Dolenjske Novice izhajajo vsftk čolrteli ; ako ; ; je ta dan praznik, dau poprej. : :
Cena jim jc za celo leto 8 K, za pol leta i K. Naročnina za NemËijo, Bosno in tlmge evropske tlrïave znaSa 8-60 K, za Ameriko 9-50 K. List iti oglnsi B6 plaťíujejo naiircj.
Vse (lupiKe^ iiiiročiiiiio ia ozii&nila sprejeuia tiskariia J. Krigec naal.
Narodno Veče proglasilo ujedlnjenje s Srbijo In Crnogoro.
Dne 24. iiov. 1918 se je v Zagrebu izvršilo zgodovinsko dejanje. Narodno veče kot zastopstvo Slovencev Hrvatov in Srbov bivše avstrijske monarhije je proklaní i raio popolno njedinjenje jugoslovanskega naroda s Srbijo in Ďrnogoro. Narodno veÈe je bistveno izprenienilo prvotni nairt dalmatinske zeiiia^ske vlade in obveljal je koni-pioinisni predlog. Ko bo sibska vlada, s katero se bo Narodno vefie po avojili odposlancih dogovarjalo, sprejela ta načrt, bo ujedinjenje bivšili avstrijsko - ogrskih Jugoslovanov a Srbijo dokonCano. Na Čelu te nove države bo začasno do konstitnante stal regent, konňnoveljavno obliko vladavino, njeno ustavo in ves di'tigi ustroj bo določila konstitnaiita, izvoljena po pro-porčneiii sistemu na podlagi splošne, enake, dii'ektne in tajne volilne pravice. V podrobnosti sprejetega načrta se nam danes še ni niogoCe spuščati, izjavljamo le, da •smatramo prejkoslej vse sklepe in tikrepe v tem ozii'n le za provizorične. Pozdravljamo ta provizoiij, ker je s tem olajšana težka inôi'a skrbi nad zaiiioLanim položajem, ki ga povzroča italijanski imperializem v zasedenih zemljah Jugoslavije, še vedno obstoječ?, in nevarna prepotenca Štajerskega in koroškega neinStva ter oholost in nasilje Mažarov na eni strani ter grozeče notianje zmede na di'iigi straní. S tem provizorijem je položaj na mah razjasnjen in v interesu komaj zadobljene, mlade jugoslovanske svo-boile to začasno odločitev pozdi'avljamo. Sedaj bo labko naša drŽava nastopila s pogajanji pi'i ententi ter tako omejila poseganje Italijauov v našo last.
Zastopniki V. L. S., ki temelji na najširšem demokratičnetii ter republikanskem načelu, so prvotni pi'edlog dalmatinske zemaljske vlade kot nedemokratičen morali odklanjati. Dosegli so pa, da je sedaj vsaj deloma zadoščeno najnujtiejšim zahtevani demokracije, čeprav ni moglo tudi obveljati naše in socialistično republikansko načelo. Da so naši zastopniki v Narodnem veČu glasovali za ta komproibisni naČrt z regentom na čelu. je vzrok ta, da so hoteli manifestirati — ne za monai'bijo — marveč za takojšnje popolno ujediirjeiqe vseh Jngoslovanov. Stuiili so to tudi zato, da olajšajo težko staiqe, v katerem se nahaja danes naša domovina. Njihov nastop za demokratično načelo v Narodnem veču je bil odločen in zato tndi uspešen.
Pogajaitja s srbsko vlado se ne bodo vrêila brez vednosti Jugoslovanskega kluba na Dunaju in Jngoslovauskegn odbora v Londona, ter ata dr. Korošec in dr. Ti umbiČ izvoljena v ta 28-ČIanski odbor, ki se bo pogajal s srbsko vlado. Izključena je možnost, da bi v tako važni jadevi, ka-koršna je ta, mogel kdo sklepati in se dogovarjati brez vednosti Jngoslovanskega kluba na Dunaju in jugoslovanskega odbora T Londonn, ki sta v najtežjih časih nosila težo odgovornosti na svojih ramah tci" vodila boj za naše osvohojenje in ujedinjenje.
Sklepamo, Našo načelno stališče, kakor smo rekli, ni prodrlo popolnoma ter smatramo to odločitev za začasno do konstitnante. Izhod iz težkega položaja, v katerem se nahaja domovina, pa je bilo treba nujno najti. Zato uspehe tega zgodovinskega dne, ko je bilo sklenjeno in proglašeno popolno njedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, iz srca pozdrav^amo.
Za Narodni svet!
Narodni svet v Ljubljani, naše slovensko najvišje politično vodstvo, je z dopisom z dne 26. okt. 1.1, zaprosil podpisane, da kot iqegovi pooblaščeni zaupniki po-bii'ajo v novomeškem sodnem okraju denarne prispevke.
S tem pooblastilom se obračamo do vsega prebivalstva našega sodnega okoliša, do vseh slojev, s pozivom, da vsak prispeva za Narodni svet, kar največ premore.
Povdaijamo, da je vélika narodna dolžnost vsakega slovenskega moža in slovenske žene, da pomaga v časih našega političnega in državnega prepoi'oda našemu vodstvu do popolne izvršitve slovenskega političnega programa, ki temelji na ujedinjenju vseh jugoslovanskih plejtion in ustanovitvi jugoslovanske države pod enim državnim vodstvom, v tem težkem, usodnem času je treba dela in pomoči, da postanejo naše stoletne, srčno negovane želje dejstvo.
Vse slovenske politične sti'anke so naročile izvršitev naše narodne, volje Narodnemu svetu, v katerem delujejo strankini odposlanci. Nismo storili vsege, ko stiio jim zankazali, da izvršijo našo zahtevo. Poleg programa jim moramo dati tudi sredstva, ki ,so potrebna za to, da se naša narodna volja in politična zahteva tudi izvrši.
Ke pozabite: ^se, kar žrtvujemo, je v našo lastno obrambo, v varstvo do'ma, našega promožerya in življerya. Dajmo vse, kar je treba, da ohranimo sebe in si ustvarimo signrno in varno bodočnost. Pokažimo, da se zavedamo tega resnega trenutka in da cenimo svobodo višje kot denar ter storimo v varstvo ter svobodo vse, kar ona od nas zahteva.
Kdor ima malo, bo dal malo; Usti, ki imajo veliko, morajo pokazati, da so res veliki.
Za J. D. S.: Rudolf Faleskini, posestnik in opekarnar v Straži; Amat èkerlj, profesor. Novo mesto; Josip Režek, odvetn. kand., Novo mesto. — Za S. L. S.: Josip Zurc, dežel, poslanec, Kandija; dr. Ciril Ažman, profesor. Novo mesto; Urb. Horvat, knjigar, Novo mesto.
Novo mesto, dne 27. novembra 1918.
O prezimovanju čebel.
Letošnje nengodno čebelai'sko leto se končava z deževnim jesenskim vremenom. Čebele so letos zelo malo medu nanosile.
V prezimovanje se je odločilo precej panjev, ki so večinoma nezadostno preskrbljeni z medom. Kakšna razlika med lansko in letošnjo letino! Nad 4ietna vojskina vihra, ki je šla čez nas, je prestana in pričelo se bode zopet mirno poljedelčevo Življenje iu sem spada tudi čebelarstvo. Mnogo krajev so prepotovali naši vojaki-čebelarji. Videti so lazne načiue čebelarjenja in spoznali tuje čebelne pasme; sodba vseh je, da tako ugodnih krajevnih leg za čebelarstvo ni kakor pri nas v južnih pokrajinah: Koroško, Kranjsko, Hrvaško, Srbsko in Bosansko. Temu dosledno se je jugoslovanska Čebela (ki so jo poprej nazivali kranjsko, koroško, hrvaško, srbsko ali bo-sniško) med vsemi razvila v najpridnejšo, najrodovitnejšo in najkrotkejšo pasmo. Te vrline so ji pridobile svetovno slavo. Naša dolžnost je, da skrbno gojimo ta dar narave.
