Glas ¡o Arhivskega društva in arh vov Slovenje
I etnik IX, številka 1-2	Ljubljana 1986
arhivi
Arcnivi
ApXHBbl
UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05)
Glasilo ArhivsKega društva in arhivov Slovenije
Giornale della so ci et à archivica e degli archivi délia Slovenja
i
OpraH ApxwBHoro o6iu,9CTBa m apxHBOB CjioBemui
i?'unč in založilo Arhivsko društvo Slo ven i i-;
Uredništva: Zvezdarska l, p.p. 70.61001 Ljubljana, Yu tel.: (061)216-564,216-524
Lrednišk: odbor: Marjeta Adamič, Darink; Drrcvšck, Peter Klasinc, Vladimir Kološu (glavni urednik), Jurij Rose Bons Rozman (len nični urednik), Vladimir SunCie, Kiistina Samperl-Prug, Maruša Zngradnik, Ivanka Zaje-Cizelj, Vladimir Zumer (odgovorni ureanik)
Za ¡strokovnost pr:spcvkov odgovari'»jo avlor--, Ponatis člankev in slik jc mogoi samo z dovoljenjem vredni?'.-/a in navedbo viia. Redakcija zvezka je bi.a zaktjnecna 20, 12, 1986, Pr zbiranju . pripravi tekstov s posvetovanja o tehnični dokumentaciji za objavo jc s tehničnim urednikom sodeloval Uranko Šuštar.
Izdajateljski svel. dr. Tone Fcrcnc, Primož 1 lainz, dr, Peter Vodopivcc Lcktc Miju Mrav'ja
Prevodi: Lidija Derdcn (angleščina, nemščina), Vera C clccr (italijanščina), Janez Zor (ruščina)
Zunanja oprema: Lesar Bojan, Tomaž Marolt, Za naslovnieo je upo.ablieno arhivsko gradivo iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, [zdaio sc omogočili: Raziskovalna skupnost Slovenija, Kulturna skupnosi Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije, arhivi v Sloveniji Tisk; ORlilTAL r^OREAL 61000 Ljub'jana, Dr^nikova 33 Nakh.da: 750 i i, ,'odov
Po mneniu republiškega komiteja za znanost in kulturo jc publikacija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov.
rObA b	ARHIVI,, LETNIK IX LETOJ986, ŠTEV'ILK A 1 -2	¿f .
KAZALO- INDlCE-COflEPMAHME
Članki in razpraic — A rt ¡col i c discussioni — CruTbH
Ob posvetovanju Tchrrčna dokumentacija kot del kulturne dediščine .....JI........7?........................................................................................3
Al simposio La documenta*ione teeniea ;omc parte dill'ereditá teen:ea K coBtimanuio Te xh Mlečna a AOKyMeHTauwH Han naorb ny.ntTypnoro nac/ieA^a
Ana Za I c t c 1 j, Pojem tehnične dokumentacije ....................................................^^.............................................,..	5
Ooneetto della docu rm nlazi jnc teeniea riOHHTHB T8XHHMBCKOH A°HyMfiHTailHM
Vukosav Z i v kc v i c, Urejanjc m arhiviianjc tehnične dokumentacije v Ti'ovih zavodih Litostroj .................................................O-*1
Sistemazionc cd archiviazionc della doLumcntszione teeniea nell Titovi zavodi - Litostroj RpHBeAeKne b nooaflOK m apxHBnpoBaitne TexHuiecnoit AonyMeHTau.nn Ha TnToahix aaaoflax /Ihtoctpoíí
Peter Pavi K i a si n c. Problemi tehnične dokumentacije v Tovarni avtomobilov Maribor in v Metalni Maribor..............................7-10
Probbmi della doeumentazione teeniea nclla TAM (fubbrica di nutomobili) a Maribor e nella Mcialna - Maribor npoF íeMaTMHa TexHHiecnoPi flOKyMenTa4nn Ha <t>a6pnne aBTOMo6naeñ Mapn6op /Toaapna aaTOMo6nnoB Mapn6op/ m MeTanHa M; pn6op
Maruša Zagradnik, Tehnična dokumentacija delovne organizacije Tomo? Koper..............L.......„.........i..........10-14
Loe um en laz ione isemea dell'organbzazion: di lavóro Tomos a Ca| odistria Tbxhhiibckbi aohymehtaumh paGolen opram"3aunn Tomoc Konep
Aleksandra Pa v51č M ilosi. Tehnična dokumentacija elektrogospod: "skih organizacij ..T......'....................................14-17
Doc um en ta z ione técnica dcllc agen de per 1'enc'gia elettrica
TexKHLiecnafl AOHyMeKTauHn afleKTpoaHepreTHiBCHHx xoatiMCTBeHHbix opraHH3ai;n«
Ivan U se n i k , Tehnična dokumentacija ptt telekomunikacijskih naprav in omrežij ...................................._......... 18-19
>oe um en ta z ione técnica dcllc poste telegrafi - Impianti e reli TexHHiecnaa AOKyMeHTanHH ÍTTT ycrpoñcTB TeJieCBtWH n Tešeče™
Irane Ko na. Kratek oris razvoja testne službe v Slov :mji in problemi tehnične dokumentacije..................v.... 19-22
Brevediseg.no dello sviluppo del servizio stradale nella Slcvenia e problemi delia dorumentaziom teeniea KpaTKHÍi oie pH paaaHTMfi AopowKofi c/iyw6hi b C/ioaeHHH m npo6,neMfai TexHHiecnoPi aoh y m eKTauMH France Adamič, Tehnična dokumentacija v cgroiivilstvu. Oieditvcni nečrti, investicijski in proizvodni programi v
kmetijstvu in živMstvu ^...........................................w................................ ..........................................J^-Jjf^■....". | 22-25
Documenta z i one teeniea nclla produziont ugrieola. Pinni di sistemaziont-, prc^rammi din''estimento e della produ-iorc ncITagneoltura ed alimentizia
TexHHiecHan Aonymght auna b tem>CHoxo3flficTBeHHofi n n ume bom npoMhiui/i b h ,-íoctm . ITnaHbi ycTpofiCTBa, HHBeCTHUHH M npOH3BOflCTBd B Ce/ITjCHOM x03hñcts6 H nMlABBOÍÍ npOMULUneKHOCTH
Branko Ob I a k, Tehnična in tehnološka dokumentacija kot arhivsko gradivo v Tovnrri sladorja Ormož KI.......fljüT..... 26-79
Doeumentazione teeniea e leen o logiza come materiale arehivieo nella fabbriea per la produzione dello zueehero ad Urrnoi
TexHHiecnaH m TexH0/i0rniecHaa AOKym en taijm h Han apxuBHbie MaTepna.nbi Ha OaópHHe eaxapa ÍTosapne c^aAHopni OpMom
Peter R i b n . k a r, Tehnična dokumeniaena v rudarstvu ..................................................................................... 29-34
Doeumentazione teeniea nclllndustria mineraria TexHHiecnan AOKyMeHTauHH b ropKopyAHoti npoMuuuieHHoCTH
Janez Kopač, Arhivsko gradivo v tehnični dokumentaciji gozdnih gospodarstev ..T.nSEr.l...™-............... ...........jJ..... 35-37
M ale i i^le arehivieo nella doeumentazione teeniea delfeeonomia foréstale a"vn-jnwe MaTepna/ihi b TexKHieCKoíi aokvmghtauhm "¡CKfaix xo3hhctb
Fra: »t u k I, Tehnična dokumcnteeija (načrti) pri zcmljiiki knjigi in pri katastru ....................................................
>ocumcntazione tecniea (piani) del eataitro
exHHLiecnaa AOKyMeHTau,na ínpoeivrbií b waAacTpoBbix HHHrax
Joži Rc a r. Arhiviranje izdelkov g~odetske službe v SR Sloveniji[fl...W...................................................................................... J9-4I
ire azione degli elaborati del servizio della geodesia nella RS della Slovenia ApxMBnpoB0Hne tpyaob reoAeaHiei-hoii cnvmgu B CP C iobghhh Vinko UScničnik- Ratomir MladenovtČ, Tehnična dokumentacija na mikrofilmu in povezava z računalnikom .. 42-43 Doeumentazione teeniea sul mierofilm e eollegamento eon il caleolatore floHyMeHTauHH na Mnnpo<t>nntMe h CBH3h c itoMnioTepoM
Jiil* rirkov č-Koebek. Pomen tehnične dokumentacije za varetvo kulturne dediščine ................................... 44-45
Si¿nilicazi_.ic della doeumentadone teeniea per la tutela delTeredita eulturale 3HaneHne TexHmieCKoñ AOKVMPKTaiiHH a/ih coxpaHeHHH ny^TypHoro nac^eAHH«
ARHIVI. LLTNlk IX LETO 1^86. SIEVILKa 1-2
Bianko Šuštar, ProDiemi vrcdncicnja in popisovanje tehnične dokumentacije za graditev odjckiov ......................... 45-n9
Problemi della valutuzione e registra/ione della doc umen lazi one técnica per la costruzi me degli impianti nposflembi nehhm m orimcm texhunechom flokyuekteunm /yin ctpomkm o6ten ío¡s
Marjan Zupančič, Tehnična dokumentacija republiškega komiteja za industrijo m gradben štvo......................................................................SO-52
Documcmazione técnica del comitato repubbblicano per ['industria ^d edilizia
TevHtmecKa.i flonyMemai4nn HoMmeTa no fletiaM npoMbtuMieHHocivi m (npomt/itcTBa CP Cjiobckuh
Dušan Ba h u n , Podva «nje tehnične dokumentacij, za graditev objektov v fonmh upravn h organov (občina - okraj)...... 52-54
Raddoppiamcnto della documcntazione técnica per la constnizion, degli npianti nei fondi degli organi amministra-th'i tcomunc - distretto)
VABoeKHe t6xkh4eck0m AOHyMei taqmm aha ctpomkm oStemoB b 4kjkaí * opraitOB ynpaBJieKMn /"6mnha - paño«/ Peter Pavel K1 a si n c. Gradbeni načrti v Pokrajinskem arhivu Maribor ., ...	54-58
Piani dcll'cdilizia ncll'Arciuvio fcgionalc di Maribor CTpOHTetitKwe npoeKTbi b npKpan k ckom apxwse Mapn5op Peter F i s t e r, Tehniüia dokumentacija - možnosti za izdelavo in uporabnost	58-60
Documentaron' tccniea - le possibilitá per l'claborazionc id aopUcabilitá texhmhechbh aok y m6 ktb i^mh - bo3moihkoctm npon soactbi m npnuennuocrb
Peter K reč i č, Arhitektura, tehnična dokumentacija in Arhitekium, muzej..................................................................................................................................61-62
Architettura, doeumentazione tecn'ca e Museo irchnettonieo ApxmeHTypa, TexHHneCHBH floKyMeHTatiHn h Myáefi epxHTeKTypw
Jovo C-robovšek, Optimalni izbor dokumentacije za raziskovanje stavbne dediščine	...................................... 63-64
Ottima scfclta lella doc umen lazi one per la ricerca de II'e. edita edilizia
Onptv MefltKbiii Bbi&op flOHyMeHTi4MM rar MCCJieflOBeiuin nTpOHTefl-brioro nac.ncflnn
Jelka P i r k o v i i Kocbek, Tehnična dokumentacija - prcblem kolektivne stanovanjski gradnje ................................. 65-66
Decumentazione técnica - ¡1 problem della costruzione colleniva degli allog"i TexKMHecH"fi flokymentbtimn - npoSjieMa Hojuiekt mb noro cipOh. sjinCiBa mmibix aomor Breda M i h e I i č. Kriteriji za :zbor ¡-radbenih spisov s področja stanovanjske gradnje med leti 1955 in 1965	07-68
Criteri pet la scelta degli scritti di edilizia riguardando la ostruzione d'alloggi tra gli a>im 1955 e 1965 HpMTepMM Aflft Bb<6opa eTponTe/i"bHbix arnoa M3 oSnaci 1 cunero CTpoHTe/itcTBB aa rOAbt 195>196i>
■
Tuje iziíuínje o tehnični dokumentaciji - Esperlcnzc stranlcrc iulla documcntazione técnica -Hymoí onuT o TexttH<- ;Kofl flonyMCHTamiM
Vinko Demšar. O ichnicni dokumentaciji v nekateri avstrijski arh isi ;ni icrati .. .....................................¡y..........................69
Sulla documcntazione técnica in alcuna letteratui?. austríaca cegli archi A O t6xkmm6ckc^i AOHyMPKTauMM b onpefletieHHoíi 6bt;ipnCichofi epxMBHCTCKoft titnepaType Alb.rto Pu cc r, O tehnični dokumentaciji v nekateri italijanski arhivističri literuti r.	...	.... 70—"' 1
Sulla documentazione técnica in alcuna letteratura italiana degli archiv o texkmheckoñ aokym6kti^nm b onp6a€nekkoií mt^jimtflkchoii bpxmbmcircmoñ jimtenatype Vladimir Su mer, Informacija o valorizaciji tehnične dokumentacije t So' :tski zvtzi	72-75
Info'mazione sulla valoruzazione della documentazi .nt técnica n Ha liSSR Mkc" ipmairwh o5 otiehhb texhmieckoñ flonymentaunn b Cob6tckom Coiose Vladimir K o I o ša, Problemi popisovanja in izdelave informacijskih pripomočkov za uporaoo tetin.inr. uoKumentacije '
v sovjetskih državnih arh it' ...........................w.............................^j^..... y,...	............................. 76-77
Problemi della registrazione ¿d daborazione degli mezzi d'informazíone peí 1'uso delh documenta z-o ne técnica negli archivi statali sovictici '	. _
nposflembi onwch m npom3boflctba mn4,°puaum0khwx noc6nñ aha lojtmobehhn texhhtechoñ aomymehtbuhtim b cob6tchmx rOCyflBpCTB6HHblX apXMBOX
Ljudmila Bezal j Krevelj. Tehnična dokumentacija kot ststavni del enotnega arhivskega fonda v CSR ..:................... 78—» 1
Dacumcntazionc técnica conu, parte integrante de i ['uniforme - iondo; rchi suco neila Bc-emia texhh4echatt flomymphtaumfl r cocT6Be eflmhkoro bpxmbhoto cbome hcp
Diskusija - Discusión — flmchycchn
Diskusija na posvetovanju Tehn na dokumtntac i kot d< 1 kulturne dediščine........................................................................... 82-86
Discussionc al simposio La documcntazione técnica come parte della tutela cultúrale Ahckhccmh xa coaeiHBKnn TexHHtecHett AOKyMemauMfi kbk «tacrb Hym.TypKoro KawieflHft
Izvleíiil-Estrnttl—PfsiOHB.
