravno bogastvo, tam se tudi pojavijo privatni interesi in tako vidimo, da ho domači interesi večinoma za združitev obeh republik v eno državo, del domačih privatnih in tujih, privatnih interesov pa proti združitvi. Obe stranki pa iščeta za-slombo v ljudstvu. Ena dokazuje ljudstvu, do je združitev potrebna v interesu ljudstvo, druga pa trdi, da je samostojnost koristna ljudstvu. Vsa znamenja pa govore, da ima stranka, ki zagovarja združitev, pretežnb ljudsko večino za sobo in da se ta združitev izvrši.
tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prljate-jem širom Amerike žalostno vest, da mi je po kratki in mučni bolezni za influenco in plučnico u-mrla soproga oziroma mati
JULIJANA HARTMAN
TA ČLANEK NAJ BI ClTALE VSE ŽEN8KE.
To ja aanimivo sa šenake in ie po-sebno sa one, ki bolehajo.
Na vae zadnje ja vendar ie po-moč na vidiku sa uboge bolne tonske, katere bolehajo in ni vzroka, aakaj bi se na posdravile.
dne 21. msrca, 1919.^ Pokojnica bila je rojena leta 1892 v St. Lo vrencu na Štajerskem. V Ameriki je bila le šest let. bilo je ze'r» dobrodušna in mirnega značaja, kakor zvesta družica svojemu soprogu in skrbna mati svojim o-trokom, Tu v Ameriki zapušča mene žalujočega soprogo in dve še nedorastli hčerki v starosti 7 mesecev in druga dve leti. kakor tudi več drugih sorodnikov. Naj-topleje se zahvalim vsem. ki so mi stali ob strani v tolažbo. Posebno se zahvalim mojemu bratu Maijanu. kateri mi je veliko po-magal ob njeni in moji bolezni. Dalje lepa hvalo Tonv Kličcku Oko. Kočniku, Tony Ooreneu, J Sedelnikn. Gašper Slapnik. zo ve* rl jih trud in požrtvovalnost ob Času smrti moje soproge. Srčna hvala društvu "Krim" štev 97. SNPJ. in vsem drugim, ki so ji darovali krasne venec svežih cvetlic v zadnji spomin.
Še enkrat lepa hvalo vsem. ki ste jo spremili k zadnjem počitku. Pokopoli smo jo po kotoliš kem obredu dne 88. morea no pokopališču Sv. Antona no Bessc-mer, Ps.
Vsem sorodnikom io nrlnorn-čam v blagi spomin. Tebi droga soproga in moti po želim, počiva i mirno v blodni svobodni omeri ški zemlji.
Žalujoči ostali- Gašper llnrt man, soprog, Ena in Justina, hčerki. Ferdinand in Nick Pod-lesnik, strica. Josophinn in Mory sestrični. BesKemer. Pa.
To naj bi čitale dekleta, odrašče-ne žene, kakor tudi ženske Id prihajajo v štirideseto leto.
PEMOOOVNI&KA DRUŽBA JE PODPISALA POSOJILO.
Wheeling, W. Va. — Še preden je pričelo kampanja za posojilo svobode in zmage, je Consolidated Coal kompanija naznanila, (la podpiše za $51X1.000 posojila zmage in svobode.
Družba ima svoje premogovnike v Zapodni Virginiji. Marylan-du in Kentyekyju.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužncga srca naznanjam vsem znancem in prijateljem žalostno vest, do nam je umrl moj sorog in
oče
JOHN SCHNEIDER
v starosti 72. let. Doma je bil iz lore Krko, vos Prestrana štev. 15, iiii Dolenjskem, Bolehal jc več Jet ua revmatizmu in vsled ozebljenih nog. Vzrok smrti jc zastrupljeno kri od njegovih nog, ki mu je vdarila v možgane. Na kor nam jc zaspal ob petih popoldne dne 14. aprila, 1919. Pred več leti je bival v Clevelandu, O. in bil tudi ustanovitelj Clevclandskcga So-kolrfkcga društvo in tudi društvo Slovenijo. Tukaj v Združenih drŽavah je živel nad trideset let.
Prav lepo se zahvalim članom i is sohratom društvu "Sloga" štev. 11», SNPJ., ki so ga spremili k zadnjemu |M»čitku in ga izročili materi zemlji na katoliško pokopališče dne 17 .aprila. Posebna hvala so-bratu Fr. IVrko in njegovi sopro-gi Ivani Perko, sohratom M. Kra-mer, John Može in John Fii-štu, ki nas tolažili v teh britkih urah žalosti. Tukaj zapušča soprogo in dva otroka. Tebi dragi soprog naj bode lahka ameriška zemlja in počivaj mimo.