V dobrem prezimovanju se pozna mojstra - čebelarja. Z delovanjem v tem času postavimo temelj čebelarjenju v prihodnjem letu. Iz tega razloga svetuje se sledeče delovatije:
1.)	Čebele se skrbno zapaži z otavo, listjem ali z odejo, da ni prepiha iz zadnje strani panja. Gorkota v tako zavarovanih panjih se vzdržuje enakomerno in čebele mirno v grozdih Žde.
2.)	Vsako nepotrebno ropotanje, hojo, odpiranje in zapiranje vrat pii Čebelnjaku se opusti, da se čebele ne vznemirja.
3.)	Zletenice čebel se izožijo na toliko, da zamorejo veti in noter le posamezne čebele.
4.)	Spi'ednja panjeva sti'an se zastre s poki'iviilom ali deskami, da opoldanski solnčni žarki ne izvabljajo čebel na izlete.
5.)	V- čebelnjak se pogleda vsake 14 dni ali na tri tedne, če je vse v redu; vesten čebelar se pri tem prepriča, če čebele mirno šume. To je najbope znamenje, da se dobro počutijo.
6.)	Vsako notraiije delo v tem času je odsvetovati; še le proti spomladi se sme Čebele polagoma krmiti.
7.)	Paziti je na to, da miši in podgane ne nadlegujejo Čebel, kar se takoj spozna na panjevi bradi, kjer ležijo odpadki teh živalic.
Za gotovo je pričakovati, da se bode čebelarstvo pri nas v bodočih letih dvignilo, ker se bode naša Čebelna pasem v inozemstvu še bolj cenila in se hode trgovina z Živimi Čebelami na novo oživela ter povzdignila. Našim invalidom se svetuje, da se oprimejo čebelarstva z vso vnemo, in to le s panji s premakljivim satovjem, zlasti naj si sedaj pozimi narede Žuidar-šičeve panje, s katerimi se pri nas najuspešnejše čebelari.
Zimski čas je zato edino pripraven.
A. Lapajne.
Rojaki I
Nikdar bi ne bilo prišlo do Jugoslavije, da nismo imeli kot zastopnika iz svoje srede moža, ki je intel razum in pogum, da je v dobi najhujših stisk in preganjanj zahteval samostojno državo za Jugoslovane.
Dr. Janez Ev. Krek je spo/nal in izrekel potrebo časa in je s tem odklenil vrata naši Jugoslaviji, stri okove, raztrgal vezi.
Za ta prvi in osnovni Čin osamosvojitve mu moramo biti hvaležni s tem, da častimo vsaj rqegov spomin, ker njega samega nimamo več med seboj. Ne bili bi vredni imena kulturnega naroda, ako bi temu možn ne ohranili trajne pietete.
V ta namen se je osnovalo društvo „Dr. Janez Ev. Krek", ki si stavi nalogo, ohraniti potomcem za vse čase to, kar spominja neposredno na moža, katerega ime nosi. Kupilo je hišo, v kateri je stanoval in snoval svoje velike ideje; nabavilo je opremo, ki mu je služila v vsakdanjem življenju, hrani knjige, iz katerih je črpal svoje obširno znanje in pisma, v katere je polagal svoje obsežne misli. Izdati hoče tudi popoln seznam iqegovih spisov in govorov, deloma tudi proizvode same. — V to svrho pa potrebuje društvo denarnih sredstev za vzdržavaiije vseh teh predmetov kot narodne lasti in za svoje literarne načrte.
Obrača se zato na vse narodne institucije, ki jih je ustvarila — neposredno ali posredno — njegova podbnda in inicijativa; prihajamo tudi k posameznim rojakom s prošnjo, da prispevajo v ta namen.
DiuŠtvo je stopilo med nabiraiijeiu prispevkov za Krekov spomenik v ozadje, da ne bega te akcije. Sedaj pa um veleva nujnost, da se oglasi. Če noče, da bi trpeli ali se celo ugonobili spominski predmeti, ki so bili z dr. Krekovo osebo v neposrednem stiku. V bodočnosti bo postalo dr. Krekovo stanovanje v Ljubljani zanimiv muzej naše narodne samostojnosti.
Da ga primerno razvijemo, prosimo pomoči. Vsak znesek se objavi po časopisih in na ta način položi račun javnosti.
Korporacije in denarne zavode prosimo vsaj za enkratno znatnejšo svoto; zasebnike po možnosti njihove razpoložnine. Udnina znaša malenkost letnih K^S, in dve kroni na leto utrpi paČ marsikdo.
Za vplačevanje prilagamo položnico in prosimo, da jo blagovolite porabiti za Čim najobilnejšo svoto, ki jo zmorete v ta namen.
V Ljubljani, meseca novembra 1918. __Odbor.
Razglasi Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Razglas poverjeništva za kmetgstvo zastiu.. varstva državnih in zakladnih gozdo*. Vsled dohajajočih pritožb se ponovno razglaša: 1.) Prejšnji državni in zakladni gozdi so prešli v last Narodne vlade SHS v Ljubljani. 2.) V upravo teh gozdov se nima nihče vmešavati, ki ni poverjen od podpisanega poverjeništva.
3.)	Dižavni in zakladni gozdi se ne ras-deie med kmetovalce, kakor je splošno razširjena vest, ampak ostanejo nerazdeljeni v upi'avi Nai'odne vlade SHS, ki potrebuje velike dohodke za vladne namene, ki jih bo drugače z davki pokrivati, kteri bodo vsled posledic vojne itak ogromni.
4.)	Če pride do razlastitve veleposestev, seveda proti odkupu, ostanejo gozdi javna last narodne države SHS in ,se toi'ej ne 1'azdele, oziroma se bo kvečjem v slučaju potrebe kmetovalcem odprodal le kakšen del teh gozdov. B.) Vsako neveljavno ali neupravičeno izrabljanje državnih in za-
kladiiili gozdov je tako ktikoi' prej po še veiliio veljavnih doslejnili /iakoiiih in na-reiibali strogo prepovedano. 6.) Vse poklicane oblasti (okrajna glavaistvk. žiipan-stva, orožniki) se iinjno ]iozovejo tloslej veljavne zakone in naredbe v vai'sfvo imenovan ill gozdov izvi'ševati, prestojíke zasílfiíiovati in proti krivcem predpisano liostopanje uvesti. — l'nidstojiiiStvo za kmetijstvo. Poverjenik; prelat A. lialan, 1. r.
Naredt)a poverjeništva za javna dela in obrt. Gospoiiaiski urad j« giwie prometa s kožami in z usnjem določil to-le:
1.)	Dflovanje vseh central za kože in usnje v obtnoćju Narodna vlade SHS vijiibtjani je z dana.šnjiin dnetii ukinjeno {odpravljfito).
2.)	Maksimalne cene se vzdi'že za kože in usnje. Določa jih posebna stiokoviia komisija, ki jili })rcdlaga vladi v pofci'dilo.
H.) Usnje je stavljeno pod zaporo in se oddaja pod nadzorstvom vlade.
'1.) Civilne kože so izročajo svobodnemu prometu v obmoiju SHS s pi'idržkom maksimalnih cen.
5.)	Za vojaške kože poslujejo zbiralnice še nadalje, TeJii zbiialrn'cam naj se ponudijo v nakup kože, za katere po ukinitvi ceiiti'ale za kože in nsnjç ne bi bilo odjemalcev,
6.)	Kmetovalci smejo dajati kožo lastne živine za kritje svojih potrebščin v strojitcv,
Za kože, ki so v sedanjih vojaških zalogah a!i po zalogah centiale za kože in nanje, so določene nastopne povprečne ceno, in sicer:
za goveje kože, BveŽě . . kg 2K 60v; Zli goveje kože, suhe . . kg O K —v; Kil goveje kože, sUibe (zvržek) kg 1 K 50 v; za bivitlske kože , , , . kg 2 K —v^ za soljciLC, telečje ko/.c, velike
{pitliiig) .....kg 3 K—v;
za konjake kože .... kos 24 K —v; za ovčje kože, aveže . , . kos 2 K. —v^ za oviSje kože, Biilie . , . kos 4 K —v^ za koitje kožo, siibc . . . kos 6 K —v; za sviiij.'ike kože, sveže ■ . kos 2 K — v,
Divjačinske kože se prepuščajo prostemu dogovor«.
