tiskovina	prečka VILHARJA
Poštnina plačana pri pošti	^r8 Rrolo 1
632« Portorož-Portorojg	6000 Koper
primorski u¥pu,
■ časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva_m fluH3tlC
Februar 1997	leto 4 številka 38, cena 90 SIT	SplOŠRa banka koper
ZADNJI DNEVI PROTOURA
Portoroški Protour, g.i.z. (nekdanja OKTPS) nima praktično več nobenih virov sredstev za delovanje, zato je UO sprejel sklep o "mirovanju" združenja in nesprejemanju kakršnih koli finančnih obveznosti in to tile pred začetkom nove turistične sezone. Kdaj podpis nove pogodbe o novem lokalnem Turističnem združenju in razpis za imenovanje novega direktorja?
PREDSEDNIKI DRŽAV SREDNJE EVROPE V PIRANU
6. in 7. junija letos bo v Portorožu in Piranu srečanje predsednikov držav Srednje Evrope. Bo Občina Piran znala izkoristiti ta pomemben dogodek in veliko priložnost? Na občini bodo ustanovili poseben delovni štab. Je Bernardin dobil sredstva za predsedniške apartmaje?
AVDITORIJ MED ŽELJAMI IN UPANJEM
25- letnica portoroškega Avditorija je morda prava priložnost za resen razmislek o njegovi vlogi v turističnem prostoru. Kulturni, kongresni in promocijski center ne more biti le skrb Občine, ampak celotnega turističnega gospodarstva, ki ga je nekoč spočelo- potem pa nanj skoraj povsem pozabilo.
Kolektiv vidi rešitev v veliki novi naložbi, vendar potrebnega denarja (okoli 250 milijonov tolarjev) za načrtovano razširitev preddverja in nadkritje letnega prizorišča še ni. Fanči Kuhar se poslavlja.
ZLATI GRB OBČINE PIRAN ŠTULARJEVI IN GOJKOVIČU
Občinski svet Občine Piran je na svoji 21. seji dne, 6. februarja 1997 sprejel sklep o podelitvi dveh najvišjih priznanj Občine Piran za leto 1996 in sicer Avgustu Gojkoviču in prof. Vojki Štular.
vc IN NOVE OVIRE ZA PIRANSKE GARAŽNE HIŠE
Bosta dve najbolj "vroči" lokaciji za piranski garaži pri bencinski črpalki in v Fornačah končno brez zapletov določeni? Odločenost za gradnjo je, vendar okoliški stanovalci še niso imeli besede.
POL STOLETJA SREDNJE POMORSKE ŠOLE PORTOROŽ
Srednja pomorska šola Portorož praznuje letos 50. obletnico ustanovitve. Ob tem pomembnem jubileju bodo šoli, na pobudo občinskega svetnika Karla Boleta, podelili visoko občinsko priznanje. Sestanek koordinacijskega odbora.

Novost v naši ponudbi! Če pri nas kupite film, vam ga bomo brezplačno razvili.
Foto color Iaboratory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 775 66 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 770 537
■•4/-
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATERIALA IN OPREME
Objavljamo imena novoletnih nagrajencev Quicklab foto color laboratorija Bernardin
1.	nagrada - fotoaparat Jashica Microtec zoom 120 DB v vrednosti 70.000 SIT: Mirjana Možgan, Piran.
2.	nagrada - daljnogled: Nevio Altin, Grožnjan.
3.	nagrada - stojalo za kamero in fotoaparat: Boštjan Mihelčič, Portorož.
4.	nagrada - torba za fotoaparat ali kamero: Marija Jenko, Portorož.
Izžrebane so bile tudi vse ostale praktične nagrade, ki jih prejmejo: jagoda Batalo in družini Dobrila in Birsa iz Portoroža. Staniša Bujišič in Vesna Šušteršič iz Lucije ter Elvis Zemljak iz Portoroža.
Vsem nagrajencem čestitamo!
RECEPT JE VAŠ !!!
ZANJ STE PLAČALI SOCIALI ALI PRIVATNO. IZBERITE SI SAMI OPTIKO ZA IZDELAVO OČAL, KOT SI LAHKO SAMI IZBIRATE LEKARNO ZA ZDRAVILA.
Barbara & Luka s.p.
MLINOTEST
PEKARNA Koper d.o.o.
Pobeška 15,66000 Koper Tel: 066131-303 Fax: 066/31-303
DAN PODJETNIŠTVA V PORTOROŽU
V portoroškem Avditoriju so v petek, 14. februarja, proslavili sedmo obletnico ustanovitve in delovanja pionirske ustanove na področju podjetništva v Sloveniji GEA COLLEGE, odprli so Visoko strokovno šolo za podjetništvo (VSŠP), ustanovili Akademijo uglednih podjetnikov ter podelili sedmo priznanje Podjetnik leta Janiju Goltesu iz podjetja GOLTES snovvboarding iz Trbovelj.
Za okroglo mizo, ki so jo sklicali na temo: Kako podpreti razvoj podjetništva, so se v petek popoldne zbrali	pomembni
poznavalci gospodarskega in političnega življenja Slovenije ter	podjetniki.
Sodelujoče so pozdravili: dr. Janez Podobnik, predsednik DZ, Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti, Stanislav Kramberger, predsednik 10 Obrtne zbornice Slovenije, Franc Zavodnik iz Združenja podjetnikov, dr. Bogomir Kovač z	ljubljanske
Ekonomske fakultete in piranski župan Franko Fičur. Posebne pozdrave sta prenesla tudi David Crackett in Lawrewnce Godtfredsen iz Babson Collega v Veliki Britaniji.
Nazdravili so sedmim letom delovanja Gea College, ter tudi uradno odprli Visoko strokovno šolo za podjetništvo in ustanovili Akademijo uglednih podjetnikov ter podelili sedmo priznanje "podjetnik leta", revije Podjetnik.
(foto Quicklab Bernardin)
Ko ugasnejo vse luči
Ali naš planetarni sistem lahko doživi katastrofo velikega poka in neizbežne teme?
S tem nenavadnim in hipotetičnim vprašanjem se ubadajo tudi znanstveniki na astronomskih inštitutih, pa tudi številni posamezniki amaterji, kot na primer Franc Erbežnik iz Seče . Ljudje bi že od nekdaj radi prodrli v srž skrivnosti vesolja. V stuttgartskem observatoriju Carl Zeiss so že pred leti gledalcem prikazali delovanje in fizikalne zakonitosti planetov, ki krožijo v neskončnem vesolju. Nekatere nam blizu vidimo, opazujemo, vendar se zanje včasih skorajda več niti ne zmenimo. Sonce se vedno znova vrača k nam, posije s toplimi žarki, luna obsijana od istega sonca, svetlika in le za spoznanje odstrne tančico noči. Zvezde, le kdo bi jih preštel, so naše stalnice, spremljevalke. Voda, zrak, zemlja, svetloba in toplota so temljni pogoji zaradi katerih se je na našem planetu lahko razvilo življenje. Sprva primitivno. Skozi milijone let se je izoblikoval človek, ki se pravtako, odkar obstaja, ozira v nebo- in razmišlja. Ne more dojeti ne časa, ne prostora, ne začetka, in konca. Saj res, kje je konec vesolja? Nebogljeno živo bitje, ki se spopada z naravo, naravnimi katastrofami.
Se bo v resnici kaj zgodilo ob prelomnici 2000?
Vesoljski krogotok, nekakšen perpetuum mobile, deluje brez prestanka že milijarde, milijone let. Ali je lahko sploh drugače? Italijani rečejo "mile e non piu' mile". Slutnje pač, da so bo z našim vesoljem ob velikih časovnih prelomnicah nekaj zgodilo. Napovedi, takšnih ali drugačnih, je resda bilo že veliko, in narava se jim je že velikokrat izneverila.
eliki pok in večna tema
Se nam, ki živimo svoje kratko vesoljno življneje, tukaj in sedaj, res lahko zgodi kaj hudega? Lahko naš planet odplava iz svoje tirnice daleč v vesoljni prostor? Kaj pa veliki pok in večna tema? Planeti udarjajo drug ob drugega, grozovite eksplozije in večna tema. Vesolje razpade, življenja ni več. Tam nekje daleč v neskončnosti nastaja nov čas in prostor-za novo življenje... Toda obstojajo tudi drugačne teorije - o smrti zemlje in sonca. Za nekoliko milijard let bomo zemljani imeli zadnji lep dan. Sonce bo vse bolj grelo in grelo, zemlja se bo ogrevala, mnoge oblike življenja bodo izginile, oceani se bodo počasi izsušili in atmosfera bo "pobegnila" v prostor. Zemlja bo pusta, brez zraka, sonce jo bo "potegnilo" vase.
vesolju vlada red!
Franc Erbežnik iz Seče je gradbeni delavec, vendar se že okoli 30 let ukvarja s proučevanjem vesolja. Ne trdi, da je že znanstvenik, saj je trdno prepričan, da človek ne more dojeti ne čase, ne prostora. V vesolju, nam tako skrivnostnem, vlada red, a nered ustvarja nasprotje med materijo in antimaterijo, pravi.
Naprotja med materijo in antimaterijo
FHitrost: Pri materiji nobeden delec ne more leteti hitrej od svetlobe. Ko doseže kinetično energijo svetlobe razpade v elektromagnetizem. Pri antimateriji pa vsak delec, ko mu pade kinetična energija izpod svetlobne hitrosti, razpade nazaj v materijo.