Ii."".cčki iz člankov in razprav v Arhivih IX, 1986, 1-2 ...................'........................................'.....................................................................................................................I-Vl
3	ARHIVI IX 1986

Ob posvetovanju
Tehnična dokumenta* a kot del kulturne dedišč ne
Tchn :na dokumentacija že zaradi nekaterih značilnosti, kot jO grafični način posredovanji sporočila, po sebcn format in različne pisne podlage zlasti pa velikih ko, iči n t o v rs t n ega sra d a, vzbuja primerno pozjrnost. ako c sedmi mednarodni arhivski kongres v Moskvi ^72) obravnaval t ud vprašanja arhivov arhitekture fprim. Archivum XXIV.'1974), 54. n:mški arhivski dan pa se je lotil problematike nepisnega arhivskega radiva (Prim.: Der Arehivar 1982/1). Če upoštevamo se obravnavo tehnične dokumentacije na seminarju srb skih arhivistov (Prim.1. Arhivska srada tehnicikog karakterji Sremjki Karlovei 1973) in probleme, s katerimi se "rceujemo v praksi, je bilo dovolj pobuG. da sc teh vprašam lotimo tudi pri nas.
Ko ie letu 1985 sprejelo Arhivsko društvo Slovenije v svoj program tudi obravnavo tehnične dokumentacije, c c osnoval odbor za p /pravo pesvetovarva, k" je izo-:oval strokovni okvir srečanja (obravnava tehnične iokumeniacijc kot arhivskega graaiva, prsebej valoriza-C1|a Tii tematske sklope (tehnična dokumentacija za graditev ob ktov, tehnična in tehnološka dokumentacija v gospodarstvu in druga tehnična dokumentacija: kataster, geodet?ka služba ipd.) naj bi predstavili arhivisti, ustvarjal* in uporabniki tovrstne dokumentacije. Ko sivo že v začetku leia začeli z vabili k sodelovanju, seje od referentov prčakavalo, da obdelajo zlasti organizacija in predmet poslovan/i obravnave iriti'ueije, vrste ~h nične dokumentacije, ki jo hrani, podvajanje te do kumentai.ijp in izdelajo predlog vrednotenja. Za vse predv:denc teme ni bilo mogoče dobiti referentov in •ako kljub prizadevanjem za čimbolj celosten prika'. vprašani tehnične doKumentaeje lahko pogrešamo 'bravnavo nekaterih industrijskih panog (npr, elektronike ali lesne industrije), komunalnih dejavnosti in dcino tudi prometa (posebej žclezmee), pa tudi patentov. Cb ;iecr oosežni obravna/i tehnične dokumentacije za gra-L.ev objektov pa ne bi bila odveč mnenja projektantov a h .ektonskega del.? kot posebej raziienih inštalacij,
Ker ie bilo oosvetovanje usmerjeno v vprašania vredni tenja tehniene dokumentacije, smo vabili bolj ustvar-la ie in upombnike tovrstnega gradiva in manj arhivar, saj vprašanj rokov hranjenj» nismo hoteli načenjati.
osvetovanja. kije bilo v sejni dvorani E 1 Cankarjevega doma v Ljubljani, seje udeležilo 12. novembra okoli osemdeset (dopoldne) oziroma petdeset ljudi (popoidne), nrgi dan pa je bilo kakih šestdeset udeleženeev. Pred-
ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE
tcluii iHi (lokur entacNi kot dol kulturne (1(m1LŠ( ine
VABI NA POSVFTO/ANJE
CANK4PJr:V DOM JVOiiANA E1
4
ARHIVI IX 1986
njaerii so po udeležbi arhivisti, mutij je bile arhivarjev, posebej pa smo pogrešali Ste Ičnejse zastopstvo predstavnikov ustvarjalcev tovrstnega gradiva, delno pa tudi uporabnike" tehnične dokumentacije. Razen pozdrava predsednico arhivskega društva Ivanke Zajc-Ci; :lj i uvodnega razmišljanja dr. Jožeta ¿on t a rja so za posvetovanje pripravljeni teksti s povzetki diskusije vred objav 'eni te. štev ki Arhivov
Kot ilustracija temu, o čemer je tekla beseda, so bile v dvorani E 1 podstavljene različne vrste tehnične aoku-mentacne. Nu desetih panojih in v treh vitrinah zajet izbor rii fr l n i reprezentativen, n i r zajel vseh vrst tehnične dokumentaciji, pa tudi ni soočil v vsej razsežnosti starega (kar že hrani; arh' i) z novim, ki šele v vel cm obsegu nastaja. 2clel pa jc pukazati vsaj del tega.
Tako so bjli predstavljeni kartografski izdelki (starejši delo Ivana Sclanr in novejši delo geodetske uprave), tehnična dokumentae. i cestnega n železniškega prometa, vodopr /ne zadeve iz sredine 19. stoletja, novejša tehnična dokumentacija elektrogospodarstva, načrti strojev tobačne tovarne iz prejšnjega stoletja in ob njih možnosti uporabe mikrofilma, ter z nekaj primeri še tehnična dokumenti ja za graditev objektov. Ta kratek prikaz jc
vključeval še tehnične doku men ta cjo v gozdarstvu iz druge poloviec 19. stoletja in sto let starejšo tovrstno dokumentacijo v rudarstvu. Primer naraščanja obsega tehnične dokumentacije pa jc ilustrirala gradbeni, zadevi, iz konca prejšnjega stoletja v m nerjav s sodobnimi načrti poslopja, ki so desetkrat zajetnejši kot pol stoletja prej.
Priložnostno razstavo, ki je ikovno spremljala posvetovanje, so z gradivom iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Arhiva SR Slovenije ter nekaterih ustvarjalcev pripravili člani odbora za p pravo posvetovanja s sodelavci. Dci razstavi enega gradiva je uporabljen tuoi kot likovna Dri loga tej števil1'.. Arhivov.
Tako nam tematsko enotno ubrani Arhivi s t ...idvaj-setimi referati, petimi predstavitvam tu h izkušenj o tehnični dokumentaciji in povzetki diskusije, pri kateri je sodelovalo petnajst udeležencev posvetovanja, prinašajo široko paleto problemov tehmene dokumentni '';e kot dela kulturne dediščine. Čeprav se posveto/amc ni končalo s skoraj že ritualnimi zaključki, pa je b o navzočih dovolj pobud, da-sc nakazane probleme razreri do konca, kriterije valorizacije pa konkretizira. To pa ostaja kot izziv za nase nadaijr rdelo.
članki n razprave
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
6
ARHIVI IX 1986
Li rej ai je in arhiv>-anje teh roc ne dokumentac-je v Titovih zavodih Litostroj
I'ltkosav Zivkovič
Pi obravnavi tehnične dokurncntae;j : kot dela kulturne dediščine moramo izhajati iz družbene vloge določene HZD in njenega pomena za znanost in kulturo naroda. Litostroj nedvomno sodi mco takšne UZD. Proizvodnja "odmh stroiev -ma na Slovenskem več kot stoletno tradicijo Proizvodnja te opreme je bila raztresena po vsej Sloven predvsem pn na Dol.niskem, Goicnjskcm in na ubljanskem področju. Izdelovanje je potekalo na obrtniški način. Lahko rečemo, da seže proizvodnja te opreme v same začetke nastanka fužinarstva na Slovenskem. Ideja, da se ta stoletna tradi -ija, znanje in iikušnjc čimbol. -acionalno izkoristijo, je vznikla že med NOB. Odločitev, da se po vojni zgradi v Ljubljani tovarna za proizvodnjo turb'n n črpalk, kot eden id nosilcev bodoče industi alizacije in elektrifikacije dežele je bila s tem utemeljena. Ob pnčetku obratovanja Litostroja se je uresničila zdruzitev zkusenj, znanja, kadrov in opreme več kot desetih malih obrtnih delavnic za proizvodnjo turbin in črpalk na Slovenskem, Kako je to pomembno, kaže dejstvo, da sta ves nadabni razvoj in rast Litostroja po letu 1947 slonela na lastnem znanju vse dc današnjih d ii. Tc je tun omopočilo, da sCjC Litostroj že 1955. 'eta prvič pojavil na svetovnem tržišču in na tem tržišču uspešno tekmuje z najmočnejšimi svetovnimi proizvajalci strt jnc opreme do dimašnj.h dni. Izvažali smo opremo v ^cč kot neti n sede m deset dežel na vseh petih kontinentih.
Tudi značilnost Litostroja kot arhitektonskega spomenika se kaže v tem, da so pri arhitektonski zasnovi posameznih objektov uporabljani gradbeni konstrukcijski elementi, ki so takrat pomenih novost v gradbeništvu v svetovnem me du. Nekatere od teh gradbenih rešitev so patenti ane pt nas m v tu,i
Izhajajoč iz povedanega je v Litostroju dokaj dobro poskrbljeno za urejanje in arhiviranje tehnične dokumentacije, medtem ko za ostalo arhivske gradivo to ne bi nogli reč.. Skrb zn arhiviranje tehnične dokumentacije temelji delno na zakonski prisili, predvsem kar zadeva dokumentacijo o objektih in strojni opremi, delno pa na ekonomski nuji, kar zadeva tehnične dokumentacijo za proizvodnjo.
Tehnična dokumentacija za gradbene objekte obsega: izvedbene gradbene načrte, načrte clektroinstalaeij, načrte energetskih instalacij, načrte tehnološke opreme in delovni., prostorov. Dokumentac i je delno originalna na p?.vsu, delno pa v kopijah. Vsa dokumentacija se hrani v posebnem arhivu v TOZD za investicije, vzdrževanje, energetiko in transport. Pri tej dokumentaciji jc potrebno poudariti, da se hrani v proicktni organizaciji, pri ob< jnskem upravnem organu in pr. uporabniku - investitorju. Verjetno jc nesmotrno traino hraniti dokumen-tae > na vseh teh mestih, ampak le na enem mestu.
Tehnična dokumentacija osnovnin. sreostev - strojev m naprav, zajema: sestavne načrte, clcktrosheme, sheme mazama, ri-.be rezervnih delov, navodila za obratovanje in garancijske izjave. Tudi ta dokumentacija se hrani v Dosebnem arhivu in sluzi za redno vzdrževanje strojev in naprav.
Tehnična doku men ta< a za prui«.vodnjo strojev in naprav v Litcstrt i naj bsežnejša, saj obsega priM'žno:
^50.000 rijb originalov na pavsu, 300,000 kopij delavmških risb, 200.00^ kosovnic originalov na pavsu, 10.000 seznamov kosovnic originalov na pavju, 1000 internih standaroov LIS ter nad 500.OOu tehnoloških elementov Tehnična dokumentacija za proizvodnjo se izdeluje v posameznih biro i, k. so organizirani glede na proizvodni program. Izdelana dokumentacija se zbira v centralnem arhivu risb, kjer sekontrelira, klasificira po posebnem tehnološkem ključu, r ikrofilma na 35 mm mi krofi 1 m ter razmnožuje v potrebno štc\ 'o kopij za potrebe proizvodnega p, očesa.
Po kopiranju se originali arhivirajo v kovinskm arhivskih omarah po fornian i in rastočih .dent šte ilkah. Pi mikrofilmanju se izdela or^inalna mikrofilmska karLea in dva duplikata. En izvoa upornhljamo kot varnostno mikrofilmsko kartico, ki se hrani v poscbn.h mikrofilmskih omarah v varnostnem arhivu v "-odobno zgrajenem in opremlienem zaklonišču. Drugi izvod mikrofilmske kartice uporabljamo kot delovno kartico in jo pre ~ic i: delovalec risbe ter i o hrar v svojem pri očnem mikrofilmskem arhivu.