Pribittdi pi'i svežili kožah 10 do 207() po stanjii stihote.
Gene za usnje se objavijo v kratkem.
V Ljubljani, 13. novembra 1918.
Inž. Remec a. v.
Razglas povsrjenitšva za kmetijstvo zastran varstva poljščine in poljedelstva.
Ysi dosedanji zakoni, naredbe in i'azsodbe naj vi.sjega upi'avnega soiiišča ])rejšnje aViîti'ijske države, oziroma dežel, ostanejo za območje Nai'odne vlade SHS v veljavi, doklei' ta vlada kaj drnst^ga ne uki'etie. V veljavi so zlaati vsi zakoni, ki se tÍťSejo varstva poljščine, čuvalnih organov za deželno kult.Hi'0, lovstva in tatinskega lova, povračila škod stoi-jenih po lovu in divjačini, vai'stva poljedelstva proti škodi po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih jiirčesih, zaMratija predeiiice, varstva ))tičev itd, Ku.etovalci in vse pi'ebivalsvo se nujno pozove se ravnati strogo po predpisih, ki so veljavni za varstvo poljščine iju. poljedelstva. Vse poklicane oblasti (okj'ajna glavarstva, županstva, orožniki) se nujno pozovejo vse veljavne zakone, naredbe in predpise v varstvo poljši'iine in poljedelstva izvrševati, prestopke za>ilcdovati in pi'oti krivcem predpisano postopanje uvesti. — TredstojniStvo za kmetijstvo. Poverjenik: prelat A. lialan, 1. r.
Razglas poverjeništva za kmetijstvo zastran varstva lova na divjačino in ribolova, Vsi dosedanji zakoni, naiedbe in i'azsodbe najvi.šjega upravnega sodišča ^ii^ejšnje avsti'ijske države, oziroma dežci, ostanejo v veljavi, dokler Narodna vlada SKS kaj drngega ne iikfí-ne. Zakupi in pravice do lova na divjačino in do ribolova so veljavni, zaiç se preliivalstvo ntijno svari v nobenrm oziru ne posegati v tozadevne dejansko obstoječe [»ravice. Vse poklicane oblasti (okrajna glavarstva, Županstva, orožniki) se nujno pozovejo vse veljavne
zakone, naredbe in predpise v varstvo lova na divjačino in ribolova izvrševati, pi'estopke zasleilovati in proti krivcem predpisano postopanje uvesti. — Pi'edstoj-ništvo za kmetijstvo, roverjenik: prelat A. Kalan, 1, r.
Razglas. Vkljub temu, da se je že po Časopifiih opetovano opozaijalo, da ni dovoljeno si prilaSČati voja.5ke Živine niti si j{) od vojaštva nakupovati, ker je vsa živina, ki jo privede vojaštvo seboj, last Narodne vlade SUTS, se je za časa prehoda vojaštva soške ai'inade skozi naše kraje prilastilo več posestnikov z naknpom ali pa samoiasliio od'vojaštva govejo živino in prašiče. Ta način pridobitve pa je neveljaven, nedopusten in kazniv. Pravno-veljavno si je jiridobil živino le tisti posestnik, ki jo je kupil na javni dražbi s I»osi'edovanjein vnovčevalnice za Živino in mast v Ljubljani. Raditcga se poživljajo vsi kmetovalci, ki so si na tak nedopusten način prisvojili živino, da nemudoma najkasneje pa do 10. dccembra t. 1. sporoííe vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani, koliko take živine imajo ali pa da jo do navedenega roka pi'iženo na Zeleni hrib pri dolenjskem kolodvoju v Ljubljaiii. Po preteku tega roka se uvede po celem Kranjskem preiskava, ter bode vsak, ki bo Še imel kako prisvojeno vojaško govejo Živino ali prašiče strogo kaznovan in se mu bo živina odvzela. Okrajnim glavarstvom se naroča, naj skibe zato, da se predstojeći razglas nemudoma in večkiat v vseh občinah na krajevfio običajni način objavi. — 1'overjenik za prehrano; dr, Tavčar s. r.
Prepoved živinskih sejmov. Po dosedanjih naredbah odrejena prepoved živinskih sejmov je (îo [)reklica veljavna, ker drugače ni mogoče nadzirati prometa z živino, oziroma preprečiti nedopustnega premikatija klavne živijie v območju Narodne vladeSHS v Ljubljani. Poverjeništvo za kmetijstvo: Poverjenik; prelat A. Kalan 1. r.
Franjo Ncnbauer:
Mir in prostost.
GolobČki prebeh' lete in leté in oljkine nosijo vejo in kdor jib zagleda, drhti mu srcé, obraz in oko se mu smeje. In v mesto in v vas razlegne se glas,
oj glaa Čudovit kakor pesem deklet iz divnega, bajnega kraja, kjer vedno pretaka se mleko in med, kjer soliice nikdar ne zahaja. Ta glas kakoi' veterc pthljá in itladi in kaplje v očeh zasolzénih suší , , .
Valile na nas so se gčre gorjA in burje so divje ječale in sanje mladÓstne diibá in srcá neurij so bližnjih se bale. Zdaj padel nam s prsi je kamen težák in dill nam prostósti jih šiil Kako je globók in kako' je lahak in čist kakor goj'ski so viri I . .
Dolina snežena, pod snegom je breg in tibo je v bukovi hosti, a v prsih stoteri odmeva nam jek pozdrave radostne pi'ostôsti I
Rjavenje vina.
Tina, priilelana v mokrotnepn vremenn .so podvržena rjavenju, ZaradUega bo gotovo letos vino posi'ijno rado rjavelo. To naj bi naši vinogradniki vpoštevali.
Ali je vino rjavenju podvi'ženo ali ne, se spozna na najenostavnejši način, ako
pustimo vino nekaj časa (1 do 2 dni) v kozarcu stati.
Ako postane od zgoi'aj doli v kozarcu bolj temno, rjavkasto, je to znamenje, da rjavi. Še liujŠe je, če se vino, ob enem tudi zgosti,
Rjaveča vina se da ozdraviti najbolj enostavno z žveplanjeiii. Če vino v kozarca tekom 24 ur potetiini, zažgati moiamo v njem na hektoliter vsaj 2 g, to je pol tenkega traka žvepla. Če se ob enem tudi zgosti, vzeti je žvepia še enkrat toliko, toi'ej cel tenek ti'ak žvepla.
Ako nimamo Žvepla ali žveplenih trakov, rabimo v to svrbo kot nadomestilo za žveplo natrijev bisulfit. V prvem slučaju vzamemo 2 do 3 g, v drugem 5 g (poi deke) natrijevega bisuliita.
Prašek razmešamo najprvo v kozarcu vode, nato vlijemo raztopino v vino in ga ž njim dobro premešamo in nato sod zamašimo.
Po pi'eteku kakih 8 dni se pokaže že učinek žveplanja'. Vino, ako ga potem pustimo zopet stati v kozarcu, ne zrjavi več.
Natrijev bisulfit ima pred žveplom to prednost, da vino lahko zažvejilamo, ne da bi ga bilo treba pretočiti, kar pri rabi Žvepla ni mogoče. Natrijev bisulfit dobimo pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljatii ali pa pri di'ogistih. Hraniti ga moramo v dobro zaprti posodi, n. pr. v zamašeni steklenici s Širokiiii gilom, sicer se hitro razdiši in potem ne nčinkuje.
Ker se bliža čas prvega pretakanja (pre.snamanja) vina, naj bi se vsak vinogradnik prepričal o tem, je-li njegovo vino na zraku stanovitno ali ne. Ako tli, ga more brezpogojno na en ali drug načiu zažveplati, sicer se mu lahko zgodi, da mu vino pokvari ali v poletnem času zavre.	B. Skalický.