Pri materiji ima proton pozitivno nabiti delec- in je zato v smeri zemeljskega tečaja kot severni magnetni pol. Nevtron pa ima dva negativna naboja in je zato električno nevtralen, magnetno pa protu zemeljskemu tečaju kot južni magnetni pol.
Pri antimateriji je ravno obratno, saj ima proton en negativni naboj in je zato proti zemeljskemu tečaju kot južni pol. Nevtron pa ima dva pozitivna naboja in je zato proti zemeljskemu tečaju kot severni magnetni pol.
Kaj ustvarja gravitacijo?
Gravitacija je odvisna od gostote mase, vendar ne le sama od sebe. Z njo upravlja toplotna, pozitivna energija plus pretok plazme ter njen SPIN, ki ustvarja sredotežno silo in s tem ustvarja močno gravitacijsko polje. A hkrati krči delce. Čim močnejša je pozitivna ali statična energija, tem bolj se masa zbija. S tem seveda postajajo delci vedno manjši.
V prispodobo: Liter mase na težkih zvezdah bi tehtal na zemlji milijon ton. A temperatura, matematično prikazana pa 10 na 90. potenco.
Se o soncu: Na soncu, izpod izpod fotokorone, je 80 % prostornine ionizirane plazme iz katere nastaja negativna energija, ta pa kot elektroplazma teče skozi jedro mase- kot v pospeševalniku, ki daje elektronom veliko kinetično energijo, da
Priporočilo znanstvenikom
" Znanstvenikom priporočam, da dobro preštudirajo preden bodo prižgali sončni ogenj (fuzija), da se ne bi zgodilo tako kot se je nekoč z Atlantido, da ne bi zanamci iskali Evropo kot mi sedaj iščemo razstopljeno Atlantido.
Njegovo poznavanje vesolja oziroma skrivnosti neskončnih daljav je kajpak nekoliko večje od poprečnega državljana. Proučuje nasprotja med	- -Z;.
materijo in antimaterijo, magnetizem na .	' “k®*®
zemlji, gravitacijo in neizmerno energijo , vesolja.
Znanstveniki so na osnovi mesečevih kamnin in meteoritov, ki so padli na' zemljo, ugotovili nastanek našega, sistema dokaj natančno v čas pred 46001 milijoni let. Prav gotovo pa mora biti) vesolje še starejše.
V zadnjih dvajsetih letih so astronomi) zbrali osupljivo količino podatkov, ki ne določajo le, kdaj natančno se je vesolje začelo, ampak tudi kako. S preučevanjem zvezdnih kopic, elementov v prostoru, gibanja oddaljenih galaksij in šibkih radijskih šumov iz globin vesolja, lahko sodobni kozmologi ugotovijo, da se nam ponuja osupljivo preprosta predstava. Ta opazovanja nam) bodo ponudila tudi možnost izračunati! tudi kakšna bo prihodnost vesolja?
Večno skrivnostno temno nebo
Predstavljajmo si, da je vesolje neskončno; venomer se razteza naprej, vse pa je napolnjeno z zvezdami. Galaksije zvezd se nadaljujejo v neskončno vesolje. Svetloba je na primer galaksijo Andromedo (od zemlje je oddaljena 2,4 milijona svetlobnih let in jo sestavlja 200 milijard zvezd)) zapustila pred približno dvema milijonoma let. Astronomi verjamejo, da so galaksije nastale pred približno 15 milijoni let. Kopica galaksij ostanejo zaradi svoje gravitacijske privlačnosti enako velike, vsaka kopica pa beži proč od vsake druge. Le koliko se jih razteza v skrivnostme temnem nebu?
Na sliki:
Franc Erbežnik iz Seče. Mali znanstvenik, ki že leta odkriva skrivnosti vesolja. Veliki pok in zvezde se bodo razletele, nastala bo večna tema.
Znanstveniki potujejo v vesolje le do kod bo seglo njihovo spoznanje.
, ^
primorski 11‘r'p
PREDSEDNIKI SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV V PIRANU
V	Republiki Sloveniji in še zlasti tudi v občini Piran, se nameravajo skrbno pripraviti na obisk visokih gostov- desetih predsednikov držav Srednje Evrope, ki se bodo mudili na letošnjem rednem delovnem srečanju na Bernardinu in v Piranu, 6. in 7. junija.
Prvo srečanje so imeli predsedniki leta 1992 na Madžarskem, v mestu Kesztehely, leta 1993 na Poljskem, v mestu Lancut, in leta 1994 v Republiki Češki, v mestu Litomysl.
Gostiteljica letošnjega srečanja predsednikov držav Srednje Evrope je Republika Slovenija, za kraj srečanja pa sta določena Portorož oziroma Bernardin in Piran. Vse kar je vezano na protokol bo vodila država. Odlični gostje z okoli 350 spremljevalci bodo stanovali na Bernardinu, kjer bo tudi glavno prizorišče dogajanj. Do njihovega prihoda bodo že nared novi predsedniški apartmaji v hotelu Inter- Continental (GH Emona). Kot je bilo slišati na seji Občinskega sveta, naj bi firma Hoteli Bernardin že dobila ustrezna sredstva (tudi) za te namene in sicer okrog 7 milijonov mark. Med vrsticami je bilo tudi razumeti, da bo Inter-Continental Bernardin edini hotel v Sloveniji, ki bo imel (predsedniške) apartmaje in da naj bi se glavna protokolarna dogajanja odvijala v bodoče v tem (državnem) hotelu?
Svečani sprejem visokih gostov bo na Tartinijevem trgu v Piranu, njihovo delovno srečanje pa tudi v občinski stavbi. Gostje si bodo ogledali tudi naše pomembnejše turistične zanimivosti, imeli naj bi piknik v kmečkem turizmu in večerjo tudi v Restavraciji Pavel v Piranu.
Občinski svetnik Zdenko Vozlič je bil mnenja, da bi Občina morala ustrezno izkoristiti to enkratno priložnost. Ustanoviti bo treba posebno pripravljalno telo-nekakšen štab ter temeljito očistiti okolico.
Tudi spominsko obeležje
V	mestih, kjer so bila dosedanja srečanja predsednikov, je ta dogodek dobil spominsko obeležje in podobno nameravajo storiti tudi v Piranu. Župan Franko Fičur je Občinskemu svetu dal pobudo, da bi dogodek v Piranu spominsko obeležili sredi elipse Tartinijevega trga in sicer v obliki bronaste "rože vetrov" po idejnem načrtu prof. Borisa Podrecce izpred nekaj let, ki pa tedaj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bil realiziran.
K sodelovanju na ta pomemben dogodek so povabljeni Občinski svet, podjetja, javni zavodi, Krajevne skupnosti, kulturne institucije in drugi, da bi se skupaj in vsak posebej čimbolj pripravili na prihod predsednikov držav Srednje Evrope v občino Piran.
Franc Krajnc
PRODAJA MODNIH OBLAČIL
Obala 4c, Bernardin 6320 Portorož Tel.: 066/ 746 433
POMLAD ■ POLETJE 1997
Za sproščene, moderne ljudi, ki jim je življenski moto izvirnost in sproščenost.
Modnost linije Mura in Labod Ella Vivaldi se kaže v igrivosti in skrivnosti kombinacij kakovostnih materialov, barvnih tonov in oblik.
Kot nalašč za nemirne ljudi, ki iščejo potrditev v izzivih sodobnosti.
Za tiste, ki si upajo.
AVDITORIJ MED ŽELJAMI IN UPANJEM
"Takšen kot je, Avditorij ne more naprej", je bilo slišati na eni izmed sej Občinskega sveta Piran. Zupan Franko Fičur pa je na zadnji seji, ko so obravnavali informacijo o nameravani investiciji dejal, da bi se za začetek morali sprijazniti z nekoliko manjšimi investicijskimi posegi.
Z Avditorijem je portoroški turizem pred četrt stoletja dobil pomemben objekt, nekašno središče vseh pomembnejših dogajanj od česar so kajpak imeli neposredne ali posredne koristi vsi dejavniki, čeprav tega danes skorajda ninče noče priznati. V Portorož so prišli prvi večji kongresi, slišalo se je o prireditvah... Tudi finance so se nekako pokrile, saj je portoroška Igralnica krila stroške amortizacije, za tekoče poslovanje pa je moral skrbeti kolektiv sam. Pozneje je Avditorij postal javni zavod in padel v naročje piranski Občini, ki sedaj ne ve natančno, ali bo zmogla nositi del stroškov za obratovanje, in precejšnja sredstva, potrebna za njegovo posodobitev in razširitev. Sicer pa bi se po mnenju mnogih, Avditorij moral čimprej, s tržnimi prijemi, postaviti na lastne noge.
Nepopravljive napake v preteklosti
Turistično gospodarstvo je pred četrt stoletja pravilno razmišljalo, da potrebujejo velik kongresni in kulturni center v Portorožu. Ni pa v popolnosti doreklo sistema financiranja, delitve nalog in stroškov obratovanja. Poleg tega je bila storjena nepopravljiva napaka, ko ob Avditoriju hkrati niso zrasli ustrezni infrastrukturni objekti; hoteli, natcupovalni in drugi centri s celovito ponudbo pod eno streho. Tako je Avditorij, hočeš nočeš stopical na mestu, stagniral, hotelske organizacije pa so si medtem ustvarile svoje kongresne ter zabaviščne centre in mu tako začele neposredno konkurirati. Piko na i pa je postavila država (Sklad), ki je namesto v že obstoječi kongresni center Avditorij, vložil sredstva v Bernardin in tam osnoval hotelski kongresni center. Kongresi, ki so bili nekoč v Avditoriju se tako (zaradi udobja in verjetno cenejše ponudbe) postopoma selijo na Bernardin. Občini Piran je pustil zadoščenje, da se lahko preizkusi na veliko manjšem, a kljub temu finančno zahtevnem projektu.