Originalno mikrofilmsko kartieo nrammo v posebnih omarah v centralnem arhivu in nam sluii za 1 delavo kopij delavniške doku men tncijc in za nadaljnje duolira nje po potrebi. Z uporabo mikrofilmske kartice za . dela vo kopij delavniške dokumentacije zmanjšujemo frekvence uporabe risb in s tem pooaJjšu :mo njihovo trajnost. Pred mikrofilmanjem se za vsako risbo in kosovnico izpolni še matična kart .a dokumenta (M K D) z vsemi poaatki o risbi oz, kosovnici. Ta kai ca služi za cvi deneo o številu izdelanih risb in kosovnic. Podatke z matične kartice dokumenta pa vnašamo picko terminala v računal' i k n s tem tvorimo banko podatkov o risbah in kosovnicah. Banko podatkov smo p ieli ustvarjati ob koncu leta 1985 ? nakupom novih računalniš' h kapacitet, ki nam omogočajo interaktivno obdelavo tako velike množice podatkov. Vsaka r:sbi. jc v bank. podatkov opredeljena z zapisom s 120 znaki. Do scd„j smo posneli približno 250.000 n ;b na 35 mm mikrofilrr n približno 150.000 kosovnie na 16 mm mikrofilm v obliki mikrofišev.
Kopije delavniške dokumentacije, po katerih se v delavnicah izaelajo posamezni deli strojev in naprav, se pc končanem proizvodnem procesu zbirajo in hnmijo v posebnih dislociranih arhivih. Kopije delavniške dokumentacije se hranijo v mapah po posameznih naročilin oz, sklcni<mih pogodbah in nimajo posebnega gospodarskega pomena, še manj pa kot del kulturne dediš :ine.
S stališča obravnave tehnične dokumentacije kot dela kulturne dediščine moramo po moj .m mnenju upoštevati dejstvo da vsa tehnična dokumcntaci . nima značaja kulturne dediščine, niti posebnega pomena za znanost,
V primeru Litostroja oeenjujem da je za znanost in kulturo slovenskega naroda pomemben le tisti del tehnične dokumentacije, iz katere bo bodočim generacijam omogočen - pogled v:
ARHIVI IX 198b
7
-	CDSioj večsioieine tradicije znuniu in izkušenj pri izdelavi vodr i strojev in druge strojne opreme, na kate-"ih. utemeljena izgradnja Litostroja
-	razvt novin prozvodov in širitev proizvodnega programa temelj ,'čega na lastnem znanji n razvoju,
-	razvojne stopnje, skozi katere je šel Litostroj od proisvajalea ma i, nato s.ednjc velikih . najveeph agregatov vseh vrst vodnih strojev,
-	razve ne stopnja na področju uvajanja nevih tenno-
-	razvojne stopnje pri oblikovanju, avtomatiziran ju m ivi<;u kakovosti proizvodov ter prodor na svetovno tržišče,
-	razvojne stopnj pr. oblikoval □ lastnega stila, ki se rtajbo1' odraža skozi tehnično dokumentacijo,
-	arnitektonski videz in posebnosti tega videza.
To je potrebne poudariti predvsem zato, ker se na dojeni razvojni stopnji izdela množica podobnih proiz-"odov (turbin ali črpalk), ne glede na to, aa kot individualni oroizvodi predstavljajo vsak zase unikat. Enako veD?
tudi za dokumentaeuo zgradb. Ta dokumentacija
' pi skozi čas šte\ ime spremembe zaradi prezidav, dozidav n notranjih sprememb razpcedifve prostorov ob ohranjanja zunanjega arhitektonskega videza.
V ok-iru obravnave trajnega hranjenja tehnične doku-mentae.ie kot dela kulturne dediščine ie potrebno opredeliti vlogo mikrofilma glede na to. da že obstojajo sodobne naprave, s katerimi je možno iz mikrofilma ponovno izdelati original na pavs papirju tudi v barvah Rav-10 tako je potrebno opredeliti vlogo sodobnih raeiod iz-dek- c dokumentacije s pomočjo računalnika (grafično projektiranje in konstruiranje) ter hranjenje tehnične dokumentacije na diskih, optičnih diskih itd.
ZUSAMMENFASSUNG
Ordnung und Areiiivierung der technischen Dokumentation in den Titovi zavodi Litostroj
l'iikcsav Zivkovic
Die Aufbewahrung der teehnisehen Dokumentauon hat nebst der ökonomischen Bedeutung für die Produktion auch die kulturgeschichtliche, die durch das Folgendebestimmt \ rd:
-	di : Tradition der Masel teiindustr im Gebiet Sloweniens.
-	die Analyse der Wichtigkeit von einzelnen Arten der teehnisehen Dokumentation,
-	die Form der teehnisehen Dokumentation (das Ori-' ginal, die Kopie, das Mi irofilm, die Computcrdi ke und bänder u.a.).
-	die Formendauer der technischen Dokumentation,
-	das System der Dokumenta. jnse^identierung, Ordnung und aufbewahrung.
Aufgrund der Analyse werden die R ehtlinien für die Auswahl der Musterdokumentation für die Daueraufbewahrung und die Organisierung der Dokumentation-sgesehäftsführung gegeben. Dabi werden auch die Möglichkeiten in Betracht genommen, die < : Computer-beu rbeitunganb.etet.
Problemi tehnLne dokumentacije v Tovarni aviomofcilov Maribor in Metalni Maribor
Pete* Pavel Klasinc
red obravnavanjem tehnične dokumentacije v aelov-!h orgamzaeijah se moramo seznaniti z osnovnim problemom poJovanja : t hranjevanja te dokumentacije na splošno, i
opravljanju arhivske zunanje službe - terenske službe, arhi ski strokovni delavei ugotavljamo, da je ?rašanie hranjenja arhivskega in dokumentarnega gradiv;* načeloma v vseh deiovnih organizacijah rešeno v dveh generalnih smereh, to je s splošnim in tehničnim arhivom.^
l splošni ARHIV; V njem se hrani arhivsko in dokumentarno gradivo, ki je nisano, risano, filmano, fo-^"rafirano a. kako drugače zap: ;ano gradivo.-1 To vse-■ije seveda tudi določene informacije, ki imajo krajšo ali dul^o uporabno vrednost. Tem splošnim arhivom smo v arhi /ski teoriji in praksi do sedaj posvetili dovolj pozornosti. Aktivno smo in še rešujemo problematiko v zvez z ar\ vskim in dokumentarnim eradivom, ki obsc-ga celoten spektrum vprašanj, od izbire skladišča, opreme za arhivska sklad'^ea opreme za arhiv in dokumen-ta.no gra vo, preko normativne reditve za delovanje hivike službe, do strokovnega usposabljanja deiaveev, ki delajo s tem gradivom ter podobno.4
2. tehnični arhiv: Tematika, ki jo obravnavamo na tem posvetovan. , se nanaša na pioble ne tehničnih arhivov H pa so se razi ino razv: ili v posameznih delovnih organizacijah, vendar načeloma zmeraj be e kot prej omenjeni.
Ta ugotovitev sicer za arhivske strokovne delavce n nova. čeprav se '.edaj tega problema organi- rano loteva mo prvič, ee ne Štejem nekaterih izhodišč tega problema, ki smo jih žc obdelali na posvetovanjih o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih v Radencih ter objavili v publikacijah SODOBNI ARHIVI. Kljub temu pa si moramo o tehničnih arhivih postaviti nekatera vprašanja ter zanje najti tudi primerne odgovore Vprašanje lahko Lazčlenimo:
a)	Zakaj se je tennicnemu arhivu, kakor se ga največkrat imenuje in označuje v delovrh organizacijah, po> sveealo toliko pozornosti?
b)	Zakaj se relativno zgodaj za tehnični arhiv nabavlja sodobna oprema za hranje ie teg? gradiva?
c)	Zakaj so že dokaj zgodaj v teh arhivih dela .judje ki so imeli zadovoljivo strokovno izobrazbo ; . pa so si to ob delu v tehničnem arhivu pridobili''
8
ARHIVI IX 1936
Ko iščemo odgovor na ustavljena vprašanju predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer nastaja tehnična dokumentacija v velikih količinah, bomo dobili naslednje odpovorc:
/ a) Skrb za tehnično dokumentacijo jc bila in je šc v test. povezavi s proizvodmo. Z<i proizvodno pa vemo, da na splošno potrebuje, al. t vsaj morala potrebovati tekočo in ažurirano tehnično dokumentacijo.
b)	Tehnična dokumentacija je v tesn povezavi z določen,m izdelkom, vendar na žalost samo tako dolgo, dokler je ta v proizvodnji. PoznCjC ,)a. ko .zdelek nehajo proiz^ajan, v največ primerih izgub, uporabno vrednost tudi tehnična dokumentacija opuščene proizvodnje določenega izdelka. Taka dokumentacija sc pozneje seveda največkrat tudi zelo hitro uniči.
c)	Nastanek, delovanje in razvoj nekaterih tehničnih arhi »v v posameznih delovnih organizacijah so povezan. tfldi z raz"o>-m posameznih inštitutov v okviru delov.. h organizacij ali v širšem prostoru. Ti inštituti so pij svojem znanstveno-raziskoval nem delu potrebovali tehnične dokumentacijo in so bili analogno temu zainte-re?,liani za pravilno hranjenje in po;! ova nje tehničnih arhivov.
d)	Zarad teh de>tev in mirda še kakšnih seje tehničnemu arhivu namenjala večj; skrb, zanj so se našla tudi kmalu zadostna finančna sredstva. Za tehnični arhiv so se prav zaradi tcgii našli tudi primerno izobraženi ljudje, ki so s svo;,. tli znan s f dob jeaimi izkušnjami ob delu največkrat na obnovi entuziazma doprinesli k boljši organizaciji, opremi, uporabnosti in boljšemu poslovanju tehničnega arhi /a.
Če pogledamo slovensko in jugoslovansko arhivsko zakonodujo, pa moramo ugo*.oviti, da v nobenem od zakonov zakonodajalce nc predvideva nastanka a! obstoja dveh različnih arhivov (arhivskih služb) pri enem ustvarjalcu. Ko smo spi ¿jemali definí, ijo, kaj je tc dokumentarno i kaj arhivsko gradivo, smo mi, kakor tudi ostale republike v Jugoslari. opisali arhivsko dokumentarno (registraturnol gradivo tako da sc v bistvú'de-Fnicija more n mora smiselno uporab'jr ti tud za tehnično, tehnološko, konstrukcijsko, strojno gradbene n drugo dokumentacijo tehnične narave.5
Na ta problem poglejmo tu<li z vi 1ika strukturi .n organice e podatkov, ki jih tehnična dokumentacija vsebuje. Zadrzimo sc za trenutek pri definiciji, da podatki, informad j t n objekti našega opazovanja, na katere se t podatk n informacije nanašajo, predstavljajo tri ločena področja, ki pa so med seboj, ne ozirale se na to, dokaj tesno povezana. Na problem tehnične dokumentacije moramo zato gledati s ".odobnimi očmi n format ijskega Človeka, kajti inlormacija, ki jo vsebujeta arhivsko in dokumentarno gradivo, predstavljata opi:; določene lastnosti entitete (točno aefim ranega objekta opazovanja), ki ;a ta vsebuje v določenem trenutku n v časovnem ob dóbju. Tehnično dokumentacijo bomo torej izenačili z informacijo, ki predstavlja zaradi svojih poilatkov in vsebine novost, t! povečuje naše znanje.
Vrednost tehnične dokumentat jc - informacije - bomo zato oee.v'i z odgovarjajočo vrednostjo /a toliko, kolikor ta nova informacija dejansko poveča naše znanji6
Pri obravnavanju problemov tehničnih arhivov delov-nin orgamzaO se namreč srečujemo, ali t sc vsaj morali srečevati, z enakimi postopki valon.racijc, odbiranja, izločanja in preda n 'a arhivskega grac.va pristojnemu arhivu, kakor je to že relativno dobro rešeno v odnosu med pr tojnim arhivom a splošnimi arh1 i posamezne-
ga ustvarjalca. Kar nam je v veliki meii uspelo v delovnih organizacijah s splošnimi arhivi, smo kot arhivska strokovna služba na področju odnosj ined pristojnim arhivom in tehničnim arhivom v glavnem v celoti odpovedali.
Zelo malo jc primerov, aa tehnični arhiv obvešča ali skupaj s pri stoji m arhi /om pripravlja navodilo (seznam arhi 'skena gra iiva), kakor tut.. seznam dokumentarnega - tehničnega arhiva z roki hranjenja. Tc probleme so v tehničnih arhivih zelo različno reševali, skoraj vedne pa brez /sakc vednosti pristojnega arhiva. S tem so na žaiost tudi uničevali arhivsko gradivo tehničnega jzvoia. ki ga lahko označimo tudi kot kulturno dediščino.
TOVARNA AV TOMOBILOV MARIBOR
Tehnično dokumentacijo Tovarne avtomobilov Mari-Dorj: zaraO' obsiniosti dokumentac i, rj jo tehničn. arhiv hrani, podrobno nemogoče predstav ti. Po izjavah odgovornih v tovarni je ta trenutek tc tehnične dokumentacije okoli 180.000 dokumentov.
V tovarni so pred leti brez vednosti pristojnega arhiva odbrali in izločili veliko količino tehnične dokumentacije, neki j od tc pa „o mikrofilmaH.