Dopisi«
Iz Mirnepeči. Krnta Spatiska bolezen je v naši župniji zahtevala precej Žrtev. Od- oktobra <lo 25. tiovembra je umrlo vsled te bolezni 33 ljudi, večinoma odrasli, po-pieje je pa griža razsajala, tako da je v tem let.u do danes že 101 mrličev zaznamovati. Toliko iimrlili že lep čas ni bilo v župniji kakor letos; le leta 1850 jih je umrlo 190, ko je kolera razsajala. — V knitkem dobimo dva jeklena zvonova iz Jesenic, eden je namenjen za farno cerkev, drugi za podružnico na Golobt-njeku. — Od 5. do 8, decembra se bodo obhajale duhovne vajë za dekliško Mar, dinžbo; vodil jih bo pater jezuit Žužek. Bog daj svoj bla'goslov!
Iz Metlike. Pred štirimi meseci za Metliko imenovani okrožni zdiavnik dr. Kučera, službujoč v Kostanjevici, je te dni svojo službo tu nastopil, ker je zdaj vojaške službe pi'ost. Prav ustreženo nam je; vsaj „èpanica" àe vedno ni ponehala. G. dr. Mulnerič iz Črnomlja, ki j« po trikrat na l.eden k nam, posebno v času tmjsihiejše epidemije, ni mogel vsem ustreči, kci' večkrat, kakor omenjeno, ni mogrl priti; sicer pa so bile krive tudi promei.ne razmere, da jo mogel svoj posel vršiti le ob določenem dnevnem Času. čez glavo'je imel posla, a vršil ga je z največjo vestnostjo. — Dne 18. in 19. novembra je padlo precej snega. Vreme je postalo dokaj mrzlo in vlažno; pota pa so mokra in blatna. Da bi le ne bilo to povod ponovitve bolezni, kateii je podleglo v tukajšnji fari do 40 oseb! Vojaki so se vrtiiii k svojcem še precej zdravi.
f Šestošolcu Albinu Trampužu.
v belo sneženo obleko se je oblekla zemljica — ko te je sprejela vase — zeitdjiea, katero si ljubi). Sprejela te jo v žalosti, s tužnim, sivitii nebesnim oblokom nad seboj, čeprav si si mogoče želel v življenju, da to poneso na kraj počitka v
solnČnem popoldneva, med duhtečim svežim cvetjem, med pi'epevanjem ptičev, v božanskem mesecu majnikti. Žalovala je, kakoi' bi vedela, (hi je izgubila v tebi tihega oboževatelja, ljubečega sina, kateri ni veliko govoril o ljubezni do nje, ampak jo toliko boij občutit.
Zadnjič, ko sem bil pri njem v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, sva go-voriia o razvoju naše Jugoslavije, Kar oči so se mu svetile, ko sem mu našteval 1'azne dogodke iz zgodovine zadnjih dni. Razžalostila pa ga je vest o okupaciji Italijanov njegove domovine Primorske. Starše je imel tam in to je bilo najtra-gičnejše, da starši do zadnjega.niti vedeli niso, da je bil bolati. Poročalo se jim je večkrat, toda dobili niso nič, kar so najbrže povzročili Italijani. Vedno je gojil tudi željo, da bi že enkrat prišel nazaj v ožjo domovino, na slovensko gimnazijo v Gorico.
„Pri Ijudeli sem, ki govorijo isti jezik, na bratski zemlji, toda nisem jim brat, ampak pritepenec, tujec. Povsod slišim opazke, zakaj se „begunci" no povrnejo že nazaj, zakaj delajo še ta nadlego in draginjo. Bridko je to, če brat podi brata z rodne zemlje,"
Tolažil sem ga in mu dokazoval, da to vendar ni resnica in da zaradi besed nekaterih brezvestnežev" vendar ne sme obsojati vseh.
„Ne trdim, da so vsi, toda..."
Nekaj dni na to se je razlegal glas zvonov iz amilielskega zvonika.
Bine je umrl v cvetoči dobi 17. let...
Peli so mu zadnjo pesem, zadnji pozdrav vstajajoče domovine. Ni nin bilo dano dočakati njenega popolnega vstajenja, toda v kratkem se bo to zgodilo in tedaj mirna in lahka mu zemljica jugoslovanska.
Sošolec.
Raznotero.
V črno spominsko knjigo pregnanemu Viljemu. „Stiaža" in „Slov. Gospodar" pri-občujeta naslednjo odprto pismo cesarju Viljemu; ,.Ali si bil na bojišču, ko je bilo ob gromenju topov, ob pokauju jmšk in piaskanju granat na stotisoče mož na tvoj ukaz pognanih v naročje smrti? — Ali si bil v zakopih, ko so tam naši očetje, bratje in sinovi v mrazu in na dežju, jtoleti in iiozimi, podnevu in ponoči vsled tvoje volje gledali smrti v obraz? — Ali si bil na morju, ko je bilo na stotine ljudi s tvojim toipedom vržetiili z ladij, in so se brez pomoči potapljali? — Ali si videl zgorela mesta, za|ialjcne vasi in opustošeim polje ? — Ali si videl mlake yudske krvi, grmade tru|jel, tisoče pohabljenih teles ? — Ali si sliSal krik groze in obupa, stokanje in vzdihovanje ranjenih in umirajočih? — Ali nisi slišal obupnih klicev in joka vdov in sirot, ali nisi slišal preklinjanja milijotiov ljudi, zmrzlelih, lačnih in obubožanih ? — Sanio misel na gorje, na gorje, na bolesti in strahote, ki si jih ti zakrivil, razgreva dušo, stiska srce in s solzami zaliva oči, v tebi pa ni niti trohice časti in vesti. Nisi vieilen življenja. Le pojdi in daj svoje telo vodnim roparskim pticam, da boš vsaj tijim za užitek. —Invalidi, vdove in sirote."
Cesar Viljem na Hudičevih otokih. Bivši ameriški poslanik na Dunaju, Penfleld je izrazil zahtevo Amerike, da se pošlje bivšega nemškega cesarja Viljema v pregnanstvo tje, kamor spada, namreč na takoKvane Hudičeve otoke. — Ti otoki tvorijo skupino neobljudenih otokov v Atlantiškem morju ob obali Brazilije, kjer vsak naseljenec vsled skrajno nezdravega obnebja najde v kratkem času gotovo smrt. Kako so gospodarili I V vojaških skladiščih v Budimpešti so našli ogromne množine živil, vina, žganja iu drugih takih predmetov, ki so bili nametijeni za Častnike. Vrednost teli zalog ztiaša 9 milijonov kron. Med drugim so našli; 5000 steklenic
tokajca, 4400 steklenic finih vin, 40.000 steklenic namiznih vin, 280 hI konjaka, 36.000 steklenic l uiiia in dnigega Žganja, SOOOkilogr. orehov, 6000 kg iig, 51.000 konzerv, 700 klgr. ro/.i», 500 kg popra, 1700 kg paprike in nebroj raznîli finih toaletnih predmetov za častnike, zlasti za generale in njih „dame". DoÉin_i^ poznamo pri nas mnogo teh predmetov le še po imenu, je bilo po nepotrebnem v teh velikih vojaSkih skladiščih nakopičena tolika množina tega dragocenega blaga, nameige-nega samo za častnike, za nioStvo pa — seveda nić!
Naslovi. Naiodna vlada SHS je odredila, da se opu3te na urade naslovi, kakor : „visoki", „slavni" itd. Ravnotako ne bodo uradi več nazivali svojih pošiljatev: „blagorodni", velečislani" itd. — To je ukrep, ki ga vsi z zadovoljstvom sprejmemo. Po-snemajmo gal Pišimo tudi mi zasebna pisma brez tistih pretiranih, nikdar dovolj častečih naslovov, kakorkoh' se Že imenujejo, bodisi na gospode, gospe ali gospodične.