Avditorij postaja močno kulturno središvče kar dokazujejo tudi zadnje velike in uspešne kulturne ter glasbene prireditve. Žal pa za kulturo, kot vemo, ni nikoli dovolj denarja. Kje je torej rešitev za Avditorij, če ga hotelirji nočejo imeti za svojega? Verjetno v novih tržnih prijemih z dopolnjeno vodstveno ekipo.
Denarja dovolj le za idejne načrte
Portoroški Avditorij je postal pretesen za večje prireditve zato tam že nekaj časa razmišljajo o razširitvi in popestritvi ponudbe. Razširili bodo preddverje, zunanje prizorišče pa ustrezno naokrili, da ne bi bili več odvisni od vremena. Urediti pa oi morali tudi večji dostopni prostor. Morda je pristojne k temu spodbudila tudi grožnja organizatorjev lanskega oglaševalskega festivala Žlati boben, da se bo v primeru, če ne bodo sposobni na enem mestu ponuditi več sedežev, preselil drugam. Sicer pa je Avditorij, odkar so postavili Kongresni center Bernardin, že izgubil kar nekaj nekoč težko pridobljenih prireditev.
Fanči Kuhar, direktorica Avditorija, se, po njenih besedah, ne namerava prijaviti na razpisano delovno mesto direktorja in odhaja v pokoj. Med tistimi, ki bodo menda kandidirali pa je Ksenija Benedetti, ki je zrasla v Avditoriju in je tam zaposlena že vrsto let. Fanči Kuhar in občinska svetnica Nada Kozina, ki je zaposlena v Avditoriju, sta pripravili informacijo o poteku investicije v Avditoriju, katere prva ocena se suče okrog 250 milijonov SIT. Pišeta, da je Avditorij že 12. februarja 1995 naslovil na Občino Piran vlogo za zagotovitev sredstev za investicijo v razširitev preddverja in za izdelavo načrtov za pokritje letnega dela Avditorija. Iz sredstev proračuna za leto 1995 je bilo plačano Projektivi Inženiring 423.937 SIT za izdelavo idejnega projekta za nadkritje letnega dela in ureditev mirujočega prometa. Del idejnega projekta za nadkritje letnega prizorišča je bil narejen šele avgusta lani in to samo v obliki idejne zasnove arhitekta Petra Kerševana. Izdelovalec je idejno zasnovo predstavil na razšjrjenem sestanku predstavnikom Projektive, predstavniku občinskih služb Dimitriju Živcu in članom sveta Avditorija. Letno prizorišče bi bilo treba zaščititi pred hrupom iz okolice, doseči bi bilo treba ustrezno akustiko za operne predstave in simfonične koncerte, možnost ogrevanja letnega prostora, ločitev dovoznih poti od poti obiskovalcev, večji oder itd.
Na priporočilo strokovnega delavca z občine Dimitrija Živca, je Avditorij 20. novemora lani sklenil s Prc' vendar je do 10.
je
enil s Proiektivo pogodbo za izdelavo lokacijske dokumentacije, januarja letos še niso prejeli. Jože Maver in Dimitrij Živec sta
ne, in ne morejo sklepati pogodb z izvajalci. To je še posebno neugodno, ker so napovedali bogat program ob 25- letnici Avditorija.
Avditoriju je menda sedaj že povsem jasno, da Občina za navedene naložbe ne more kar tako zagotoviti 250 milijonov tolarjev iz proračuna. To je razvidno tudi iz pisma, ki ga je piranski Župan poslal Juretu Apihu, predsedniku organizacijskega odbora Zlati Bouen v Portorožu. Sporoča mu, da kljub prizadevanjem, Občina ne zmore spraviti skupaj 250 milijonov SIT za nadkritje letnega prizorišča in razširitev hola in da torej ni mogoče predvideti dokončanja del do konca oktobra letos. Občina seveda želi obdržati festival v Portorožu in računa na razumevanje prireditelja.
Medtem tečejo priprave za imenovanje gradbenega odbora v katerem naj bi na predlog Avditorija bili g. Babnik kot predstavnik lastnice - občine, Zdenko Vozlič ( občinski svetnik) in Salko Pivač kot predstavnik Avditorija, pri delu pa naj bi sodelovali še Jože Maver, Rado Bedene in Fanči Kuhar.
FK
21. SEJA PIRANSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Stališča, razprave, sklepi in pobude
V četrtek, 30. januarja 1997 je bila seja Občinskega sveta Piran, ki se je zaradi obsežnega dnevnega reda nadaljevala v četrtek, 6. februarja 1997.
Dnevni red:
1.	) Potrditev zapisnika 19. seje Občinskega sveta z dne 28. 11. 1996 in nadaljevanja seje z dne 19. 12. 1996, zapisnika 20. seje z dne 19. 12. 1996 in nadaljevanja seje z dne 9.1.1997.
2.	) Ustanovitveni akti vrtcev:
a)	Odlok o ustanovitvi javnega vrtca - Vrtec Mornarček Piran;
b)	Odlok o ustanovitvi javnega vrtca - Vrtec Morje Lucija;
c)	Odlok o ustanovitvi javnega vrtca - Vrtec La coccinella Piran.
3.	) Ustanovitveni akti šol:
a)	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda - Osnovna šola Sečovlje;
b)	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda - Osnovna šola Lucija;
c)	Odlok o ustanovitvi javnega zavofa - Osnovna šola Cirila Kosmača Piran;
d)	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda - Osnovna šola Vincenzo de Castro Piran;
e)	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda - center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan.
4.	) Ustanovitveni akti kulturnih zavodov:
-	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Obalne galerije Piran,
-	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda MZVNKD piran,
-	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pomorski muzej Sergej Mašera Piran
5.	) Odlok o pomožnih objektih.
6.	) Odlok o določitvi praznika Občine Piran.
7.	) Garažna hiša
-	anketa
-	predlog za izgradno garažne hiše na Fornačah
8.	) Odprodaja funkcionalnih zemljišč.
9.	) Menjalna pogodba med Občino Piran, Skladom kmetijskih zemljišč in Žiber Marinom.
10.	) Pravila Krajevnih skupnosti v občini Piran.
11.	) Objekti Krajevnih skupnosti v občini Piran.
12.	) Program prostorskih aktov.
13.	) Kadrovske zadeve.
14.	) Problematika selitve Modnega krojaštva Piran.
15.	) Pobude, predlogi in vprašanja .
Zdravstveni dom Piran
Ponovitev razpisa za direktorja
Na razpisano mesto direktorja Zdravstvenega doma Piran se je kot edini kandidat prijavil Matjaž Krajnc, dr. medicine specialist otorinolaringolog iz Lucije. Ob prijavi je Svetu zavoda predložil tudi predlog programa oziroma razvoja javnega zavoda Zdravstvenega doma Piran. Svet zavoda se je s tem strinjal in 15. januarja zaprosil komisijo Občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja naj predlaga Občinskemu svetu, da sprejme sklep o soglasju k imenovanju Matjaža Krajnca za direktorja ZD. O kandidaturi dr. Matjaža Krajnca oz. soglasju k imenovanju je Občinski svet razpravljal na svoji 21. (nadaljevalni) seji, 6. februarja. Vnela seje razprava, ki je tok pričakovanih dogodkov obrnila nekoliko drugače.
Javni zavod ZD Piran bo moral ponoviti razpis.
Najprej se je oglasila Zlatka Fidler Čurin in dejala, da ima dr. Matjaž Krajnc firmo." Mi pa potrebujemo celega človeka, ki bo sposoben voditi in koordinirati delo ter dobro voditi Zdravstveni dom- da ne bo to hiša strahov. Kandidat po mojem ni spsoben opravljati tega dela."
Takoj zatem se je oglasil svetnik Ivan Dekleva "Ljudje so mi naročili naj na Občinskem svetu povem, da z njim oz. njegovim delom niso zadovoljni. Predlagam ponovitev razpisa." Omenil je tudi težave v zevezi z dežurstvi v ZD Piran.
Dr. Šime Kopilovič je pripomnil, da bi morali biti pri strokovnih nazivih zdravnikov bolj natančni. V predlogu sklepa komisije o soglasju k imenovanju direktorja ZD Piran namreč ni naveden popolni (specialistični) naziv kandidata.
Dr. Božidar Opara je bil mnenja, da ni prav, če bi vse kar se trenutno dogaja v zdravstvu, naprtili na pleča tega kandidata. Govoril je o svojih izkušnjah oziroma primeru kako je iskal zobozdravnika. "Zdravstveno varstvo imamo organizirano po raznih hodnikih, enosobni stanovanjih..."
Predsednica Občinskega sveta dr. Milena Oblak Juh pa je menila, da so delavci v tej zdravstveni enoti z dr. Matjažem Krajncem zadovljni. Vilma Milunovič je odgovorila, da ni konkurenčne klauzule, ki bi omejevala ali prepovedovala opravljanje njegove " vzporedne ali sorodne" dejavnosti.
Milica Maslo se ni strinjala z izrečenimi kritikami na račun kandidata, zlasti kritiko Zlatke Fidler Čurin. "O kandidatu je razpravljal Svet zavoda in zaprosil komisijo oz. Občinski svet za soglasje k imenovanju. Govoriti o hiši strahov je precej neumestno. Ljudje naj ga pustijo pri miru, da lahko začne delati. Okrog njegove privatne dejavnsti so bila pisana celo anonimna pisma na ministrstvo. Če bi tam kaj posumili oz. ugotovili, da je nekaj v nasprotju s predpisi, bi zagotovo ukrepali".