Sedaj nas zanima vprašanje, kako so to grad.vo odbi-rali n po kakšnem postopku so postavili določene kriterij' odi raí ja. V glavnem se je za odbiranje odločil vodja tehnične dokumentacije. Ta i odbiranje utemeljeval z nekaterim ki er,j,. 1 ~:r j upošteval naslednic vidike:
1.	zgodovinski razvoj
2.	tehnološki vidik od. ranja
3.	vi j k odbiranja po sklepnih risbah
4.	vi jlk odbiranja z oziram nacelotn zdelek.
Pri valorizaciji tehnične dokumentacije gre v tovarni avtomobilov vb tvu za dve časovni razdouj. v odnosu na ugotavljal tc rokov hranjenja določenegr. načrta oziroma tehnične dokumcntacijc naspioh.
Pr' obdobje obsüga čas od priči tka proizvodnje izdelka in,tako tudi nastanka dokumentacije do konca njegove izdelave, to je do konca akt: -me uporabe tehnične dokumentacije. Drugo obdobic obsega čas, ko sc izdelek ne proizvaja več, imamo pa ohiam;no tehnično dokumentacijo, ki jo imenujemo neaktivno. Ta je največkrat tut . sta dokumentacija, k prej ali sle' popravljena za izločanje.
Iz povedanega jc sicer razvidno, daje tak postopek v Tamu obi.iajcn. I Igotov: pa smo, da je za prv; kamion - tovornjak PIONIR, ki no ga v Tamu začeli delati že leta 1946, možno med tehnično dokumentacijo v arhi u tovarne od nekoar h 1000 do 8.000 načrtov za :de!a-vo tega tovornjaka videti le okoli 500 načrtov, ki so ohranjeni samo na mikrofilmu. Tovarna ie namreč originale ob mikrofdmanju uničila. Vendar jl od teh 500 načrtov nekaj ohranjenih tudi šc v originalu, ker posamezen, morda tuai zelo ma hen del, k ¡e pred 40 leti vgrajen v ij nov prvi tovornjak, proizvajajo še danes. Zato se jc kot aktivna tehnična dokumentacija ohran ' do današnjih dni.
Če pogledamo razdelitev vse tc ogromne količine tehnične dokumcntacijc, k' jo hrani tehnični arhiv tovarne, lahko ugoto\ imo razdeljenost na štir generalni podskupine
L tehnološka dokumentacija, ki vsebuje delovne načrte, načrte priprave dela .pd.,
2. konstrukr' ska dokumcntac-t, ki vsebuje načrte posameznih strojev, delovnih pripomočkov,
ARHIVI IX 198o
9
3.	strojna aokumentacija, ki vsebuje, naerte, po voza re s strojno urec tvijo,
4.	gradbena dokumentacija, ki vsebuje nae.te gradbeni objektov v tovarni.
Tehnična dokumentacija Tovarne avtomot ov Maribor je sodobno opremljena, saj so dclavci tehničnega ar-h a z njo že vrsto let inten ivno ukvarjajo. Z m ;odo-bnejsim poslovanjem tehničnega arhiva, tOje z intenzivno uporabo mikrofilma in računalnikov, dosegajo zanimive uspehe na tem področju. Tovarna je dosegla tako stanje zaiadi tega, ker je k reševanju tc problematike vsa leta ntenzivno pritegovala predstav like pristojnega arhiva.
Rezultat sode'ovanja med pr ;tuj im arhi/om n lo-vamo se kaže v zadnjem času tudi v izrazitem prizadevanju v3ch po združitvi obeh arhivov, splošnega in tehničnega. Narejen' so bili že prvi koraki, izdelana je t >la kla: ifikaeijska struktura za ob? arhiva, ki bosta vključena v Indok eenter tovarne. V perspektivi se bo pokaralo, da je to edina pravilna pot in da morata oba arhi a (splošni in tehnični) na nivoju celotne tovarne delovali kot ena arhivska služba, ki skrbi za arhivsko in dokumentarno grad.vo.
METALNA MARIBOR
Ugotovitve o delu splošnega i tc.hunega arhiva v Tamu vcuajo tue v tej ma, aorski delovni organizaciji.
Tovarna : zaeela delovati v času prve svetovne vojne, nato pa kot Splošna stavbena družba deluje intenzivno med obema vojnama. Zaradi tega , tovarna kmalu predlagala, da pristojni arhiv prevzame tehnično dokumentacijo, ki je nastala od ustanovitve do letu 1945. Pri tej dokumentaciji je b.^o zanimivo, da ta zame nač ..a astaj: nja ni bila obsežna, vendar sc jc zanjo zanimat ■železniški inštitut iz Beograda in jo prod teti brez vedno-Fu pr-tojnega arhiva tudi prevzel in odpeljal v Beograd, 'z Beograda sojo morali na zahtevo pristojnega arhiva ■ n pozneje tu same delovne orgaruzaene vri), i v Maribor. Narejen je bil predpisani prodajno-prevzemni zapisnik.
Ta dokumentacija se danes nahaja v našem arhivu _n je po vsebini, kakor tudi po obliki, zanimiva ne samo za z^odov no Slovenije, ampak celotnega jugoslovanskega prostora. Predhodnica današnje tovai~e jc že med obema vojnama intenzivno gradila predvsem železniške mostove, proizvodne hale ipd.
Danes obsega tehnična dokumentacija gradivo, ki se hra v tovami in je v glavnem nastalo po 'etu 1945. Za to gradiv^ obstojajo v arhivu dc'ovne organizacije seznami s kratkim opisom oziroma vsebino dokumenta. Ob-staia dokumentacija o tem, kai jc bilo v določenem ča-ovneir obdobju uničeno in kaj seje iz tega ohran:'j. Odb'ran,e j11 orav tako poročalo pod voostvom šefa tehničnega arhi/a. Pri določanju rokov hran. i j a posamez-1' dokumentauje pi tojni arhiv ni sodelovat. Take ak-so potekale še v Mu 1975, 1978, 1980 in 1984. Iz ohraniene dokumentacije v odbi^nju je razvidno, da je tisti, ki je gradivo odbirat, za določeno dokumentacijo predp? ¡al, da se mora trajno hraniti. Iz popi_a je razvidno, da gre v glavnem za gradnjo tistih objektov, ki so nastali v Metalni (žerjav v lautnem obratu, hodnik z IcsLva-rci v montažni hali Metalne itd). Izločuj m uničili so >rij'nale od leta 1949 naprej, med katerimi bi nas danes lahko zanimai antenski stolp v ObrenoVcu, 5-tonska prenosnioa v Tovami «Samota Arandjelovae ali dimnik
železarne Sisak iz leta 1951. Iz zapisnika o i~loeitvi originalne telur ene dokumentacije iz leta 1984 ni bilo mogoče ugotoviti, a i jc tovarna pred Izloči t v o in uničenjem tehnične dokumentacije iz ar!., /a to gradivo prej mikrofilmala ali jc gradivo le uničila, čeprav i j v zapisniku stavek »kompletna dokumenta! a jc posneta na mikrofilmski trak in se nahaja v arhivu mikrofilmskega centra tO vami;«. Opraviti imamo S tehnično dokumentacijo, 1 je najtala oo letu 1949 ir ma nekatera tu< arhivsko vrednost, ohranjena pa jc le na mikrofilmu in le delno v o lalu.
Današnja ureditev tehnične dokumentacije je v glavnem razdel nanapriHižr.očiOgencralniiskup i.
Primer:
01-10.000'. hidromehanska opicma (HO), žerjav (Ž), mostov _ ;MO), rezervoar (R), hale (H), razno (RAZ)
11001 -1 5001: transportne naprave
Ko - m med temi števili zmanjka prosnh mest, npr. za opis visokih gradenj, začno na koncu na novo določevati razpone številk.
Prispevek hi b preob1 rcn, če b: naštevali posamezne kategorije arhivskega gradiva in tehnično dokumentacijo; opozoril pa bi na nekaj, kar sc mi zdi primemo za sklep tega prispevka. Rok hranjenji, kakor sta me prepričevala delavca v tehničnem arhivu tevame, je na mreč največkrat določen na zelo dolgo časovno obdol Govorila sta o štiridesetih ali celo sestde->etih letih Metalna hrani svojo dokumentacijo torej zelo dolgo, čeprav jo zakonodaja k temu ne sili. Vendar pa se lastniki njihovih proizvodov (žerjavov, hal, stolpov, sd.). Še po mnogih letih obračajo nanje i željo, dajim posredujejo koi o njihovega proizvoda, ker želijo opra . določene spremembe, rekonstrukcije ali podebno. V tehničnem arhivu sc ^aracii tega sprašuj o ali so dolžni deset, dvajset, tr.deset a. eelo šestdeset let hraniti tehn no dokumentacijo za lastnika svojega proizvoda!
5plo3no
V zvezi s tenmčno dokumentacijo moramo najpi^ej na določenih področjih razjasn osnovne pojme, tako po kheni arhivski delavci, kakor tud' delav , ki delajo v tehničnih arhivih oziroma strokovnjak', k i uslvarajc ali soustvanajo tako tehnično dokumenta^ ¡o. lluzomo bi bilo pričakovati, da sc bomo arhivski strokovni delavci lahko aktivno in uspešno ukvarjali s to nroblematiko, čc pri tem no bomo deležni vsestranske pomoči tistih strokovnjakov, k. to posebno dokumentac 3 ustvarjajo. P avzaprav pa smo tako sode. .vanje uzakonili n pred pisali tuo v zakonu o naravni in kulturni dediščini.7
OPOMBE
1	P.P.Klasine: Zunanja sluiba arhivov v Sloveniji, Arhivsku gradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Ljubljana 1978, str. 59- 79
2	Isti: Zunanja služba v Sloveniji, Arhivist 1977, str. 283--287
3	Zakcn o naravni in kulturni dediščini, Ur. jL SRS, št. 1/81
4	Glej publikacije Sodobni arhivi 83.84, 85,86, Maribor
5	dr. Jcie 2ontar "Varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva v zakonu o naravni in kulturni dedi _ini - s pisebnim ozirom na organizacije združenega dela, Arhivi 81, Maribor 1981, str. 6-22
6	dr. Slavko Tkalee: Struktura i organizacija nodataks. Varai-din 1979, str. 1-11
7	65. ¿'en zakona o naravni i.i kulturni dediSčini tglej opombo 3)
10
ARHIVI IX 1986
ZUSAMMENFASSUNG
Probleme der technischen Dokumentation in der Wapcnfabrik Mari bor und in der Fabrik »Metalna Mari bor
Peter Pavel Klasinc
In den Arbeitsorganisation gibt es grundsatzlich zwei Archivc ■ das allgemeine und dns technische. D'; technischen Archi-.; sind besser entwickelt, haben mehrere Besehäflligten und auch eine moderne Arehivausstattung.
In der Wagen - und Motnrfabrik Maribor enthält die techmschc Dokumentation ungefähr 180.000 Dokumente. D Ausscheidung wurde aufgrund der geschichtlichen Entwicklung durchgeführt, aufgrund des technologischen Aspekts der Aussonderung, der Aussonderung nach den karten Zeichnungen und mit Bejug aufs ge-
samte Erzeugnis. Ein großer Teil des Archivguies isi mi krogefilmt una compute: seh bearbeitet. In i eser Arbeitsorganistion arbeitet man schon an der Organisierung des 'NDOK-Zentrums, das nebst der Bibliothek auch das allgemeine und das technische Archiv umfassen w d.
In »Metalna« Maribor wurde eine größere Zahl der technischen Dokumenten erhalten, die das Archiv übernommen hat, indem die neue Dokumentation teils im Original und teils am Mikrofilm in 60 generali c Gruppen aufgeteilt, aufbewahrt wird Di. langen Aufbewahrungsfristen (40-60 Jahre) ruften Prublerne hervor.
Von der Bewertung des Schriftgutes dachte man nicht nach, wurde aber ziemlicher Teil des Gutes ausgesondert.
Meiner Meinung nach können Probleme hinsichtlich der technischen Dokumentation vor allem durch die enge Zusammcnarbc der Archiv und Facharbeiter gelöst werden, die diese technische Dokumentation schaffen.
Teiinična dokumentär va v delovni organ zaciji Tomos Koper
Maruša Zagradnik
Referat obravnava tehnično dokumentacijo izdelkov, ki jih proizvaja Tomos (motorna kolesa, izvenkrmni motorji, nekateri agregati in stabilni motorji maniših de lovnih prostorn n, motorne žage ...). De "nosi DO Tomos jc namreč:
izdelava sestavnih 1 nademestn h delov za motor,e z notranjim izgorevanjem,
-	izdelava karoserijskih ter ostalih sestavnih in nadomestnih delov programa TOZD, galvaniziran ,
-	konstruiranje, izdelava in vzdrževanje orodij, priprav in pripomočkov, načrtovanje potreb po vseh vrstah orod j,
-	proizvodnja in delna mehanska obdelava vseh vrst odlitkov za potrebe TOZD,
-	montaža finalnih izdelkov, izdelava delov iz plastike, lakiranje,
-	temeljno uporabno in razvoino-raziskovaino delo pri ustvarjanju novil in izboljšavah obstoječih proizvodov, razvoj in uvajanje novih tehnologij in proizvodnih procesov v proi vod njo.