Žalujoči ostali: Franees Sehnei-der. soprog« Frank in Mary Schnekler, otroci.
Milv aukee, \Yi*.
FARMA NAPRODAJ
100 akrov obsegajoča farma z vsem poslopjem, dobra zemlja in poleg jezera, le eno miljo od mesta. Cena je le1 $600. Za pojasnila uprafiajte pri: Jerman Tiefenthuler, 308 Mathieus
Bldg., Cor. Srd and Grand Ave, Milwuukee, Wis.
Cenjeni rojaki pozor!
Cenjenim rojakom naznanimo, da osi kupujemo vse Libartj Bon.
da tar jih plačujemo v gotovem denarju po dnevnem KURZI3 (njih vradnoati). Rojaki, katerim ja nemogoča priti oaebno v nai urad, naj poiljajo svoja BONDK v priporočenem pismu (ragistri-rsnecn), kar na drug način mi nismo odgovorni v alučaju izgube po poitni ali drugi poMljatvi. -Pošljite na naslov:
Mr. John Bahorich, 129 Baka-waU Bldg., Pittsburgh, Pa.
NAROČNIKOM V POJASNILO.
Za oglasa ao odgovorni la ogla-ievaloi sami. Mi na sprejmemo do njih nobene odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi is oglasov in da mu ni viač naj sam aebi pripiše. Vsako odgovornost in posledice naj nosi vsak sant Upravniitvc iiste
Tisoče in tisoče ženskih je pi vsem svetu, ki bolehajo vsak dan v letu vsled nervoznosti. hrbto-bola, glavobole in drugih enakili znamenj, ki jih uničujejo polagoma. Čemu živeti v takem stanju? Zakaj bi se ne zdravile in pois-kale vzroke njih bolezni LA\-VIBURNUS drži mrtvaško znamenje proč od vrat vaše hišeč Obvaruje ženske takih posledic, odžene njih oslabelost. Vredi žensko stunje in jih obvaruje pred zdravniškim nožem. Vsaka šc lako mala bolezen, ki pritiska na žensko pusti kakšno znamenje. Obraz vene, izguba lepote, privaja jezo, vas postafa predno je prišla vaša doba zato, "LaXVI-BlIRNUS je v resnici velika pomoč onim, katere zgubljejo žensko moč. Ako trpite preveč vsled mesečnega perila, nerednostl, o-slobelosti, omedljevice, zguba slasti do jedi, bleda barva, bolečine v obistih, mraz po životu, mrzle noge ali roke, mrzlica, omotica, bolečine okrog srca, nervoznost, stalni glavobol, slab počitek, neredno spanje, spazma, splošne bolečine pri spuščanju vode, nočni vedene, srbečine, obupnost, histerije, zaprt niča, sitnosti na stolu, zabosana črevo, bolečine v telesnih udih, zgubo zavesti, zgulm spomina, pomanjkanje energijo, bolečina v nogah, nielankolija, zbruhonjo, vzdigovonje jedil ir. želodca in obče splošne oslabelosti, tedaj pošljite po to zdravila, ki pomaga vsem ženskim boleznini in bodete zadovoljni za čas, ko ste imeli priliko opaziti prvič ta oglas. V kritičnih periodah v ženskem življenju, spremembe iz dekliškega v žensko življenje, v času nosečnosti, premenitev življenja, je to zdravilo zelo primerno za trpeče ženske. Pišite takoj se danes in jutri bodete vse druga ženska. Naročite si eno popolno zadostno zdravilo, torej sest zavojev, koteri stanejo le deset dolarjev, ali pa pišite samo po en poskusni zavoj, kateri stane le dva dolarja. To zdravilo bi morali imeti pri vsaki hiši. Vredno je miljon dolarjev za one ženske, ki bolehajo. Pošljite GOTOV DENAR, moner order, poštne znamka na naslov LAXAL MEDICINE« COMPANY, 101 LAXAL BCILUING, PITTSBCROIT, PA.
Opombo: Laxviburnus se ne prodaja v lekarnah, veliko jih je. ki delajo poredbe, torej pazite in zahtevajte vedno le pravo zdravilo in to v vašo korist, svled lega pišite naravnost nam in s tem si zagotovit^ pravo zdravilo. Potem pa povejte vašim prijateljem, da si tudi oni lahko pomagajo.
DELAVEC, ki želi razširiti svo-ja duševno obzorja, ja naročen na dnevnik "Prosvata".
•oaoaoaoaoaootaoaoooaoaoaoa Pošiljslev denarja se sprejema za
Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Istro, Primorje in Kranjsko
s popolnim jamstvom
Za vsa nadaljša pojasnila pišite as
John Nemeth State Bank
1597 Secead Ave.,	Ne« Y«rk, N. Y.
•OOOOOOOOOOOCHOO
o e