-----    183   -----
Politične  stvari.
Cesar  na Češkem
in njegovi pomina vredni izreki.
1. dne t. m. se je presvitli cesar po železnici pripeljal v Prago , kjer je bil z navdušenimi „8lava''- in „hoch'' klici sprejet. Da bi hoteli popisati svečanosti, s taterimi je bil povsod sprejeman, kamor je prišel, potrebovali bi prostora kar za tri naše liste in Še bi zaostali za tem, kar je bilo. Zato naj se naši čitatelji za-dovolijo s tem, da izved6, da je bil entuzijazem nepo-pisljiv, s katerim je bil od ondasnjih Slovanov in Nemcev sprejeman. Naj reko zdaj nekateri dunajski nemško liberalni in pa ogerski madjaronski listi, kar koli hočejo, da potovanje cesarjevo nima politične po-membe^, uže sam ta entuzijazem vniČuje njihove trditve. Ce tudi nekateri teh časnikov pisano gledajo cesarjevo potovanje, češ, da je ono „akt TaafFeove politike*', vse le je strupen žolč tiste nepoboljšljive stranke, ki noče sprave in miru med narodi avstrijskimi.
Pustimo te strankarje in čujmo,   kaj  je  cesar pri tej ali uni priliki govoril.
Velike pomembe je posebno to, da povsod, kjer so se cesarju mestni župan in drugi [načelniki poklonili z nagovorom v češkem jeziku, je tudi on poleg nemškega jako prijazno vselej odgovarjal tudi v češkem jeziku. S tem je presvitli vladar očitno pokazal, da mu je češki (slovanski) narod ljub in da njega jezik zna in rad govori ter da po takem je vse laž, kar ustavo-verci Čenčajo ljudem, da cesar hoče strogi centralizem 3 ponemčevanjem narodov avstrijskih.
Ko je dr. Rieger cesarju rekel, da se bode sprava med narodi dosegla, kedar se pomirijo nekateri prenapeti duhovi in da bodo Cehi v deželni zbor stopili in s potrpežljivostjo šli na delo, odgovoril mu je Ijubeznjivo cesar: „Potrpežljivosti se morate od mene učiti*'. To kaže, da cesar spremlja v duhu vse notranje prepire v svojem cesarstvu in da v pogledu na te razpore, ki mu delajo veliko bolečin, se mora vaditi velike potrpežljivosti. Zato je pa tudi p le menit aže, ki so se mu v velikem številu obeh strank poklonili, radostno pozdravil z ozirom na to, da je ministru TaafFe-u obveljalo, dognati med njimi kompromis pri volitvi poslancev v državni zbor,
V  razgovoru z dr. Jirečekom, bivšim ministrom, je cesar rekel, da se mora očitno priznati, da je „dr-žavni zbor veliko dovršil, če tudi ima še veliko storiti.** S tem izrekom, ki je očitna pohvala sedanje večine državnega zbora, je cesar ovrgel vse tiste pisarijo, s katerimi ustavoverci ljudstvo motijo, da sedanji državni zbor ni ničesa storil,
V  pogovoru s knezom Karolom Auerspergom, deželnim glavarjem češkim, je cesar milovaje rekel, da „deželne priklade rastejo, od leta do leta in da 80 menda šole tako drage*^ Deželni glavar je čutil, kam s to opomnijo meri cesar, in je skušal breme velikih deželnih priklad s tem opravičiti, da tudi zdrav-
stvene in druge naprave mnogo stroškov prizadevajo češki deželi. Cesarjev izrek pa vendar le ostane resničen.
Naj še posebno našim kmetskim gospodarjem nekaj povemo, kar jih bode gotovo zelo veselilo. Ko je cesar 28. dne maja obiskal konjsko razstavo v Pragi, je nemški ogovoril konjerejca Antona Jancika iz Gornjega Necica pri Lipniku na Moravskem, ki je dobil premijo za razstavljeno kobilo z žebetom. Nekako osup-njeni mož, ki ni vedel, kako nazivati cesarja, je naposled češki tako-le odgovoril: „Ja8nosti! prosim za od-pušteni, j a jsem Moravan, a nerozumim nemecky**. Cesar smehljaje se mu odgovori čeaki tako-le: ,,To nic ne deld, jd, umim moravskj*^ Tako se je več minut raz-govarjal ž njim ter ga izpraševal o starosti kobile , o številu premij, ki jih je uže dobil, o starosti žebeta itd. Jancik je zmerom pogumneje odgovarjal in cesar ga je z vidljivim veseljem poslušal, dokler se ni od njega poslovil z besedami: „Mužete z toho miti radost, že jste sy vychovali (izredili) tak pekne zvire!'* Tako odlikovani kmet je potem vsakemu radostno pripovedoval, da je s cesarjem prav po domače se pogovarjal.
Mtiogo zlata vrednih izrekov bi mogli še navesti, pa naj zadostujejo ti, ki kažejo, da presvitli cesar hoče ravnopravnost narodov in želi spravo med njimi, ljudstvu pa manj davkov, in da odo-bruje delovanje konservativne (naše) večine v državnem zboru in postopanje ministra Taaf-fe-a, ki trdno stoji v zaupanji cesarjevem. Iz vsega pa sledi, da se v Avstriji obračajo stvari na bolje ia da bodo še boljše, ko prodore povsod prepričanje, da onemu nesrečnemu gospodarstvu, ki je bilo skoro 18 dolgih let v rokah ustavaških liberalcev, mora konec biti v Avstriji, da se resi duševnega in materijelnega propada.
Po vsem tem sklepamo te vrstice tudi mi, združeni z našimi brati na Češkem s klicem: Slava presvitlema cesarju, vzvišenemu spravitelju narodov avstrijskih!