KS Piran za urejene pešpoti
Novi svet Krajevne skupnosti Piran si je zadal nekaj prioritetnih nalog. Ena izmed teh je tudi ureditev, vzdrževanje in čiščenje pešpoti v njihovi KS.
Pavel Lovrečič, predsednik Sveta KS Piran je že 20. novembra lani pisal pismo Občinskemu svetu Piran, da so na pristojne službe naslovili njihove zabeležke z ogleda Pirana in okolice, vendar ni bilo odgovora, niti odziva. Pešpoti so nevzdrževane, neočiščene in ponekod popolnoma zapuščene.
Z javnimi deli, ki se ponekod izvajajo samo enkrat letno, ne moremo biti zadovoljni, je zapisal. Določene poti je potrebno poopravljneih delih redno čistiti, kositi in vzdrževati. Nekatere poti pa je po njihovem treba celo zapreti zaradi življenske nevarnosti hoje po njih. Poziva vse odgovorne, da podprejo njihova prizadevanja, da se začne z deli pravočasno in da pričakamo turistično sezono pripravljeni.
Rafael Dodič predstavnik Občine v svetu Srednje zdravstvene šole Piran
Na predlog Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet Piran na svoji 21. seji, 6. februarja, sprejel sklep o imenovanju Rafaela Dodiča iz Portoroža za člana sveta Srednje zdravstvene šole Piran.
Prof. Jože Horvat ponovno imenovan za ravnatelja Dijaškega doma Portorož
Na razpisano mesto ravnatelja Dijaškega doma Portorož sta se prijavila dva kandidata; Dosedanji ravnatelj, prof. Jože Horvat iz Portoroža in Dolores Šturman iz Spodnjih Škofij. Razpisna komisija je ugotovila, daje vloga ravnatelja Jožeta Horvatapopolnejša, ker vsebuje tudi Vizijo prizadevanj razvoja in delovanja doma. Kandidatka Šturmova pa doslej še ni opravljala nobenih vodstvenih oz. vodilnih funkcij. Zato je razpisna komisija , na osnovi predloženih dokazil in gradiv, dosedanjega pedagoškega dela in izkušenj pri pedagoškem vodenju vzgojnoizobraževalnih ustanov, predlagala očinski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da predlaga Občinskemu svetu naj da pozitivno mnenje o kandidatu, kar je najvišji organ lokalne skupnosti 6. 2. 1992 tudi sprejel.
Do Pečaričeve galerije ni več tako daleč?
Občinski svet Piran je pooblastil Zupana naj se dogovori z Modnim krojaštvom Piran za čimprejšno izpraznitev prostorov v Lenininovi 2 (na sliki) v katere naj bi po ustrezni prenovi hiše, vendarle postavili na ogled zbirko podarjenih slik pokojnega akademskega slikarja Hermana Pečariča.
Slike ( 141) je Pečaričeva vdova podarila Občini Piran, ta pa se je že pred dobrimi desetimi leti obvezala, da bo našla zanje primerne galerijske prostore. Po kar nekajkrat danih pobudah občinske svetnice, sicer ravnateljice Gimnazije Piran Vojke Stular, so sedaj, kot kaže, najbliže rešitvi. Pečaričeva galerija naj bi našla svoje mesto v stavbi Modnega krojaštva Leninova 2 v Piranu.
Župan Franko Fičur je za 21. nadaljevalno sejo Občinskega sveta (6. 2.) pripravil predlog ( tri inačice A, B, C), kako naj bi se dogovorili (kako bi ukrepali) z Modnim krojaštvom Piran, da bi to čimprej izpraznilo prostore. Po varianti A Modno krojaštvo predlaga naj se jim odpiše dolg za neplačano najemnino v višini 1,75 milijona SIT. Tako se bodo izselili v enem mesecu po sklenitvi sporazuma. Poleg tega odpisa bi jim Občina morala izplačati še 1,7 milijona SIT kot nadomestilo za stroške iskanja novih prostorov.
Po varianti B naj bi Modnemu krojaštvu Občina odpisala le dolg 1,75 milijona SIT pod pogojem, da se izselijo v roku enega meseca. In še varianta C: Naj se nadaljuje postopek za ipraznitev in izterjavo dolga zaradi neplačane najemnine po sodni poti.
Karel Bole, dr. Božidar Opara in Sašo Šraml so bili mnenja, da varianta A ni sprejemljiva. Dr. Opara je razumel to kot čisto izsiljevanje nekega podjetja. Firma je dolžna občini, poleg tega pa bi ji morali dati še nagrado, da se izseli. Namesto, da bi dolg izterjali po sodni poti in zahtevali prisilno izselitev.
Se pred temi sklepi, torej za Leninovo 2, je Župan predlagal nadaljevanje aktivnosti (če ne bi prišlo v enem mesecu do izselitve Modnega krojaštva) za postavitev
galerije na lokaciji Apollonijeva palača v Piranu. Odbor za kulturo se s takšnim predlogom ni strinjal. Izgleda, da je padla v vodo tudi ideja, da bi se Modno krojaštvo Piran izselilo v nekdanjo krojašnico za starim Palače hotelom, Stara c. 2 v Portorožu. Ta hiša je namreč predvidena za rušenje.
Nekaterim se zdi prav, da bi novo galerijo prevzele v upravljanje Obalne galerije in da ne bi kazalo ustanavljati nove inštitucije, čeprav o tem javno ne govorijo. (FK)
vV"-,
-
Čeprav odločajo o nas in tudi v našem imenu, so člani in vodstvo občinskega sveta za marsikaterega občana še vedno neznanka. Zato jih zdaj, po poteku polovice mandata ponovno predstavljamo:
Občinske svetnice in svetniki:
Predsednica Občinskega sveta Piran: Dr. Milena Oblak-Juh Podpredsednik: Rafael Dodič Ostali člani:
Robert Časar, mag. Josip Rugelj, Janez Bukovšek, Vojka Štular, Dr. Božidar Opara, Milica Maslo, Luciano Milok, Karel Bole, Ivan Čeligo, Bojan Loboda, Zdenko Vozlič, Rado Bedene, dr. Saša Žužek Rešek, Alberto Pucer, Nada Kozina, Ivan Dekleva, Stefano Luša, Fulvia Zudič, Sandro Kravanja, dr. Šime Kopilovič, Marko Zorman dr. Šime Kopilovič, Zlatka Fidler- Čurin,
Piranske garažne hiše: Vedno nove ovire
Bosta dve najbolj "vroči" lokaciji za piranski garaži pri bencinski črpalki in v Fornačah končno brez zapletov določeni?
Nekateri so se po dolgih letih neproduktivnih razprav zares že rahlo naveličali modrovanja kje, kako, kdaj in za kakšno ceno, naj bi v mestu Piran dokončno rešili prometne zagate in kje bi postavili garažne hiše. Nedavna anketa, ki jo je koprska agencije ATIS opravila med Pirančani, da bi izvedela kaj menijo o tem, zlasti pa vztrajanje župana pri prvotni njegovi ideji, da bi prvo garažno hišo morali postaviti ob bencinski črpalki, ter ponujeni vzporedni predlog občinskega javnega podjetja Okolje, da bi lahko bilo investitor garaže v Fornačah, pa tudi peticija Sveta KS Piran zoper namero JP Okolje, je stvar spet rahlo zapletla.
Župan Franko Fičur je zaradi pripomb javnosti- medijev, češ da se samo govori, nihče pa nič ne ukrene, ponudil Občinskemu svetu sklepe: Občina Piran podpira izgradanjo garažne hiše pri bencinski črpalki v Piranu. To garažno hišo bo občina obravnavala kot prioriteto. Občina vlaga komunalni prispevek in vrednost zemljišča kot vložek v vse javne garažne hiše, ki so opredeljene v prostorskih aktih. Občina tudi podpira in bo omogočila vsako izgradnjo javne garažne hiše, kjer se bo našel investitor.
Njegov predlog, da lahko JP OKOLJE kot investitor garažne hiše na Fornačah nadaljuje z opravili in deli za njeno izgradnjo, so svetniki na predlog Vojke Štular dopolnili. O predlogu Okolja naj najprej razpravlja matični Odbor za urbanizem, okolje in prostor, kar bo zadevo zavleklo za kakšnih 30 dni.
Županovo stališče je, da nihče od pristojnih ali izvoljenih od ljudstva, ne bi več smel niti zavirati, niti ovirati nobenih iniciativ, ki omogočajo hitrejšo izgradnjo garaž na lokacijah, ki so določene v te namene.
Žal se pojavljajo tudi že povsem drugačni (nepričakovani?) problemi. Bolj ko je jasno kje naj bi zares stala garaža, bolj se oglašajo prizadeti. Ali je stanovalce ob črpalki sploh kdo vprašal za mnenje in kaj bo zahteval Istrabenz? Zgodb o nesojenih piranskih garažnih hišah še žal ni konec.
SOUVQU£
Lucija, Obala 120, 6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385
Izkoristite priložnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji.
Vsak mesec od 1. do 5. poseben, 5- odstotni popust.
URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00 -13.00 in 16.00 -19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja: 8.00-12.00
--------------------«7#9>£%o7------------------------------------------
Tržno komuniciranje in informiranje Lucija, Liminjanska 91, 6320 Portorož Telefon & telefaks: 066/ 770 - 185
* Izdelava in vodenje celostnih tržno- komunikacijskih projektov;
* Informiranje;
* Promocijske, posredniške in zastopniške storitve;
* Izdajanje javnega informativnega glasila - Časopis Primorski utrip;
* Storitve za tisk: Računalniška postavitev besedila, publikacije, prospekti, vizitke, praznične novoletne voščilnice. Sodelujemo z renomirano tiskarno VEK Koper;
* Oglasi, storitve ekonomske propagande in reklame.
Prispevke za časopis, oglase in naročila za tisk, sprejemamo tudi v pisarni uredništva v Luciji, ____________Obala 105-107 tel.: 773-602 (prostori Krajevne skupnosti)._
Piran
Pripravljen nov Odlok o pomožnih objektih
Občinski svet Piran je na 21. seji ( 6.2.) določil dvofazni postopek sprejemanja sprememb Odloka o pomožnih objektih v občini Piran s katerim želijo doseči več reda pri posegih v prostor. Novost: natančno opisane možnosti postavitve začasnih objektov in naprav.
»
Odlok o pomožnih objektih v Občini Piran je bil sprejet leta 1989, a so ga že leta 1993 na pobudo tedanje občinske skupščine dopolnili zaradi številnih črnih gradenj in zlorab, ki so se dogajale ob izgradnji pomožnih objektov. Pomožni objekti za kmetijstvo so se namreč velikokrat spreminjali v nelegalne vikende oziroma počitniške objekte. Prositelj je lahko dobil dovoljenje, ne da bi pristojna služba izdala mnenje, ali se nekdo resnično ukvarja s kmetijstvom. Prav tako ni bila v odloku vgrajena nobena varovalka, ki bi preprečevala nespoštovanje odloka. Vseskozi se je govorilo in pisalo o številnih črnih gradnjah in nekateri so celo tekmovali v naštevanju češ da jih je v občini Piran najmanj 200 ali več...
Mnogi resnični domačini, ki so bili voljni delati na svojem polju (terasah) so si kljub težavam (legalno) pridobili tudi soglasja za priključitev na infrastrukturo, elektriko, vodovod...
Po drugi strani pa je bilo spet veliko težav in nejasnosti kaj se sme in česar ne. Z nekaterimi ukrepi so omejevali tudi resnične pridelovalce in obdelovalce, zaradi česar je bilo na občino Piran naslovljenihih precej pobud in zahtev za spremembo odloka. Kmetovalec, ki obdeluje zemljo ne more skrivati orodja v grmovju, ampak za svoje delo in počitek porebuje kakšen prostor. To je preprosta logika, ki pa je ne bi smeli zlorabljati Predlog novega odloka je v bistvu obširnejši popravek starega oziroma v letu 1993 dopolnjenega odloka.
Ta odlok v svojem 1. členu določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin ter možnost postavitve začasnih objektov in naprav, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zanje zadostuje priglasitev. To so razne shrambe, drvarnice, vrtne ute, nadstreški, sanitarni prizidki, greznice, ograje itd. Dolžina komunalnega priključka se lahko poveča s 50 na 120 m. Dodatno opisuje montažni rastlinjak itd. Popolnoma nov je 3. člen, ki dodatno opisuje in razčlenjuje možnost postavitve pomožnih objektov, namenjenih kmetovanju. Vsi objekti na kmetijskih zemljiščih so začasnega značaja in trajna sprememba namembnosti kmetijskih površin ni možna.
Priglasitev takšnega objekta po novem ne more biti osnova za vris v kataster in vpis v zemljiško knjigo. Če se kmetijski proizvajalec preneha ukvarjati s kmetijstvom, mora pomožni objekt odstraniti in zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje.
Pomožni objekti, postavljeni na kmetijskem zemljišču so lahko samo pritlični ali vkopani. Maksimalna velikost: Za obdelovalno kmetijsko zemljišče od 3000 do 5000 kv.m maksimalno 10 kv. m. Za obdelovalna kmetijska zemljišča nad 5000 kv. m. maksimalno 30 kv. m in nadstrešek do 60 kv.m.
Četrti člen dodatno opisuje primere postavitve začasnih objektov ter čas trajanja postavitve. Na primer samo za čas turistične sezone, prireditve, proslave...
Sesti člen določa kaj mora vsebovati vloga za izdajo potrdila o priglasitvi del za gradnjo posameznega pomožnega objekta. Na primer pri gradnji vinske kleti potrdilo občinske službe za kmetijstvo, daje vinograd redno obdelovan na površini nad 2000 m2. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo Republiški inšpektorat za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor ter delavci Urada za komunalni nadzor v Občini Piran.
V odloku niso navedene kazenske sankcije. Občinski svetnik Marko Zorman je bil zaradi tega mnenja, daje to bistvena pomanjkljivost odloka. Boris Kočevar, načelnik Urada za urejanje prostora, ki je odlok pripravil, je povedal, da so kazenske sankcije opredeljene v višjem aktu- v zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V osmi člen so potem vnesli še določilo, da se v primeru kršitve tega odloka uporabljajo kazenske sankcije iz zakona.
MALI OGLASI Poslovne prostore oddamo
Lucija: V poslovni stavbi obrtne cone v Luciji oddamo poslovne prostore v 1. nadstropju v izmeri 56 m2. Cena 20 Dem/ m2 Namembnost: Pisarne ali druge mirne dejavnosti. Tehnika d.o.o. Tel.: 066/ 773- 232.
DELNICE ODKUPUJEMO
Delnice Istrabenza, Droge, Petrola, Pivovarne Union, Krke, Kolinske, serije B in G kupimo. Gotovina takoj. Tel.: (061) 133 05 37
Ime in priimek_________________________________________________________
Točen naslov__________________________________________________________
Poštna številka_______________________________________________________
Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.080 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe).
Datum _______________________________Podpis____________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
naročam
NAROČILNICA
O
primorski uMp
Rezervat je del Krajinskega parka
m :

Naravni rezervat Strunjan je del Krajinskega -1 parka Strunjan in obsega 4 km dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka med » Simonovim zalivom in Strunjanskim zalivom % J - - ter pripadajoči 200- metrski pas obalnega morja.
Površina celotnega rezervata je 160 ha, razmerje kopno: morje pa 1: 2,5.
Wi>9 r
Najznačilnejši del rezervata so prepadne stene klifa, visoke do 80 m, zgrajene iz mehkih flišnih plasti, ki jih morje, veter in dež z lahkoto neprestano oblikujejo in spreminjajo. Strunjanski klif je največja znana obmorska flišna stena ob vsej jadranski obali. Flis je sedimentna kamnina iz oceana, v kateri se izmenoma ponavljajo plasti peščenjaka, laporja in karbonatnega turbidita. Ker je mehka, jo morje v spodnjem delu ves čas izpodjeda, vremenske razmere pa povzročajo razpadanje in erozijo v zgornjih plasteh. Posledica tega so zanimivi geološki in geomorfološki pojavi, kot so spodmoli, mikrotektonski prelomi, nalomljeni skalni /jgpyppup! bloki ter poševne plasti peščenjaka, ki se ^"74	iztekajo v morje in ponekod ustvarjajo pravi
S fc?;//pravcati naravni tlak neposredno na meji med ’!:r	morjem in kopnim. Ti pojavi so zlasti značilni
za Strunjan in Kane. Ob vznožju klifa se je • med strmim pobočjem in morjem izoblikovala značilna prodna terasa, ponekod široka do 7 m.
Na zgornjem robu klifa, v erozijskih grapah in drugje, je razvita značilna listopadna submediteranska združba črnega gabra in Ojstrice, v kateri se gosto pojavlja brnistra in tudi trstikovec ali kanela. Botanično izredno zanimivo je pobočje rta Ronek, kjer se pojavljajo tudi sredozemske rastline. Med njimi sta zanimiva predstavnika sredozemske makije, mirta in jagodičnica. Slednja ima na rtu Ronek svoje edino avtohtono rastišče v Sloveniji.
V morskem delu rezervata so ohranjeni izvirni ekološki procesi, značilni biotopi, rastlinske in živalske vrste ter združbe. Morsko dno je sprva trdno, zatem pa muljevito in peščeno. Skladno s tem sta razporejeni tudi obe osnovni vegetacijski formaciji- algalna zarast na trdnem in travnik na muljevitem dnu. V pasu bibavice je na celotnem območju jasno izražen pas rjavega bračiča.
Na muljevitem in peščenem dnu zaliva sv. Križa je razvit obsežen podvodni travnik. Tvorita ga cvetnici Cymodocea nodosa in Zostera noltii, v njem pa kraljujejo tudi posamezni leščurji (Pinna nobilis) in spirografi.
Med številnimi živalskimi vrstami, ki naseljujejo morski del naravnega rezervata, je veliko takih, ki so zaradi različnih vzrokov opredeljene kot ogrožene. Med bolj znanimi so ob leščurju vsekakor kamena korala, morski datelj ter rakovici iz rodu Maia.
Občina Piran solastnica Zdravilišča Strunjan?
Občinski svetnik Robert Časar, ki je hkrati tudi direktor JP OKOLJE Piran, je že decembra lani naslovil na Občinski svet Piran predlog sklepa, naj Občina Piran uveljavi premoženjske pravice iz naslova vloženih sredstev v hotelski kompleks Strunjan.
Občina Piran je namreč v osemdesetih letih vlagala lastna sredstva v izgradnjo hotelskega kompleksa Zdravilišče Strunjan. Predvsem je občina zagotovila celotno komunalno infrastrukturo v tem kompleksu. Skupna vložena sredstva pa naj bi znašala 18 % celotne investicije v hotelski kompleks Strunjan.
