Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po Miti pre]e«»»:
u
ca lo fito naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » Četrt » » 6 » 50 » meseo » 2 > 20»
V ■pravalitva prejemaa:
celo leto naprej 20 K — h pil leta » 10 » — » fistrt » » 6 „ — »
meseo
1 »70»
YENEC
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Inseratd sprejem« upravništvo t
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. S.
Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
Diskih ulicah št. 2,!., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemii
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 264,
V Ljubljani, v soboto, 14. novembra 1903.
Letnik XXXI
Čudna znamenja.
»Narodu« je kar sapo zaprlo, ko smo mu pokazali »češki izgled« t pravi obliki in ga opozorili, da leič slovenski liberalci tako globoko spodaj v narodnem in kulturnem oziru, da se morajo šele dvigniti na ono stališče politične poštenosti, na katerem je mogoče ž njimi resno obravnavati. Tega pa liberalci nočejo in zato je tudi hitro minilo njih veselje do sprave.
Liberalci so namreč kar čez noč postali spravljivi — pa na svoj način. Na Dunaju bi radi šli v skupen klub s katoliškonarod-nimi poslanci — v Ljubljani pa naprej kom-plotirali z baronom Schvvegelnom in dr. schafferjem zoper ogromno večino slovenskega ljudstva, ter naprej psovali v svojem glasilu katoliško-narodne prvake, psovali duhovščino, blatili katoliško cerkev in njene obrede, mazali vse svetinje našega naroda.
L^pa misel to — a to bodi gospodom naprej povedano: neizvedljiva! Ta beseda, »neizvedljiva« je zadosti jasna.
Liberalci so se že enkrat prepričali, da katoliško-narodni poslanci nikdar ne privolijo v tako politično sleparijo, katero bi Nemec imenoval »politisehe Falsohmiinzerei«.
Ko se je po zadnjih volitvah sešel konec januarja 1901 sedanji državni zbor, so naši liberalci, mala osamljena peščica političnih desperadov, iskali zavetja v skupnem jugoslovanskem klubu. Hoteli so takrat liberalci skupen klub s katoliškenarodnimi poslanci, katere so bili ravno popred pri volitvah najgrje opsovali. Kajti instinktivno so liberalci občutili, da njihova peščica, osamljena, v parlamentu ni sposobna za nobeno akcijo in nima niti najmanjšega pomena. Obenem pa so seve hoteli na Kranjskem nadaljevati svojo »nedolžno« zvezo s Schwegelnom in Schafferjem.
Tc da katoliskonarodni poslanci so to ponudbo z ogorčenjem odklonili. Ravnali so kot pošteni možje, ki nastopajo z odkritim vizirjem.
Znano je, da je vsled tega prišlo do
osnutjadveh klubov: »Slovanskega središča«, kateremu so pripadali katoliško-narodni poslanci, in »Hrvatsko-slovenskega kluba«, ki je sprejel tudi naše liberalce v svojo sredo. Znano je nadalje, da je poslednji klub, vsled protikrščanske židovsko-framasonske pisave »Slov. Naroda«, kmalo izločil naše liberalce iz svoje srede, ki so potem v zvezi z dvema Srboma zasnovali »Jugoslovanski napredni klub«, obstoječ iz 6 mož — mej tem, ko se je »Ilrvatsko-slovenski klub« spojil s »Slovanskim središčem« v skupen klub pod imenom »Slovanska zveza«.
Znano je tudi, da so to posledjijj^ru-žitev slovenski liberalci skušalT"zaprečiti z vsemi sredstvi in da so se v ta namen zvezali s Schonerer-Wolfovo prusofilno-prc-testantovsko stranko in uprizorili v državnem zboru dne 1. majnika 1901 oni neču-veni atantat na poštenje dr. Šusteršiča.
Vsled onega atentata se je v resnici fuzija nekoliko zavlekla — a končno se je vendarle izvršila, ker je bila politična po treba, in toliko sovraženi dr. Šusteršič je postal načelnik „Slovanske zveze", kluba 30 mež !
Jezica liberalne trojice se je potem pojavljala v malenkostnem spletkarjenju, ki pa ni imelo drugega \speha, nego da je ugled te strančice čedalje niže padal in končno dospel globoko pod ničlo. N.ti interpelacije niso mogli ti gospodje več skrpucati — narodno in politično kompromitirani do kesti, nimajo v parlamentu pri nobeni stranki več političnega kredita. Naravno, da jim ta položaj ne ugaja.
Zato so prišli zopet na staro misel — nove ideje itak že deset let niso imeli — da bi se na Dunaju pridružili „Slovanski zvezi", obenem pa se\3 nadaljevali kranjsko gonjo zoper svoje kolege, zoper narodne svetinje in zoper slovensko ljudstvo, v lepi slogi z dr. Schafferjem in pa voditeljem nemške »Gemeinbiirgschaft", bar. Schwe-gelnom.
V ta namen pa jim je zelo dobro došel junaški nastop našega dr. Brejca na Koroškem. To jim je dalo povod in priliko, drapirati se z narodno trobojnico, obstoječo
iz najblestejših fraz in delati se, kakor da bi prinašali kako žrtev na oltarju domovine, če govore in pišejo za slogo — na Dunaju.
Ne, ne, gospoda, le počasi. Tako
ne gre !
Slovanska zveza je po svojih pravilih krščanska in demokratična — odpovedati se morate torej vsemu, kar nasprotuje krščanskim in demokratičnim načelom. Ali veste, kaj se to pravi ? To sa pravi, da se mora vse vaše politično delovanje, pa tudi vaša pisava vaših glasil, držati krščanskih in demokratičnih, ljudstvu prijaznih načel. Obenem pa morate pomisliti, da je zveza slovanska in da torej morate postati resnični narodni Slovani — da morate torej razrušiti zvezo, ki vas veže na protislovanske težnje vaših kranjskih zaveznikov.
Tu tiči absolutni predpogoj za možnost skupnega delovanja na Dunaju. Pred vsem odkrita, poštena, lojalna sprava na Kranjskem — odkrita, brezpogojna o d p o v e d ž i d o vs k e m u lažiliberalizmu zadnjih let
Jedna, jedina krščansko-demo-k r a t i č n a slovenska stranka na Kranjskem — potem tudi skupna edina stranka na Dunaju !
Samo ta pot je mogoča. Spominjajo naj se gospodje naprednjaki programa iz leta 1894, katerega so si sami sestavili. Seve, takrat ga niso resno mislili, zato se ga tudi nikdar držali niso. Oni program, ki izrečno povdarja »nevenljiva načela katoliške vere« kot podlago vsemu javnemu delovanju, je bil sestavljen le kot slepilo ljudstva, kateremu so gospodje odrekali razsodnost. Seveda, to slepilo ni prav nič zaleglo — pokazala se je le hinavščina liberalne stranke v celi nagoti. Ljudstvo ji je obrnilo hrbet. Toda, če »napredna« stranka danes lojalno stopi na temelj svojega lastnega programa iz leta 1894, potem popravi s tem činom svoje grehe zoper svoj lastni program in zoper slovensko ljudstvo ter — omogoči tisto politično edi-
nost slovenskega ljudstva, katero vsak d ober in r azum en Slovenec želi.
Odkrito pa povemo, da nimamo prav nič upanja, da bi se nasprotna stranka podala na to jedino pot, ki vodi do spremembe našega narodno-političnega položaja. Preveč tičijo voditelji liberalne stranke v protiljud-skih nazorih, osobito preveč zaničujejo kmeta, da bi bili v stanu, postaviti se na resnično ljudsko stališče, ki pred vsem zahteva, spoštovati jedro nažega naroda, kmeta! Preveč so se navzeli gosposke nadutosti in ošabnosti, da bi bili v stanu, korakati v jedni vrsti z vrlim slovenskim kmetom, obrtnikom in delavcem ter resno delovati za najnujnejši politični smoter našega naroda : za splošno in enako volilno pravico. Voditelji naših liberalcev, zdi se nam, nimajo niti trohice demokratičnega čutenja v sebi in koder tega ni — tam tudi zaman iščeš ljubezni do ljudstva, razuma za njegovo trpljenje. Poleg tega gospodje preveč tiče v »farški gonji«, da bi se tako kmalu mogli dvigniti do objektivne sodbe domoljubnega delovanja naše duhovščine, ki je Bogu in narodu v čast. Preveč so zabredli v naj-gnjusneji materijalizem in naturalizem, da bi se mogli izkopati do višin krščanskega idealizma.
Ne rečemo pa, da bi v sedanjih razmerah bila izključena vsaka kooperacija v narodnih vprašanjih. Od slučaja d o s 1 u č a j a je to še vedno, kljub vsemu, mogoče. Če so liberalci — kakor se je to nedavno na poziv dr. Šusteršiča zgodilo o koroškem vprašanju — pridružijo tej ali oni narodno - politični akciji, jih ne bode nihče odbijal, če tudi njihova kooperacija nima veliko pomena.
Kajti to stoji: Ahilova peta naše narodne politike je politična zveza slovenske stranke z Nemci. Dokler ta zveza obstoji, so trajni politični \tepehi na periferijah izključeni. Kranjska dežela, srce slovenskega narodnega življa, je vsled te zveze za narodni boj nevtralizirana. V srcu slovenstva, po zaslugi te zveze, gospodari baron Hein, najne-
LISTEK,
Kako je Olika doživela nekaj izvanrednega.
Oliki je postalo dolgočasno, in doživeti je hotela nekaj izvanrednega. Vedno v starem tiru, to ji ni dopadalo.
»Ako že druge spremembe ni, spremenim v novembru svoje stanovanje«, mislila si je Olika. Šla je torej iskat novega stanovanja za november. To ni nič posebnega, ker v novembru se ljudje selijo. Olika pa je hotela doživeti nekaj izvanrednega. S svojimi dosedanjimi bivališči je bila zadovoljna, »U hotela je dobiti nenavadno lepo stanovanje, s katerim bi imela posebno veselje.
Iskala je torej in iskala. Šla je v borne kmetske hiše in v lepe hiše meščanov, v mala stanovanja ubogih delavcev in v paiače bogatinov. Ali povsodi je bila že doma in ravnali so z njo kot s staro znanko, uljudno in lopo, ali kaj izvanrednega ni videla nikjer. Olika so je na teh potih seveda večkrat morala krepčati v kaki gostilni ali kavarni. In prebirala je tam v svoje razvedrilo časopise. Tako ji je prišel v roke tudi »Slov. Narod«, in brala je v njem, kako očita raz-
nim ljudem surovost, neotesanost, neolikan ton, slabe manire in neolikano pisavo.
Razveselila se je 0'ika in mislila si je: »Sedaj sem pa našla primerno stanovanje ; sicer je papirnato, ali to nič ne de, ako imajo v Ameriki hiše iz papirja, zakaj bi je še jaz no imela ?« Sklenila je torej, da bodi »Slovenski Narod« njeno stanovanje. In kar ponosna je bila Olika. To bode stanovanje, da nikjer tacega! Kdor tako od zgoraj doli sodi omiko druzih, kako nečuveno omikan mora biti sam, tako si je mislila in selila se je.
Ko je bila dejala svoje reči v red, začela je ogledovati svoje novo stanovanje. In brala je v soboto, dne 7. novembra 1903, v »Slovenskem Narodu" med domačimi vestmi tudi sledečo „vest":
„Slovenska Zadruga« je prismojeno glasilo prismojenega Lapajneta na Krškem. Poznata reva je ta Lapajne, in hvaležen bi moral biti Bogu, če ga drugi pri miru puste! Ali pamet ga neče srečati, in v svoji puhlo-glavosti drega in drega, in zaletava se v najmirnejže ljudi. Mi ga puščamo že dolgo, dolgo časa pri miru, ker se z ovcami pnn-cipijolno ne prepiramo radi. Pa končno mora tudi nam potrpežljivost poiti in zategadelj moramo starega Lspajnet« nekoliko polasati, da bode morda tudi to človcčo enkrat spro-videlo, da tudi njomu ni vse dopustno. V
zadnji »Slovenski Zadrugi«, ki se seve tiska v Hribarjevi celjski tiskarni, nas imenuje »prepirajočo se sodrgo v .Narodovem1 uredništvu". Človek, ki bi povsod drugod radi eklatantne nesposobnosti uradno bil v pokoj položen, bruhne nam v obraz tako imperti-nentno psovko, dasi mi o njegovi ničnosti že leta in leta niti najmanjše žaljive besedice zapisali nismo. Puščali smo ga v miru, kakor se pušča v miru znani produkt narave sredi ceste! Ia kaj takega nam bo »sodrgo« v obraz metalo! Mi bi tega učiteljskega ignoranta prav lahko tožili, pa nočemo, ker vemo, da se z vspehom lahko sklicuje na § 2. kaz. zak. Zategadelj naj mu je posvečena ta brca, če pa ne bode miroval, postrežemo mu šo s kaj drugim!"
To - le je brala Olika v sobotni številki »Slovenskega Naroda", in domislila si je, da je imel gospod Lapajne sicer še več časni-ških prask, ali tako robato ni pisal proti njemu nobeden list. In tako piše list, ki hoče soditi o omiki drugih.
In »Narod« je v svoji imunizirani nedolžnosti seveda prepričan, da je njegova pisava olikana in fina.
Oliki pa jo postalo kar slabo. Ali ni še dobro prišla zopet k sebi, že je čitala v ponedeljek, dne 9. novembra 1903, v »Slov. Narodu":
Dr. Krek je čuden možicelj. Na proti-alkoholskem shodu jo spustil iz svojih za-
tvornic voden govorček, za kojega bi se mi niti brigali ne bili, da ni bila teologična omenjena ničla v tem govorčku brez vsakega povoda in brez najmanjšega vzroka skrajno agresivna. Kakor je pisal »Slovenec«, spregovoril je dr. Krek tudi besede: »V življenju nekaterih političnih strank re-flaktira pijanost njih voditeljev!« Izrek sam na sebi je velikanska oslarija, kakor more pognati edino le na polju tiste duševne impotence, katero zastopa dr. Krek tako na profesorskem stolcu, kakor v deželni zbornici. Vendar pa je vs3k vedel, kam je dr. Krek molil svojo tačico pri omenjenih besedah ? Na dr. Tavčarja, kojega so pri »Slovencu« že od nekdaj za velikega pijanca razkričali! ln sedaj, ko smo Kreku njegovo lastno osebico, ki tako rada opeša pod močjo vina, razkrili, se pa možicelj grozno jezi v »Slovencu«, češ, da smo ga »ostudno« napadli, in da že šest mesecev ne pije več alkohola. Pri teh popih je vedno ena in ista! Sami napadajo, ča pa dobe zasluženi odgovor, pa tulijo, kakor bi jih kdo pri živem telesu drl! Na zdravje, dr. Krek !
»Na zdravje, Olika!« rekla si je naša znanka, ko je prebrala tudi ta izbruh »Narodove« omike. In prepričana je bila, da je v teh dveh dneh doživela nekaj izvanrednega. Ali vsa radovednost po izvanrednem jo je od tedaj minula. In to ni čuda.
varnejši sovražnik slovenstva na slovenskih i tleh.
In ako pomislimo, da so se v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega slovenski poslanci ponižali tako daleč, da so opravljali lakajsko službo temu možu in da so ga možje, ki se štejejo kot cvet liberalne slovenske stranke, na krški slavnosti pred malo tedni proslavljali in izrekali željo, da bi še dolgo ostal predsednik v deželi kranjski — cn, ren ški, dccela liberalni baron — potem mora slovenski domoljub obupati nad prihodnostjo svojega naroda, ako nima res idealno - trdnega zaupanja v zdravo, nepokvarjeno moralno silo našega ljudstva, ki bode tudi to trenotno krizo premagalo in se osvobodilo v deglednem času more, ki tlači sedaj naš narod. Mi imamo to zaupanje ! Zato mirno čakamo bodočih dogodkov in z neumornim delom pripravljamo pot boljši bodočnosti: gospodarstvu slovenskega ljudstva na svojih lastnih tleh.
Slovenci in armada.
Naše vojaške zahteve.
Šestmesečni boj, ki je trajal po odstavitvi Szell-ovega ministrstva na Ogrskem je dokončan. Ali je upati trajen mir, ali ima to odnehanje samo značaj premirja, kdo ve? — Toda istina je, da so dosegle ogrske stranke — kajti vse so se udeležile boja proti kroni — znatne, da, nepričakovane vspehe. Dejstvo je, da je krona tisti del, ki je odnehal — in sicer v premnogih točkah, ki so bile pred šest meseci še neomajane pravice krone.
Od 1. 1867 sem vidimo počasno a sigurno prodiranje ogrskih želja tudi v sestav skupne armade. L. 1888 se je Madjarom na ljubo spremenil Daslov »c. kr « v »c. in kr.« Spominjamo se, kako je tedaj nekdo izustil pomenliive besede : »To je začetek konca avstrijske armade«. Potem so Ogri dosegli novo krajinsko razdelitev vojnih okrožij ; kmalu potem tuli razlike v uniformah pri ogrskih polkih skupne armade.
Zda) pa je ministrstvo Tisze v svoj program zedinilo skoraj vse zahteve združenih ogrskih strank. — »Ogrski armadni jezik se je sicer opustil, ker je zdaj še neprilično ga vpeljati«, kakor se je izraz i nek cgrski državnik, toda zato so Madjari dobili sledeče koncesije: v vseh vojaških šolah na Ogrskem se poučuje pretežno madjarski, ogrski častniki se p?estavijo na Ogrsko, zastave se pre menijo tako, da bode tudi madjarska misel zastopana na njih, na vseh vojaških uradih in poslopjih se napravijo tudi ogrski napisi, ako pa poslopja gradi kaka madjarska občina, so napisi samo madjarski. Pri kontrol nih shodih se ne postopa rigorozno proti onim, ki se javijo v mt-djarščini, po domače, to je na Ogrskem že dopuščeno
Ako hočemo biti iskreni, nam je to prodiranje ogrske moči, akoprem nam im-ponuje, vendar jako neljubo. Sij vsakdo pozna protislovansko politiko Madjarov, in prepričani smo, da kakor hitro zadobe moč in oblast, se bode začelo na Ogrskem brez-primerno zatiranje in preganjanje Slovanov, proti katerim so današnje hrvatske razmere stoprav začetek. Smer ogrske politike je jako prozorna. Ogrska teži po morju, zato pa si mora osvojiti še Bosno in Dalmacijo. A zato potrebuje zanesljivih, od madjarske ideje prešinjenih vojakov, katerih dandanes še nima. Zato vse to jadikovanje užaljenega narodnega čuta, vse te fraze o izrabljanju Ogrske od strani Avstrije.
Stališče Slovencev kot narod je tu jako jednostavno. Mi smo bili zmiraj nasprotniki dualizma in vneti za idejo enotne Avstrije, akoprav razdeljene v narodne federalistične skupine. A, ker hočemo mogočno Avstrijo, smo bili zmiraj za skupno armado in bodisi tudi za ceno nemške »Kommando-sprache«.
Toda z enim velevažnim pridržkom: Da namreč ta mogočna uredba ne izgubi svoje veljave. Iegubila bi jo pa v istem trenotku, ko bi se tudi le deloma napravila izjema. Kakor hitro se to stori, pre motriti in ocenjavati nam je celo stvar ne več s stališča avstrijskega cesarstva in avstrijske velemoči, ampak s tistega stališča, ki ga poda vlada sama celemu vprašanju, s stališča narodnostne koncesije. Ker pa si ne da dandanes nobeden narod avstrijski več krajšati svoje, po osnovnih zakonih zajamčene, jednakopravnosti, bi tudi mi Slovenci izvajali skrajne konsekvence iz tega; tu bi se jenjali vsaki »višji« obziri, in z vsemi sredstvi bi se potegnili za to, da dobimo isto, kakor Madjari, ker mi kot narod ne uvidevamo in ne priznavamo nobenih vzrokov, zakaj bi nas zapostavljali za kulturno nižje stoječim narodom. Ako hočete potegniti to vprašanje v areno narodn stnih bojev, dobro! Odgovor ne izostane. Saj pa tudi ideja jugoslovanske armade ni tako napačna.
Toda ta skrajni korak se še ni Btoril. Pač pa so dobili Ogri nebroj zgoraj omenjenih koncesij, in naša narodna dolžnost je, da zahtevamo tudi mi istih pravic.
Te dni bo se zjedinili naši češki bratje v mogočno ftlango in postavili tudi jasno s > oj vojaški program. Mi se jim v tem pridružujemo ; saj je vendar znano, da naš mali narod prinaša leti za letom militarizmu razmeroma največje žrtve iz vseh avstrijskih rodov. 40000 slovenskih mož služi v avstrijski armadi, in štirikrat toliko jih je pripravljenih v slučaju vojne žrtvovati svoje življenje državi.
Zgodovina nas uči, da so Slovenci do prinašali kot vojaki avstrijskemu cesarstvu največje zmage in slavo, da so ee brez pomisleka vrgli v boj, in zvesti ostali vladarju svojemu tudi v najhujših dneh. Da, zvesti smo bili Avstriji vsikdar — in plačilo ? Tisti, ki so Avstrijo brezštevilnokrat izdali, ki so se celo v sovražnih vrstah bojevali proti nji, uživajo danes največje predpravice v vojaškem oziru. In skoraj nas sili to dejstvo do domnevanja, da je to res morebiti jedina pot, po kateri se zadobi v naši državi plačilo ? —
Kaj hočemo tedaj ? Mi ne zahtevamo druzega, kot da se začne v armadi zopet negovati in upoštevati naša narodnost, kot nekdaj, kajti dejstvo je, da se je uvedla šele pod prejšnjim Krieghammerjevim ministrstvom tista nesrečna vojaška politika v našo armado, koje sadove izkuša zdaj krona na najbritkejši način. Po Krieghammerjevih navodilih bi imela avstrijska armada nalogo, biti nekaka pre-torijanska garda, ki stoji nad ljudstvom, brez dotike ž njim. da celo v razporu in sovraštvu ž njim. Ibtel je vgojiti nekak »Kasten-geist* v smislu absolutizma v 50. letih, ki bi naj vsako svobodnejše narodnostno zavedanje pri vojakih uničil. Z največjo skrbnostjo se je ogibala naša vojna uprava vseh priložnosti, v katerih bi moglo priti vojaštvo v preozko dotiko z ljudstvom, kjer bi vplival ,milieu" na dovzetnega mladega vojaka. — In zato so se prestavljali nemški polki na Madjarsko, madjarski na Dunaj, bosanski v Gradec, samočeški na Tirolsko itd. To politiko vidimo tudi pri naših slovenskih pol kih. Naš samoslovenski kranjski polk je v l^lovcu, kjer se naši fantje ravno tako neprijetno počutijo, kot n. pr. samonemški 27. pešpolk v Ljubljani.
Morebiti so vodili naše najvišje vojsšie kroge pri tem ne samo oziri na zanesljivost in udanost armade ; morebiti so hoteli realizirati lepi ideal: pobratiti avstrijske narode ?! Bodi to kakorkoli — danes lahko konstatiramo, da je ta zistem doživel v Avstriji, posebno pa na Ogrskem, kolosalen fiasko, in da je vse prej dosegel, nego ublaženje narodnostnih vplivov na vojake. Ogrska vojaška kriza, jedna najsilnejših in najnevarnejših za našo državo, za njeno moč in njen ugled, kar jih je bilo od 1. 1867. eeu, je nastala t sled gori omenjenega zistema, vsled neod-kritosrčnosti vojne uprave; ograke vojaške koncesije pa so le zunanji znak silne zmage, ki jo je dobila ideja proste ljudske armade nad zastarelim absolutističnim naziranjem.
Ne, armada ni nad ljudstvom, ampak je sama del ljudstva, iznjega izšla — in njegova.
Narodova duša si kratkomalo ne da ukazovati, od nobene še tako lepe naredbe, ona ljubi le svoj rod in to od dne do dne bolj.
In ako nam pošljete kak tuj polk v naSo sredo — tuj živelj nam ostane — in četudi biva desetletja med nami, in treba je, da ;; tak tuj živelj le malo oholo in izzivajoče i nastopa — takoj se izpremeni ta čut v I očitno sovraštvo. — Mi se spominjamo tu j le zadnjih še ne pozabljenih predrznosti, ki j so si jih dovolili v Liubljani nemški vojaki, ! in ki gotovo niso ublažile že itak napetih ' razmer med vojaštvom in Blovenskim ob-\ činstvom.
Prva točka se torej glasi: Dajte j nam slovenskih vojakov v slo -j venske kraje! Ravno zdaj je prišla : doba, po kateri ee bode kmalu vršila pre-memba garnizij. Tu ima vojna uprava, na \ čelu ji vojni minister, naš ožji rojak, naj-| lepšo priliko pokazati naklonjenost in hva-• ležnost do Slovencev 1
Toda še nekaj. Ne zadostuje nam samo ! slovensko vojaštvo, ampak mi moramo imeti ! tudi naše slovenske častnike.
Tu se dotaknemo najbolj občutnega in ! najkočljivejšega predmeta, ki ga imamo
I razložiti nj. ekscelenci, našemu vojnemu ministru; kočljivega zaradi tega, ker hočemo posvetiti vso pozornost razmerju med vo-, jaškimi dolžnostmi in narodnim čuvstvom.
Častnik je pred vsem vojak, in če kje 1 drugje, mora v Avstriji skrbno gojiti idejo ( enotnosti in mogočnosti države; zato pa on | tudi ne sme in ne more ideje narodnosti postaviti nad idejo države, — kakor se to \ dogaja v Avstrijskem cesarstvu, ne samo na Ogrskem, saj je vendar armada v resnici l steber in opora enotnosti naše monarhije.
Ali v teh mejah, ki smo jih označili, ' je lahko dober narodnjak; ne kričeč z vo-
tlimi bobnečimi frazami, tudi ne z bogve kako izzivajočim zunanjim nastopanjem, ampak v mirnem, socijalnem občevanju, kjer je ravno njegovo najpripravnejše polje. Ne b tem, da deli zaušnica mirnim pasan-tom, ako slučajno govore tuj mu jezik, kaže svojo narodnost, ampak tedaj jo lahko pokaže, kjer pripomore njegov nastop in njegova navzočnost naredili družbi do onega sijaja in blišča, in one rezke, prijetne vese-losti in zabavnosti, ki jo, kakor radi priznavamo, razširja »suknja bela«, kjerkoli na stopa, bodi si v gledišču, ali na parketu ali v salonih.