Glas iz občinstva. Gospodje že dolgo želijo, da bi so odpravil zastareli običaj pozdravljanja z odki'itjem glave s pokrivalom hj sicer nasproti ženskam in moškim, nasproti visokim in nizkim. Takšno odkrivanje je posebno za starejše gospode prav neprijetno v zimskem času, je nenaravno i[i ne odgovai ja prav nič pozdravom vseh slovanskih narodov. Seveda prosijo gospodje najprvo gospe in gospodične, da se jih ni treba pozdravljati z odkritjem glave. Gospodje med seboj so gotovo vsi zadovoljni in že tudi zelo upoštevajo naravni pozdrav; pozdrav z dostojnim poklonom z glavo in a prijaznim pogledom ali brez besed, ali pa z lepim doinačim kakoi'Šnimkoli pozdiavom. Ti pozdravi so gotovo bo^ odkritosrčen izraz spoštovanja, kakor zračenje glave in visoko v zrak moleče pokrivalo. Gospodje i'adovedno pričakujejo tozadevne izjave naših gospa in gospodiČen, — Živimo v deniokraMiiii dobi ; Bodimo tedaj v vsakem ozirn vredni svobodnega l)ivattja v bratski jugoslovanski državi t Wilson — bogoljuben mož. Wikon je s posebnim razglasom določit, da bodi dan 28. novembia dan zahvale in molitve. V razglasu pravi: „Bog nam je v svoji blagi volji dal mir. Ne mislimo pa, da je le bojevanje nehalo, in da smo le opioščeni težav in grozot vojne, temveč mir nam je prišel kot velika in slavna zmaga jiiavice. Polna in odločilna zmaga nam je prinesla ne le mii', ampak tudi trdno zanpairje v novi dan, ko stopa pravica na mest^'sile in neprijaznega spletkarenja med narodi. Brez sebičniii namenov smo posegli v boj in naše hi'abre armade so pripomogle do zmage. V boju za pravico so si pridobile nesmrtno slavo. Služile so jdemetiitetiiu svojemu narodu, pa tudi vsemu Človeštvu. Bog natii je v resnici bil milosteii. To nas veseli in nas krepča v zvestobi do spoi'očil naše zgodovine. S pt)guiiiom in doiiHm upanjem se pidotiitio sedaj novih in velikih dolžnosti. Hvaležni smo in ne bomo pozabili, lia nam je te dolžnosti naložila božja volja. Prosimo pa tudi Boga, da nam podeli svojo milost, in da nam odpusti, če smo se v dejanjih in v hotenju kedaj zmotili. Prosimo Boga za to. da bomo mogli niir med narodi zgraditi na podlagi njih medsebojnega prijateljstva in spoštovanja."
Domaće in tuje novice«
Konferencija sodal. SSi. Cordis Jesu za novomeški dekanat, ki se hi moi'ala vršiti dne 2. decembra, ae je preložila.
Častnim občanom je izvolil občinski odbor v Žužemberku dne 26, nov, 1918 svojega dolgoletnega in za občino mnogo-zaslužnega župana in dež. poslanca g. Ivana Vehovca in prevzvišenega g. knezoškofa dr, Antona Bon. Jegliča.
Prva jugoslovanska poroka v Novem mestu. Dne 21, novembra so je poročil g, mag. pharm. Bogumil Hanak, lekainar v Varaždinu,, z gdčno. Štefanko Hladnik, s hčerko skladatelja g. Ig. Hladnika. Poročil ju je mil. g. prost dr, Seb. Elbert, Obilo blago-slova!
Poroka. V Novem mestu se je poročil dne 27. novembra g. Alojzij Hočevar, sodnik, z gdčno, Frančiško Terdaii, z ne-čakiiqo ugledne trgovke ge. Nežike Kiissel v Novem mestu. Par jo blagoslovil mil. g. prost dr, Seb. Elbert Obilo sreče! f Miklavžev večer. Ženska podružnica C. M. družbe za Novo mesto in okolico priredi v Četrtek, 5. grudna 1.1., Miklavžev večer v Narodnem domu. Pred nastopom sv. Miklavža se vprizori otročja igra „Laž-njiva Danica", Vstopnina: sedeži po 2 K, stojišča po 1 K. Vstopnice so bodo dobivalo v knjigarni g. Horvata, in sicer v sredo 4. decembra od 9, do 12, uro dopoldne in od 2. do^5. ure popoldne za Člane O, M. podružnice in njih rodbino; v četrtek, 5. deceTiibra pa za nečlane. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. Miklavževa darila se bodo sprejemala v četrtek popoldne od 2, do 5. ure v dvorani Narodnega doma v Novem mestu.
Ljudska predavanja v Novem mestu.
Prvo ljudsko predavanje, kakor je bilo naznanjeno v Dol. Novicah z dne 7, nov., bo prihodnjo nedeljo, dno 1. dec. ob 3. uri pop. v veliki dvorani Narodnega doma. Predaval bo g, gimn, ravnatelj Wester o narodu srbohrvatskem pod naslovom „Tri leta lued Srbi in Hrvati", Ravnatelj Wester je služboval skoro ves čas vojjie pri hrvatskih čelah v lij'ajih, naseljenih od Sibov, tako da je imel lepo priliko, spoznavati njib življenje, jezik in običaje. Ker bomo v novi državi stopili v tesne odnoSaje s Srbohrvati, je le z veseljem pozdraviti, da se je g. predavatelj namenil, nas seznaniti z našimi novimi sodržavljani. — Kakor jc bilo že naznanjeno, se bo pri teh predavanjih pobirala vstopnina v dobrotelne namene. Cena sedežem je po 2 K in 1 K, stojiščem po 60 vin., za dijake 40 vin. Vstopnice prodaja knjigarna U, Horvatova v petek in sob()to; v nedeljo popoldan pa se dobe pri- blagajni v Čitalnici,
Srbotirvatski tečaj v Novem mestu.
Vsi gospoilj«, gowpe in gospodične, ki so se prijavili za srbolirvíitski tečaj, se vabijo v nedeljo, 1. (Jecembi'a ob 4. uri popoldan v čitalnico, da se domenijo radi pričetka tečaja. G. ravnatelj Wesler hoče po ljudskem (iiíídavanju, ki bo od 3. do 4. ure, razložiti svoj učni načit ter se diigovoriti o pomožnih knjigah ter o prostoru in Času za ta tečaj.
Odlikovanje. Gosp. nadnčitelj Matija Baitel v Semiču jo dobil ob priliki, ko stopa v pokoj. Častni naslov „ravnatelj". Iskreno Čestitamo!
Iz davčne službe. Narodna vlada v Ljnbljani j« odredila, da se imenujejo „davČtii referati" okrajnih glavarstev odslej: „Davčna okrajna oblastva". Ta ob-lastva se popolnoma ločijo od okrajnih ghivar.^itev ter so povsem samostojna. — Dosedanjega vodjo „davčnega okrajnega oblastva" {za politič. okraja Novo mesto in Črnomelj) v Novem mostu finančnega tajnika Avgusta Sedlarja je imenoval poverjenik za finance v Ljubljani za vodjo davč. okr, oblastva (za politična okiaja Celjo in Brežice) v'Celju. — Vodstvo davč. okr. oblastva v Novem mestu se je poverilo višjemu davč. upravitelju Alojziju Prcsoli-Ipavicu. — Dosedanji vodja davč. okraj, oblastva v Krškem, finariČ. koncipist dr. Franc Kržan, je prideijen finaiiČ. dežel, ravnateljstvu v Ljubljani, Vodstvo toga oblastva prevzame davč. uprav. Maks Zotter.
Razglas. Vsled ukaza Narodne vlade SHS v Ljubljani, oddelek za notranje zadeve z dne 10. listopada t. 1. Št. 6228 pr., se s tem nastopno razglasi: Da se morejo vse one osebo, ki hočejo potovati po ozemyu
SHS javnim stražam in oblastvom legiti-movati, jim bo izdajalo okrajno glavarstvo njih bivališča potovalne Icgitiitiuííije. PjÍ-stojbina za izgotovljenje znaša eno ki'ono. Osebe, ki potujejo v, inozemstvo (neslo-vanske države) morajo posedovati potni list s sliko. Potne liste in legitimacije bo izdajalo okrajno glavarstvo le ob pon-deljkih in četrtkih. — Okiajno glavarstvo Novo mesto, 20. nov. 1918.
Jugoslovanski škofje duhovnikom.