V postopku lastninskega preoblikovnanja bo določen lastnik premoženja, ki je sedaj (bila) družbena lastnina, kakor tudi lastnik celotnega podjetja, zato Robert Časar ocenjuje, da je raalno pričakovati, da bi zahtevek občine Piran bil priznan vsaj kot solastninski delež. Pisali smo že o sporih glede strunjanske plaže, ki je po prepričanju Okolja javno dobro- torej občinska posest.
Naravni rezervat Strunjan
Odsotnost nadzora in nespoštovanje režima so glavne pomanjkljivosti v tem čudovitem naravnem okolju. Bosta zgibanka in plakat o naravnem rezervatu Strunjan, ki ju je izdal MZVNKD Piran, pripomogla k dvigu splošne naravovarstvene in okoljevarstvene zavesti ljudi?
Od razglasitve do predstavitve
Magister Robert Turk je v informaciji za novinarje zapisal, da prizadevanja za ohranitev dela Strunjanskega polotoka s pripadajočim pasom obrežnega morja segajo v pozna šestdeseta leta oziroma v prvo polovico osemdesetih let, ko je bil na blejskem simpoziju z delovnim naslovom Varstvo okolja v Sloveniji, predstavljen predlog ustanovitve naravnega rezervata Strunjan. Sledila so nadaljnja raziskovalna dela, vključno z naravovarstveno valorizacijo in konec leta 1989 je bilo strmo severno obrežje polotoka med rtoma Kane in Strunjan z ustreznim 200- metrskim pasom obrežnega morja razglašeno za naravni rezervat.
Po razglasitvi je bil velik del aktivnosti Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine usmerjen v označbo in predstavitev rezervata. Nameščene so bile plovke, ki označujejo morsko mejo zavarovanega območja. V lanskem letu so bile postavljene tudi označevalne table na kopnem delu rezervata. V pripravi pa so tudi pojasnjevalne table (postavili naj bi jih do poletne sezone) na katerih bodo v besedi in sliki prikazane osnovne značilnosti in vrednote območja. Tudi pravkar izdani publikaciji (zloženka in plakat) na poljuden način prikazujeta omenjeni rezervat.
V sklop aktivnosti za predstavitev rezervata sodi tudi izdelava projekta ureditve pešpoti z vrha klifa v Mesečev zaliv.
Naravni rezervat Strunjan je od leta 1993 tudi vključen v mrežo zavarovanih območij Sredozemlja MEDPAN (Mediterranean protected areas network). Predstavljen je bil na 33. kongresu CIESM (Komisije 'za znanstvene raziskave Sredozemlja) v Trstu. Zaradi svojih izjemnih naravnih vrednot pa izpolnjuje tudi vse pogoje za vpis na poseben seznam zavarovanih območij sredozemskega pomena v okviru Barcelonske konvencije oziroma njenega Protokola o posebej zavarovanih območjih in biološki raznolikosti Sredozemlja.
Z razglasitvijo naravnega rezervata so bile predpisane tudi ustrezne razvojne usmeritve ter prepovedi in omejitve, ki naj zagotavljajo ohranitev naravnih vrednot območja. Žal se marsikatera določba varstvenega režima ne spoštuje in tu velja poudariti nespoštovanje prepovedi ribolova, nabiranja školjk ter plovbe in sidranja v Mesečevem zalivu.
Odstotnost ustreznega načina gospodarjenja z območjem ter malodane popolna odsotnost nadzora in s tem nespoštovanje varstvenega režima, so v grobem najpomembnejše pomanjkljivosti v prvih šestih letih obstoja rezervata. Pravkar izdana zgibanka in plakat naj bi predvsem širila vedenje o naravnem rezervatu Strunjan, pripomogla k dvigu splošne naravovarstvene in okoljevarstvene zavesti ljudi in tako delno nevtralizirala počasnost ali kar nezainteresiranost države in lokalnih skupnosti za varovanje naravnih vrednot morja in morskega obrežja, je zapisal mag. Robert Turk.
Adrijana Krajnc
Na sliki: Zaliv Sv. Križa (Mesečev zaliv in rt Ronek)/Spodmoli najrazličnejših oblik in velikosti so napogostejše skulpture, ki jih morje iz dneva v dan kleše v stene strunjanskega klifa/Peščene rože in Spirograf/Rdeča morska vetrnica/Babica.
Mesni ca Gardina
Gardina Josip s.p. Obala 134, Lucija Tel.: 066/ 772- 389
Zadnji dnevi Protoura ?
Portoroški Protour, g.i.z. (nekdanja OKTPS) nima praktično več nobenih virov sredstev za delovanje, zato je UO sprejel sklep o "mirovanju'’ združenja in nesprejemanju kakršnih koli finančnih obveznosti in to tik pred začetkom nove turistične sezone. Kdaj podpis nove pogodbe o novem lokalnem Turističnem združenju in razpis za imenovanje novega direktorja?
Pogrebniki portoroškega Protoura v sedanji sestavi so pravzaprav isti ljudje, ki so ga nekoč ustanovili, če ne izvzamemo Občine Piran, ki se pojavlja kot nov pogodbeni partner oziroma soustanovitelj novega lokalnega občinsko pobarvanega turističnega združenja. Dejstvo namreč je, da portoroško gospodarsko interesno združenje Protour trenutno ne deluje, bodisi zaradi navzkrižnih interesov, bodisi zaradi tega, ker pač nima na razpolago trajnih virov finančnih sredstev. V službo prihaja tajnica, občasno pride pogledat na Senčno pot 10 bivši direktor Mitja Logar. Ivan Silič, ki je bil pred nedavnim imenovan za v.d. direktorja pa je nekašen slamnati direktor brez denarja in pooblastil. Ta bo sedaj pripravil razpis za imenovanje direktorja novega Turističnega združenja občine Piran (morda Turističnega združenja Portorož?) in začelo se bo iskanje primernega človeka, ki bo poleg slalomskih sposobnosti moral imeti tudi nekaj znanja, prdvsem pa ravno hrbtenico. Občinska svetnica Vojka Štular je predlagala, da naj bi imel direktor najmanj visokošolsko izobrazbo. V predlogu pogodbe namreč te zahteve ni.
"Intenzivni" pogovori o snovanju nove občinske turistične organiziranosti potekajo že od lanskega oktobra dalje. Pristojni so si izmenjali nekaj dopisov; Župan je pisal gostinskim direktorjem, državni sekretar za turizem Peter Vesenjak je pisal Zupanu in Občinskemu svetu, Protour oz. njegov UO pa je pripravil pogodbo o ustanovitvi novega gospodarskega turističnega združenja PROTOUR- TURISTIČNO ZDRUŽENJE OBČINE PIRAN, G.I.Z.. Razen skoraj polemične razparave na piranskem Občinskem svetu, ko se je že začelo zatikati kdo naj ima pri tej maši odločilno besedo, se ni zgodilo nič pretresljivega. Bodoči ustanovitelji - pogodbeniki, trdno računajo na sistemske vire sredstev, vendar iz tega še ni bilo nič. Zakona o pospeševanju turizma, ki v svojih členih predvideva vire za financiranje te dejavnosti ( sredstva iz koncesijskih dajatev pri upravljanju igralnic) še ni, pa tudi denarja, ki bi ga v občini nabrali z odlokom o posebni turistični taksi, ki naj bi jo plačevali vsi, ni videti na obzorju.
Konec februarja ponovitev razprave o pogodbi ?
Občinski svet Piran je v četrtek, 28. novembra lani razpravljal o predlogu pogodbe o ustnovitvi Gospodarskega interesnega združenja za turizem na občinski ravni, k istemu vprašanju pa naj bi se občinski svetniki ponovno vrnili konec februarja letos.
Relativno dolg odmor lahko razumemo kot čakanje na državni denar, kajti sicer bi Protour, ki si je naložil kar 19 globalnih nalog že deloval v novi preobleki in ne bi preživljal agonije tik pred turistično sezono kar je svojevrstn paradolcs. Na pomoč bi mu sicer lahko priskočile stare članice- turistične organizacije, ki bi morale biti najbolj zainteresirane za normalno delovanje tega združenja. Sprejem pogodbe in ustreznega odloka o lokalni taksi za pospeševanje turizma pa bo verjetno le omogočilo uresničevanje ciljev na področju turizma v občini, ki so si jih zastavili.
V 2. členu pogodbe je zapisano, da člani Turističnega združenja občine Piran, g.i.z., (s to pogodbo) urejajo spremenjena razmerja v združenju zaradi povezovanja in zastopanja skupnih interesov na področju turizma v občini Piran z namenom uveljavitve združenja kot lokalne turistične organizacije in odločujočega nosilca in kreatorja kakovostne turistične ponudbe. V to združenje se lahko vključijo vsi, ki jim je turizem pri srcu- in ki imajo, ali so pripravljeni dati kaj denarja. Število glasov na podlagi vložka, pa bo verjetno tudi pri tej organizaciji kamen spotike. "Pristojnosti Občine pri odločanju so nedorečene", je piranski Župan novembra lani pisal turističnim direktorjem.
Združenje bi kot pravna oseba opravljalo različne dejavnosti, pretežno za potrebe članic na območju občine Piran in tudi zunaj nje. Pravzaprav nič prelomno novega; opravljalo bi naloge ekonomske propagande, prirejanja razstav in sejmov ter kongresov, razvedrilne dejavnosti, raziskovanje tržišča in javnega mnenja, izdajalo bi razne skupne publikacije in podobno.