To je pa le bolj zunanji, postranski vzrok, zakaj si želimo narodno čutečih čast nikov. Glavni vzrok pa so nam naši vojaki, naši dobri, vrli slovenski fin tje. — Vojaški stan prinaša mnoge trpljenja in težav, včasih takih, da je potreba res nenavadnih človeških močij, da se jih premaga. Medsebojno razumevanje poveljnikov in moštva ne le po jeziku, ampak tudi po mišljenju in čuvstvo-vanju je skoraj neobhodno potrebno. Kaj vse zamore polk, ki je v resnici skoz in skoz od najvišjega do najnižjega izšel iz enega naroda, pokazal je naš vrli kranjski polk I. 1878 v Bosni, kjer si je pridobil vsled neštevilnih odlikovanj za svojo hrabrost ime »garde avstrijske armade«.
Ali trpke besede se nam usiljujejo, ko pregledamo sedanje častništvo tega našega slovenskega polka. Komaj trohica Slovencev, na prstih se jih sešteje — vse drugo so tuja imena in tuji ljudje! Kam pa je prišlo slovensko častništvo? Glejte, en del se je izneveril narodu svojemu in ti so zdaj v visokih vojaških službah, kot polkovniki, ge nerali itd. — oni pa, ki so ostali verni svojemu redu in se ga niso sramovali, so — ali sploh itstopili, ali pa so iih potegnili h kakemu drugemu polku, na Ogrsko, v Galicijo, uklanjajoči setistemu zistemu, ki je odganjal vse slovenske častnikeiz slovenskega polka, in e trpko zavestjo, da so bili preganjani zavoljo svojega slovenskega mišljenja in slovenske narodnosti.
Tomu sa mora konec narediti. Ta sovražni nam duh mora izginiti. Ne nasprotovati, ampak negovati bi morala vojna upravo narodne pojave., in to Btori. ako pu-Bti polke v njihovi domovini, zakaj le doma se čuti človek srečnega. V tujini mu postane ža itak težki vojaški stan še težji in bogve, koliko naših ubogih kraniskih fantov si je vzelo življenje zavoljo tega! Hudo je vojaško življenje v prvih časih službovanja, ali koliko hujše mora biti v tu i, sovražni zemlji, kjer se ubogim rekrutom nenaklonjeno prebivalstvo roga in jim dela vse mogoče težkocie. Znani so nam slučaji, ko se je našim Blovenskim vojakom po najnapor-nejši hoji le zato odtegnila vsaka okrepčava, ker so biii olovenci. Ali je čudno, če se pri takih razmerah najhrabrejšega poloti obup in sovraštvo do tega groznega življenja, da se lziebi z usmiljeno svinčenko pekla na zemlji?
Zato pa se obrnemo še enkrat do našega visokega rojaka, v interesu vojakov samih, v interesu dobrega soglasja med vo-jaštvem in narodom — s prošnjo, naj nas kmalu razveseli z nameščanjem kakega slovenskega polka v Ljubljani, da slišimo zopet domače zvoke, da se medsebojno bolje razumemo in da se nam dd vsaj mala kompenzacija za ogromne žrtve, ki jih doprinaša narod slovenski v vojaškem oziru Avstriji. Narodu pa, ki bode videl, da g» častniki spoštujejo, da ga ljubijo, ne bo več vojaški stan tuj, nadproten živelj, docela brez dotike z njegovim življenjem, ampak postal mu bode to, kar bi moral zmiraj b ti v državi, ki ima splošno vojaško dolžnost — ljubljeni in skrbno negovani del narodnega života.
V teh kratkih potezah smo razložili svoje principijelno stališče in kardinalne zahteve, ki slede iz njega.
Imamo pa še veliko drugih teženj, ki sodijo bolj v praktično-politično stran, ki pa jih hočemo že danes na kratko omeniti, /jnano je, da se snujejo še vedno v velikem številu vojaške šole. Skoraj vsaka dežela jih že ima, le Kranjska ne. Zahtevamo za Kranjsko ustanovitev b r a m b o v-b k e kadetne šole v Ljubljani z izdatnim pou'<om v slovenščini.
Druga točka se tiče n a p i s o v. Pri nas so tudi v zunanjem življenju že vsi napisi samonemški. To so mora odpraviti. Ako se dovoljujejo Madjarom žo aamomadjarski napisi, naj se nam dado vuaj dvojezični!
Naloga naših poslancev pa bo, v zvezi s Čehi, ki imajo žo docela natančen vojaški program, oživotvoriti te naše ponižne zahteve in težnje! Dal Bog, da bi novi vodja vojnega ministrstva uvedel novega modernega duha v celo vojno upravo, in da bi ga ne-vspehi njegovega prednika podučili v tem, da no v odtujenju, ampak v zbližanju je rešitev.
Iz deželnih zborov.
Istrski deželni zbor je v seji 12 t. m. odobril poročilo o deželnem po-
kojninskem zakladu za učitelje za 1. 1903 in 1904 V razpravi proračuna dežel, šolskega zaklada za 1. 1903 je govoril posl. S p i n -čio v hrvatskem jeziku in je stavil več predlogov, med drugimi glede sestave novih hrvatskih knjig. Deželni zbor je odobril to točko in izrekel, naj se podeljujejo podpore brez ozira na narodnost. Posl. V a r e-ton je obsojal postopanje vlade, ki troši velike svote za vzdrževanje nepotrebnih nemških šol v deželi in je priporočal razdelitev učiteljišča v Kopru po narodnostih. Posl. Laginja sa je pridružil izvajanjem predgovornika. — Zbornica je odobrila proračun šolskeaa zaklada. — Posl. M a n d i č je stavil predlog glede odprave vinske klavzule.
Kot Brno poročal", je prišlo vslad vprašanja, kje naj bo sedež deželnemu zboru, ali y Pulju, Kopru ali Poreču, med italijansko večino do razpora. Včeraj se je sklenilo pomirjenje in so se vsi poslanci zopet zdru žili v eden klub.
V	petek popoludne je bila zadaja seja.
V	Nižjeavstrijskem deželnem zboru je v seji 13. t. m. prišla v razpravo sprememba lovskega zakona. Slednjič je bilo posvetovanje o tem predmetu prekinjeno in pride zopet na dnevni red o primernem času.
Deželni zbor se je zaključil.
Ogrska kriza.
Navadno trajajo seje ogrske zbornice po štiri ure, k večjemu pet, četrtkova seja pa je trajala celih 14 ur. Pričela sa je namreč ob 10 uri dopoldne ter končala šele včeraj ob 2. uri po polnoči. Grof Tisza je hotel na vsak način, da pride na vrsto zakon glede vojaških novincev; opozicija pa si je ubila v glavo, da to razpravo prepreči ali vsaj zavleče. Nam pa se zdi, da je bila in je vsa obstrukcija v ogrski zbornici pray navadna komedija. Ob vsaki novi nagodbi z Avstrijo so Madjari pretili ter stiskali pesti in v istini vedno več dosegli. Takozvana vladna stranka ima iste namene in težnje, kakor opozic ja, le na videz se opoziciji postavlja po robu, da more reči dunajskim krogom: Dajte, da potlačimo upor. In ravno taka komedija, morda celo dogovorjena, je bila včerajšnja rabuka v zbornici. Ob 2 uri zahteva opozicija, naj je seja tajna, da svet ne zve otročarij, ki bo jih uganjali do polnoči. V tajni seji sme namreč vsak poslanec govoriti, o čemur in kakor hoče. Obstrukcijo je vodil posl. Olay. Vsa seja je bila jako dolgočasna. Ker so opozijaki govorniki večinoma le burke uganjali, je bila zbornica malone prazna. Večina je morala le toliko skrbeti, da je bilo vedno 40 poslancev v zbornici, kolikor jih je potrebnih za sklepčnost ostali so se zabavali v postranskih sobah pri pijači in igri. Od 4. do l/t7. ure je Len< gyal pravil vojaške stvari, nato je sedmo-graški kmet G»banyi govoril dobro uro o letni in drugih zanimivostih; do 10. ure je posl. Udnary pravil o zakladih Tereze Hum-bert in drugih dogodkih po širnem svetu; posl. P a p je pričel 7godovino pri Adamu, a bil že ob 11. uri pri Krištofu Kolumbu, kar je dokaz, da je mož že mnogo pozabil. Ob »/sl- uro pa Pap konča svoj govor in, ker so se vsi govorniki črtali, je predsednik otvoril zopet javno sejo. Po daljšem odmoru predlaga posl. Bskonyi, naj se seja konča, ker ie že polnoči in je bile seja sklicana le za 12. dan novembra. Predsednik Perczel pa odgovarja, da bode seja trajala, dokler ni določen dnevni red, kakor ga vlada zahteva. Nato vstane grof Andrassy in pravi: Predlagal Bem, naj se prazna razprava o vladnem programu pretrga, ker zbornica itak ne more sklepati o programu in bode opozicija imela priliko še govoriti o tem. Važnejši pa je zakon glede vojaških novincev; ako zbornica teh ne dovoli, poklicani bodo reservisti, da nadomestijo tretieletnike. Ko pa Tisza opoziciji očita, da dela otročarije, tedaj nastane tak vihar, da T.sza ne more dalje govoriti. Točno ob 2. uri zjutraj, ne popoludne, kakor je bilo včeraj čitati mej brzojavkami, zbornica sklene, da je nova seja zopet ob 10. uri in se prične razprava o vojaških novincih.
Včeraj je zbornica pričela razpravo o predlogi vojaških novincev. Prvi je govoril minister za dež brambo Nyiri. Rekel je: Prevzel sem dolžnost, da izvršim vladni program glede armade. Da se to zgodi, za to je porok vlada, a poroki so tudi vsi me-rodajni faktorji. Kar je torej vlada obljubila, to se gotovo zgodt. Nato minister prosi zbornico, naj čimpreje dovoli vojaške novince, da morejo na odpust tretjeletniki. Ako vlada hitro dobi novince, gredo pešci še pred božičem domov, konjiki pa ob novem letu. Nato sta gevorila še dva opozicijska govornika. Djines je imela zbornica zopet sejo. Posl. Ivanka je izstopil iz vladne stranke.
Sv. oče o položaju katoličanov v Avstriji.
Nedavno so priobčili listi besede sv. očeta Pija X", katere je govoril časnikarju IIouxu. Listi v Avstriji so pa zamolčali 1 važen odstavek iz govora sv. očeta. Zamol-
Dalje v prilogi I.
I. Priloga 264. štev. ».Slovenca-* dn6 14. novembra 19Q3.
čali so naslednji značilni odstavek: »Z žalostjo moram povdarjati, da katoličani v deželah, kjer so v veČini, kjer je katoliška cerkev ofioijelno pripoznana, kakor na Francoskem, Španskem, v Avstriji, nimajo tako razširjene prostosti in miru, kakor v deželah, kjer so v manjšini in bo podložni navadni postavi. Toda oni pripadajo bojujoči se cerkvi, bojujejo ae in trpe sa slavo Kristusovo. Naj nikdar ne izgub 6 izpred očij božjega vzgleda in njihove skušnje se bodo spremenile v radost".
Iz brzojavk.
Budimpešta. V pesmarici »reformirane" cerkve ogrske je bilo doslej pesem z napevom avstrijske cesarske pesmi. Po sklepu starejšine ae ta pesem črta iz pesmarice.
Budjejevice. »Budivoj«, glasilo princa Schwarzenberga, pravi, da bo Koerber, ako Nemci ne bodo dovolili č>hom univerze na Moravskem in ako bodo Čehi radi tega pričeli v državnem zboru z obstrukcijo, d r • žavni zbor razpustil, kar se skoro gotovo zgodi tudi na Ogrskem. Pred novim volitvam bi bil potem oktroiran nov poslovni red.
Brno. Češki listi odklanjajo ustano vitev češkega vseučilišča v Kromeriču in pravijo, da se mora češko vseučilišče ustanoviti v Brnu ali pa v Olomuou.
Budimpešta. Zasedanje delegacij se skoro gotovo prične 15. dec.
Veliki Varadin. V vasi Kapo-czany so oboroženi kmetje zapodili komi sijo, ki je prišla rubit radi zaostalih davkov.
Dunaj. Grški kralj je včeraj došel
sem.
Dunaj. Včeraj popoludne se je na-učnemu ministru zdravje zopet zboljšalo.
London. Vedno bolj očevidno je, da ameriške Združene države hočejo novo, od Kolumbije ločeno republiko Panama, pridobiti zase. Kolumbija je preslaba, da bi se uprla moči in vplivu ameriških Združenih držav, ki so storile vse, da lahko tudi s silo dosežejo svoj cilj. Tudi nobena druga vele-vlast ne smatra za umestno nastopiti proti ameriškim Združenim državam, dasi je Kolumbija ponudila Nemčiji znatne koncesije, ako poseže v spor na korist Kolumbije.
Jeseniške novice.
Kolportaia sicer še ni dovoljena, ali nemški knjigotržec Fischer iz Ljubljane se za to prav malo meni. Menda ima on več pravic za to, ker je Nemec, zakaj njegovi
nadležni agentje hodijo po tukajšnjih hišah in zlasti mladim ljudem usiljujejo grde knjige, kojih vsebina je naravnost ostudna. Mi vnovič svarimo pred temi nesramnimi agenti. Kupujte vendar dobre knjige in čas nike, katerih dobite za mal denar na izbiro.
Ali je res? Čudne reči se god6 na Savi. Med delavci vlada veliko razburjenje radi neke zelo izpodtikljive zadeve. Vsi delavci, od prvega mojstra do zadnjega učenca, morajo plačevati delavski davek zatu kajšnjo tovarniško godbo, od katere pa prav nič nimajo, saj je le za nemškutarako gospodo tam v kantini. Zdaj pa gre glas, da hočejo godbeno šolsko sobo na t>avi nare diti precej podobno ljubljanski zloglasni hiši. Kakor ob franccski revoluciji, tako so baje tam notri prea nekaj dnevi imeli živo boginjo. Mi vprašamo gospoda Pongratza. ali kaj ve za te nesramnosti ? Dalje vprašamo godbenega dirigenta gospoda Bernarda, ali ve, kaj Be govori o njegovih godbenikih? Gospoda Luckmanna pa poživljamo, naj se vendar pobriga, koliko je resnice na tej stvari, in naj vendar ubogih slovenskih trpinov ne tira do skrajnosti a tem, da bi morali plačevati davek za to, da bodo brezbožni odpadniki uganjali nesramnosti v izpodtiko in pohuiBanje vsemu prebivalstvu!
Bratovska skladnica. Delavci tukajšnje tovarne prosijo vse svoje delavske brate po drugih tovarnah, naj jim pojasnijo, kako so pri njih urejene bratovske skladnice. V naši skladnioi ima veliko besedo neki Pongratz, pa nam nič jasnega noče povedati, kako in kaj. Urejena baje je tako slabo, da je velika večina delavcev, zlasti starejših in — slovenskih, skrajno nezado voljna. Gospod Luckmann pa menda o tej opravičeni nezadovoljnosti nič ne ve. Ali res ?
Novice s Hrušice. D i n a m i t n o
bombo je nekdo položil pod vogel Ko-bentarjeve hiše. V nedeljo zvečer ob 9. uri se je razpočila c veliko detonacijo. Pok je bil tako silen, da je v bližnjih hišah popo kalo nekaj šip. Ljudje pa bo v groznem strahu, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Žandarji iščejo zločince, pa kako jih dobiti v toliki množici. — Delo v tunelu sedaj bolj počasi napreduje, ker se je v notranjem zemlja začela tako podsipati, da le 8 težavo prodirajo dalje. — Bolezni med delavci v tunelu se množe, bolnišnica na Hrušici je zopet bolj napolnjena z bolniki. En sam zdravnik že ne zadostuje več, a pod-
jetništvo d.sedaj ni poskrbelo za drugega zdravnika. — Delavoi pri tunelu se menjavajo dan na dan. Po 100 do 200 Be jih pripelja en dan, drugi pa zopet odidejo. — Nekaj srenjskega sveta na Hrušici podjetništvo noče plačati. Posestniki se bodo s tožbo morali potegnili za svoje pravice. — Pot z Jesenic na H r u š i c o je vedno bolj nevarna, zlaBti po noči. Ali bi ne bilo umestno, da Be na tej
Soti napravi krvavo potrebna razsvetljava! [orebiti bi naš občinski odbor vendar mogel narediti tudi en pameten sklep, kako priti do te razsvetljave. Tudi podjetništvo na Hrušici, in to v prvi vrsti, je dolžno, poskrbeti ia večjo varnost!
Novice iz kočevskega okraja.
? Nagloma je umrl v Ribnici v neki gostilni Anton Oražen, posestnik iz Buko-vice pri Ribnici, ravno na vernih duš dan zvečer. Z nekaterimi tovariši je šel v gostilno in si naročil zrezek. Košček dene v usta, pa takoj ven vrže, se prime za glavo in omahne. V nekaj trenotkih je bil mitev. Dopoldne je bil še v cerkvi pri sv. opra vilu za rajne. Bog nas varuj nagle in ne-previdene smrti!
? V Stalcarjih na Kočevskem misli-lijo ustanoviti novo faro, kakor se čuje. Pa so tamošnji stanovniki res oddaljeni i od Kočevja i od Kočevske Reke.
? Občinski odbor v Dragi je odločno zahteval od župana Pavla Turka, naj položi račun in proračun. A župan je izjavil vsled tega odločnega nastopa, da je obolel na — grozni nervoznosti! Na, tu imaš! Čudno je, da že prej 1 j u d s t v o ni postalo nervozno. Zoper tako nervoznost so pač najboljši me-dikament — točni računi!
? V Dragi do danes še ni bilo volitve v kraj ni šolski svet, akoravno so bile občinske volitve že pred letom. Proračuna za tekoče šolsko leto še tudi ni. Stvar je znana tudi c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju. Kako in kdaj jo misli spraviti v red?
? Novega dacarja dobd v Dragi. Po posebni milosti županovi se poveri ta služba — hotelirju Cešnovarju — tako vsaj se splošno tam govori. Ljudje božji, smejajte se! Hotelir, oštir, — pa obenem dacar! Saj ničesar ne očitamo ne temu, ne onemu, pa vendar se nam to čudno zdi.
? Dve novi šoli se menda ustanovita v robski fari; ena na Krvavi peči, druga pa v Mohorjih. To bomo »kunštni."!
? .Široko je baje sinil liberalni učitelj Gregorač v Dolenji vasi pri Ribnici. Kakor pravijo, govori on okrog, da bo dal v slučaju volitev 400 K za agitacijo, samo da spod-rine posl. Jakliča. To vam je kolegijalnost in požrtvovalnost — in pa doslednost! Danes kriči, kako je lačen pri pičli plači, jutri pa tako bahato zine.
? Ribniški Višnikar je pa res moder mož. V nekem »Narodu" dokazuje, — prav gotovo nihče drugi kakor on, — da se letos krošnjarjem niso naložila nikaka nova bremena. Poslušajte, g. svetnik! Lani se niso pobirale od krošnjarjev 40% naklade, letos pa se pobirajo. Torej krošnjarji nimajo novih bremen? O Barbara, o Celarent!
tedaj, ko so polagali vodne cevi in je bilo prav priložno, in bi bilo manj stroškov?! Potem se po teh ulicah naredi trotr ar in se povsod nabijejo razni prepotrebni napisi.
Protialkoholni shod ima prav iz vrsten vspeh. Z ij;er alkohol se je začelo živahno g banje med ženBkami. Imajo svoje shode, in mislijo ustanoviti v ta n^men svoje društvo ali »cunft".
Sola sa turiste v Loki že stoji. Kdor se hoče izvežbati za plezalca po strmih gor skih čereh in pečinah, naj se pride vadit v Kamnitnik, kjer bo labko lazil po nevarnih strminah in dobil dobro vajo v plezanju.
Loške novice.
Četrto leto nobenega mrliča ni v
Sopotnici, Ki šteje okrog 120 liudij. Pred tremi leti je zadnji umrl Oaojnik, ki je padel z oreha
Novo snamenje ali kapelico so
postavili na Suhi. Na prijaznem prostoru, odkoder pelje ena cesta k domači vaški cerkvi, druga v Lipico, tretja pa v mesto, stoji lična trioglasta kapelica. Kipe Jezusovega srca, brezmadežne Device in sv. Jožeta je lično izdelal Ivan Pue, podobar v Škofji Loki. Znamenje je v kras Suhi. Le kadar bo padal dež ali sneg, bodo kipi imeli premalo strehe.
Is Kamnitnika. V zadnjem času tu kar mrgoli Okrog šestopetdeset rok se neumorno giblje; pred par dnevi se jim je pridružilo še drugih dvesto. Jednakomerno šu menje Sore ti sedaj zatopi neumerjene udarce kladiv. Hrvaški, srbski, laški in mažarski žulji se trudijo, da rszdenejo stoletne kame nitne sklade. Mogočni streli razmikujejo orjaške skale. Pridne roke pa obsekavajo razgnane skale v „kubike". Vsak dan jih od peljejo po 10 vagonov V vagon spravijo po 4- 5 kubikov. Od kubika dobi mesto po 60 vin. Pa je tudi kamen imeniten, da nikjer takega ne dobiš! Dalavci so mirni, le v ne deljab je živahno na trgu, še bolj pa v gostilnah, odkoder slišiš še zvečer zamolklo in zategnjeno petje — Posestniki bi radi imeli na Btanovanji samo delavce, tako da bi domačini skoro morali na prostem prenočevati.
Suški most pri Pahovcu pod zaprtim kamnolomom se popravlja.
Poprave po mestu. Po cesti mimo nunskega samostana in po ozki ulici proti Franc Jožefovemu mostu delajo kanale. Zakaj ni tega naredila žo prejšnja mestna uprava
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. novembra.
Liberalni shodi. Trije modri liberalne stranke, ki so državni poslanci, niso doslej vedeli v svojem državnozborskem delovanju ničesar poročati svojim volilcem. Zdaj jih je pa skrb za mandate pri morebitnih prihod njih volitvah spravila pokonci; dr. Tavčar ter Plantan gresta nocoj v Novo mesto, dr. Ferjančič pa v Kamnik. Tužna pot za dr Ferjančiča! Dokler so ga naši poslanci podpirali, je bil podpredsednik državne zbornice. Ko so ga pa naši izključili iz svoje srede zaradi »liberalnega" počenjanja njegove stranke, je padel niegov ugled v zbornici na ničlo. Nihče se ne ozira nanj. Se podpisov za interpelacijo zdaj več ni moBrel dobiti. Ali bo to Kamničanom povedal? Dr. Tavčar lahko v Novem mestu pripoveduje, kako je zavozil slovensko politiko, kako mu zdaj niti Klofač niti Fressl n;ti noben socialni demokrat več noče podpisovati interpelacij zoper našo stranko, odkar so izvedeli, kako deluje. Po Schvveglovi milosti je v predsobi grajščakov njegov ponižni politični prestolček. Plantan pa ima krasno priložnost, v Novem mestu vendar enkrat razložiti zasluge, za katere je dobil d sciplinarno nagrado in hvaležnost onih ljudi, ki so imeli srečo ž njim priti v denarno uradno dotiko. Trije modri liberalne stranke imajo torej dovolj zanimivega gradiva o sebi. Upamo, da ti trije modri prirede kmalu v Ljubljani javen ljudski shod in tukaj pokažejo zaklade, ki jih je slovenskemu narodu pridobila njihova politika.
Radikalnemu hinavcu v odgovor. List slov. inteligence, ki ni — sodeč po nje govem lastnem zaklinjanju — na izdajalski način še »nikdar" omadeževal narodne časti, ki »ni nikdar pisal za zvezo z Nemci«, ki »ni v kot položil zarjavelih kopij«, in dal na prosto voljo, da nemški zavezniki slovenske napredne stranke prosto širijo germanizacijo po deželi kranjski, torej »Slov. Narod«, nas je preveril narodnega izdajstva, in sicer iz sledečega razloga : Dne 3. nov. je koroški deželni zbor razpravljal o jezikovni ravno pravnosti pri koroških sodiščih, in sicer glede predloga, da deželni zbor izreče svoje ogorčenje nad tem, da se hoče vpeljati slovenski jezik na sodiščih. — V to debato je posegel tudi knezoškof dr. Kahn. Mi smo to omenili in navedli iz poročila, da je knezoškof izrazil mnenje, da se bodo razmere pri kor. sodiščih sčasoma razjasnile. In glede tega je zdaj takšen krik v taboru naših liberalcev! Nismo trdili, da je dr. Kahn izrekel samo te besede, nismo pačili resnice, kakor sa laže »Narod«, res je samo, da na-daljnega govora knezoškofovega nismo priobčili, to pa edino zato ne, ker poročilom iz dež. zborov, ki jih prinaša kak n e m -
škonacionalni list.
ne moremo ob tako važnem dogodku verjeti. Zato smo pi sali takoj na Koroško nekemu svojemu zaupniku, kaj je s stvarjo, a gospoda ni bilo doma in tako kljub opetovanemu drezanju nismo dobili nikacega odgovora. Čakali smo torej na »Mir«, ki včeraj piše : »Knezoškof dr. Kahn pravi, da treba take debate zvr-šiti kolikor mogoče mirno z ozirom na obe strani. Predlog nemške večine se je seve sprejel. Zanj so glasovali tudi knezoškof in nemški konservativni poslanci, ki v svojih govorih vendar niso mogli zagovarjati nem škonacijonalnega stališča. Dosledno to glasovanje ni bilo, in pravično tudi ne, ker Slovenci ne zahtevajo prav nič drugega, kakor to, kar jim jamčijo postave in postavne na-redbe! Slovenci smo vedno odkrito in po žrtvovalno podpirali konservativne Nemce, — plačilo smo prejeli pri tem glasovanju!"
Tako se nam pojasnjuje, da je knezoškof dr. K a h n . ki je v svojem govoru sicer povdarjal pravice Slovencev, vendar le glasoval za Slovencem krivičen predlog. Mi tako postopanje najodločneje obsojamo. Knezoškof dr. Kahn bi se moral zavedati, da Slovenci nočejo nič krivičnega in bi ne smel s svojim glasom pridružiti se ljudem, ki tudi v verskih zadevah hočejo skrajno netolerantnost Ako bi hoteli utajiti knezofikofov nastop, bi bili zamolčali popolnoma njegov govor, a tega nismo storili. 01 »Naroda«, ki si nikdar ne upa prijeti Sveglja, Bi pa ne pustimo ničesar predbacivati. Tako prost na vse strani, kakor mi, on ni in nikdar ne bo. »Narod« je pač pogrešil ravno pri tem koroškem vprašanju veliko t a k -tičnonapako, ki utegne imeti usodepolne posledice za razvoj jezikovne ra vno pra vno s t i na Koroškem, ker je izdal skupno akcijo državnih poslancev. In če trdimo, da je »Narod« to storil nalašč, smo k temu opravičeni iz vsega dosedanjega »Narodovega« postopanja pri narodnih vprašanjih. »Narod« ki se trka kot fantiček ob prsi in se pri-duša, da ni zatajil še nikdar narodnih načel, pač ne najde več nikogar, ki bi mu to verjel. Narodne trikolore zakrivajo njegovo neznačajnost, njegovo narodno izdajalstvo. Peče ga žig nepoštenja, in sleparstvo meče v obraz nam, da preslepi slovensko javnost. Podle psovke, ki jih zajema iz svojega blata, padajo nazaj na njegovo nesramno čelo. — Se nekaj! »Narod« nas nazivlje »kolega"; mi ta naziv odklanjamo, ker nas je sram takšnega perfidnega tovariša, kot je »Narod".