Nekaterih drugih dejavnosti ne navajam, ker niso neposredno vezane na nastanek in uporabo tehniene dokumentac Skupna lastnost izdelkov, kijih proizvaja Tomos ie, da h pogan motor z notrar i m i zgoreva rem dvotaktne i::vedbe in pretežno majhne delovne prostor-
nine (do 80 cm1), razen pri velikih izvenkrmnih motorjih z delovno prostornino do 250 cm3).
Tehnična dokumentacija se del na konstrukcijske n tehnološko dokumentacijo. Konstrukcijsko predstavljajo risbe izdelkov pc zdelkov in r hovih sestav: h delov in jih skupno s kosovnicami zasnujejo in idel 'o v konstrukciji tozda Inšt 'ut.
Konstrukcijske risbe so na pavs papirju, formati so standardni od A 5 do A 0, v nekaterih primerih podaljšani.
Kosovnica je popis sestavnih delov za finalne izdelke, sestave, sklope in podskiope. Kosovnice izdelkov, polizdelkov sestavijo na podlaf i sb i organi zacijs i h predpisov o organ:~ac -»rad i-.delka, tako da nudijo pregled po vgradnih stopnjah n pripadajočih sestav h delih za vpako viš;o vgradno stop: jo. Z dru mi besedami, kosovnica navaja seznam podeh mentov, iz katerih je izdelek sestavljen. Vsaka pozicija, ki je na njej vpisana, ima svojo konstrukcijsko risbo.
Tehnološka dokumentacija je na predpisanih formu-larjih, izpolnjevanje teh formularjev pa je določeno z organizacijskim predpisom. Izdelujejo jo v Tehnično-pripravljalnem področju. Tehn.čno-priprav1 alno področje namreč izdeluje zasnove tehnoloških postopkov
905	ARHIVI IX 1986

m pr c. z vodni h procesov, u pa so raelam, o| sani n D red pisani v nas'cd nji dokumentaciji:
-	lista pomožnega :dclavncga mate ala,
-	tehnološki postopek,
-	normativ materiala,
-	operacijski lisi,
-	operacijski list kontrole,
-	lista orodij-pripomočkov.
Osnovni dokument za posamezno obdelovalno operacijo 7 navedbami poteka dela, potrebnih normativov, ki služi kot osnova za ostalo tehnološko dokumentacijo, je operacijski list. Poslužuje sc ga proizvodna operativa pri izvajanju dela ter tekoča kontrola skupno s stat. itičnim kontrolnim listom. Operacijski listje povezan z naslednjo tehnološko dokumentacijo:
-	tehnološki postopek,
-	lista orodij in pr omočkov,
-	risba izdelka, polizdelka,
-	katalog strojnih delovnih mest,
-	katalog de'ovnih operacij,
-	snemalni list,
-	katalog standardnih orodij in pripomočkov,
-	risbe -,pccialnih orodii, priprav in meril,
-	poročilo o izvršenem preizkusu opcracije
Iz tehnološke dokumentaci"e sta razv .na c—ot i tehnološki postopek in proizvodni proces: material, iz katerega je narejen izdelek (osnov... in pomožni, nonnaii 'i materiala), delovne operni ne (brušenje, struženje, vrtanje ...) n njihov vrstni red, normativ časa, način obdelave, orodja in pripomočki, ki so potrebni pri izdelavi, Pripomočki in tolerance za kontrolo.
Scstavni dcl tehnične dokumentacije sta še dva obrazca, ki podaj ta tehnične podatke o del k ti ,n glavne iačilnosti proi;voda. Tehnični podatki o izdelku so na formularju, ki vsebuje opis vseh tehničnih podatkov izdelka. Vi podatki se vnesejo v določenih merskih enotah, tehnični podatek pa, za katerega se ne vpisuje mera, mora biti opisan v celoti.
Formular Glavne značilnosti proizvoda vsebuje opis posebnih značilnosti določenega izdelka: grobi opis (tu se navajajo okraSKi na izdelku, kje so pritrjeni, razni pripomoči i za vzdrževanje izdelka, razni tehnični pripomočki za varnejše upravljanje z izdelkom ter razni specialni trgovski pogoji i zdel kal, kromiranjc, poliranjc, tabele in sheme (elektroshcme, sheme menjalnika...).
Dobršen del tehnološke dokumentacije predstavljajo
be orodij in p pomočkov. Izdelujejo i v oddelkih Tehnološka priprava proizvodnje in Projektiranje in konstruiranje strojev in naprav, ki sta v sklopu Tehnič-no-pripravljalncga področja. Tu gre za .projektiranje in konstruiranje specialnih orodij, pripomočkov, strojev in naprav, k so potrebni za izdelavo nekega elementa, ki je
redni proizvodnji. Risbe orodij in pripomočkov so kot konstrukcijske risbe izdelkov in polizdelkov izdelane na pavs papiiju, format je standardiziran.
Vsa konstrukcijska in tehnološka dokumentacija tvori i nemoten proizvodni proces neločljivo celoto, ki zahteva urejen in pregleden način hranjenja na enem mestu. Način in mesto arhiv.rmja ousnalov tehnične dokumentacijo urejajo organizacijski predpisi.
K- ■ arhivirania za originalne vse tehnične t.j. kon-truk jske in tehnološke dokumentacije je centralni arhiv tehnične dokumentacije, kije v okviru tozoa Inštitut tn v sklopu katerega sta tudi razmnožcvalnica in mikrofilmski laboratorij.
Namen hranjenja originalov tehnične dokumentacije v centralnem tehničnem arhivu je torej imeti zbrano,
urejeno in hitro d oslu pno dokumentacijo, iz katere lahko v najkrajšem času izdelajo kopije za operativne namene. Kot delovno gradivo služijo izključno kopije.
Za racionalizacijo teh postopkov ter : vamostnn razlogov je v teku presnemavanje tehnične dokumenta« e na mikrofilm. Do sedaj presneta vsa konstrukc ska dokumentacija, v naslednji fazi pa bo posneta še tehnološka. Gradivo snemajo v sedmih izvodih: za varnostni arhiv, za ccntralni tehnični arhiv ter za pet delov ih arhivov po posameznih tozd ' oz. oddelkih.
Način hranjenja tehnične dokumentacije v centralnem tehničnem arhivu je naslednji: konstrukci ske i sbc in risbe orodij in pripomočkov so vložene v odložne omare (viseče). Opremljene so z obešalno glavo, na kate. vpisana koda. Odložene so po zaporedni-i šte/ilkah, te pa' so razporejene po podroc h, tsko da i be enega izdelka ne visijo zaporedno v eni omari, pač pa so razporejene po področjih, kar pomeni, dt 'moramo 'kari v več omarah. Enako velja za risbe orodij in pripomočkov.
Kosovnice so hranjene ločeno od ostale dokumentacije in so po zaporednih številkah odložene v registratorie.
Ostala tehnološka dokumentacija, ki je na formuiar-jih, jc zbrana za vsak izdelek ali polizdelek v mapi tehnoloških postopkov. Predpis določa, da mora imeti mapa trde platnice, patent za spenjanje in format A 4. Odložene so po zaporednih številkah.
Evidence vo<. io v ot ijki kartoteke in siccr:
-	cvidcnco za konstrukcijske risbe,
-	eviderco za tehnološki pojtopek,
-	cvidenco ostalih r .b, t.j. r o oro< in pripomočkov.
Preden se kartoteka formira, vodijo še druge cvidence, ki pa potem, ko jc kartoteka nastavljena, niso več pomembne, so pa osnova za nastavitev kartoteke. To so spremni dokumenti, s katerimi tehnična dokumentacija potuje od mesta nastanka v centralni tehnični arhiv.
Natančno količino gradiva jc glede na specifičnost hranjenja tehnične dokumentacije, težko natančno določiti v tekočih metrih. Približna ocena jc 400 tekočih metrov. Omar za tehnične risbe je v CTA 130, ena omara sprejme približno 1500 risb, kar pomeni, da jih je samo v omarah približno 200.000. Zaradi pomanjkanja prostora hranijo del risb v svitkih. To je v glavnem storno dokumentacija.
Tehnična dokumentacija se namreč glede na razvoj in proizvodnjo deli na aktivno, pasivno, j t orno in tehnično dokumentacijo v osvajar;,j:
-	aktivna je tehnična dokumentacija elementov, ki so v redni proizvodnji,
-	pasivna jc dokumentacija elementov oz. sklopov, ki v danem obdobju niso zajeti v plane proizvodnje,
-	storno dokumentacija je tista, katere ponovljivost v proizvodnji je malo verjetna,
-	konstrukcijska dokumentacija v osvajanju so risbe novih izdelkov oziroma elementov, ki se jih pripravlja za redno proLvodmo.
Enako velja za tehnološko dokumentacijo, ki je se v nastajanju ali v preizkusnem obdobju.
Aktivna, pasivna in storno tehnična dokumentacija, to je vsa tista, kije ali je bila v redni proizvodnji od ustanovitve dalje, je hranjena v centralnem tehničnem arhivu s tem, da pasivna in storno dobita ustrezno oznako (pa livna oz. storno) in to ne glede na to, ali gre za To-mosovc lastne projekte ali za tuje licence. Kriterij za prihod tehnične dokumentacije v CTA je redna proizvodnja. Konstrukcijska in tehnološka dokumentacija v
12
ARHIVI IX 1986
osvajanju prideta v eeniraJni tehnični arhiv, ko preideia v redno proizvodnjo.
Originali tehnične dokumentacije elementov, ki so v preizkusu, so J arhivu TPP (arhiv tehnološke priprave proi -vodnje). Če se pro ekt uveljavi1 r gre v redno proiz vodnjo, pošljejo or' ral v CTA, čc pa ne, dobi nznako »odloženo« in ostane v arhivu tehnološke priprave pro-i^vodnie. Tu jc tore zbirka originalov tehnivne dokumentacije prototipov, ki iz kakršnugakoli vzroka niso b:li reali tirani v redni proizvode ,
Ari iv TPP je eden od delovnih arhivov fotokov j leh n.cne dokumcntae;ic, ki sijih urejajo posamezni to^di in oddelki zaradi znaea. a delu in pogoste rabe te dokumentacije Med temi arhivi je arhiv TPP najpopolnejši. Na-ein hranjenia in odlagan i tehnične dokumentacije tu enosta/ncjiii kot v CTA, pi 'lagojen ie potrebam odaclka, pri čemer ima odločujočo v lopo tur dejstvo, da gre za kopije, kijin laho prepognejo in zlagajo. Konstrukcijsko sbo, nastavni naert in kosovnico odlagajo v mape tehnoloških postopkov skupaj s tehnološko dokumentacijo. Mane tehnoloških postopkov odlagaui po zaporednih številkah, evidenco vonijc v oblik kartoteke.
Še enkrat naj ponovim, v arhivu TPP hranijo kopije teh .ene dokumentacije proi7vodov, ki so v redni proizvodnji in katere orinali so ar li vi rani y. centralnem tehničnem arhivu ter -zbirko originalov tennične dokumentacije1 prototipov, k1 v redi proizvodmi ni; o bi, reali z1 rani. Teh v eentralncm tehničnem arhivu j.
Vrednotenje tehnične dokumentacije Tomosa /arhivskega vidik»
Glede na veliko Količino tehnične dokumentacije, bo pri določanju arhivskega gradiva treba delati izbor. Pri tem e treba poleg tehnične dokumenta' je, ki ie hila ali je v redni proizvodna ijn e v CTA), upošteva" tue ■ do umentacijo prototipov, ki niso bili realizirani v redni orohvodnji. To drugo seveda v precej manjši ai le vzorčni zastopanosti ob pomoči in nasvetu ustvarjalca, Zelo sistematično .n ob upoštevan,u vseh bir.tven, i kriterijev pa bo treba odlirati tehnično dokumentacijo iz CTA.
Za kvaliteten izbor si moramo najprej predočiti, kaj nai bi ta odbrana tehnična dokumentacij predstavljala.
1.	Biti mora prikaz proizvodnje Tomoma:
a)	v Časovnem preseku,
b)	v predstavitvi vseh vrst izdelkov.
2.	Biti mora prikaz .'azvoja:
a)	Tomosovcga lastnega pro. ktiranja in konstruiranja,
b)	Tomosovih lastnih tehnoloških postopkov.
Upoštevati oa jc treba še nekatere druge krite..j--, Ti
so: ustanovitev Tomosa, njegova vloga in pomen za regijo, republiko in državo, število istovrstnih usivarjal-ccv.
Kakor se sliši nenavadno, jc ustanov ev eden oa kriterijev, ki ga p Tomosu ne moremo prezret. glede na to, da je v posebnem poiožaju v primer'" 'i z ostalimi ustvarjalci "saj v nekem časovnem obdobju, Tovarna Tomos jc namreč ena redki i slovenskih tovarn, k je prišla v slop ključne kapitalne graditve,
Leta 1947 je b:' sprejet prv petletni plan razvoja narodnega gospodarstva, s katerim se je načrtoval hi'er gospodarski razvoj Jugoslav.je na vseh gospodarskih po-droèj.n, posebne indust' ie, ki je predstavi,ila osrednje mesto v tem planu (plan kapitalne graditve). Informbiro,
Tehnična Cokumentacija. geodetske Karte (Republiška geodetska uprava)
napake pii ot, i kovanju petletnega plana, sušna leta (i947, 1950, 1952), spremembe cen na svetovnem trgu in zaostajanje kmetijstva so v letu 1950 zahtevali orni tev 5-letnega plana samo na kliučno kapitalno graditev (t.j. samo na razvijanje elektrogospodarstva, stro. .'gradnje, metalurgije). Slovenija je bila v ključni kapitalni graditvi udeležena z majhnim šte lom jbektov (elektrarne, tri železarne, termoelektrarna Šoštanj, tovarna gliniee in aluminija Kidričev^, tovarna celuloze in strojnega papirja Krško, Titan). Leta 1954 je t >a v plan ključne kapitalne ¿rac- ve vki;jčena tudi tovarna motornih koles Tomos v Kopru. Plan ključne kapitalne graditve je pome . 1, da so objikte te gmoitve, vse do leta 1956, ko je bila ključna kapitalna graditev zaključena, planirali infinansira v centralnih državnih organih.