Zagreb, 21. novembra. Jugoslovanski škofje so izdali na duhovnike okrožnico, v kateri jih pozivajo, naj delujejo za slogo in svobodo, Prepovedano jim pa je v imenu Cerkve govoriti za to ali ono obliko države, Glode tega bo glasoval narod in kar bo ta sklenil, temu se bo Cerkev tudi pridružila.
Izplačilo podpor rodbinam, katerih vzdrževatelji so v Ameriki, ustavljeno. Z ozirom na sklenjeno premirje ter priznano nevtralnost drŽave SHS in ker se skoro zopet otvori promet z Ameriko, se v obče ustavi izplačilo podpor v zmislu zakona z dne 17, avgusta 1917, drž. zak. št. 376 onim rodbinam, katerih vzdrževa-telji se nahajajo v Ameriki. Izjemoma smejo davčni uradi izplačevati tako podporo v slučajih, ako je v Ameriki odsotni vzdrževatelj oče ali moŽ podpirano osebe in ako jo vrhutega izplačilo podpore v resnici tako nujno, da bi bila siccr resno ogrožena prehrana podpiranca, kar pa mora biti potrjeno tako od občinskega kakor župnega urada bivališča upravičenca. Kdor bi so Čutil vsled tega ukiepa po kiivom prikiajšanega, se lahko pritoži na pristojno komisijo, ki ji bo izvesti potrebne poizvedbe in potem pritožbo preložiti,— Davčni uradi naj seznam onih, katerim so po tej naredbi izjemoma izjdačali podporo, v teku 8 dni po izplačilu dopošljejo povorjeništvu za socijalno ski'b ter potom okrajnih glavarstev finančnemu deželn. ravnateljstvu v Ljubljani.
Umetna gnojila. Kmetijska podružnica v Novem me;-ítn ima oddati še precej umetnih gnojil; kajnita in kalijeve soli. Z ozirom na to, da se ta gnojila ne dobijo več na prodaj, se s teiti opozarjajo posostniki-člani kmetijske iiodružnice novotiioško, da naj jih po možnosti takoj kupijo, da se no oddajo drugim prosilcem.
Kritiko o drami „Mati", ki se je dvakrat z najlepšim, uspehom uprizorila na novomeškem čitalničnem odru, objavimo v prihodnji številki.
Hudodelstvo. Rudolf PersetiČ, edini sin posestnika in trgovca Nikolaja PersetiČ na Vinici — ves čas v vojski — je bil s tremi drugimi vojaki od hudobnega —
blaznega Madžara vstreljen dne 9. t. m. v Ljubljani. Bil je edina opora in edina nada svojega očeta in svojih sester. Namesto domu k svojcem — pa v večnost! Oče se tolaži: „Bogu je tako dopadlo," Bil jo priden in pošten mladenič.
Slovenski vojni slepci so prišli dne 22. noveiiibra ob 2. uri popoldne z osebnim vlakom iz gi'aškega zavoda za slepce v Ljubljano. Pi išli so pod vodstvom g. železniškega uradnika Janka Klopčiča, ki je za odhod v Gradcu vse potrebno oskrbel. — Spremljalo jih jo 8 iz Ljubljane nasproti jim poslanih vojakov in 3 bolniške sestre. Z njimi je prišla tudi njih skrbna duhovna majka č. sestia Klara. Vso skupaj jib je zdaj v zavodu 20, Nekaj več jib jo Že doma pri svojcih. Nastanjeni so zaenkrat v belgijski vojašnici, v posebnem oddelku na severnovzhodnem voglu vojašnice, v jako ličnih prostorih, ki jih jim je preskrbel . polkovni zdravnik dr. Rus, S slovenskimi zastavicami v rokah so korakali s kolodvora v svoje bivališče. Pozdravit jih je prišel venec dam, članic slovenskega invalidnega odbora, med njimi gdč. prof. Skaberne, učiteljica slepske pisarne, gospa županja dr. Tavčarjeva, JegliČeva i. dr. Zastopnik društva „Dobrodelnost" jih je v obednict v imenn vseh zbranih v kratkem nagovoru pozdravil na domaČih tleh ter jih zagotovil,
da se bo zdaj, ko smo skupaj, zange lažje poskrbelo tudi za potem, ko bodo zavod zapustili, da bo<io mogli kolikoi toliko mirno in vdano prenašati svojo trpko usodo. Zagotovil jih je ljubezni in sočutja vseh rojakov. — Slepci so bili vsi srečni, da so po dolgem Čakanju zopet v domovini med svojimi. Potem, ko so použili kosilce, ki ji[n ga je pripravil damski odbor, so zapeli „Hej Slovani" in oglasila se je tudi harmonika, tako da je nastalo v družbi prav veselo razpoloženje, — Ta vest, da so so vojni slepci preselili v Ljubljano, naj se sporoči zlasti njib tovarišem-slepcem, ki so že doma, ako hočejo kaj obiskati svoje tovariše-trpine. Slepci so" torej v domovini in s tem je nekako položen teme^ bodočemu samostojnemu slovenskemu zavodu za slepce, A skrb' za njih trajno preskrbo, ko zavod zapuste, se mora pravzaprav šele zdaj začeti, — Darove sprejema §e v.edno tudi naše uredništvo Dolenjskih Novic,
Ne skrivajte papirnatega denarja! Izmed sedanjih važnih narodno-gospodarskih vprašanj zasluži posebno pozornost zlasti vprašanje denarnega prometa ozii'oma denarnih sredstev. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da nezavedni ljudje spravljajo sedaj papirnati denar, kot so spravljali poprej zlato in srebro. Spravljanje beh slednjih dragih kovin je bilo sicer tudi brezmiselno, ali popolnoma neutemeljeno — da naravnost smešno — je kopičeiqo papirnatega denarja. Kaj je pravzaprav ta papirnati denar? Nič diugega kot zadol-Žnica Avstro-ogrske banke, kos papirja, ki ima gotovo vrednost le tedaj, ako se ga uporablja kot prometno sredstvo in je torej le nekako potrebno zlo; sedaj je paČ vsaka država navezana nanj, ker drugih prometnih sredstev — zlata, srebra — ni mogoče dobiti, tiskati pa novi papirnati denar ni v interesu niti države, niti prebivalstva, Naša mlada država, ki se mora boriti kot vsak začetnik, z neštevilnimi težavami, ge briga in skrbi tudi za iie-ovirani denarni promet. K izplačevanju plač osobja, podpor, računov itd, potiebuje veliko vsote gotovega denaija in si je žo preskibela za začetek večji kredit pri domačih denarnih zavodih. Le-ti so preskrbeli več miljouov gotovine z Dunaja ter ga dali v promet, da ne nastanejo Žo v začetku težave, ki bi rodile v vsakem ozira slabe posledice. Ali v naprej ne kaže, dobavljati Še več papirnatega denarja v dižavo, ker s tem so lo zvišuje naša terjatev napram Avstro-ogrski banki oziroma stari avstrijski državi in še bolj uničuje notraiq'o vrednost tega denarja. Zato se obrača „Narodna vlada" do vseh poklicanih činiteljev, da naj zastavijo ves svoj vpliv, da so ljudstvo iznebi kar najhitreje doma nakopičenega papirja s tem, da ga naloži v slovenskih denarnih zavodih, hranilnicah, posojilnicah, batikab, kjer je gotovo stokrat bolj vartio in plodonosno naložen, kot v mošnjiČku in nogavicah v hiši. — Sedaj omajana varnost po deželi in v mestih (vsled mnogoštevilnih tolovajev), nevarnost radi požarov itd.so zelo tehtni vzroki, ki tudi priporočajo, odnesti denar tja, kamor edinole spada, v denarne zavode, — Zato poživljamo v lastnem interesu vsakega: Ves papirnati denar v domačo denarne zavode, dokler je čas!
Cesar Karol duševno bolati. Dunaj, 23. nov. Bivši cesar Karol je v Eckartsau resno obolel. Težka duševna depresija se ga loteva. Okolica cesarjeva pripoveduje, da' cesar pr^ivi cele dneve v samoti, da sedi pri mizi irv si epo stremi predse. Nibčo ne sme k njemii. Vsi bivši dostojanstveniki, ki želo k njemu v avdijenco, ne smejo' do njega. Vsled cesarjeve bolezni je tudi cesarica Cita obolela.