Sestanek Leonove druibe je združil precejšnje število članov in povabljencev, Predsednik g. dr. G r u d e n je poročal o izdanju dr. Kosovega velevažnega dela »Gradivo k zgodovini Slovencev", katero so v strokovnih krogih sprejeli s popolnim priznanjem, čeBtitajoč »Leonovi družbi«, da se je upala začeti z izdajanjem tako ogromnega dela. Predaval je dr. L a m p e o Tolstem. Njegove verske nauke je opredelil kot panteizem. V etiki je Tolstoj a 11 r u i s t, v državno-pravnih nazorih pa komunističen anarhist. V dokaz tem trditvam je nabral predavatelj citatov iz novejših spisov grola Tolstega. Pri debati je g. P. Ž m i -tek pripovedoval o življenju praktičnih »Tolstijevcev« na Ruskem, ki ne jedo meBa ubitih živali: prof. E. J a r c je naglašal, da je dušeslovni razvoj grofa Tolstega podoben, kakor ga opazujemo v novodobnem slovstvu sploh, in dr. Krek je naglašal podobnost med anarhiškimi nauki Tolstega z nazori Bakunina in Kropotkina. — Prihodnji sestanek bo v sredo ob pol 8. uri zvečer v »Rokodelskem domu". Predaval bo dr. Josip Jerše o srcu.
Dr. Tavčar ln obmejni Slovenoi. Dr. T a v č a r se zaveda zdaj zopet, ko se bliža državni zbor, da je njegova stranka na Dunaju ničla, za katero se nihče ne zmeni. Žito je začel gosti pesem o slogi, da bi mu naši vsaj toliko pomagali, da bi mogel še za kako interpelacijo dobiti podpisov. A kako si misli dr. Tavčar to slogo? Pred kratkim je napadel »Slov. Narod« popolnoma po krivici drž. poslanca Ž i č k a r j a. Ta mu je poslal čisto pravilen popravek. Dr. Tavčar, zanašajoč Be na poslaniško imuniteto, ga je zavrgel. Še več: »Slov. Narod" je na novo po krivici napadel poslanca Ž i č k a r j a. Ali misli dr. Tavčar, da se na ta način dela sloga ?
Slovenski Stajar. Zasedanje štaj. deželnega zbora, ki je bilo v četrtek zaključeno, je zopet pokazalo, kako se dela na vse načine, da bi Slovence narodno uničili, zato postopajo z njimi hujše, kakor mačeha s svojimi pastorki. In vendar spodnji del dežele prispeva skoraj polovico k skupnim stroškom. V slov. Stajarju so bogati rudniki in zdravilišča — omenimo le Bvetovnoznano Slatino, odkoder zajemlje dežela bogate dohodke — in vender nemški gospodje v Gradcu poBtopajo s Slovenci naravnost brezobzirno. Kadar pa ustrežejo kaki slovenski nujni potrebi, se delajo, kakor da bo skazali bogvekako milost. Med točkami proračuna
so bile med drugimi ustanove za ptujski »Studentenheim". Sloven. poslanoi bo seveda izjavili, da bodo glasovali zoper to postavko, ker ptujska gimnazija podpira edino-le nem-čurstvo, in bi se zdavnaj že morala zapreti, da ni »Studentnnheima«, kjer se rede učenci iz vseh mogočih nemških krajev zunaj Štajerske, da pomagajo polniti gimnazijo. Zato Šolsko vodstvo v letnem poročilu tudi ne navede rojstnega kraja učencev, ker bi se po kazalo, da štajarska dežela vzdržuje z velikanskimi stroški ta zavod za tuje dijake, in ne za lastne sinove! Nemških domačih dijakov ni, ki bi obiskovali ptujsko gimnazijo, slovenske pa so z narodno nestrpnostjo pre gnali iz zaveda, a gimnazija mora obstati, da drži pokoncu gnjilo ptujsko renegatstvo! Nadalje je deželni zbor dovolil podpore »Budmarki« in »schulvereinu", t. j. takim društvom, katerih namen je izpodrivati Slovence iz rodne zemlje in napraviti janičarje iz slov. otrok. Takšna krivica je že vnebo-vpijoča, ko nemška večina razsiplje deželni denar, med katerim je tudi mnogo slovenskega, v namene, ki so naperjeni zoper slovenski narod, ki delujejo v naš pogin! V tem zasedanju je bilo predloženih od slovenskih poslancev več predlogov za ustanovljenje prepotrebnih meščanskih in poljedelskih iol, a ti predlogi so že nastopili n e -skončno pot v razne odseke. Par let bo tako preteklo, a slednjič bodo ti predlogi kratkomalo odbiti z infamno drznostjo , češ, da Slovenci ne potrebujejo takšnih šol. — Posl. Ž i č k a r je pri proračunski razpravi omenjal to ravnanje. Izjavil je, da večina zadržuje Slovence, da ne morejo priti do svojih, po zakonu jim zajamčenih pravic. Ako pa kdo ugovarja, ako zahteva izpolnjevanje zakonov, ga zaprO. : Na železniških progah bo zaznamovane po- j staje le z nemškimi imeni, katerih ne razume prebivalstvo. In s tem ne žalijo le našega narodnege čuta, temveč ima od tega ljudstvo še občutno škodo. Vsi deželni zavodi v slovenskem delu dežele imajo nemške napise; to je skrajna brezobzirnost Potem govori o viničarski šoli v Mariboru in drugih gospodarskih šolah, ki so vse tako urejene, da delajo na ponemčenje slovenskega prebivalstva. In to se godi ž* nepregledno vrsto let! Potem govori tudi o no vem ženskem učiteljišču v Mariboru, ki je ustanovljeno samo zato, da bi hitrejše na predovala germanizacija, a ki je drugače popolnoma nepotrebno. Navajal je še več nezakonitosti, vsled katerih Slovencem ni mogoče glasovati za proračun, in to tako dolgo ne, dokler se ne ugodi pravičnim zahtevam Slovencev.
Pravi glas is ljudstva. Občinski odbor občine Jarše je prepričan, da je krivičen sedanji volivni red v kranjski de- j želni zbor, po katerem ima 80 graščakov in 6000 mestnih volivcev 20 poslancev, torej večino nad poslanci 37 000 kmetov, ki ' imajo samo 16 poslancev. Zato zahteva občinski odbor, da se izpremeni volivni red i za kranjski deželni zbor tako, da bo po- j množeno število poslancev iz kmečke sku pine, da se uvede splošna volivna skupina in, tako dobi večino kmečko ljudstvo ter razruši sedanje krivično razmerje. — Jarše pri Mengšu, dne 13. nov. 1903. — Janez Rode, 1. občinski svetovalec; Franc Smon, Alojz Ručigaj, Jožef Velkaverh, Leopold Slabič, Franc Pernat, Franc Gabrič, odborniki. — Prejšnja peticija je bila le delo liberalnega župana, ki občinskim odbor nikom ni povedal, za kaj da se gre, temveč jih je preslepil. Sedaj pa ni hotel udati se volji odbora, da se prejšni sklep prekliče, temveč izjavil, da ne piše nikamor.! — Mi svetujemo temu županu, ki je pred občinskimi volitvami skrbno skrival svojo liberalno naravo, naj kar hitro sam odstopi, j da mu ne bo ljudstvo pokazalo poti od žu- j panskega stola navzdol!
»Nar odov " nemškutarski zaveznik »Štajerc« v zadnji številki grdo napada dr. Brejca, sramoti njegovo požrtvovalno de- ■ lovanje za pravice koroških Slovencev in objavlja dolg članek proti shodu slovenskih odvetnikov v Ljubljani. Zaveznik „Slov. Na- [ roda« piše, da se je na tem shodu le huj- • skalo zoper nemški narod, imenuje zborovalce »podrepnike«, ki hočejo »kmetu zadnji krajcar izguliti« i. t. d. S takimi grdobijami sramoti liberalni nemškutarski .Stajerc" po-
šteno prizadevanje slovenskih mož. Dr. Tavčar, doklej boste v zvezi s takimi ljudmi ?
Politično društvo za litijski okraj
ima v nedeljo, dnč 22. novembra svoj občni zbor z običajnim vsporedom in sicer popoludne ob 3. uri v Wakonikovi dvorani v Šmartnem pri Litiji, kamor čč. člane in so-[ mišljenike uljudno vabi odbor.
Učiteljstvo napoveduje boj na , življenje in smrt katoliškonarodni Stranki. Dr. Šusteršič je čisto pravilno re kei na shodu v Cerknici, da morajo liberalni učitelji dati katoliško-narodnim poslancem zadoščenje za sramotenje, ki ga morajo prestajati ti od učiteljskih glasil, predno ! mere priti ta zadeva v razpravo v deželnem ] zboru. To zadoščenje daje učitelj v včerajšnjem »Narodu" : Dr. Susteršiča zmerja z »žlindro", katoliško-narodne poslanoe imenuje »hinavce". Pred deželnim predsednikom baronom Heinom pa leži to učiteljstvo prav po orientalsko na zemlji ter izjavlja : »Protestujemo kar najodločneje zoper klerikalne napade na našo deželno vlado in posebej še na osebo našega pravičnega, zaslužnega in spoštovanega deželnega pred sednika". O naših poslancih trdi ta učitelj, da si le »sami rede trebuhe ob žuljih našega kmeta ter žro, žio, žro", ter poživlja vse učiteljstvo: »Vspnimo se in napovejmo klerikalcem boj na življenje in smrt! Aut, aut !* Učiteljstvo se pozivlje, naj po celi deželi dela protestne shode, na katerih bo morilo katoliško narodno stranko in proslavljalo barona Heina. — Naš odgovor je kratek : Učitelji, ali je boj res vaša želja ? Govorite I Posledice boste izkušali vi sami ! Ali pa ne soglašate s to bojno napovedjo? Potem pa tudi govorite! Zdaj tem- i bolj zahtevamo zadoščenja!
»Narod« in krošnjarica. Dr. Tav čarja glasilo je danes teden objavilo do;go pravljico o neki Mariji Dacar, krošnjarici z jajci iz kamniške okolice. „Narod" namreč klobasa, da sta dva agenta »Vzajemne zavarovalnice" prisilila ženico do zavarovanja, da ni dobila police niti knjižice, pač pa opo-minjevalno pismo za premijo, da je slu-č a j n o (?) prišla tudi v ^Narodovo" uredništvo, kjer bo jo lepo pcdučili, a da so jo uradniki v »Vzajemni zavarovalnici" z rokami proBečo vrgli na cesto. Končno dr Tavčar kliče vse oblasti na pcmoč zoper »Vzajemno". — Kakor pa smo izvedeli, je stvar ta : Marija Dacar je prosila poverje- i nika „Vzajemne" v Kamniku, gosp. Antona Lapa, naj ji novo poslopje zavaruje. Ker sam ni imel časa, je posel izročil potovalcu gospodu Avgustu Weixlu. Ta je vpričo An- ! dreja Koncilija izmeril in popisal poslopje, sestavil ponudbo, katero je Dacar potrdila in podpisal kot priča gospod Andrej Koncilija ; »Vzajemna" je sprejela ponudbo in zavarovanki poslala polico in tablico, ne da bi Da car ugovarjala. Ker ni bilo plačila, je zava rovalnica dvakrat opominjevala in šele potem poslala odvetniško pismo. Tako delajo vse zavarovalnice z edino izjemo, da dvakrat ne opominjajo. Čudno pa je to, da je kroš njarica z jajci prišla 6. t. m. slučajno k »Narodovim". Oglasila se je res pri »Vzajemni", kjer pa ni vila rok in prosila, marveč prav po »Narodovo" zabavljala. Končno je plačala in odhajajoč rekla: „Ta prekleti hu . . . me je našuntal, pa sem vse glih morala plačati" To je istina. Čudno, zakaj niso krošnjarice z jajci iz »Narodovega" uredništva poslali v pisarno dr. Tavčarja, da bi potom sodišča »Vzajemni" pokazal svojo moč. Končno vprašamo tudi mi: Ali je res ni moči, da bi »Narodu" zamašila klepetava UBta?
Nemški uradniki v slovenskih krajih. Sistem pl. Korberja, ki še vedno opravlja posle sodnega ministra, da vedno in povsod predpostavlja nemške uradnike samo zato, ker so Nemci, se zlasti na Šta-jarskem pojavlja na neznosen način. Na
c jah in pri nastavljanju v ugodnejših službenih mestih; zlasti na to zadnjo točko opozarjamo svoje čitatelje, C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu stremi v prvi vrsti za tem, 1 da pošlje kolikor mogoče mnogo slovenskih sodnih uradnikov na Kranjsko. Kolikor pa f jih ne more poslati na Kranjsko, namesti | jih po najoddaljenejšib, v socijalnem oziru po najneugodnejših krajib. V najlepših in najprijaznejših mestih se ohranijo službe za i Nemce. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je nameščenih 19 sadnih uradnikov. In čeprav je v okraju, ki spada pod to okrožno sodišče le pet odstotkov Nemcev, je med uradniki tega okrožnega sodišča 13 Nemcev in le 6 Slovencev. V ptujskem sodnijskem okraju j so le v mestu samem nemški govoreči re-' negatje, a med 9 sodnimi uradniki ni niti ; ednega Slovenca. V okraju celjskega okrož-| nega sodišča bo komaj 3 odstotki neu ški j govorečih uskokov, a med 17 sodnimi ose-! bami je 14 Nemcev in le trije so Slovenci. Štajarski uradniki morajo na Kranjsko, ali pa so prisiljeni v zakotnih, od vsakega prometa ločenih krajih opravljati svojo službo, narodu in jeziku tuji Nemec pa sedi ugodno j in mehko na najlepšem službenem mestu. ' Je li to jednakopravnost? 6a žalostnejše \ kakor pri sodiščih je pri štajarskih davčnih uradih. Prognansto ne more biti zanje Kranjsko, zato pa je nemški dal Štajerske. Sedaj živi 35 slov. davčnih uradnikov v nemških krajih v prognanstvu. Pri davčnih uradih na Sp. Stajarskem pa se kupoma nastavljajo nemški radniki, da zasedejo boljša službena mesta in varujejo s svojim vplivom, da ne usahne nemško renegatstvo. V Mariboru je pri davčnem uradu 12 Nemcev in le 4 Slo-; venci, v Ptuju 11 Nemcev in le 4 Slovenci, v Celju 14 Nemcev in le 1 Slovenec. Ako se zoper kakega nemškega nradnika v zakotnem kraju vzdignejo pritožbe, ga za kazen premestijo v Maribor, Ptuj ali Caije. Slovenski uradniki pa morajo brez vsake pritožbe, a za kazen, ker so Siovanci, v gorato in neprijazno Gor. Štajarako. — Zadnji čas se je vršilo po Stajarakam več shodov, na katerih se je protestiralo zoper takšno odlikovanje nemškega življa v deželi. A samo s tem še ni doseženega ničesar; slovenski poslanci morajo potem uravnati na Dunaju Bvoje postopanje in ostati dosledno v najstrožji opoziciji zoper sedanjo vlado.
Toplice in obstrukcija. Tudi pred toplišui občinski zastop so prišli liberalci, češ, naj protestira proti obstrukciji. Topliški možje bo bili pa pametni in so ta predlog odklonili.
»Narodni" Kamnik. Popotnik nam piše: Bival sem pred kratkim v Kamniku ter kakor po navadi kupil par razglednic. Čudil sem se pa, ko sem dobil razglednica s podpisom: »Kamnik iz Planinam«, »Cerkev iz Planinam«, »Carku St. Primas«. Taka slovenščina se vendar ne spodobi za Kranjsko. Saj vendar niso delali podpisov kaki nemški uradniki na Koroškem. Naj bi se naši tr govci, kadar dajo delati razglednice, v prvi vrsti ozirali na domače obrtnike in preskrbeli pravilne napise!
— Mengiške novice. Iz Mengša: Kakor Be nam t beta, dobimo v kratkem električno razsvitljavo. Napeljana bo iz Bistrice in doslej so drogi že postavljeni proti Kamniku, potem jih bodo postavili pa ša proti Mengšu. Dalo ima v roki seveda tujec. Proračunjeno jo, če se bo v Mengšu oddalo 800 Iu6ij, d« bo stala ena le 5 kron na lito. To je pač majhna svota in bo torej nova iufi ljudem v veliko korist. Sa boli kot električna luč bi bil pa v Mengšu potreben vodovod. N<*j bi mislili na to merodajni faktorji ter preskrbeli zdravo in dobra pitne vode. — Poljski pridelki so letos dobri. Iivrstno je obrodila repa, ajda pa od leta da leta slabša rodi B g ve, kaj je vzrok. — V Trzinu sa ubili pretočeno soboto mesarja Bernarda Lukana. Prišel je v prepir z mesarjem Francetom Kcelom, ki ga je udaril z burkljami po Češkem češke uradnike kar po načrtu izri- ' glavi. Naslednji dan je umrl. Napada ca bo vajo iz takozvanega »nemškega jezikovnega , zaprli. —Benefieijatura na G o r i č i c i hoče ozemlja"; drugače je pa v slovenskem delu \ Postati Bamost-.ina župnija. Ljudje že pridno r,. . . m	j	xl . , donašain doneske skupaj. Podružnica šteje
otajarske. iu se povsod unvajo nemški urad- ; ^ 2000 duš in bi bilo gotovo le v dušno
niki, katerih večina ni zmožna slovenskega j kori8ti Č(J hi imeli samostojno župnijo. G. jezika. Predpostavljajo se na vsak mogoč jj beneficijat Barnik se je lotil težkega dela z način, bodisi pri sodiščih, bodisi pri davčnih { veliko navdušenostjo. Dalo naj Bog blagoslovi! — Po tovarnah za slamnike se je delo zopet pričelo. Za zimski čas imajo dekleta lepo priliko za zaslužek. — Hranilnica v Mengšu dobro posluje in ima od meseca do meseca večji promet, gedaj
uradih. Pri političnih uradih pa Slovencev sploh ni, ker plebejskih Slovencev ne vsprej-mejo v takšno službo. Odlikovanje nemških uradnikov se kažo pri povišanjih, kvalifika-
ima prostore v kaplaniji. Ali bi ne bilo modro, da bi bila kupila prostor poleg dole ter tam zidala svojo hišo, pa bi se lahko našel prostor tudi za zborovalno dvorano? — Katoliško izobraževalno društvo bo imelo odilej vsak mesec redno predavanje. V kratkem priredi predstavo se žaloigro: »sinovo maščevanje«. Bog daj društvu še več navdušenih mladeničev in za vednih mož!
—	Pastir izgubil oko Na Munah sta pasla dva pastirja vsak bvojo čredo. Eden teh je zagnal kamen proti drugi čredi, a je s tem zadel pastirja v glavo ter mu je izbil oko.
—	Boj nemških trgovcev proti slovenskim trg. pomočnikom. Slovenje-graški posiunemci ao sa predrznih napovedati bojkot Slovencem. Poailinemški trgovci: Punggarschegg, Reitter, Winkler, so prepovedali svojim uslužbencem izven trgovine slovenski govorili. Trgovtc Punggarschegg, kmečki sin iz Pameč, ki niti nemški dobro ne razume, je pred kratkim več trgovskih pomočnikov iz službe izpodil samo radi tega, ker mu ni ugajalo, da so včasih upali prestopiti prag slovenske gostilne. V slovenje graškem okraju živi 99% Slovencev in par posilinemcev si upa začeti boj z bojkotom. Če bi Slovenci v slovenjegraškem okraju tako postopali proti Nemcem in posilinem-cem, kakor postopajo oni proti nam, začele bi Be kmalu umikati njih vi ste in v kratkem času bi moral zadnji svoja šila in kopita pobrati.
—	Laiki Spekulantje in slovensko mlekarstvo »Edinost« piše: Tu v Trstu se je pred nedavnim časom ustanovil nekak »mlekarski trifolij", sastoječ seveda iz laških magnatov, ki hoče vzeti ne kako v zakup ves tržaški trg in ga preskrbovati z mlekom. Kam se bo stekal dobiček, je prav lahko umeti. Naki tukajšnji mlekarski trgovec, ki je bil prej glavni odjemaleo logaške mlekarne, se pa sedaj jako huduje na ta »trifolij". Saveda, ker mu, prvič, polagoma odje vse odjemalce, in drugič, kar je glavno, ga še bolj jezi, ker se je ravno logaška mlekarna nekako zavezala da bo oddajala temu »trifoliju« ves svoj mlečni dohodek. Pripomniti je, da je predsedništvo »kranjske centrale« in logaške mlekarne enoinisto. Na ta način si ta »trifolij« polagoma pridobiva trdna tla v Trstu. S časoma zadobi tu prevažno moč in posledica bo neizogibno ta, da nam bo nastavljal cene, i z p o d m i k a 1 polagoma slovenskim mlekarnam Trstin da nekako umetno zaduši vse one okoličane Slovence, kateri še danes donašajo vsak dan mleko v Trst. Sicer pojde to za sedaj še polagoma, a kadar pridrdra v Trst karavanska železnica, potem pa ne bo rešitve.
-— Hrvatske novice. Meščanski shod. V Zagrebu se vrši v kratkem veliki shod vseh neodvisnih mešSanov; na dnevnem redu bodo predmeti, kt bo za zagrebško prebivalstvo od velike važnosti. — Opera v Zagrebu. Znano je, da je bila lam na zagrebškem gledališču odpravljena opera. Zdaj se dela resno na to, da se opera zopet ustanovi. Ban Peiačevič je obljubil v ta namen letnih 20 000 kron podpore. — Ljudski shodi So še vedno na dnevnem redu. V četrtek je bilo na skupščini v Dolnj. Mi-holjcu do 1000 eseb. Isti dan je bil shod v Glini; navzočih je bilo nad 2000 ljudij, ki so prišli po 3 —4 ure daleč.
—	Požar. S Trstenika nam poročajo: Pogorela je na Trsteniku dne 12. novembra zvečer, ravno ko so ljudje legli spat, Vreč-kova bajta. Ker jo bilo poslopje leseno in okrog še več s slamo kritih postrešij, je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi. K sreči ni bilo vetra. Če bi gorelo jeden dan prej, ko je rasajala silna burja, pogorela bi naj-bržo vsa vas in tudi cerkve ne bi oteli. V Vrečkovi bajti stanujoči hromi Travnov Aleš si jo komaj rešil življenie.
—	Italijanski špion!? Dne 10 t. m. jo žendarmanja prijela nekega sumljivega človeka, ko je v Oorovu pri Podgradu sedel na nekem kamenu ter risal pokrajino. Ime mu je Peter Zerman in je doma iz Belluno v Italiji. Priznal je sam, da je bil častnik v italijanski armadi, na kar ga je orožnik dovedel pred sodnijo v Podgrad. Na zaslišanju je prišlo na dan, da je bil isti pred kakim mesecem v enaki zadevi pred preiskovalnim sodnikom nekje na Goriškem. Pri sebi je imel hranilno knjižico, na katero je pred nekaterimi dnevi v Trstu vložil 2000 K —ter 4000 K v zlatu same cekine po 20 K. Ker je bil isti slabo oblečen (imel je raztrgane čevlje in hlače) ter je spal navadno v kakem hlevu, je na sumu tem bolj, da ni imel pravih namenov, ali sodnija ga je izpustila, kar je imel baje svoje listine v redu. Kaj je tak človek iskal po naših krajih? G* je-li morda privela samkaj krasota narave ? 6000 K denarja in raztrgana obleka — to se ne vjema popolnoma.
Dalje v prilogi II.
IX. Priloga 264. štev. „Slovenca" dn6 14=. novembra 1903.
—	Katoliiko politično društvo v Trnovem na Notramskem sklicuje svoje ude na o b č n i z h o r , ki se bo vršil pri-hodnjo nedelio, 22. t. m. v dvorani »Gospodarskega društva« v Trnovem. Dnevni red : 1 Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Pred občnim zborom se bo vršil društveni shod, na katerem poroča g. poslanec dr. Susteršič. Začetek shoda je takoj po večernici ob 8. uri popoludne.
—	Nova Bkladifiča sa les v Tratu. Ta nova skladišča bodo gledd na novo železniško zvezo pod Skednjem. Tržaška trgovska in obrtna zbornica zastopa vsestransko želje interesentov ter je iste že opetovano na merodajnih mestih povdarjala. V svoji zadnji izjavi iz preteklega meseca povdarja, da se strinja z nameravanimi novimi skladišči, da pa želi glede nove dovozne ceste na kolodvor in v novo luko razširjenje iste ter izrecno želi, da bi se pospešila dela, skladišča za les pa naj ostanejo pri Sv. Andreju, dokler niso povsem gotova ona pod Skednjem
—	Novi podsemski jami. Pri zgradbi železniškega predira pri OpCinah so našli dve podzemski jami Ena je dolga 60, široka 20 in visoka 12 metrov. Z zgradbo predora bo prenehali, da dobe novih navodil z Dunaja.
—	Za Bovec je poljedeljsko ministrstvo dovolilo 15 000 kron.
—	(,Koledar sa kršč. delavce") za 1. 1904 je izšel na Dunaju VII. Westbahnhof-strasse 40, cena 72 vin.
—	Nečuvena draginja svinjskih kož. Svinjske kože so trenutno dosegle tako visono ceno, kakor š-i nikdar poprej. Tovarnar Kar^l Pollak v Ljubljani jih plačuje po 57 V, krajcarja kilo za lepo blago in po 35 krajcarjev za škarto, če Be mu bUgo prinnae v trgovino na Dunajski cesti št. 23. — Ta izredna cena se ne more dolgo držati, ker je previsoka, zato svetujemo, da se mesarji, kmetovalci i. t. d. te izredne prilike, svinjske kože dobro v denar spraviti, hitro poslužijo.
—	Nenmna stava. Posestnik Janez Papež na Sp. Polskavi je stavil, da bode izpil v četrt uri sedem četrtink žganja. Kmalo na to je vsled zavžitega žganja umrl. Kdo je zdaj dobil stavo?
—	Železnica Grobelno - Slatina se baje otvori in izroči prometu 18. novem.
—	Nagloma umrl je v tovarni pri Reki delavec Fran Turk od sv. Jurja na Kranjskem.
—	Razpisane ustanove. Pri cefar Fran Jompovi ustanovi, ustanovljeni ob praznovanju štiridesetletnice slavnega vladanja Njegovega Veličanstva za uboge sirote po-stojmskega okraja, je s tem za 1. 1903 razpisanih sest mest z darilom 60 kron. Do užitka teh daril imajo pravico v prvi vrsti maleletne siroto bivših vojakov, kateri so padli v vojni, ali umrli na pt sledic&h vojaškega truda, potem sirote takih vojakov, kateri so umrli v vojaški službi in slednjič sirote roditeljev, ki so imeli domovinsko pravico v postojnskem okraju. Maloletnim sirotam je kot jednake prištevati polnoletne sirote, ako so te popolnoma nepreskrbljene. Prošnje, katerim je po teh opombah pride jati potrebne priloge, morajo se vložiti do 25. nov. t. 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojni.