Pomen in vloga Tomosa v ožjem in širšem prostoru
Po dokončni terite lalni ureditvi ob priKljučit i cone B k FLRJ 1954. ieta, seje pokazala potreba, da se za območje, ki je poprej gravitiralo na Trst. razvij: upravno-gospodarski center, ki bi postal središče vsega Slovenskega primerja, Za ta center j bil določen Koper in prestavitev tovarne Tomos iz Sežane v Koperje bil eden od faktorjev za uresničitev tega plana. Ta odločit ;v j: bila torej političnega in gospodarskega pomena, zlast, ker je Slovensko primorje razpolagalo s precejšnjim potenci alom delovne sile, ki je popre, lodila na dnevno delo v Trst (leta 1950 2500 ljudi), po zaprtju meje oktobra 1953 pa jc zaposlovanje nai h uclaveev v Trstu popol noma prenehalo.'Ob ustanovitvi leta 1954 ji b!'o v To-
13	ARHIVI IX 1986

mosu zaposlenih 5 ljudi, že v naslednjem letu 125, trend zaposlovanju pa je v nasledn .i letih strmo naraščal. DO Tomos šteje danes okrog 2600 zaposlenih in je ena na. večjih GZD na obali.
Pomen DO Tomo* za S'ovenijc in Jugoslavijo sovpa da s kriterijem, ki je opredeljen kot število istovrstnih ustvarjalc.v. V slovenskem in jugoslovanskem prostoru je Tomos edini proizvajalec motornih koles, izvenkrm-niii motorjev. nekatc h agref*atov ternajvečji proizvajalec stabilnih motorjev manjših delovnih prostornin in motornih žag.
Vse navedeno govor! vpud vcejemu 'zboru.
t
Zahteva, da mora 1 ti odbrana tehnična dokumentacija prikaz proizvodnje Tomosa v časovnem preseku, se prekrila li dopolnjuje z zahtevo po pr :azu vseh vrst izdelkov.
Proiz/odni; se je začela z izdelovanjem motornih dvokolesnih vozil (mcoedov). Ustanovitev Tomosa je namreč vcana na odločitev vlade, da je potrebno zgraditi tovarno, ki bo sposobna proizvajati motorna vozila, namerna za naše eeste in finančne sposobnosti kupeev. Z razvoiem Tomoma seje proizvodnja širna in osnovnemu ;delku mopedu so se pridruževati še drug programi. Leta 1^70 moped automatie. Prvi prototip iz-enkrmnega motorja je bil izdelan 1958 leta. Programu izvenkrmnih motcriev se je pridiu5il orogram tekmovalnih motorjev v razredu 50 em- (pred nekaj leti je bil ukinjen).
V zadnjih letih se je dejavnost Tomosa razsii la na oroizvednjo samose.>alnih in visokotlačnih črpalk, smučarskih vlečnic, motornih okopalmkov in drufih agregatov za drobno kmetijsko mehanizacijo. Redna proizvodnja motornih ž.ngje stekla leta 1980 in se.\e že obhkova-ia v samostojni program.
o je nekaj osnovn.n proizvodov, pri dejanskem odbiranj ■ bo ta seznam ccveda popolnejši in nekoliko daljši.
Razvoj Tornosovega lastnega projektiranja in konstruiranja ter tehnoloških postopkov in udeležba tuje tehnične dokumentacije v proizvodnji Tomosa
Začetki proizvodnje so temeljih na tuji tehnieni dokumentaciji Db ustanovitvi tovarne tovrstne industrije in izki en vjugoslav ' ' bilo, zato je bila spr jeta odločitev za nakup avstriiske licence Steycr-Daimler-Pueh, Vzporedno z lieenčno proizvodnjo, zlasti pa pc opustitvi lieenee leta 1959, sejc Tomos ti' m:ril v lasten razvoj in konstruiranje lastnih modelov pogonskih motorjev za motorna kolesa, kritne motorje ter agregate. 1962. leta le bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave. sedanji TOZD Institut, katerega osnovna dejavnost :c izpolnjevanje obstoječih programov ter razvojno-razlskovalno delo pri ustvarjanju novih. Vzporedno v
ebnieno pripravljalnem področju razbijajo n dopolnjujejo obstoječe ter uvajajo nove tehnologije in proizvodne proeesev proizvoonjo. Ki;ub močnemu raziskovalnemu poeneialu in veliki udeležbi lastnega znanja v proizvodno, pa Tomos še vedno proi vaja nekatere izdelke po tujih licencah. To so motorne žage, V jih izdeluje po švedski lieenee Hurquarna.
Z italijansko firmo AOME sodeluje Toinos pri razvoju novega itiritaktnega motorja za pogon drobne kmetijske mehanizacije in drug:.h naprav
Sklep
Ob upoštevanju zahteve, da mora Diti odbrana tehnična dokumentacija sistematičen prikaz proizvodnje tako v časovnem preseku kot v predstavit ' vseh vrst izdelkov, bomo torej odbrali:
1)	tehnično dokumentacijo v posameznih časovnih intervalih ne glede na to, da bo s tem prišlav izbor tuja t.j. licenčna tehnična dokumcntaeija. (Primer. Puehova licenca ob ustanovitvi, ki je prika? začetka proizvodnje.).
2)	tehnično dokumentacijo vseh različnih vrst izdelkov (moped, moped - automatie, izvenkrmni motor. . .). S tem zopet zapade v izbor določen del licenčne dokumentacije, vendar tudi tukaj menim, da določei h programov, ki predstavljajo velik delež v pri liffcdnjij ne smemo izpustiti (primer: motorna žaga po lieenei Hus-(juarne).
Zahteva po sistematičnem prikazu konstrukei';kegi; in tehnološkega razvo:a nareku,.: izbor:
1)	Tehnične dokumentacije izdelkov, ki pomenijo v konstrukcijskem ali tehnološkem razvoju pomembno novost (primer mopeu seje z leti razvijal. Vseh modelov m tipov ne mo^mo odbiati. V posvetovanju z ustvanaleem se odločimo za t■ ste, ki z i ,;ka razvoja prinašajo pomembno novost.)
2)	Vso patentno dokumentacijo - Tomon patentira tehnične izboljšave v skladu z zveznim zakonom, vendar zaradi dolgotrajnosti postopka in neurejenega eelo anarhičnega stanja v Zveznem zavodu za patente ne patentira vsega, kar dejansko sodi v tehnične izboljšave, ki zapadejo nod patentiranje. Zato je izbo1" tehnične dokumentacije pod 1. točko silno obeufjivo in zahtevno delo.
Ob tem pa se poraja vrsta dilem.
-	Količina gradiva, ki bi ga v tem primeru moral prevzeti arhiv, je ogromna. V ilustraeijo naj navedem, daje za en sam izdelek potrebno tudi do 5000 ali celo več rirb poleg ostale tehnične dokumenta :ije.
-	Menim, da je smotrno postaviti vprašanje, ali pre vze orieinale (rifbe na pavs panirju) al kop ;(ozalid-ne kopije) tehnične dokumentacije.
Izročitev originalov tehnične dokumentac;: i v roku desetih let od nastanka je po določilih zakona o naravni in kulturni deoišeini ter pruviln1 ,a o odbi anj in Izročanju arhivskega gradiva arhivu za gradivo delovnih organizacij s področja gospodarstva za ustvarjalca nesprejemljiv. S tem bi mu onemogočil nemoten proizvodni proces ter razvojno-raziskovalno delo pri ustvarjanju novih in izbol,šavah obstoječih proizvodov tako v konstrukcijskem kot tehnološkem pogledu.
Za arhiv pomeni prevzem oiigina'ov tehnične dokumentacije, da b moral ohianii način hran_ :c a po ustvar alčevem vzorcu (risbe ločmo od ostale tehnične dokumentar-je, ker je pavs papir zelo krhek in lom!j' /). Tak način hranjenja zahteva veliko prostora, obširne e idenee, zamudno delo z uporabniki.
V primeru, da bi arhiv prevzel o^alidne kopije tehnične dokumentacije, bi bil način hranjenja enostavnejši (konstrukcijska in tehnološki, dokumentacija je zbrana v skupni mapi), kar bi pomenilo, da se vodi enostavnejša i man obširna ev lenca, delo z uporabni ic man' zamudno. fo bi bila za arhiv vsekakor sprt :em!ji' ejša rešitev, vendar s piedpostavko, da so kopije potrjene od ustvarjalca, s čimer janu da so istovetne z sbami na pavs papirju.
14
ARHIVI IX 1986
Na koneu naj omenim Se mnenje in sodbo ustvarjalca. V Tomosu ocenjujejo svojo tehnično dokumentacijo se z drugih vidikov, ki so širši od tistih, kijih predpisuje zakon o naravni in kulturni dediščini. Utemeljujejo, da mora osti.ti trajno ohranjena celotna zbirka tehr.,Sne dokumentacije in to kot ne'oeljiva celota.
Postavr . se tore. trpra. sanje, ali je v primeru Tomosa smotrno prevzeti v arhiv obsežno zbirko tehnične dokumentacije (po izboru) ter s tem podva ati gradivo, K ga bo ustvarjalec v eeloti hranil trajno. Ali ne bi bilo morda primerneje razglasiti celotno zbirko tehnične dokumentacij. Tomosa za arhivsko gradivo s tem, da ostane pri ustvarjalcu.
ZUSAMMENFASSUNG
Technische Dokumentation der Arbeitsorganisation Tomos Köper
ManiSa Zagradnik
Das Referat behandelt die teehnisehe Dokumentation der Erzeugnisse der Arbeitsorganisa:ion Tomos Köper. Die technische Dokumentation wird auf die Konstruk-
uons und Teenno legi edokumentation aufgeteilt. Die Konstruktionsdokumentation umfaßt die Zeichnungen der Erzeugnisse, Halberzeugnisse und ihrer Bestandteile, und die Stückgüter, die technologische Dokumentation stellen die vorgeschriebenen Formulare vor und ist eine Darstellung von teehnologiichcn Verfahren und Produkt ionsprozeßen. Es wird di. gesamte teehi ;ehe Dokumentation der Erzeugnisse aufbewahrt, die regelmäßig produzi, l wurden oder noch immer wrden.
Bei der Bewertung der teehnisehen Dokumentati. n vgn Tguios sollen die folgenden uesichtspunkte n Rüeksieht genommen:
1.	Die ausgelesenc technische Dokumentation muß eine- Darstellung der Produktion von Tomos im Zeit-durchsehnitt sein um muß alle Erzeugnissorten darstellen.
2.	Sic muß eine Darstellung der eigenen Projektierung und technologischen Verfahren von Tomos sein.
Es gibt sehr viel von auf diese Weise ausgelesener technischer Dokumentation (auch im prozentuellen Anteil), darum stellt sieh e Frage, wäre es n cht mehr angebracht. die gesamte Sammlung der teehnisehen Dokumentation von Tornow fürs Arehivgut zu erklären, aber damit, daß sie beim SehafTer bleibt.
Tehnična dokumentacij elektrogospodarskih organizacij
AleKsandra PavšiČ-Milost'
Predstaviti želim tehn "no dokumentae d elektrogospodarstva na primerih delovnih organizacij Soške elektrarne Nova Gorea • podjetj: za oro:zvodr:o in prenos električne energije, Elcktro Primorska - skupnost TOZD za distribucijo električne energije Primorske in njene temeljne organizacije Elektro Gorica.
Že uvodoma moram povedati, da gre pri teh ustvarjalcih predvsem za tehnično dokumentacijo zz graditev objektov in da se ugotovitve precej pokrivajo s tistimi v referatu Braneta Šuštarja, objavljenem v publikaciji Sodobni arhivi R5.
1. Organiziranost in predmet poslovanja
Glavna dejavnost obravnavanih delovnih organizacij je proiz"odnja, prenos in distrhuc a električne energij. Knr «re za dejavnosti posebnega družbenega pomena, se vse tovrstne organi za ei i e v Sloveniji združujeio v SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije (podrobnejšo razdelitev glej v onlo)'). Zarad jptimalne in zanesl /e preskrbe z električno energijo in zaradi menjave električne energije se elektrogospodarski sistem SRS povezuje i elektrogospodarskimi sistemi drugih republik in avtonomnih pokrajin v jugoslovanski elektrogospodarski sistem n kot njegov sestavni, del z elektrogospodarskimi cisten so-sedmi držav.