Porotne sodbe v Novem mestu. Preloženo četrto porotno za.sedanje se prične v Novem mestu dne 16. decembra 1918, kar naj blagovolijo upoštevati izžrebani porotniki.
Odstopil. V seji občinskega odbora dne Í12. t. in. je pod pritiskom razmer odstopil žiižf;iiib(irški župan, poslanec g. J. Vehovec, ki jc iiačeloval občini skoro 25 let. Volitev novega Župana je bila določena na 27. t. m.
Razglednice. Na olnlim povpraševanja odgovai'jamn: Osrednja pisarna S. K. Socialno Zvezo ima še v zalogi božične in druge, času pi'imerne razglednice, sknpno 10 vrst, tei' naiodne koleke. Nadalje ima tudi lepe slike rajnega dr. Kreka, izvod po 3 krone, ter „Narodne igre" za naše Ijndske odre, iztis po 1 krono 40 vin. Poštnina se zaračnna vsakenm posebej. Ker je vsied pomanjkanja tvarine zaloga le bolj neznatna, pi'osinio, da se požuri tisti, ki misli kaj naroČiti. Naročila sprejema Osrednja pisarna S. K. Socialne ííveze, Ljubljana, Ljudski dom,
Slilio z ogrskego Doienjshego.
Prekmurski Slovenci — na dosedanjem Ogrskem imajo veliko prestati po inažar-skem itasilstva in v zadiijem času tudi po 1'oparskili tolpah. — Nedavno so poročali listi, kaka grozodejstva so doprinašali ma-Žarski vojaki po Medjimurji, kodur bivajo Hi'vatje, ki so se izjavili za Jugoslavijo.
se, da so ae sítina grozodejstva pomaknila k njihovim sosedom na severozahodu, k našim prekmnrskim Slovencem, ki žele tudi pripadati Jugoslaviji.
V njih listu „Novinali" z naslovom: „Punt na Dolenskem" poroča znani uzorni rodoljub Jožef Klekl iz Čren.sovc d. 17. nov. št. 17 o nemirih, ki so se godili med 4, in 7. novembrom t. 1. ÍÍ vojske vrnivSi se vojaki so začtili ropati. V Beltincih so oropali dva i>osesttiika Wowsa in Kau£-niana, kmalu nato Tomčevo in TreisoviČ-kino ti'govino. Piestrašena gospa Tomec bi bila rada ušla čez nek plot, da bi si rešila vsaj življenje. G. Klekl jo piipelje v varno zaivetje. TomČev svak Ciglar iioče roparsko bando pregnati, zato z j'evolverjem vstreli med njo, ki pa je še bolj divja; komaj jej je utekel. V kleti Tomčevi izpustijo vino iz sodov in surovo preklinjajo popivajo, nabijajo puške, streljajo grozeč vsakeiiui, ki bi se drznil jih motiti. Toipa vso hišo oi'opa in razmeče pohištvo. Čuje se krik: Na pope. Župnik zbeži na pokopališke. Klekl odide po polnoÈi, povsod po ulici vinski vzduh, nekaj roparjev pi-janili leži. Srečno dospe do Žižkova. V jutro izve, da niso udrli v župnišče, paČ pa v notarijat in razbili s sekirami ob-Cinsko blagajno ter odnesli 30.000 kron občinskega denarja. Notarjeva drnžina je komaj ušla s postelj — brez obleke in -obuče. Mej tem pride glas o ropih: v Srdisči oštir umorjen, vino izpuščeno, na Selnici Žid umorjen; v Dolnji Lendavi veČ trgovin. V Beltincih je grad razdejan. Vojaška pomoč prihaja v Beltince, strojna puška že poka — Štrigova gori, grofovski grad oi'opau, 400 veder vina izpuščeno, istotako v župtiišču vse potrupano, župnik zbežal v Lotmerk, Roparji se med seboj' spro in ubijejo svojega pogiavarjii, zbežijo — in župnišče je bilo lešeno.
Dne 7. novembra iz Lendove došli vojaki še le mir nai'ede. Povedo tudi, da je Medžimurje vse uničeno. Veliko je po-ropaiiega tuill na Bistrici, ilotizi. Veliki Poijani,_ v BakovciUr- v Gomilcih, v Tur-niščih in di'ugod. Nekaj krivcev so zalotili, pi'išli 90 pred preki sod. V Čakovcih je obešenih devet, v Beltinski fari štiri.
Žalostna slika, kaj ne, dragi Doltinjci. Hvalimo Boga, da smo obvarovani takih grozot.
Vzamem kovačijo v najem
kje na prometnem kraju. Grem tudi h kaki graščini. Naslov na Dolenjske Novice.
Našemu norodu provo omiliQ in pposveto!
Ono, po Čemer so hrepeneli milijoni naših src več ko tisočletje, so je zdaj uresničilo: imamo svojo svobodno, neodvisno, demokratiiino državo, jmamo veliko Jugoslavijo. Težek je bil boj za njo, nismo je dobili brez žrtev. Zato nam je pa tudi nad vse ljuba in draga.
Izpoinila se je velika oporoka, ki nam jo je zapustil veleumni dr. Krek. Ou bi zdaj gotovo ne miroval, temveč bi bil šel nemudoma dalje na delo. Da bi bili vredni iiiiena svobodnih državljanov, bi se bit posvetil z vso vnemo skrbi za pravo kulturno iu gospodarsko osamosvojitev našega naroda. Vendar našega Mojzesa ni več! Smo pa še nii, da izvršimo njegove načrte.
Dr. Krek je pričctnik krščanskosoci-alnega dela na Slovenskem, zanesel pa ga je tudi med brate na jug. Njegova ustanova je Krščanskosociatna Zveza v Ljubljani, ki ima veliko članic po jugoslovanskem ozemlju.
Krščanskosocialna Zveza je zdaj na tem, da vstane po težkem vojnem času k novemu življenju, da nadaljuje delo tam, kjer jo je bil prekinil svetovni požar, obenem pa, da izpopolni vse, kar bi bilo nedostatnega v njej, in se preustroji, kakor zahtevata tok in potreba časa; kajti gotovo je, da ne smemo podcenjevati duševnega stremljenja, ki spada k bistva vsakega diužabnega razvoja, nasproti i.naterielnini Interesom. Mi smo neposredno pred časom, ko bo šlo za velikopotezno kulturno politiko in gorje onim, ki bodo nepi'ipj'avljeni. Vzporedno z zunanjo enotnostjo naroda, ki smo jo dosegli, moramo uteineljevati in utrjevati vedno globlje tudi dobi'ino notranje narodove edinosti iti ili'užabne izobrazbe na preizkušenih, pravih načelih. Vsak naš človek mora postati sodelujoč član človeške družbe, in sicer po zmožnostih, ki jih je spi'ejel od Boga, Skrbeti mora, da se ne zamudi in ne prezii a nikdar in nikjer duh časa, dokler je ta v skladu in soglasju s krščanskimi načeli in z onimi Krekovimi besedami: Kar je v kaki i<leji dobrega, je naše, katoliško! Le tako bo zajamčen prenovljeni Zvezi že v programu samem tudi njen obstoj, uspeh in napi'edek, in kar so Še ne snuj pozabiti: ugled in vpoštevanje v javnosti. Vsak neutemeljen konservatizem in vsako tieumevanje časa pa bi bilo Zvezi samo v kvar, istotako vsako pretiravanje.