—	Ob vlažno mrslem vremenu, ki je nastopilo baš te dni, oboli mnogo ljudi v sopilnih organih; k&tari v grlu, kašelj in enaki pojavi so na dnevnem redu. Zdravniki x teh slučajih že od davna priporočajo Giess-hiiblerjev kisli vrelec, ki olajševalno in b!a-žilno učinkuje radi svojo izborne sostave. Tudi za samostojno domače zdravljenje je priporočati Mattonijev »G esshiibler".
—	Dobro zdravilno sredstvo. Mej vsemi zdravili, ki se rabijo kot bolest olajšujoče sredstvo pri prehlajenju, zavzema prvo mesto v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi pridelovanj Liniment Capsici comp. s »sidro". Cena je nizka: 80 v., 1 40 K, 2 K steklenica ; vsaka steklenioa Be nahaja v lepi škatljici in jo je lahko spoznati po »sidri".
Ljubljanske novice,
Samonemških napisov v Ljubljani je to liko, da bi bili odločni koraki v tem oziru skoro na mestu. Samonemških na pisov v Ljubljani je vedno več. Ljudje, ki bi morali zapreti svoje prodajalnice, ako bi jih Slovenci ne obiskovali, prezirajo slovenščino v napisih nad svojimi prodajalnicami. Nekaj takih samonemških napisov smo že omenili, danes naj priobčimo še nekatere, katerih do sedaj še nismo na vedli. Bivši slov. obč. svetnik I. S. B e n e -d i k t na Starem trgu ima v blaženi nemščini bliščeče so napise. — J u 1 i u s Miiller je edini fotograf v Ljubljani, ki ne priznava v svojih napisih slov. jezika.— Prodajalec glssovirjev Ferd. Dragatin ima samonemški napis in izdaja samonemšk e plakate. — Klepar Stadler na Starem
trgu ima samonemški napis. — G o 1 d -s t e i n pnd Trančo ima tudi samonemški napis. — Feliks Urbana je na svojo novo hišo dal samontmškega F e 1 i x a. — Zavarovalnica zoper nezgode v Gradcu — prokur. Moro — ne pusti na verandi kavarne »Evropa« slovenskega napisa. — Južna železnica ima na svojih restavracijskih prostorih samonemška napisa. Občinski svet naj tu zahteva enakopravnosti Restavrater je pri tem napisu nedolžen, ker merodajna je tu le južna železnica. — Samonemške napise imajo dalje: Kavarna Pua, knjigarna F i s c h e r , ki Slovencem vsiljuje prevode nemških »krvavih romanov«, urar Rud-holzer, k. k. pri v. B a u m \v o 11 • S p i n n e r e i und Weberei, Hotel Sildbahnhof Lorber je ves v nemških napisih. — Hotel »S t a d t Wien" in »Hotel Elefant« imata na hišah velike nemške napise, kavarna »pri slonu« samonemške in omnibuse na štirih krajih z nemškim napisom in črke na omntbuBU v nemških barvah. Kadar so v Ljubljani pro testni shodi proti Nemcem, ljubl'anski župan ondi prireja bankete. — »Handels-lehranstalt Mahr« ima samonemški napis in vendar zahaja v zavod večina Slovanov. Trgovski gremij, ako je pravičen, mora zahtevati na tej šoli dvojezičen napisi — Foderl Johann, pek, ima samonemške napise in prodaja piškote z napisom »Ali H e i 1 ! « — Prodajalec čevljev Oger Szantner nima niti enega slovenskega napisa. Istotako nima nobenega slovenskega napisa slaščičar K i r b i s o h. — Seznamek samonemških napisov v Ljubljani sledi. Napravili bomo popoln seznamek samonemških napisov in naprosili vse slovenske liste, da toliko časa prinašajo tak seznamek, dokler vsi, ki imajo samonemške napise, ne spremene teh napisov tako, kakor zahtevajo oziri na veliko večino slovenskih odjemalcev! Slovensko občinstvo naj potem naprosijo slovenski listi, da so primerno ozira na ta seznamek in s pomočjo slovenskega kupujočega občinstva bo Ljubljana skoro dobila lice, kakršno vsled ogromne večine Slovencev v Ljubljani mora imet! 1
Na oklicih so: G. Fran Kašpar, trgovec, z gdč. Katarino Oman. — G. S i g i s m u n d "VVutscber, trgovec, z gdč. Antonijo Pribošič. — Go spod A r n o š t Bezenšek, uradnik »Slavije", z gdč. Marijo B a j t. — Go spod Peter Ferner, računski podčastnik, z gdč. Ivano Drumel. — Gospod Anton Bernik, računski uradnik, z gdč. Marijo Mleku š. — G. Josip P a j n i č , trgovec, z gdč. Heleno Zakotni k. — G. Peter s t e r k , trgovec, z gdč. Katarino H a t z e, — Gospod Robert Parzer, poslovodja, z gdč. Marijo Rozulnik. — G. Štefan Stanko, črkostavec, z gdč. M a • rijo Vohinc. — Gosp. Peter Zabret, posestnik, z gdč. Marijo Zaje.
Poročil se bo jutri g. Peter Sterk, trgovec v St. Jakobskem okrožju, z gospo dično Katinko Ilatze iz Dugarese.
Umrl je hišni posestnik in juvelir g. Karol Tambornino. Pogreb bo jutri ob 4 uri popoldne.
llmrla je šivilja gdč. Ana Dachs, sestra hišnega posestnika in gostilničarja g Dichsa v Fiorijanskih ulcah. Pogreb bo iz dež. bolnice jutri ob 8/42 uro popoldne.
Našel je g. Jcs. D u j a r, tvrdka I. C. Msyer, črno žensko uro. — Izgubljeni zlati navesek v obliki srca se dobi v hiši štev. 9. na Rimski cesti.
Nov hodnik napravijo še to jesen ob frančiškanski cerkvi na dolnjem koncu Miklošičeve ceste. Sedaj delajo kamenito podlago za železno ograjo. Svet so ondi primerno znižali.
Nove hiše. Poleg novodograjene hiše Josipine Počivavnikove zgradi si prihodnje leto novo hišo fotogrtf D. Rovšek. V Ravni-karjevih ulicah je Matej Zagorc si zgradil enonadstropno hišo.
Slikarica R. Klein je razstavila v Sch\ven-tnerjevi izložhi tri slike.
Proti zidarjem iz Italije se je pričelo v Trstu živahno gibanje. Geslo gibanja je: „Delo domačinom!" Kakor čujemo, ni izključeno tako gibanje tudi v Ljubljani.
Kje je »narodna" Ljubljana? Rodoljub iz dežele nam piše: Imel sem opraviti v Ljubljani v neki trgovini. Trgovina je vele-narodna, vsaj po inseratih in slovenskih časopisih tako čitamo. Toda kako se začudim, ko stopim na cesto, pogledam na hišo, in vidim samonemški napis. Ali ni to škandal, da ima narodna trgovina na mestnem trgu nasproti mestni hranilnici, torej na najlepšem kraju — n a p i o v nemškem jeziku? — Pa sploh, uljudno
vprašamo, čemu so v Ljubljani tudi napisi, ki so nemškoslovenski, ali slovenskonemški? Čemu neki? Ali zaradi tistih par Nemcev? Poglejmo v Beljak, ali Celovec, koliko slovenskih napisov bomo našli? Se trgovci, ki slovenski znajo, z izobraženim Slovencem nočejo slovensko govoriti! Torej na dan v Ljubljani so samoslo-venskimi napisi! Slovenska Ljubljana — Slovencem!
Novo vojaško strelišče. Danes se je novo vojaško strelišče ob Dolenjski cesti po graditelju izročilo vojaški oblasti. V ponedeljek prično že vojaki streljati.
Nesreča. Julijana Čamernik, oskrbnica javnega Btranišča na Cesarja Jožefa trgu, je včeraj zvečer na stopnicah pred straniščem tako nesrečno padla, da si je levo nogo dvakrat zlomila. Ponesrečenko so z rešilnim vozom prepeljali v dež. bolnišnico.
Pes!opje »Mestne hranilnice" so danes dogradili do strehe. Ravnateljstvo je danes dalo delavcem »likof". Vsak delavec je dobil liter vina, jedil in dvojno mezdo. Polir pa tudi malo nagrado. Včeraj so pričeli vleči na stavbo že tramovje za strešnik. Poslopje bo imelo lepo facado in druge okraske, 10 m. visoko kupolo in v pritličji tri vhode in lastno oentralno kurjavo, katero prično montirati meseca februvarja.
Ljubljanski občinski svet ima prihodnji torek ob 5 uri popoldne izredno Bejo.
Kamenito podstavo za Valvazorjev spomenik grade Tomanovi delat ci na Muzej skem trgu. Črke, ki pridejo na Bpomenik, je vlila Samassova tvrdka.
Okradeni Amerikanec in prijeti tatovi. Mestna policija je danes aretirala kurjača Franca Reisnerin, stanujočega v Kolodvorskih ulicah št 35, delavca Ivana Tavčarja, stanujočega v Kolodvorskih ulicah 37, in vlačugo Štefanijo Rotarjevo, stanujočo na novem strelišču, ki so na sumu, da so vče raj popoludne Josipu Krašovicu, posestniku z Blok, ki se je bil včeraj zjutraj pripeljal iz Amerike, ukradli 214 kron. Reisner in Tavčar sta ga izvabila v razne gostilne in ga vpijanila. Končno sta ga peljala z izvošče-kom v Plankarjevo gostilno na Dolenjski cesti, kamor se je bila tudi pripeljala z bi-cikelnom Štefanija Rotar. Tukaj so nave-denci Krašovica tako vpijanili, da ni nič vedel, kaj se ž njim godi. Ko je izvošček Krašovica potem pripeljal v Blumauerjevo gostilno in se je nekoliko zasedel, je pogrešil denar. Ker drugi nihče ni bil v Krašovicevi družbi, kakor navedeni trije, je pač sumno, da ga je jeden okradel.
Hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani priredi svojim izvršujočim in podpirajočim članom »Martinov večer" s šaljivimi točkami v nedeljo 15. novembra v društvenih pro štorih, Karlo\ska cesta št 4. Gostje dobro došli. začetek ob pol 8. uri zvečer.
Gdč. Krista Riickova, član našega gledališča gostuie v torek v ulogi »Dezde-mone" — Shakespearov Otelo — na zagrebškem gledališču.
Vabilo na Martinovo veselico, katero priredi »Katol društvo rokodel. pomočnikov« dre 15. listopada 1903 v svojem domu, Ko-menskega ulice štev. 12 v Ljubljani. Vspored: I. Petje. »Lovska pesem«, zbor, Al. Saohs. »Pjevajmo", zbor Ant. Forster, »Moja domovina«, zbor Iv. Bartl. »Vrnitev«, čveterospev Al. Sachs. II. Komični prizor s petjem, ali trije kamniški knajpovci. III. Igra. a) Skriven zaklad, saloigra v treh dejanjih. Spisal A. Krž<č. b) Klepetec. Burka v enem dejanju. Spisal Srečkovič. Godi se v ljubljanski gostilni v sedanjem času IV. Prosta zabava in srečolov. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za vsako osebo 40. vin. Brez vstopnice vstop ni dovoljen.
Književnost in umetnost.
*	Bepertoir slovenskega gledališča. Danes se igra zopet noviteta: burka v 3 dejanjih »Njegova hišna« (Nelly Rozier). Veliko naslovno ulogo igra gdč. Riickova, komično ulogo imata g. Ve-rovšek in g. Bohška. — V torek se poje prvič v sezoni Smetanova velika opera »Da-libor«. — Prihodnja dramska noviteta bo dr. R. Lotharja »Kralj Ilarlekin«, operna pa Čajkovskega »Evgenij Onegin«.
*	Musica saera v stolni cerkvi v nedeljo 15. novembra (Sv. Leopold) velika maša ob 10 uri: Mašo v C dur zložil Josip Gregor Zangl, graduale »Ecce sacerdos magnus« in ofertorij »Inveni David" Anton Foerster.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Siloviti laški delavec. Pri predoru na Hrušici poslujoča laška delavca Angelo Caesaro in Mihael Lobasso sta pila dne 14. septembra v družbi na Jesenicah. Domu grede sta se sprla, ker jo Lobasso
trdil, da mu je tovariš vzel revolver. Lobasso je postal tako nasilen, da je moral Caessro pobegniti. Ko je ta sedel zvečer doma v družbi svoje matere in nekega druzega delavca, zažvenketali sta dve šipi na hišnih durih in kmalu nato vstopi Lobaeso v spremstvu Frarca in Gerarda Luzopone. Prvi je bil oborožen z revolverjem, druga dva pa s sekirama. Lobasso je zapretil Cae-saru: »Pojdi sem, da te ustrelim!" Nato je Bprožil revolver, kroglja je odskočila v zid in Caesara zadela v levo roko. Obdolženci dejanje tajijo; Bodni dvor je Lobassa obsodil na deset mesecev težke ječe in na izti-ranje iz avstrijskih dežela, Gerarda Luzo-pana in Franca Luzopana na dva mes. ječe.
Kazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Pri telefonu skoro ne bo treba več klicati poštno centralo, da zveže eno stranko z drugo stranko, ampak vse to se bo vršilo avtomatično potom posebne naprave, ki se je v Ameriki sijajno obnesla. V Ameriki sta to napravo proučevala dva avstrijska poštna uradnika, katera je poslalo tja ministrstvo, da potem praktično uporabita ta avtomatični aparat. — Umor v kaznilnici. V kaznilnici v Sjpronju je umoril neki Jurij Bohm sokaznjenca Franca Mihaleoza. — Rusko vojno brodovje je odpluio iz tržaške luke. — Zrakoplov, ki se da voditi in je last Lebandyja, je v Parizu prišel natančno na ono mesto, ki je bilo določeno za izkrcanje. Laška kraljica Helena je v blagoslovljenem etanju. — Srbski kralj Pete r je česlital k rojsUenemu dnevu angleškemu kralju, ki se mu je sedaj zahvalil. — Brivski pomočniki na Dunaju so priredili dennonstraciio za popolni nedeljski počitek. — Prijet anarhist. V Tri-entu bo prijeli 23 let starega Rusa Balaufa,
0	katerem sumijo, da je imel nalog v Italiji umoriti ruskega carja. — Socialno-demokratični strankarski shod je sprejel resolucijo, v kateii izjavlja, da bo stranka podpirala protialkoholno gibanje in da se pri shodih ne sme siliti k pijači. — Grdo ravnanje z vojakom. »Narodni Listy" poročajo, da je neki podčastnik praškega lovskega bataljona zelo grdo ravnal z nekim novincem, ki se je s puško nerodno vedel pri vajah. Naiprej je podčastnik novinca pretepel s puško, konečno pa mu je še zasadil bajonet v trebuh. Novinec leži sedaj v bolnici na smrt ranjen.
Društva.
(Martinov večer priredi šišenska čitalnica) v nedeljo, dne 15. novembra t. I. v prostorih gostilne pri »Ančniku". Spored: Godba, petje, igra, ples
1	dr. Začetek ob pol 8. uri. Vstop prost — K tej društveni veselici vabi čast. člane naj-uljudneje	odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celovec, 14. nov. Deželno sodišče je potrdilo znani famozni sklep sodišča v Kožeku, s kojim se je dr. Brejcu naložilo stroške razprave, ki je bila vsled tega preložena, ker sodnik ni bil slovenščine zmožen. V razlogih pravi dež. sodišče, da se jezikovno vprašanje ne dotika privatnih pravic in da stranke dr. Brejcu niso dale pooblastila reševati jezikovni spor, ampak pravni spor.
Celovec, 14. novembra. Današnji kazenski razpravi je imel tajnik Schwab. V obeh slučajih ste bili to-ženki trdi Slovenki, ki ne znate prav nič nemškega. Dr. Benkovič je predlagal, da se razpravi vršite slovensko in v ta namen izročite slovenskega jezika zmožnemu sodniku in ev. preložite. Zoper poklicanje tolmača je dr. Benkovič vnaprej protestiral. Sodnik je sklenil da se pri obeh razpravah razpravi vršite nemški, ker je dosedaj bilo to pri celovškem okr. sodišču običajno (iiblih) in da se pokliče tolmač. Druzega razloga ni navel. Ko je hotel dr. Benkovič nato vpričo tolmača slovensko ple-dirati, prekinil ga je sodnik opetovano ter ga nazadnje pozval, da govori nemško, in tudi na njegovo za-htevanje storil formelni sklep v tem smislu, zopet 1 e iz razloga, češ, da on ne zna slovensko, dr. Benkovič pa zna nemško in mora pod izogi-bom znanih posledic nemško govoriti. Tolmač — je rekel — je za obtožence, ne za dr. Benkoviča. Niti
informiranja s stranko in popraševa-nja prič v slovenskem jeziku sodnik dr. Benkoviču ni dopustil. Dr. Ben-kovič je pri obeh sklepih prijavil ničnost.
Jesenice, 14. novembra. Družina Košir na Savi se je ponoči zadušila. Pet m r 1 i č e v.
Kranj, 14. novembra. Občinski odbor mesta Kranja je v sinočni seji sklenil prositi c. kr. dež. šolski svet, da se štirirazredna dekliška ljudska šola v Kranja razširi v šestrazrednico. Bolj pametno bi bilo, prositi najprej za pet-razrednico, ker se bi še ta dovolila le po posebni milosti. — Mesto Kranj bo imelo po postavljenem proračunu prihodnje leto 29.025 K dohodkov in 43.474 K stroškov, tedaj 14.449 K primanjkljaja, ki se namerava pokriti s 20% naklado na užitnico in z naklado na pivo. Ogromne svote stane gimnazija. Pri klavnici bo treba prenaredb. Tudi dijaška kuhin.a, ki je občinski zavod, bo zahtevala večjih podpor od strani občine, ker odpadajo zasebni podporniki. Nekam čudno se sliši, da ima mesto najeto proti visokim obrestim veliko posojilo pri kranjski hranilnici v Ljubljani.
Dunaj, 14. nov. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava vlada odstopiti, ako bodo Nemci vstrajali na stališču, da odklanjajo vse češke zahteve.
Dunaj, 14. nov. Ministru Hartlu je vedno boljše. Noč je preživel mirno, brez mrzlice. Bolezen bode po izreku zdravnikov še dolgo trajala.
Dunaj, 14. nov. Iz Cerkelj odhajajočemu g. župniku kličejo dunajski visokošolci-Oerkljanci: Bog z Vami!
Dunaj, 14. nov. Cesarski namest- j nik v Bosni in Hercegovini, baron A p pel, nastopi te dni daljši dopust, i kateri pa bode gotovo začetek umirov- 'j ljenja. Baron Appel je svoje gospodinj- f stvo v Sarajevu že razpustil.
Dunaj, 14. novembra. Prihodnji ponedeljek priredi dunajsko krščansko- j socijalno delavstvo velik shod, na ka- ! terem stavi svoje zahteve do parla- I menta.
Budimpešta, 14. nov. Neodvisna stranka je imela včeraj zvečer pod predsedstvom podpredsednika Totha konferenco, v kateri je sklenila na- j stopiti z najskrajnejšim bojem proti ] vojaškim predlogom. V seji so ne- ' kateri govorniki ostro napadali Ko- j šuta, ker se ni udeležil včerajšnje po-nočne seje, v kateri je bila obstrukcija poražena.
Budimpešta, 14. nov. Zbornica je sklenila nadaljevati razpravo o programu, ob pol 1. uri pa o interpelacijch. Vlada ■ hoče imeti dolge seje, da reši najnuj- j nejše predloge.
Szegedin, 14. nov. Magistrat je i sklenil, da davke za zadnje četrtletje v j znesku 20.000 kron sicer pobere, da i jih pa ne izroči državi, ampak naloži v hranilnici,
Sofija, 14. novembra. Boris Sara-fov je prišel v Skoplje. Jutri ga pričakujejo v Sofijo.'
Rim, 14. nov. „Messaggero" je pooblaščen izjaviti z ozirom na vesti o napetosti med Italijo in Avstrijo, da prijateljsko razmerje mej obema državama še nikdar ni bilo tako iskreno, kot je sedaj.
Pariz, 14. nov. Tukajšnji ruski poslanik, ki je določen za ruskega poslanika v Rim, pravi, da je car do zadnjega trenotka vstrajal za potovanje v Eim. Razmere mej Rusijo in Italijo so ostale prijateljske.
London, 14. novembra. Lord Ro-berts je obolel na pljučnici.
Narodno gospodarstvo.
Podraženje petroleja.
K splošni draginji se nam obeta še novo podraženje: Petrolej se dviga v ceni. To je zasluga barona Rothschilda, kateri je kralj petrolejskega kartela in ima v svoji lasti petrolejske vrelce v Baku. V zvezi z Amerikanci je sklenil kartel, katerega vspeh
je bil ta, da je za en standard petroleja poskočila cena od 24 5 K na 38 60 K, torej za 14 K I Kaj pomeni dražji petrolej za vsako družino, si pač lahko vsakdo misli. Kdor nima denarja za elektriko in plin, tega pa Rothschild odira!
Meteorologldno porodilo.
Višin« nad morjem 806.2 m, trednji »r»čni tlak 736-0mm
1 j ! Cu opa-| tonnjb	Stanj« barometra. t mm.	Temperatura C«liijn	Vetrevi.	Nebo	111 * B 33 .
13| 9. zveč. | 740 3 i 4 9 | si. svzh. | del. obl. |					
. !7. zjutr. j 740 3 | 2. popol.] 738-6		-0 9 93	brezvetr. 1 sl. svzh.	jasno »	00
Srednja včerajšnja temperatura 2 4*, normale 4 1*.
Ihuntjska borza
dn6 13. novembra
Skupni državni dolg v notah.....100'45
Skupni državni dolg v srebru..........100 35
Avstrijska zlata renta 4% .....120-50
Avstrijska kronska renta 4 %.....100-45
Avstrijska inv. renta 3l/i % .....92 45
Ogrska zlata renta 4%.......118 60
Ogrska kronska renta 4%......{J98-30
Ogrska inv. renta 31/«*..............89 50
Avstro-ogrske bančne delnic« .....	16-22
Kreditne delnice.........671 60
London vista....................239 571',
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-17'/»
20 mark............23-46
20 frankov..... .....19-07
Italijanski bankovci........96-25
C. kr. cekini..... .....1133
s\T\£> venecijanske in španske. Najceneiše ima UrUUV, v zaiogi tvrdka BRATA EBERL v
i Ljubljani, Frančiškanske ulice. \ Vnanja naročila proti povzetju.
22 11—3
1771 1-1
i
Tužncga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta, svakinja in nečakinja, gospodična
Ana Daehs
šivilja,
po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob */s5 uri zjutraj, v 36. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage umrle bode v nedeljo, dne 15. novembra točno ob 3'„2. uri popoludne U deželne bolnice v LJubljani.
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvah sv. Jakoba in pri sv. Petru
Drago ranjco priporočamo v prijazen spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1903.
Ivan Daehs, brat. — Avauštin Daehs, Ivan Dachs, strica — Marija J Daehs svakinja, Maks Daehs, nečak.
1501 1-1
Stotnik Julij Tambornino c. in kr.
pešpolka Albrecht vojvoda virtemberški št. 73 naznanja v lastnem in imenu bratov Jožefa in Adolfa kakor tudi ostalih sorodnikov žalostno vest o smrti gospoda
Karola Tambornino
| juvelirja, hišnega in realitetnejja posestnika, imejitelja vojne in jubilejne spominske svetinje
ki je danes ob uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti | za umirajoče mirno zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v nedeljo, 15. t. m, ob 4. uri popoldne preneseni iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 6 in položeni v lastni grob pri sv. Krištofu.
Svete zadušne maše se bodo brale v ponedeljek, 16. t. m,, ob 8. uri v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
Ljubljana, 14. nov. 1903.
Prosi se tihega sožalja.
Mesto posebnega obvestila.
Zahvala.
1504
Vsem velecenjenim udeležnikom, ki so izvolili spremiti našo preljubo, nepozabno teto, oziroma staro teto, gospo
Marijo Zdravje
k zadnjemu počitku, posebno pa še prečastiti svetni in samostanski duhovščini ter velespoštovanim damam in vsem tistim, ki so ji izkazovali med njeno dolgo in mučno boleznijo toliko blagodejne tolažbe, usojamo se najiskrenejši zahvaliti.
V Ljubljani, 14. novembra 1903.
Žalujoči ostali.
m
co
P)
Sukneno blago
za vsako potfebo se prodaja v vsaki kakovosti in
največji izbem najcenejše pri
J. G$OBEIiflIK~U
Pred Škofijo 1. LtJUBliJAj4fl. JVIestni tpg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. Vzovei se pošiljajo na vse shrani brezplačno.
Kdor svoj
Želodec
ljubi
naj zjutraj na težče izpije kozarec pogrete
rogaške yode
(Styria>.
Kdor redno pije to I vodo, mu napravlja tek in pospešuje pre- | bavljanje.
V trgovino z mešanim blagom
na deželi se sprejme
c?^- učenec ali na pol iziičeni pomočnik
kateri ima veselje do trgovine. Zahteva se, da je poštenih starišev, da zna dobro računiti, lepo pisati in ki je dovršil 15. leto. Oni, ki so že bili v kaki trgovini in znajo slovenski in nemški jezik, imajo prednost. Oglasila naj se pošljejo gosp. Ivan Kordik-u v Ljubljani, Slonove ulice, do 20. t. m.	1491 2—1
podobarski pomočnik
želi vstopiti v kak podobarski atelier ali v kako večjo mizarsko delavnico kot rezbar ornamentik. — Naslov prosi: Železnike št. 77, poste restante. 1497 3—1
Iščem dobro izurjenega
strugarskega pomočnika oziroma strugarja.
Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj.
Fran Svigelj 1495 1
tovarna stolov na Bregu pri Borovnici.
v
2enitbena ponudba.
Zasebni uradnik, srednje starosti, 3 200 kron mesečnih dohodkov, želi Stopiti v zakon s kak° vdovo oziroma samico v starosti 40 do 50 let. Potrebna je primerna dota sa kako podjetje, ki bi so pa hipotečno Zavarovala in ostala vedno last Žene.	1474 2—2
Pisma, ako je mogoče s slik°< naj Se pošiljajo na naslov: „).	6"
poste rest., JLjubljana.
J Zahval.
Zahvaljujoč se častitim gostom, so me dosedaj obiskovali, priporočam se i v nadalje v svoji nOVO urejeni gostilni
„Valvazor",
katera bode jufri, dne 15. Ilsfopada, ofvorjena na Valvazor-jevem trgu štev. 4.
Postregel bodem z vsakovrstnim vinom od 28 kr. do 52 kr. liter, kakor tudi z Gossler-jevim marčnim pivom. Gorka in mrzla jedila so istotako na razpolago. Vsak petek fine domače in morske ribe. Točna in vestna postrežba bode moja prva aaloga.
Z odličnim spoštovanjem
Andrej Zalar,
1499 1—1	• gostilničar.
%