2, Vrste tehnične dokumentacije Nastajajo:
-	načrti za hidroelektrarne:-
a)	male HE (do 10 MVA),
b)	velike HE (nad 10 MVA),
-	načrti za daljnovode za prenos elekhiene energije,
-	načrti za daljnovode za dishibuti - električne ener-
. je,
-	naerti za RTP (razdelilne transformatorske postaje),
-	naerti za RP (razdelilne postaje),
-	naerti za TP (transformatorske postaje).
3. Podvajanje tehnične dokumentacije in roki hranjenja pri posameznih imetnikih
Kot je splošno znano za tehnično dokumentacijo za graditev objektov, velja tudi za elektroenergetske objekte, da najdemo 'ehnieno dokumenta) -o zanje p i projekti mi organiza iji, invcs.ito 'j, upravnem organu, izvajalski oreanizaeiji in banki.
P roj c ktfoneo rga tiizacije
Vse delovne organizaeije elektrogospodarstva v Sloveniji niso registrirane kot pre iektivne organizai je, pa
ZDRUŽEVANJE DO V SOZD EGS PO DRUŽBE -IEM DOGOVORU IN SAMOUPRAVNFM SPORAZUMU O ZDRUŽITVI \ SOZD EGS JE NASLEDNJE:
>
70 X
X
Cj
a
16
ARHIVI IX 1986
tudi trle, ki najo tak status, nc izdelujejo samo dokumentacije za vse svoje investicije. Zlasti izdelavo večjih projektov poveri o drugim. Najbolj znana projektivna organi :a< a za elektroenergetske objekte v Sloveniji je IBF- Inženirski biro Elektroprojckt Ljubljana. Ta Izdeluje Soškn i elektrarnam ,ehnicno dokumentacijo skoraj za vse invcstieije, delovnima organizacijama Elektro P'imorska in Flektio Gorica pa le za visokonapetostne daljnovode (nad 1000 V).
Zakon o graditvi objektov projektantom ne predpisuje rosa hranjenja, dejansko stanje pa jc konkretno pri IBE nasl idnje1.
-	tehni na dokumentac a mlajša od 20 let jc ohranjena kompletno in sicer originali (matrice) ter takoimeno-van. arhivski. ivooi (kop1 e),
-	projekti Rtarcj?' od 20 let niso ohranjeni v celoti.
Investitorji
Zakon o graditvi objektov določa, da mota investitor oz, organ ali organizacija, na katero jc prenešena pravica uporabe objektov, ves čas tra>nja objekta hraniti tehnično dckumcntaeijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, po kateri! c bil o^ekt zgraji n.
Vse tri obravnavane organizacije imajo za svoje povojne investicije ohranjene kompletno tehnično dokumentacijo, problem pa jc z načrti objektov, ki so bili zgrajen pred drugo svetovno vojno. Italijanska država jim namreč ni izročila originalne tehnične dokumentacije obiektov, ki so bili :groicni v času njene oblasti na našem ozemlje. Zjrad potreb vzdrževanja so naši uporaO' niki objektov zato izdelali tako imenovane načrte delovanj (posneto stanje)
Upravni organi
Zakon o grai itvi ob'cktov določa, da vdajata gradbena dovoljenja za elektroenergetske objekte deloma občinski deloma republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo in sicer občinski upravni organ za HE z mo. o do I MVA, dai novode napetosti dc 20 kV in transformatorske postaje na tak daljnovodih, rcpubl šl upravn organ za pa elektroenergetske objekte nad tema mejama.
L pravil organ, ki izcia gradbeno dovoljenje, mora pc določbah zakona o graditvi objektov hraniti proickt za pridobitev gradbenega dovoljenja, n^ podlagi katerega je dovoljenje izdal, vsaj 10 let po izdaji teg-i dovoljenja. Dc.ansko stanje ohran cnosii pa : naslednje:
-	republiški komite za industruo m gradbeništvo še vedno hrani vse proiektc za prii obitev gradben "ga aovo-ljcr 'a od leta 1964 dalje, projekte, ki so nasta pred tem datumom, pa so izročili Arhivu SR Slovenije,
-	tudi občinski upravni organi, pristojni za gradbeništvo v občinah Ajdovščina, Nova Gorica Tolmin imajo ohranjene vse gradbene zadeve od leta 1955 oziroma 1962, starejše gradivo pa jc že v Pokr«)ir.skcm arhivu v Novi Gorici.
Izvaja h ke orga niza cije
Izvajalske organizacijo za elektroenergetske objekte so rarna gradbena iir elektromontažna pod,ctja Ta zaradi potreb oela dobijo svoj izvod projekta za izvedbo in ga zarad morebitnih reklamacij hra"ijo Se nekka. let, odvisno od lastne odločitve, kajti zakon o graditvi objektov um roka hran en ne predpisuje.
Banke
Banke dob.,o izvod tcnmčnc dokumentacije tprr cki za pridobitev gradbenega dovoljenja) ob odobravanju kicditov. P elektroenergetskih objektih pride to pri investicijah, ki sc financirajo iz take,imenovanih energetskih sredstev (združena sredstva elektrogospodarstva Slovenije). Iz teh sredrtev se financirajo vse novogiadr^ včasih tudi veqe adaptacije. Pri Ljubljansk banki je praksa taka, da vrnejo tehnično dokumentaei. nvfcstl-torju, čim jc zadeva rešena
4. Predlog vrednotenja tehnične dokumentacije za potrebe znanosti in kulture
Doioeiti jc potrebno zlasti naslednje:
a)	al ma lastnost, irhivskcga gradúa tehnična dokumentacija vseh elektroenergetskih objektov, ali jc potrebno med i mi napra i i izbor in po kakšr.h kf eri-jih,
b)	kateri del tehnične dokumentacije posameznega elektroenergetskega ob> kta (kateri projekt) ima lastnosti arhivskega gradiva,
c)	od katerega imeti, ia tehnične dokumentacije elektroenergetskih objektov na; l . prevzemali arhivsko gradivo.
K točki a)
Treba jc ugotoviti, koliko so pn clcktroencrgcisk h objektih pnsotm tipski prr ckti, koliko je pojav nekega o^ickta vplival na življenj n delo y nekem kraju, ko'ik-šen poseg v prostor : predstavljala njegova gradnja itd.
Po izjavah strokovnjakov projektivnih organizacij in investitorje v'so tipski le načrt ;ransformatorskih por.taj in drogov pn daljnovodih, ostali projekti ne, so pa vendar med njimi preccjsnjc podobnosti. Glede na te bi verjetno kazalo odb-ati kot arhivsko ¿rad o tehnične dckumcntaeijo vseh velikih hidroelektrarn in visokonapetostnih dal. iovodov ter tipske pro^kte transformatorskih postaj, med ostalimi objekti pa napraviti izbor. Število m razporeditev objektov pa bu moč videti v kartah clcktiiJncgu omrežja.
K. točki b)
Po določbah zakona o gra< tvi objektov obsega tehnična dokumentacua več projektov in niecr:
-	proiek, za pridobitev gradbenega dovoljenja (tehnična dokumentacija, k jlede na vrsto objekta obsega enega ali več projektov oz, delov: projekt gradbenega dela objekta, proiekt naoeljav, naprav in'opreme in re-kapitulaeijo vseh strojkov gradnje objekta),
-	projekt za razpis (vsebuje načrte, detajle, opise del ter ponudb:ne in izvedbene pogoje, ki so potrebni za izdelavo ponudbe),
-	projekt za izvedbo (ie d roje k t za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen : podrobm načiti, na poo-lagi katerih sc gradi objekt),
-	proickt izvedenih del (obsega prikaz vseh morebitnih sprememb v vseh de "i projekta za izvedbo),
-	projekt za etažne lastnike (jc izvleček iz projekta -z-^edenih del za posamezne dele stavbe).
Pn elektroenergetski ob ck h seskoraj vedno izdelajo vsi prvi štirje projekti, lc pri malih objektih (male HE, TP, pd.l sc večkrat združ ta projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo.
ARHIV] IX 1936
17
11 gotovi li je potrebno, kateri od zgoraj navedenih projektov vsebuje kot zgodovinski v dovolj podatkov za potrebe različnih strok (arhitektura, gradbeništvo, elektrotehnika, etnologija, ekologija ...).
Mnenja posameznih strokovnjakov so različna, zlasti med elektrotehniki, ki hi jih ta dokumentacija zanimala z	razvoja tehnike in tehnologije. Ob picdpostav-
fci, da bomo arhivi prevzemali tudi tehnično dokumentacijo električne industrije, katere izdelki tudi sestavljajo nek clcktroenergctsl objSkt, pa 1 se vendarle dalo zaključiti, da bi za' potrebe 10 vrstni h raziskav zadoščal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. V njem bi našli dovolj podatkov za svoje raziskave tudi arhitekti in gradbeniki (prvi z oh kovnega vit isa, druj v zvcti s starko in izbiro tip? konstrukcije) pa tuo strokovni delavci zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine (zanje so clcktrocnergetsk objekti lan nuvi kot tehnični ah etnološki spomeniki, za naravovarstvenikc pa kot pcseg v prostor).
Res c sicer, da le projekt izvedenih uel kaže dejanske stanje objekta- dejstvo pa je tudi, da je treba vse večje spremembe, ki nastanejo med gradnjo, predložiti upravnemu organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in se sprememba vnese tudi v proickt za pridobitev gradbenega dovoljenj-i. Poleg tega pr< :kt izvedenih del, ki nastane po zaključnih delih m ookončen, ampak se kasneje ob vzdrževalnih delih po potrebi spreminja - nastajajo tako imenovani izvršilni načrti.
¿a potrebe znanosti in kulture naj bi torej zadostoval u ojekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Morda pf bi bilo vendarle dobi o odbra.i kot arhivsko gradr o še po en primer kompletne tehnične dokumentacije za vsako vrsto clcktrocncrgcts). h objektov (izbere.,., naj se objel pri kater i je nastalo med gradnio največ sprememb).
* K točki c)
Brez dileme lahko izločimo hanke in izvajalske orga-nizaeiie kot potencialne kandidate, od katerih naj bi prevzemali tehnično dokumentacijo elektroenergetskih objektov:
-	banke imajo le izvod tehnične dokumentacije za obji ktc, ki -,c gradijo s pomočjo kredi ov, polet tega pa to dokumentacijo razmeroma hitro vrnejo investitorju,
-	izvajalskih organizacij je zlasti pri velikih obiektih vel'*ko, poleg tega pa hran i ¡o le projekt za izvedbo, pa še tega ne vedno v celoti, ampak le uel, ki se nanaša na njihova opravila; poleg tega projet za izvcabo nima priloženega lokacijskega dovoljenja in vseh potrebnih soglasij.
Odločiti se jc treba torej med projektantom, investitorjem in upravi in organom.
Prednost prevzemanja arhivskega gradiva od projektanta bi bila morda ta, da bi pri najbolj znanem projektantu elektroenergetskih objektov v Sloveniji (1BE) ¡m< i na razpolago tehnično dokumentacijo za vse večje elektroenergetske objekte v Slovcn in 1 b lazj ,zbor ti-I <n. primerov, seveda le med mlajšimi objekti, ka," tehni nc dokumentacije, starejše od 20 let, nimajo kompletno ohranjene.
Upravni oigani hranijo projcklc za pridobitev gradbenega dovoljenja zn območja posameznih družbcnopoli-t nih skupnosti. Vemo pa, da se zaradi zahtev zakonodaje projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za elektroenergetske objekte hranijo delno pri občinsk i delno pri republiškem upravnem organi n bi )C v primeru prevzemanja tega gradiva od le-teh tehnična doku-
mentacija elektroenergetskih objektov za območje posa iTiezmn občin nc hranila na enem mestu.
V primeru prevzemanja tehnične dokumentacije od investitorja oz. upravljalen objekta bi se tehnična doku-mcntac, i. ki ima lastnosti arhivskega gradi /a za celotno omrežje ene občine zbir ila na enem mestu Na ta način bi biia rar:skovaleu na voljo vsa dokumcntaeija o gradnji nekega objekta skupaj (dokumcntaeija o predhodnih denh, investieiisl program, loka-nska dokumentacij, lehtiična dokumentacija), kar bi b. o zanj Še najbolj praktično.
OPOMBF
1)	Tehnična dokumentacija v slalni zbirki čokumeniarneKa gradiva delovnih or?ianizaeij Soške elektrarne Nova Goriea, Elckiro Primorska Nova Gonea in Elekiro Gotiea Nova Gol,ca
2)	Zakon o gradil vi objsk<ov (Uradni i'si SRS. št. 34/81)
3)	Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prosi o r (Uradni lisi SRi. št. I8'84j
4)	Jože Subie: Samoupravna in poulovna organizacija elek-ir^gospodarsiva Slovenije (Maribor, januar 1985)
5)	IJsinc informacije sirokovnih delavccv v naslednjih organizacijah:
-	SoSke elektrarne No in Goriea
-	Elektro frimoiska Nova Gor:"ca
-	Elektro Goriea Nova Gorica
-	1UF - Inženirski biro F.lckiroprojckt Ljubljana
-	Republiški komile za industrijo in gradbeništvo Ljubljana
-	Občina Ajdovščina, Občina Nova Goriea in Občina Tolmin
-	Ljubljanska hanka - Temeljna bamca T lova Goriea
-	Zavod ia var.iivo naravne in kulturne dediščine Goriea Nova Goriea
-	SGl' 1'rimorje Ajdovščina
ZUSAMMENFASSUNG
Dk- technische Domemation
der elcktrnwirtschaftlichen Organisation
Aleksatuira PavSiC Mi los!