Socialna Zveza stopa torej požtvljena na noge in se bo izpopolnjevala tekoiu časa kar najbolj vsestranski. Njej gre za načela krščanske socialne demokracije, ki jih bo oztianjala vedno in povsod, za ona krščanske kultui'ne izobi'azbe. Na polju teli načel je mogoče kar najširše in najraz-novrstnejše delovanje in gilianje, z nobeno vedo in znanostjo niso v nesoglastjn, z naravo in k vsem stvarstvom so v skladu,' Vsakemu jjripuščajo in omogočnjejo najpopolnejši razvoj individualnosti, nikjer se ne more priti ž njimi v upravičen spor; zakaj Če bi se to godilo, bi bila načela ztiiolna in nevredna, da se za nje borimo. Da pa še mnogi tega ne pripoznajo, temu niso kriva naŠa načela, temveč to, da jili nejasno spoznajo. Mi pa vemo, kdo je porok za nje: sam Bog nas je prišel osebno na zemljo o tem poučit, zato verujemo v resnico, in ta je — kafoliško načelo! Če pa nekateri izmed tiaših v.se-eno ne j'avnajo tako, so to le suhe vejice na bnjnozelenem drevesu. Njihova razumna jasnost je še premajhna, da bi to spoznala, stopili so y omejen krog, zapletli so se v mreže mračnega duha. Te suiie vejice pa bodo polomljene in v ogenj vižene, v ko-likoi' ne odpadejo, same.
V očigled Času, ki gotovo ni več daleč pred nami, poživljamo vse članice KršČanskosocialne Zveze, vsa prosvetna in
bralna društva, mladeniške in dekliške zveze, Oile, abstinente itd,, da začnejo iznova z načelnim delom, da se poživi vse, Itai' je maU) da ne zamrlo, in kjer je treba, pokliče čisto iznova k življenju. Začnite, kakor morete, samo da začnete, začeti pa morate! Ne odlašajte, čas beži, življenje naših dni je hitro! Ne pozabite, da zahtevajo vse današnje naprave in zadeve, kakor so: živo politično življenje, tehnika, industrija, znanost, leposlovje, obrazovalna umetnost, šolski pouk, vpliv časopisja itd., vodne čuječnosti in samopopolnitve, ki se moi a na njih delati vedno, če hočemo, da uidemo nevai'nosti: da obnemoremo na najnižji stopnji družbo. Tega pa gotovo nočemo, zato moramo pridno delati, veliko delati in vztrajno delati !
Osiednja Socialna Zveza v Ljubljani ustanavlja svojo osrednjo pisarno z nalašč za to doloČotiim možem na Čelu. Na ïijo se boste mogli obračati v vseh zadevah in vedno vam bode postrožcno. Tja boste pošiljali vse svoje želje in zahteve, obenem pa tudi primerne načrte, da bo skupno delo bolj uspevalo, Oim boij skupno bo naše delo, tem lepši bodo uspehi! Piosimo pa, da izprva nekojiko potrpite, dokler se vse ne uredi, saj to bo trajalo prav malo časa, O vseh nadaljnjih korakih boste potom Časopisja ali celo zasebno obveščeni piavočasno in iste uslužnosti pričakuje tudi Osrednja pisarna od vas.
Važno bi bilo tudi to-le: da nam naznanite začasno stanje društva in odbor, ki mu naČeluje, če ste poživili društvo natiovo, kdaj in kako, ali če ste ga ustanovili iznova, če še ne, kdaj mislite to storiti; kakšne želje in nasvete ima odbor, kakšne imajo člani in v Čem potrebuje ljudstvo predvsem največ pouka. Vse svoje dopise pa naslovite na naslov: Osrednja pisarna Slovensko Krščanskosocialne Zveze, Ljubljana, Ljudski dom.
Jugoslovani, Jugoslovanke — na delo, začnimo !
Za Osred, pisarno S. K, S, Z,: Jože Stabèj.
Za tajništvo S, K, S. Z.: A. Komlanec.
Odvetnik
DE:Juro Adlešič
uljudno naznanja, Ba se je vrnil iz vojaške službe in osebno prevzel vodstvo svoje pisarne - - - -
V Ljubljani, Sodna ulico 6/11.
—_—	I.
Različne
bonbone in slaščice -- za Mililavža in Božič
priporoča
HERMINA HROVAT
: Novo mesto, glavni trg : v g, Bergmann-ovl hiši
Moških čevljev
so nekaj pai'ov ugodno proda, *NasloT pOTO upraTništvo WoU Novic.
Slovenci, pozor!
J. TOMŠE, električni instalater, Novo mesto, Narodni doni f^t. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela ter ima t zalogi žarnice tc« vi-st, kljnče, žico, iz pťe m i nje v al ce toka, svetilke i, t. d., po iiiijuižjili cenah, Lopo iit zavarovano delo. Prevzema tudi delo v vseh Jugoslovanskih (lei^olati.
Razvedrilo.
Usmiljenost. Kati: „Naša gospa ne podi nobenega reveža od biše," -— Rezi: „To js že res, ampak pusti ga toliko časa stati, da sam odide!"
Nezadovoljen oče. Mesar sosedn; „Izmed mojih otrok je eden duliovtn, eden sodnik, eden profesor in četrti tudi študira. Da bi pa íc eden imel veselje do mesarije — tega pa ne!" — Sosed: „Je že kliž, če ima človek otroke, ki so tako slabe glave!"
Čuden dokaz. Vajenec prijatelju; „Pep2ek, pri tvojem mojstru ne more biti posebno prijetno; poglej no, saj imas eno uho daljše, ko drugo!"
Pravi lovec. Ona: „Kaj, dva zajca si prinesel, čeravno si puško doma pozabil?" — On: „Imaš prav! Saj sem res celi dan nekaj pogrešal!"
Pred sodiščem. Sodnik: „Vi ste soseda tako natolkli, da ni bil tri dni za delol" — ZatoŽenec: „Naj bol Pa dva dni sem bil pa tudi jaz za nič — — tako me je .roka bolela!"
Svojeglaven zločinec. „Vi pravite, gospod doktor, da -jo vašega vaiovanca Lndo zagovarjati?" — Zagovornik: „Pa res! Ne verjamete, koliko sem trpel, da sem ga piipravil do tega, da naj taji!"
Pred porotniki. Zagovornik: „...Predno končani, opomnim gospode porotnike le se na to: „Kar nočete, da bi vam drugi storili, tega tudi vi drugim ne storite! Ali hočete leta in leta zaprti biti ? !"
Skupno. A: „Gospod sodnik je umrl — si ga poznal?" — B: „Seveda sem ga; saj sva več let vkup delala." — A: „Ti in gospod sodnik?" — B: „Kaj^iak — on je čev^e trgal, jaz sem mu jih šival,"
Kes. Župtiik dvema sosedoma, ki se tepeta: „Za božjo voljo, kaj pa je vama, da se tako pretepata?" — Eden izmed nju: „Zato, ker sva se pri sodišču mimo poravnala — in sedaj jo nama žal!"
Pri zdravniški skuštyl. Profesor: „Kaj morate pri vsakem bolniku najprej popra-šati?" — Slušatelj: „Če ima kaj denarja,"
Čudna navada. Sodnik: „Ali je res, da ste mizarja ob tla vrgli, pretepli in osnvali?" — Zatoženec: „Res jo, gospod sodnik, toda prosim milostne sodbe, ker je to moja navada, Čc me kdo ujezi."
Pri skušnji. Profesor: „Ali mi veste povedati, kaj je goljufija?" — Učenec molči. — Piofesor: „Vam bom jaz povedal: Goljufija je to, (Se se nevednost Človeka porabi v to, da se mu škoduje." — Uoenec: „No, sedaj vidite, gospod profesor, kakšno zločinstvo storite, če me vržete!"
Zvest v svojem poklicu. Gospod: „To je pa vendar preveč, da beračite, ko ste nedavno po enem sorodniku precejšno premoŽenje podedovali!" — Berač: „To je že res; ali naj pa zdaj pohajkovam in lenobo pasem ?"
ŽENSKE LASE
zmešano in rezane, kupujem po najvišji dnevni ceni.
Izdelovalnica kit:
I. SVETEC - Rudolfovo, glavni trg nasproti rotovžu.
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvti, da sem trajno odpuščen iz vojaške službe, ter se kot tak priporočam ar v izdelovatue vsakovrstnih oblek.
Spoštovanjem
Jos. Pavlin,
krojač v Kandiji pri Novem mestu.
Išče SB mlin v najem
na vodo, na tri ali štiri kamne — ako mogoče takoj. Naslov pove upravnlštvo Dolenjskih Novic.