S
Hotel
z jako lepimi gostilniškimi prostori
v »Narodnem domu" v Radečah
je val' d preselitve gostilničarja v Ljuhljano oddati na račun aii v najem 2 15. decembrom pod |«ko ugodnimi pogoji.
VfS Re izve pri okrajni posojilnici v Radečah.	1483 3-2
Za otroške bolezni,
za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-joeih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
naravna
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, škrofeljnlh, krvicah, otoku šlez itd , in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svetnika Liischnerja monografija o Giesshubl Sauerbrunn. IV 38—8
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani.
RflZGliAS.
Mestna hranilnica v Radovljici razpisuje tem potoni
1505 3—1
službo
uradnega sluge.
Prosilci za to službo, zmožni slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, naj vložijo svoje lastnoročno pisane prošnje pri podpisanem ravnateljstvu do 25. novembra t. 1. — Plača se določi po dogovoru.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici
dnč 12. novembra 1903.
42 44
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jQS Arhar načelnik.
1494 31-
Sprejmem takoj
trgovskega pomočnika
in učenea
v svojo trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji.	1469 3—3
Franc ?(av. Goli
v Idriji.
Naznanilo otvoritve
Naznanilo. Ugodna prilika!
Iz konkurzne mase Josip-a Vokač na Jami pri Žužemberku na Dolenjskem odda se ponudbenim potom manufakturna in špecerijska zaloga, popisana v inventuri pod redno številko 107 do 555 in od 559 do 622, v cenilni vrednosti 9808 47 vin. in hiša število 34 na Jami s hlevom in nekaj zemlje vred, to je zemljišče, vložno število 143 katastr. občine Stavča-vas, sodni okraj Žužemberk, s prodajalniško opravo vred. ccnjeno vse skupaj na 4725 K. Skupne ponudbe in 10% varščine v gotovini se morajo najkasneje položiti do dne l. decembra 1903 opoludne pri oskrbniku konkurzne mase g. Ivanu Gregorčiču c. kr. notarju v Žužemberku.
Kupne ponudbe se lahko glase ali na omenjeno prodajalniško blago.
Upniški odbor si pridržuje odobritev, ali odvrnitev podanih ponudb, katere se bodo odprle dne 2. decembra popoludne ob 4. uri pri odborniku g. Henriku Kendi, trgovcu v Ljubljani.
Potrditev ponudbe se dotičniku takoj naznani in druge ponudbe se vrnejo z varščino vred takoj ponudnikom.
Prodajalniško blago se proda na podlagi inventure, ki se lahko upo-gleda pri konkurznem oskrbniku, ter pri odborniku g. Henriku Kendi, trgovcu v Ljubljani. Blago proda se povprek in brez vsacega jamstva konkurzne mase.
Kupnino se mora plačati čisto brez vsacega odbitka, predno se blago prevzame, najkasneje pa dne 5. decembra 1903- ob navadnih pisarniških urah v roke oskrbnika konkurzne mase; ravno isti prodajalni pogoji veljajo tudi glede hiše s pripadki, ter trpi kupec vse pogodbene, prepisne in in druge stroške, kakor tudi prenosnino.
Če se kupi blago brez hiše, mora kupec blago najkasneje do dne 8. decembra 1903 do 6. ure zvečer na lastne stroške iz prodajalne in druzih prostorov spraviti, ker bilo sicer konkurzno oskrbništvo opravičeno, da spravi blago na stroške in nevarnost zamudnega kupca iz omenjenih
pr°St01Opozarja se, daje hiša v prav dobrem stanu, enonadstropna, s čednim stanovanjem, s prostorno prodajalno, 2 skladiščema in prostorno kletjo, stoječa na okrajni cesti, vodeči iz Novega mesta v Kočevje na jako ugodnem prostoru za trgovino, katera se izvršuje tam že mnogo let.
Natančneja pojasnila da oskrbnik konkurzne mase.
Oskrbništvo konkurzne mase.
Vfsled moje dolgoletne izkuš-' nje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjencga p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in se bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in na— ceneje izvrševala.
Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga
Naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in zunaj, da sem otvoril v Židovski ulici itev. 3 pod tvrdko
* * l^arel Šariti«; * *
— pcpclocrna	—
nouo trgovino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh juvelirskih predmetov.