Za obveznosti Turističnega združenja bi odgovarjale članice združenja z vsem svojim premoženjem do višine obveznosti, ki bi bile sprejete z letnim planom združenja. Občina Piran pa bi odgovarjala za obveznosti združenja le do višine sredstev, ki bi izhajala iz sistemskih virov po omenjeni pogodbi. Med pravice članov združenja so celo zapisali, da imajo ti pravico zahtevati varstvo pred nelojalno konkurenco, ki jo povzročajo člani združenja.
Vsak član lahko prostovoljno izstopi iz združenja pod pogojem, da je poravnal svoje obveznosti do združenja. Združenje ima Skupščino in Upravni odbor. Predstavlja ga direktor, ki mora imeti najmanj višješolsko strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
Sredstva za financiranje združenja bodo pridobivali od članarine, iz sistemskih virov Občine Piran (taksa), iz igralniških in drugih koncesijskih dajatev.
Franc Krajnc
Odmevi bralcev
O neizkoriščenem sečoveljskem rudniku
Janez Sterle: Napravimo okolju prijazen proizvod - zabaviščni park!
Znani turistični delavec iz Portoroža, Janez Sterle je 20. januarja naslovil na Odbor za turizem pri Občinskem svetu Piran predlog s katerim v telegrafskem stilu našteva za kaj vse bi lanko izkoristili prazen, lokacijsko zelo zanimiv prostor na zapuščenem rudniku v Sečovljah. Po vzorcu skandinavskin Skansenov bi na tem obširnem prostoru lahko prikazali kulturno in zgodovinsko dediščino Istre. Ob tem bi lahko zgradili veliki zabaviščni park in tako v poletnih mesecih precej razbremenili Portorož.
Pravi, da obalni prostor nima primerne ponudbe s katero bi obogatili obstoječe vrednote tega kraja od česar bi vsi imeli nekoliko več. Zabavni parki so danes v Evropi izjemno obiskani in dobičkonosni objekti, saj lahko praviloma na enem mestu ponudijo različne storitve. Po vzorcu Skansenov bi lahko na tem območju prikazali zlasti del kulturne dediščine Istre. Poleg tega bi zgradili več bazenov z morsko vodo, organizirali razne športne dejavnosti od čolnarjenja do kolesarjenja.
Turistom bi ponudili tipično istrsko kuhinjo. Na ogled bi bile nekatere tu živeče živalske vrste in podobno. Kot atrakcija bi lahko bil prikaz pridobivanja soli- kako je Martin Krpan nekoč tovoril sol na Kranjsko. Na prostem ali v tipičnih lokalih pa folklora, Šavrinke, koncerti, skratka polno zabave. Predlaga tudi, da bi za turistične oglede usposobili en rov v zapuščenem rudniku Sečovlje
Ideja pač rodi idejo in to je koristno. V prejšnji številki smo objavili razmišljanje Ivana Deldeve iz Sečovelj, da bi tam morda lahko postalo pravo naravno zdravilišče.
FK
Prejeli smo
Zahvala policistom iz Pirana
Spoštovani gospod urednik!
Z veseljem pišem tole pismo in vas prosim za objavo v Primorskem utripu.
Doživela sem izredno učinkovitost naše policije.
Pred nekaj dnevi so mi iz avtomobila, ki sem ga samo za hip pustila izpred vrtca, in ga zato nisem zaklenila, ukradli torbico. Veste kakšna groza zgrabi vsako žensko, če se ji to zgodi. Nimaš več dokumentov, denarja, kozmetike... Jaz pa sem poleg tega imela v torbici še hranilne knjižice od otrok!
V desetih minutah so naši policisti iz Policijske postaje Piran (komandir Andrej Furlan) začeli postopek iskanja in ga v dveh urah končali! Občudovala sem njihov profesionalni postopek, od jemanja prstnih odtisov in zasliševanja vseh možnih prič dalje. Dobili so mi torbico nazaj, dobila sem vse svoje stvari in še lumpa, ki mi jo je izmaKnil iz avtomobila, so zaprli. Kompliment našim kriminalistom in policistom. Torbico so mi izmaknili v Luciji- našli pa so jo v dobri uri, 10 km daleč stran, čisto v drugem kraju na precej nenormalnem mestu.
Kaj naj rečem, odlični so tile naši fantje. Ce s tako profesionalnostjo intervenirajo pri majhni tatvini, lahko vejamem, da se izjemno potrudijo tudi pri velikih zadevah!.
Našim kriinalistom želim veliko uspeha pri delu in hvala !
Renata Jančič, Lucija
Cigaretne ogorke mečejo kar skozi okno
Čistilka prostorov Krajevne skupnostti Lucija se že nekaj časa jezi, ker mora s terase pred pisarno KS vedno znova pometati cigaretne ogorke, ki jih nekao pridno meče kar čez svoj balkon. Sčasoma se jih nabere kar za dno ene lopate, kar pomeni, da nekje nad pisarno stanuje strasten kadilec, ki pa sta mu kulturni videz lastne okolice in ne nazadnje tudi varnost, neznana tujka.
Kaj Olimpijski komite ponuja občini?
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez - Janez Kocijančič, predsednik in Občina Piran- župan Franko Fičur, sta 22. januarja podpisala dogovor o tem, da bo OKS na območju občine Piran uredil športno izobraževalni center s programom izobraževalnih akcij: Posveti, simpoziji in kongresi s področja športa, zasedanje športnih organizacij, bivanje športnikov na pripravah in bivanje gostujočih ekip.
Olimpijski komite se obvezuje, da bo za realizacijo športnih programov na Seči, koristil odgovarjajoče športne objekte v občini Piran in na ta način vzpodbujal še množičnejšo ukvarjanje s športno dejavnostjo.
OKS bo na Ministrstvu za šolstvo in šport tudi zagovarjal in podprl celovit razvoj in izgradnjo potrebnih športnih objektov v občini Piran. Na primer; atletskega stadiona v Luciji, bazena olimpijskih izmer, dom vodnih športov.
Pogodbena partnerja sta zapisala, da spoštovanje tega dogovora zagotavlja Olimpijskemu komiteju Slovenije možnost koriščenja športnik objektov v lasti občine Piran pod ugodnejšimi pogoji.
OKS ima na Seči športne objekte, oz. tam naj bi bil njihov Športno izobraževalni center. Dejavnost tega centra ne bi smela biti moteča za naravne in kulturne značilnosti Seče, piše v dogovoru, ki ga v prvem členu imenujejo tudi pogodba.
Olimpijski komite Slovenije je namreč tudi lastnik nepremičnin na Seči.
Tednik za občino Piran ?
Občinski svetnik Zdenko Vozlič ni zadovoljen z obveščanjem v občini Piran.
Na 21. seji Občinskega sveta Piran (6. februarja) je dal pobudo za ustanovitev časnika z bolj pogostim izhajanjem. To naj bi bil tednik s temeljno funkcijo obveščanja občank in občanov o vseh dogajanjih v občini, zlasti tudi o delu občinskih organov.
"Ne bi se rad zameril nikomur, vendar moram reči, da z mediji oziroma njihovim "skromnim" poročanjem delu in življneju v naši občini, ne moremo biti zadovoljni. V časopisu Delo nas ni nikjer, v Primorskih novicah najdemo o občini Piran le dva ali tri članke, Primorski utrip in Portorožan izhajata mesečno kar največkrat pomeni pisanje za nazaj. Pa tudi koprska RTV ne odigrava zadovoljive vloge. Zato dajem pobudo za ustanovitev matičnega časopisa v občini Piran, ki mora biti vsaj tednik."
Predlagal je 7- članski odbor, ki naj bi v dveh mesecih pripravil predlog, določil vsebinsko zasnovo in sestavil finančno konstrukcijo za izdajanje osrednjega piranskega časopisa. Za stroške delovanja odbora, ki bi pripravil predlog in zasnovo tednika, naj bi rezervirali 1 milijon tolarjev. Predlagal je tudi, da bi lahko lokalna radia prenašala seje Občinskega sveta v "živo" v domove občank in občanov.
Stefanu Luša ga je vprašal, če meni, da so dolge seje občinskega sveta zares medijsko tako zanimive, da bi jih cele ure prenašali po radijskih valovih. Ivan Dekleva:" Menim, da ne bi smeli odobriti finančnih sredstev za nove medije. Imamo Primorski utrip, Portorožana... Strinjal pa bi se z apelom medijem, naj več poročajo. Rado Bedene "Pobuda naj se sprejme, strokovne službe pa naj pripravijo ustrezen predlog".
Verjetno bo res držalo, da lahko le lokalni mediji bolj obširno poročajo o dogajanjih v svojem okolju. Tudi to drži, da zaradi "medijskega molka" ostajajo neobjavljene marsikatere zanimive razprave in pobude občinskih svetnikov. V slovenskin občinah na različne načine podpirajo lokalne medije, vendar se izogibajo ustanoviteljskim obveznostim.
V	občini Piran pa kljub vsemu ne bi smeli biti tako nezadovoljni z informiranjem. V redni prosti prodaji sta dva lokalno usmerjena časopisa; dvakrattednik Primorske novice in mesečnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva - Primorski utrip
V	Portorožu izhaja krajevno glasilo Portorožan, ki ga delijo brezplačno. V občini delujeta dve lokalni radijski postaji - Radio Tartini in Radio Portorož Določene informacije pa lahko najdemo tudi na KATV.
Ideja okrog osrednjega tiskanega medija piranske občine ni nova. Župan občine Piran je že pred nekaj meseci dobil ponudbo Informe Portorož za izdajo informacijskega medija v sklopu katerega bi izhajal tudi Uradni glasnik Občine Piran.