najfinejših In najcenejših zlatih In srebrnih ur za gospode In dame.
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, beležim
odličnim spoštovanjem	1488 7—1
K^arol JclflUŠ, juvelir in zlatar, Ljubljana, Židovska ulica št. 3.
C9
<S> Ž
o
£ p>
i__
co
0
01 &
t
SS
I—**
C9
Ž &
-t> C9
C9 'i
69
o
j«
2 o
O
»■s
J* 2
P-*
O
Cfl
S-
o <0
1—■»• o

MMViMAA
Gossova pivovarna, deln. družba
1482 2—2
prej Maks Kober
t CrOssu pri lijulmii
S® si usoja gospodom restavraterjem, gostilničarjem in p. n. občinstvu uljudno
naznaniti, da je ustanovila
zalogo piva za celo Kranjsko
v Ljubljani
kjer se bo vedno dobivalo dobro vležano, najbolj znano in priljubljeno
Gossovo marčno pivo v sodčkih in steklenicah.
Blagohotna naročila sprejema
\ zaloga Oossovega piva (Leop/ Tomažič) za zdaj Cerkvene ulice štev. 19. g
(Sproprcic

Najtopleje se priporoča
že dobro znani
dravi in točilni liker
feSr3 Klauerjev
,Tri glav4
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke:
Viktor Cantoni, Ivan Jebačin, Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Kor bar, Josip Kordin, Peter Lassnik, A. Lil leg, in pa edini izdelovalec
Jos. Murnik, Ivan Perdan, Karol Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, Mi E. Supan, F. Trdina
1448 10-3 J. Klauer V Ljubljani.
■.•";r « • ••i'
imml
Izložba blaga
tvrdke R. PIRIJVIOŽIČ, JVIestni t*g štev. 25,
se prične V nedeljo, 15. nov. 1903, in ostane do otvoritve === trgovine v si*edo 18. nov. 1903. =====
Pristopna bo cenjenemu p. n. občinstvu od pol G. ure zjutraj do 9. ure zvečer in se razteza na vse prodajalniške prostore v pritličju in prvem nadstropju.
Posebne gff^r* pozornosti za dame	bo oddelek 5. v prvem
nadstropju, kjer bodo izložene čipke imenovane tvrdke iz Žirov (domača industrija) in se bodo po otvoritvi prodajale po eksportnih cenah.	1493 2-1


okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čim okusnejša je hrana, tem lažje se prebavlja in tem holje se izkoristijo v nji se nahajajoče redilnc snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspch
Maggijeve juhe in jedilne zabele.
Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi juhi. bouillonom, omakam ter sočivju, jajčnim jedilom in dr. Ker je zelo izdatno, naj se je ne vzame preveč. Pridene naj se šele pripravljeni jedi. — Dobiva se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesnim blagoin in drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo napolnjeno 40 v.).	909 1
Mnggijeva odlikovanja: 4 velike odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odlik. Šestkrat izvan tekmovanja, m. dr. 1889 In 1900 na par, svet, razstavi. (J. Maggi, razsojevalec.)
VREDNOST
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega ,	laboratorija, ki se izgotavljajo
kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolileuo zeleznafo vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polhterska steklenica 2 K.
Plccolijevl sirupi Iz malin aH fama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno m zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem pOVZetjU. 708 (50-38)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
V najem se daje takoj s 1. JanuvarJem 1904
špecerijska prodajalna
Pariz 1900
,Grand prix'
Najvišje odllkov.
1346 8-4
Izvirni Singerjevi šivalni	stroji	8°vz°™ v konstrukciji in izdelavi.
Izvirni Singerjevi šivalni	stroji	za domaeo 1D
Izvirni Singerjevi šivalni	stroji	Lag,olj razširjeni v tvorniških
Izvirni Singerjevi šivalni	stroji	^ZSosljivi v de—8ti in
Izvirni Singerjevi šivalni	stroji	pri modernem
B ezplačni učni tečaji za vsa domača šivalna dela in moderno umetno vezenje Zaloga svile za vezenje v najrazlišuejsib barvah, lilektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. akc. družba za šivalne stroje.
LJubljana, Sv. petra cesta štev 4.
na jako lepem in za trgovino izredno pripravnem kraju na vo-__
galu sv. Jakoba trga in državne ^ glavne ceste št. 3 in 2 v Ljubljani. ^
Natančneje se poizvo v hiši II. nad-stropje na desno.	1439 5—5
Police (stelaže)
prikladne za skladišče, dobro ohranjene, se kupijo. Več pove upravništvo našega lista.
1482 3-2
floliivcnik
162 1 za fflarijine družbe,
„ Vodilo" in »Najboljša mati" skup. se dobi v velikem tisku v vezavah po 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „ Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel „dodatek",ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu jc ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje.	1240 7
Najnovejše blago za I damska oblačila i
in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najcenejše pri
J. GROBELif4IK-U
Pt»cd Škofijo 1. LJUBLJANA. JVIestni trg 20. Vzorei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani.
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENI. CAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K 80, K l-4u in K 2'- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko „sidro" iz Riehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu iv^
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34-6

mmm
Ustanovljeno 1. 1832.
O)
v tS
a d
a tj o u
h
Priznano najboljše
jnafe barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih harv, firneža, laka in steklarskega kleja.
176 39
Elelitri^Tii ot>rn,t
»TJ
o P-
£ P
ts
v p<
•■J
o cr ts o
m
llustrovani ceniki se dobe brezplačno
Na svetovni razstavi v Parizu 1900 „Grand prix."
Svetovno znani ruski karavanski čaj
bratov
K. & G. Popoff
v Moskvi,
založnik raznih ev ropskih dvorov, naj
finejša marka. V izvirnih zabojih se dobiva v vseh boljših trgovinah. 13 2 10—2
Gamase, galoše. 1335 52-6 Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj.

** Angleško skladišče oblek
Kožuhi
za bivanje v mestu in na potovanju, mikado z različnimi elegantnimi podlagami iz kozuliovme m ovratniki h bobrovine, v največji izberi. Obleke za gospode in dečke, športne in zimske suknje, liaveloki itd. Dalje obleke za gospode, plašči, paletoti, jopice in ovratniki, kakor tudi kolierji iz pristnega sukna, bobrovine in sealskina in muli po čudovito nizkili tovarniških cenah. Največja izbera najfinejših, pristno angleških in francoskih modnih rob za gospode za naročila po men, ki
se izvršujejo najelegantneje in najhitrejše na Dunaju.
Istodobno si usojamo najuljudneje naznaniti častitim p. n. odjemalcem, da bomo s
1496 18—1
1, januvarijem 1904
opustili svojo filijalko na liesljevi cesti. Prosimo, da si odtlej izvolite oskrbeti svoje nadaljnje potrebščine v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se bodo sprejemala tudi vsa naročila.
Kapamaesija & Bondy
Vclcspoštovanjem
O^oslaV Be^natoVie
poslovodja.	m
mBaB&nsMa&m?
Angeljnovo milo Marzeljsko (heio) milo
z znamko
449 104—68
sta najbolj koristni
tedilai mili
za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih jtacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv«fi
v Ljubljani.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
671 64 f. hiti,
Pred škofijo štev SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
OGLAS!
NEW
■ Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
Žetf s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorla čašič za pod-klado;	„ „
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; i kom. najiin. sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gid. 6'60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 3
A. MRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	v
ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	T ®
m
Pristno le z zraven natisnjeno varst- A « veno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
flNDROpOGOfl
a
99
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
Ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (67
Vaso Petričič-u.
v zalogi imajo tudi gg u. pl. Trnk6czy, Anfon Kane in Ernsf SarK v Ljubljani. Rant v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.

^urg-Am erikaifi
Največje naj sta reje parobrodno društvo : ; na
svetu. ' '
Njega parobrodje obsega
: £80
- velikanskih parni kov.
meri ko fi^h
direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vNoviYork ali pa v
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
Hamburg-Amerika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
i Dunaiska-cesfa štv.31 poleg-velike mitnice ali srange. j
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče, rabim različen materijal, kakor:
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijuljudno prosim, da se blagovoli odslej ozirati na-me ter naroče odvažuioflemu uslužbencu (vozniku). naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobn st da so pri napornem odkladan)u na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kaiti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva> ževalci priličnejše ugodnosti
1470 4-3 Anton Deghenghi.

Po nizki ceni se proda:
Majhen konj, turčin,
zelo lepe postave, ter za istega primeren
voz na dveh kolesih;
jeden navaden voz
14 H 3-3	in
dve konjski opravi (Pferdegeschirre). ^
Več se pozve pri uredništvu »Slovenca«. Al
--uj&
pojasnilo j
Vsostransko priznane Anker-remontoir ure, siotem
Koakopf, ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožnifitva, llnance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sistema
Roskopf-patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazališčem in lino poliranim dobro zapirajoči m nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 30 ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebnu odjemalce kom. za 2-ftO gld., U kom. za 7 gld., 0 kom. za 18*50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasem komad >'10 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
Hanns Konrad
prva tovarna za uro v
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr. sodni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. avstr. drž. orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z več Lego 10.000 priznainimi pismi, ki so mi došla iz celega svota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaža v vso dele sveta. UHtanorlJena le 1. 1887. IiuRtrovani conik o urah, zlatnini in Nrebrnini se pošilja na zahtevo zaatonj in franko. 142^ —3
Stanje vlog, 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejža prilika za štedenje! ^
Pt*eje: Gradišče št 1,
Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vlo je vsak delavnik od 8. ure zjutrag do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 ¥> 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dn<ž 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kanceiar,
nrpH n i k	- , ,	• 4 •	podpredsednik.
predseaniK	O d b O t* ti 1 K 1 I
Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D M. v Polju. -Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos/ - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Useničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Tovarna pečij in raznih! prstenih izdelkov J
fVlojzij Večaj
LJubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. iluhovfičini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
in
itili oaf i
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, »ivih, rumenih itd., kar najbolj trpet-nih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-46
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
gfy Ravnokar je itfla l^fi
Hfrružinsfia pratika

Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
gi,2.5o tovarna za ure In Izvozna trgovina
Za ™k. Mogt jt 520> CeSk<)
piam. jam.
tMimww

•m*.
Vse vrste
slamoreznice
lahko tekoče na roko in do najmočnejših na gepelj ali vodno moč v veliki izbiri priporočata
Karol Kavšek-a nasl.
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedeljskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16
Tudi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-peljni, mlatilnice, reporeznice, mlini za šrotati inmleti,preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina.
Bakrene kotle za žganj e.
Slovenske-cenike razpošiljamo na zahtevo ^brezplačno. _ 1460 6—2
fla najvišje povelje Njeg.
XXIII. c. kr.
e. in kf. apost. Veličanstva.
loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija t^^&ST'0 19-382 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512 880 kron	1446 (10—3)
Clavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra i903. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke sc dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od e. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
,,2ru$inslta pratika" 3a leto 190U
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed vseh slovenskih pratik. r^je vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo
ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer- Korenčan, J. Kordik, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se in_ zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
<96 100-44
Nove zboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo pnl|ubl|eno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon ### *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 fO—25
Rudolf UJebcr, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
•••I •••I •••i
•••i •••i
jtane^a Jrdine ^branih spisov
je pravkar izšla prva knjiga:
j^uzarji in Iliri.
Pre^animiva epizoda zj jujno-slovansfe zgodovine.
tfnjiga, vajfna ja vsakega zavednega ^/ovenča. Cena Jf 3po pošti tf 3'20.
•el
•m •••
•••
•M
• ••
• •• ••• • ••
!••• !••• !•••
• •• • ••
!•••
•••
Založil L.5cbu>entncr u Ljubljani. "f?
_______^651 30_Jl!S
!S5!!!!:S!JtfJtt?S!!!!!'!!thi!?5!!!!St!t!S!!::
Prodam ali v najem oddam
trgovino
i
špecerijskega blaga
na dobrem prostoru v Ljubljani radš b leha())x. Trgovina ima lep prt met in se ; ponuia strokovnjaku gotova eksistenca.
Potrebni kapital le 2 do 3 tisoč gold Natančneje pove blagohotno upravništvo ' »Slovenca«.	1248 9
Gostilničarji pozor!



to je vogal Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste.

U novi prostorni in moderno opremljeni rastavraciji
pri „2ajcu" na Rimski ccsti Štev. 24
se ločijo priznano najboljša stara in nova vina iz raznih najplemenitejših vinskih pokrajin v ceni od 32 do 80 kr< Mer.
){dor je torej prija telj jdrave in naravne vinske kapljice, vedno jueje pive ter okusnih jedil, ta naj pride in vstreženo mu bo.
2a obilni obisk uljudno prosim	j vsem spoštovanjem
1388 6-4	Avguštin Zajec, restavrater.
Prodajalna
s špecerijskim blagom in branjarijo
se takoj odda.	1464 3—3
Izvč se v Gradišču štev. 10.
u I
co
13
o
•j
o .
rx N P p
SS s •■»♦-
CD £0
r-K
co
CD
eo SK o
eo -s cd cd
22- S
cu v>
tj >-1 as
S. §■ 3 s
Z. B
'ji »—
° 2.
■x< T
O « < CT P
3 »L
«5 3 ?
o
o*
o<
3"
»
< P
— n o g'<
S3Š-**<• §
r> 3 o
p O
2 o< es
p r*
V 3
p
o o
ai ui
o o
o
2
. . <
Z.B
7.	n>
-i	—
<	o"
f <	g-
o ~	n
g- «	B
O
O) ff	<
a n	S.
< B	3
o ^
o i •
to <
o

•o o ►n
o
CW p
B c/i
^ O p
<	n> 5 o
s« a ^ « a s ^ W<*T3 Ch O* O
3 3 as. ' S»g S o&
■ 2 S" K S-
3 o "i
r>< -t
N
O
ID
r
M
«x>
B
n
H <
s.
2 f -■ii. Po
»o
n K3
O W
O S g
cr
o p g. ° ta.
"'5 8-
o »-t o
I ®
A.	U
O 00 00 4. O O P
3
® 22 O p
3 H
O" S
^t CD
p g r* c
H- O
• o"
3 S!
P B __ "O M
^ ai
r> o
3 3
a
&
g- w
5 O
0	m
S V
01	-i
C &
o •d
W P 2.
P o 3 o
I H.
3 D.
3
O P . o< o< a <® t* t* f o
O-
p
(b
___o <
1 m.
a
<
0
1
C® a ii a 3 5« a
S
C2
o 3 a a 3 a 3
CD
=3
Ca
M'. 3 3 3 3 3 3
C OiJ* A ^ U U —•	4* O Cf> ^
CH C ~ C
_ o.
<	3
O M O P J 3
2	p
N< N
5 3
»J.
<	p
3	3 p -
o.
u
C o o.
o
M
o
3 N<
a
3
r>
o
3
o
C.

Odlikovan v Rimu, Kremsu, Inomostu, Bolzanu itd.
prane 5cbma'z'
===== kipaf, slikaf in izdelovatelj altafjev-----
Št. Ulrich, Gr8den, Marienheim, TlrolHko
priporoča
lastnega dela kipe SVefnlkOV iz lesa ter mnogo barvne. Visokost v cm: 80 100 120 140 150 160 180
z zlatimi robi:	K	46	70	100	136	156	168	280
umetniško izd.	K	62	96	136	147	200	232	292
Proračune za oltarje, križava pota itd. brezplačno. — Neprimerno se vzame nazaj. ,£'pričala pošljem na ogled proti povratku.	144 12—11
/■//////////Mi
t&r////////////
Zelje" se Je preselil in se nahaia na Rimski cesti štev. 24,
Ivan Gašparini,
lastni vinograda,VišnjavIstri
skladišče in prodaja na debelo
v Kamniku, Šutna št. 22,
priporoča
svoja domača Izvrstna namizna? dezertna, krvna, črna, rudeča in bela istrijanska vina.

Razpošilja se v posodah po 100, 300' ln 600 litrov.
Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto.	1455 3-3
Medicinalni konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
7, steklenice K 5 — „ » 2 60-
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
1857 67
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnlžke obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== izgotovijene obleke
posebno na haveloke v naj-
a očji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj omforin avstrijskega društva železniških uradnim
Delniška stavbioska družba
UNION"
77
v Ljubljani.
■ ^ ■
razpisuje
na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notr. ministerstva z dnd 11. julija 1903 št. 27846
'/J javno subskripcijo 560 J delnic II. emisije.
Delnico i. emisije t znesku 300.000 kron so oddane in v gotovini popolnoma vplačane.
Delnica velja 500 kron, se glasi na ime, in ima pri zborovanju vsaka po en glas. Dividenda se letno izplačuje
Namen družbe »Union" je pridobil stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in
kavarne, ter jih vzdržavati. V to svrho kupila je družba že obsežen f odda, pričeti z zgradbo moderno urejenega hotela s 100 .sobami, centralno trebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t. i menjen je za 9 stanovanj. Izpolncne in lastnoročno podpisane pristopne izjave grešni trg 19 podpiše, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12 nad 3—6
Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasnejo do 1. decembra 1903.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903.
1296 9—7
Dr. V. Gregorič
predsednik.
55
The Gresham"
zavarovalnica za življenje v Londonu = podružnica za Avstrijo: I>miaj, I. Griselastrasse 1
v družbeni hiši.
K 190,871.731-— „ 31,555.292-—
„ 426,999.043-— „ 50,727.262-—
Aktiva družbe 31. decembra leta 1901..........
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1901 .... Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848)........
Tekom 1. 1900 je izdala družba 5718 pogodb o kapitalu . . . Za specielno varnost avstr. zavarovancev je vložila „The Gresham" do 31. decembra 1. 1901 že vrednostnih papirjev v znezku
IIoni. Krmi 83.0.37,43810
pri c. kr. državni osrednji blagajni na Dunaju.	647 12—7
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarov. pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajd brezplačno glavno zastopstvo v Ljubljani pri
. Guidonu Zeschko. — :
Domača nmelalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
aar^ s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
»
fl 2
<D ©
P. s 7: t* 0) 0)
o o«
o g> cu £
fl ™ ■S n
<D
M
a
m P-
3 2 s 04
ce fl«
T?
•M a >
J* O
Št. 5C/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v .Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
N
K* <0
i
Prevzema tudi vsa stavblns zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
ca steklarska dela ter priporoča svojo izborno
927 52—17
Prva kranjska z vodno silo in turbino
969 9
delujoča
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
000000000I00©00000000©00|00000000©
oooooooooBoooooooooooooolooooooooo
ooooo ooooo
oooooi
Bratje Novakovic
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskein primorju v Dalmaciji.
ooooo ooooo
ooooo ooooo ooooo
ooooo ooooo
Prodaja v steklenicah in pisarna:
Stari trg št. 15
Ljubljana
Skladišče in prodaja na debelo:Spodnja Šiška, Vodnlkona cesta.
Priporočajo svoja J ^ _ _ IT in bela izborna na-
mizna, desertna
črna, krvna, rudeča domača
dalmatinska vina
ooooo ooooo
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in franko.	1279 20—7
OOOOO
ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo
IOOOOO
poooo looooo
ooooooooolooooooooooooooiooooooooo

»OOO
0 Naročajte i
0 706 104~51	iz pivovarne v Žalcu iix I^ašltem trgu.
0	i.JI» WJ|» i ■■■ srn «'<'!■ (	113» 1» 1 sr- ■■ zm. -w JC*J	Ja»ml,	*■«» ■■ ■ «
1 o
o


a®!®®

Adolf Wagenpfeil,
zlatar in juvelir
Ljubljana
Priporoča svojo veliko zalogo
ix o v o s t i
p. n. občinstvu.
Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah.


Podpisana lin Ji v zalogi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljcnje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji eeni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 780 52-23
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
Nič vee telesnega zaprtja, ako se vživa -A/-*
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.	ntOMn An
Prospekt brezplačno. — PoSil|atev za poskušnjo: A USO" U ■ HI JJOUcIiOCvIb 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—39 ............................ii
Ceniki brezplačni in poštnino prosti.
po t fcrono 15 Tin, sili	krajcarjev za lepo
bla^t in S® Tin, ali Krajcarjev za	ee
^tgtt^m^^gggtiti^ttlifftii^tffm^r-^tt-t—"* ^ ^ - r~n i-v-tni.i	—mmm—bbmib i. imihif ihmij™.. «.^.n.^iot—
se mu blaga ptrBicse v trgovino na linnajsko
cesto f»iš. štev. 23.
Naznanilo.
tovarna za usnje
frenofno
Otvoritev velike na novo urejene trgovine Ur, zlafe nlne, srebrnine, bivalnih strojev, blclkeljnov itd.
v
Franc Čuden
urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, filllalkav prejšnji
trgovini na Glavnem trgu.
Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Union" v Bazelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba.
Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes.
Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najinodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne.
Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem.
Za obilen poset in obisk se priporoča gornji.	1292 12

Nakup ln prodaja "5S&8I
vsak ovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izZrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Menjarična delniška družba
n: ii c t j
10 in 13, Dunaj, I., Slrobeluasse 2.

Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 260
KO
Tisk »KatnliJke Tiskarne" v Ljubljani.