Ankaran
Prodajna razstava cvetja bo od 29. do 31. marca
Turistično društvo Ankaran tudi letos prireja prodajno razstavo cvetja, ki bo kot običajno v prostorih hotela Adria Convent v Ankaranu. Prijave bodo zbirali do 15. marca.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali in tudi kupili cvetje v dneh od 29. do 31. marca od 9.00 do 19.00 ure Svečana otvoritev razstave bo v soboto, 29. marca ob 9.00 uri. Častni gost otvoritve bo dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije.
■
4
Adriatic
agent
Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/ 63-611 M.tel. 0609643585
*	Sklepanje vseh vrst zavarovanj
*	Ocenjevanje škod
*	Likvidacija in izplačevanje škod
*	Celoten zavarovalniški servis
Lucija: Tel: 066/ 770-816, Telefaks: 066/ 771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/ 65- 275
Sklep Župana občine Piran o novih, zimskih tarifah za parkiranje na območju Portoroža:
*	parkiranje od 1 do 12 ur.......100,00 SIT
*	parkiranje od 12 do 24 ur......200,00 SIT
*	tedensko parkiranje..........1.000,00 SIT
*	mesečni pavšal...............2.500,00 SIT
Nove zimske tarife veljajo od 1. ferbruarja 1997 dalje
44. slovenski sejem mode
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 19. februarja odprli 44. slovenski sejem MODA-FASHION in tako tudi začeli letošnje sejemsko leto.
Dan prej (18.2.) bo sejem odprt zgolj za predstavnike sedme sile in poslovneže. Prijavljenih je že več kot 117 neposrednih in 48 zastopanin podjetij. Največ (106) iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Italije, Madžarske, Poljske, Avstrije, BiH in Hrvaške. Dogajanja bodo popestrile tudi vsakodnevne modne revije.
N
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
FJdktA
d.a.o.
V_________;-------7
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623, 770-624 M.tel.: 0609/631438 Fax.: 066/ 771-295
Prodajate ali kupujete vozilo ?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
primorski uMp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel. Fax.: 066 770-185
pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107
Opr. prigl.št. 40-4 93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava
Piran Franc Krajnc s.p.
ŽR št: 51400-620-63-051202111-6502 85 SB Koper
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija,
66320 Portorož, Tel. Fax.: 066 770-185
Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male,
Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izolad.o.o.
Tisk: Tiskarna Vek Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 90 SIT
Po mnenju Urada za informiranje Lit. 4 3 - 12-889 93 - 23 288 je
Časnik Primorski utrip proizvoo informativnega značaja iz 13. točke
tarife št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5%.__________________
Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož
Velika zakladnica znanja
Slovesno obeležje začetka podiplomskega študija prometnih ved na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet ( 24. januarja v GH Emona), pomeni konkreten korak v nastajanju tretje univerze v Sloveniji.
Približno leto dni stara fakulteta iz Portoroža je tako postala prva popolna visoka šola na Primorskem.
Slovesnosti, so se udeležili visoki gostje, prorektor mariborske Univerze, prof dr. Bruno Cvikl in prot dr. Ludvik Travner. Nekoliko pozneje se je pridružil tudi akademik dr. Alojz Kralj, rektor Univerze v Ljubljani.
Zupan piranske občine Franko Fičur je v pozdravnem nagovoru omenil prizadevanja občine, da bi na tem območju čimprej zares imeli tretjo slovensko univerzo. Goste, študente in bodoče magistre prometnih ved je pozdravila tudi dekanica Fakultete za pomorstvo in promet, prof. dr. Marija Bogataj, ki je predstavila dosedanje dosežke in bodočo načrtovano razvojno pot šole. Pomorstvo in z njim tudi šola, ima na Obali dolgoletno tradicijo. Srednja pomorska šola , na primer, bo letos proslavila že pol stoletja delovanja.
Na slovesnosti so prvim štirinajstim bodočim magistrom prometnih ved podelili indekse, triintridesetim diplomiranim inženirjem prometa pa diplome. Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož sodi k ljubljanski Univerzi in je s svojim 1300 študenti (redni in izredni študij) prava zakladnica znanja in temelj bodoče univerze na Obali , je poudaril župan Franko Fičur.
Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož Diplomanti- redni
Nataša Bavec, Daliborka Crnkovič, Aljoša Cvikl, Tomaž Dacar, Vladimir Djapič, Daša Fabjan, Uroš Goljuf, Simona Grbac, Barbara Grželj, Martina Hočevar, Damjan Horvat, Danijel Kerševan, Dunja Koren, Uroš Koželj, Nataša Kukec, Siniša Lovrinčevič, Borut Maraž, Maja Markulin, Margareta Matičič, Andreja Mikuš, Neva Mozetič, Dejan Paliska, Tatjana Plešinger, Mateja Sedmak, Tonja Smerdu, Gregor Starc, Valter Suban, Branko Šavora, Franc Šoba, Mojca Ugrin, Nataša Valentič, Vitomir Velikonja, Lara Žigon.
Diplomanti- izredni
Sandi Čurin, Zlatko Fuks, Cvetko Godnič, Branko Lučovnik, Marino Medeot, Borut Novak, Stefan Novak, Leon Orthaber, Cvetko Perc, Marija Piranat, Janez Požar, Marjan Rožič, Vojko Živec,
Podiplomski študij
Daša Fabjan, Damjan Horvat, Uroš Koželj, Branko Lučovnik, Boris Marži, Marino Medeot, Borut Novak, Stefan Novak, Mateja Oblak, Dejan Paliska, Franci Povše, Valter Suban, Marjan Tkavc, Nataša Valentič
S slovesno sejo organizacijskega odbora in dobrodelnim prazničnim koncertom v portoroškem Avditoriju na dan kulturnega praznika (8.2.), se je iztekla akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za nakup mamografa za izolsko Splošno bolnišnico. Rentgensko napravo za zgodnje odkrivanje raka na dojki so že kupili, v torek 11. februarja pa so že opravili tudi prve preglede. Predseonica org. odbora, Barbara Verdnik je predala listino o zbranih sredstvih direktorju izolske bolnišnice dr. Kinkeli
Občinsko priznanje Srednji pomorski šoli
Srednja pomorska šola Portorož praznuje letos 50. obletnico ustanovitve. Ob tem pomembnem jubileju bodo šoli, na pobudo občinskega svetnika Karla Boleta, podelili visoko občinsko priznanje. Sestanek koordinacijskega odbora.
Prvega marca 1997 bo poteklo 50 let, odkar je bila ustanovljena prva pomorska šola kot Slovenska trgovska akademija. Šola, Ki jo je z odlokom ustanovilo Poverjeništvo pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje, je pričela z delom v Žusterni pri Kopru. Ustanovo je nekaj časa vodil dr. Franc Škerlj, ki danes živi v Trstu. Po enem letu (1948) se je preselila v Piran, od tam pa leta 1962 v Portorož.
Zlasti v prvih letih delovanja šole, politične razmere na tem območju niso bile najboljše. V nastajajočih conah A in B Svobodnega tržaškega ozemlja je prihajalo do vzpostavljanja nove oblasti in s tem tudi do delitve interesnih sfer.
V razvoju prve pomorske šole je bilo tudi nekaj nihanj, tako v programskem, materialnem, kadrovskem, organizacijskem in pedagoškem pogledu. Vendar je šola vztrajno nadaljevala svoje poslanstvo. V petdesetih letih delovanja je ta zakladnica znanja dala Primorski in Sloveniji okrog 6.400 strokovnjakov s področja pomorstva, elektrotehnike in strojništva. Mnogi izmed njih so postali pomembni gospodarstveniki, vodilni delavci in tudi politiki. Šola je pomembno prispevala k modernizaciji pouka navtike, informatike in računalništva ter elektronike, izdala pa je tudi več učbenikov strokovnih predmetov v slovenskem jeziku. Ob tem pomembnem dogodku bo izdala tudi nekaj jubilejnih publikacij. Organizrali bodo več prireditev, razstav in tekmovanj, ki se bodo odvijale od februarja do septembra.
Predsednik Organizacijskega odbora za pripravo in izvedbo praznovanja ob 50- letnici Srednje pomorske šole Portorož Franko Fičur je za petek (14. februar) v občinski mestni palači v Piranu sklical sestanek programskega odbora na katerem se bodo dogovorili o nalogah in vsebini proslave. Člani organizacijskega odbora so Franc Uljan, sopredsednik in ravnatelj Srednje pomorske šole, Marijan Tončič in Andrej Lovšin kot koordinatorja, Edi Fetah, predsednik skupnosti dijakov SPŠ, Aldo Krejacič, generalni direktor Splošne plovbet Enes Lojo, direktor Marine Portorož, Karel Kokotec, Casino', Čedomil Vojnič Bernardin, dr. Livij Jakomin, prodekan Fakultete za pomorstvo in promet, Roman Krejačič, Bruno Korelič, Vojko Čok, Jože Krajnc, Valter Kobeja, Flavio Bonin in Milan Mahnič.
splošna banka koper
Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost
Odslej imate možnost,
da sami odločate tudi o svoji finančni varnosti.
Z rentnim varčevanje si zagotovite lasten in zanesljiv vir dohodka.
Lahko varčujete za dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok,
stalen vir dohodka za zaposlene v svobodnih poklicih, trdne temelje za uresničitev vaših želja in načrtov...
Z rentnim varčevanjem je prihodnost vaša.
splošna banka koper