Bei den clektrowilschaftlichcn Organisationen entsteht vor allem die technische Dokumentation Pur den Bau der elcktrocncrgctisehcn Objekte (Kraftwerke, Fernleitungen, Transformatoren), doch sie ist n.eht . n ganzen als \rchivgut annehmbar. Es sollte uic technische Dokumentation von allen großen Hydro-Kraftwerken, Hochspan nungsfcinleitungcn und Typprojekten der Transformatoren staujntn ausgesondert, indem zwischen anderen Objekten die Auslese gemacht werden sollte. Die Anzahl und Anordnung der Objekte wird an den Karten clckti sehen Netzes ersieht!ich.
Es sollen die Projekte fürs Baucrlaubnisgcwinncn und je ein Komplett der technischen Dokumcntai ion für jede Art von clcktrocnergct:schcn Objekten ausgelesen. Durch die Übernahme dieser Dokumcntai on vom Projektanten würde die Auslese der Typialle leichter gemacht, während im Falle der Übernahme ven der Verwaltung (Gemeinde - oder Republik) die technische Dokumentation fürs Gebiet einer Gcmcind nicht auf einer Stelle aulbcwahn würde. Nur mit der 1 Ibcrnahmc vom Investitor oder Objek(verwender würde die technische Dokumentär auf einer Stelle gesammelt, wo auch c ic Dokumentation ÜDcr die vorangehenden Werke, das In-vcsjtionsprogram und Lokationsdokumcntat n wären.
8
ARHIVI IX 1986
1 ehnk la dokumentacija PT ' telekomunika* ski!i naprav in omrežij
Ivan V'se ni k
Splošna tehnična dokumentacija mselja je nedvomno arhiv, brez katerega si že pred stolel n bilo mogoče predstavljati sistematičnega in smotrnega ureianju komunalnega gospodarstvu nekega kraia Obl i<a le doku-mentacie se je seveda spreminjala in je postil hi vse bolj zahtevna tako, da io v velikih razv 'h eentri uspešno ob vladi.. :jo !e z uporabo najsodobnejših tehničnih sredstev in velikega štcila strokovnega kadra. Veliko napako delamo ko tak arhiv obravnavamo statistično in mu prisojamo le pomen zbiranja in hranjenja teh dokumentov, Tehnična dokumentacija je nasprotno izredno živo gradivo, katerega polno vrednost zaznamo šele takrat, ko ga pra dno uporabljamo.
Tchmena dokumentacija telekomunikacij:.^ih naprav oziroma omrežij vsebuje.
-	dokumentae.j d za pi prav ilna dela,
-	investicij ki program,
-	idejne proicklt n projekte za i vod bo,
-	vsa potrebna -.oglarja in dovoljenja,
-	izvršilno tehnično dokumentacijo.
Z ozirem na raznolikost telekomun kacijir-.ih naprav ločimo tehnično dokumentacijo za.
1)	krajevna Kabelska omrežja,
2)	razvodnfi kabelska omrežja,
1) medkrajevna in mednarodna kabelsku omrežja,
4)	nadzemna omrežja.
5)	visokol'rekvcnene naprave,
6)	radio - relejne naprave,
*?) telegrafske centrale in naprave, naprave za prenos podatkov,
9)	krajevne in medkrajevne telefonske centrale,
10)	elektroenergetske, strojne ter klimatske naprave,
11)	term ialnc naprave.
VsAa od leh naprav oziroma omrežij zahteva posebno tehnično dokumentarno v skladu s tehnik mi predpisi Skupnosti jugoslovanskih PTT. Projektna tehnična dokumentacija »notranjih« lelekomu kaeijs* h naprav se od izvedbene dokumentacije običajno bistveno ne razlikuje. Zaradi navedenega je večkrat projekt za izvedbo uiui že izvedbena dokumentacija. V p meru sprememb se le dopolni projektivna dokumentacija. Za tele-komunikae,. ;ka omrežja pa se obvezr.o izdela poleg pro jeklnc še posebna izvršilna tehnična dokumentacija (si-tuaeijski načrt IJ000 shematski načrti ter rezultati električnih meri ev). Ažur;ranje tehnične dokumentacije je eden ou osnovnih pogojev za uspešnost uporabljivosti vseh dokumentacij. Trenutno izdelujemo tehnično do-kumentae jo v treh izvo' h (in mat ee), od katere je en izvod v operativni službi, drugi izvod v tehnični službi za dokumentae o, Iret1' pa je arhivski
PTT sistem kol celota pa ie sistem za transformacijo i prenos informacij in je eden od bistvenih infrast/uk turnih elementov vsake družbe. Od njega se danes bol« kol kdaj koli prej zahteva hitro, natančne ¡n kakovostno opravljanje vseh storitev. Zato se tudL na icm področju naglo uvr javljata informatika a kibernet ika, s pomočjo katerih v svetu izgrajujejo informacijske sisteme, ki preraščajo državne meje in sc preko satelitov povezujejo v svetovni informacijski sistem, Srcostva, ki omogočajo širok razmah informatike, pa se stalno izpopolnjujejo.
V	razv fh državah delujejo z nmsodoDneišo tehnologije podprti PTT itormaer ;ki sistemi, k. so po,",osto tud nosile razvoja info.matike v državi. Meja med PTT deja .'nofljc kot noiileem in formacij skesa sistema tzgmja, ker vse naloge prevzema informacijski sistem ali Dolje povedano, celotna PTT dejavnost se dviga na nivo raeunali^ko podprtega informacijskega sistema. PTT informacijski sistem Slovenije je odprt in dinamičen sistem, ki se lahko povezuie 7 drugimi informacij sitni sistem v republiki in državi. Posamezne aktivnosti so zdruzenc v p; tih podsistemi,!.
a)	KM P lil* - podsistem za obdelavo informacij o PTT uporabniku in PTT kapacitetah,
b)	FIRP1S - poti"islem za obdelavo informacij o finančno-račun o1'odsk cm paJovaniu,
e) KOSPIS - podsistem za obdelavo informacij o PTT delavcih OD, statist,ki,
d) TELP1S- podsistem za obdelavo informacij o telekomunikacijskih sistemih,
c)	DENP1S ■ podsistem za obdelavo informacij n de-narno-finančnem poslovanju.
V	sedanj "ačunalniško voden podatketni baz. PTT mlormaeiiskega sistema je usklaciišeeniii 2 . 10* znakov. V naslednjih desetih letin bo povprečno vsako leto baza narasla za 1,5 I0F znakov Mikrofilm e eden najbolj skronim i pa ludi eden najcenejših nosilcev podatkov naše debe. Mikrofilmska tehnologija je integralni del skoraj vsakega večjega informaetiskega sistema v svetu. Na 1 cm2 mikrofilma lahko kamera zapiše do 150 000 znakov, po manj sevalno razmerje pa gre do 200:1. Mikrofilm se je zelo uveljavil v dokumentaciji in arhivu Direkten raeunalnišl i izhod na mikrofilm pa ga je uve-'jav'! tudi kol zelo uporabnega nosilca živih informacij. PTT Slove; je ga delno ze uporab'ja, popolna n organi-
7 Con.i-iii.jcc in ttoroiito
Tehnična dokumentacija: Ivan Se lan, ¡'uriViču i rcUcfiu zemljevid Kranj z Gorenjsko in KoroSko, 1954 (Zgodovinski arhiv Ljubljana - ZAL, fond l. Selan)
19	ARHIVI IX 1986

zirana uporaba mikrofilmsKe tennoiopije paje predvidc-na v cbdobiu 1990-2000, kot sestavni del PTT informa-CLjSke^a sistema (7a obstoječe 1 nove telekomunikacijske naprave in omrežja; za PTT delovno doku men taci ->, za PTT arhiv). Ves obstoječi arhiv bo posnet na mikrofilmski trak, na papirju se bodo hranili le dokumen zgodovinske vrednosti.
Sklep
1)	Pred snemanjem na mikrofilm bo potrebno pregledati in ugotovil pra' ilnos'. tchn.éne dokumentac. e. Prav rako bo pravilnost navedenih podatkov potrebna za predvideni orenos na računalnik.
2)	Stalno ažur anie podatkov na računalniku oziroma mikrofilmu.
3)	Definirati bo potrebno prostorsko razlune lokacije za hranjenje tehnične dokumentacije (potres, vojna itd.).
4)	Vzdrzcvati podatke o potrjenih pre ektih še neiz-"Cdciiih telekomunikacijskih omrežij in napram, ki bi mogli zajemati vse vrste posegov - zazidalnih in ureditvenih. Vsi ti projekti bi morali biti vrisani v geodetske karte mesta naselij z ustrezno označitvijo (za omrc-žj').
5)	Ker je vsa obstoječa tehnična dokumentacija hranjeno na kla Sen način, zahteva ogromno prostora ter prceej časa za iskanje po»rebnih poda t ko v. Zato je nujno Čimprej mačeti realizirati prenos pndatkov tehnične dokumenta je na računalnik oziroma mikrofilm.
ZUSAMMENFASSUNG
Die technische Dokumentation der PI T-Tclckommunikationsanlagen und -netze
Ivan U.scnik
Das Referat behandelt die Problematik der technischen Dokumentation der PTT - Telekommunikation^^anlagen und netze, Die technische Dokumentation wird aufgrund der Vorschriften der Gemeinschaft derju-g< isla wischen PTT - Organisationen ausgearbeitet. Da die gesamte bestehende Dokumentation auf die klassehe Wc;sc ausgearbeitet und lufbewart wird, st es notwendig, möglichst bald die.Übertragung der Dokumen taiioLisdatcn an den Mikrofilm und Computer als Bestandteil des PTT -Informationssystem zu realis eren. Es ist nötig, besondere Aufmerksamkeit dem Ajouriercn der technischen Dokumentati n und ihrer geeigneten Raurilokation zu widmen.
Kratek oris razvo a cestne slu~be v Sloveniji i problem tehnične dokumentacije
Brane Kozina
>
chmčna dokumentacija cest, cestnega omrežja in vzdrževan a le-tegi e nedvomno rednega pomena, ne samo za Mudi. ki delajo ne tem področju, pač pa za precej siiše področje Človekovega delova .ja. Ob1 ika tc dokumentacije je seveda zgodovinsko pogojena in je danes Postala ze tako zahtevna, pa obenem tud ako zapletena. di iojc ob nepoznavanju celotnega razvoja težko ob
viadovati.
Namen mojega referata je predvsem pokazali kratek razvo, ;cstnega omrežja pa seveda zakonske podlage in predp' e, ki so narekovali med drugim tudi nastajanje in ohranjanje tehnične dokumentacije.
Gradnjo in vzdrževanje cest so v zgodovini neprestano spremljale raznovrstne gonilne in za, iralnc sile, Vrsta tal, oodnebne razmere in zemljepisna obUkovanost pokrajine je prvi, strInc prisotni naravni faktor, ki ie nakazoval prometne smeri od prazgodovinske dobe pa do danes, Drugj tak faktorje človek s svojimi.verskimi obču-tj; družbenimi odnosi ter gosoodarskimi in vojaškimi težnjam' Cesta je človeku pomenila življenje in v najširšem pomenu besede je stara prav toliko kot Človek.
Prve stopinje nekdanjega človeka, prastare tovorne ceste, utrjena uirska in keltska pota ter kasnejše tirne in ostale rimske ccnc, obnovljene srednjeveške ceste - vse to so razvojne stopnje, 1< so p peliale do sodobne hitre eeste,
Ovirajoče sile (carine, zaporne mitnice, cest ne, mostnine, pr-i ta usmeritev prometa na slabša pota. obvezno skladiščenje blaga) so vee sto let,, o rale razvoj cest. Velik udarce so že zgrajenim cestam na Slovenskem zadali Turki, pa tudi Napoleonove celinska zapora je prometu v Sloveniji naredila precej škode. V 19. stoletju je razvoj cest zavrla železnica, ki, e lahko prevzemala masovne tovore in je bila hitrejša od cest.
Na slovenskem ozemlju so se že od nekda kri::ale prometne poti. V prazgodovinski dobi je znana t.i. an-tarska pot, dobro poznamo danes v Sloveniji rimske ceste, poznamo tudi cestno povezavo v s.ednjem veku. 2 razmahom trgovine v 16. stoletju se tudi pri nas odpirajo nove poti. Večjo skrb je začela dun jjska vlada posvečati cestam ponovno v začetku 18 stoletja, ko postaneta Trst in Reka svobodni pristanišči. V začetku 19 stoletia so ceste služile predvsem vojaŠim interesom (Napoleon) in Šele v 2. polovici 19. stoletja ->o se na Kranjskem lotili širšegč popravila cest, kljub temu, da :e tedaj orecejšen del tovora prešel na železnico. Nastanek, grednja ter obstoj cest in mostov, upraviia c ;n vzdrževan c le-tch, pa s tem povezani pravni in piemoženjski odnosi - vse to je zahtevalo, da seje bob likov? I a cestna služba. Ne bom se sedaj ustavljal pri starih (grških, kitajskih, rimskih, srednjeveških ...) službah, pač oa bom na kratko om< nil le razvoj cestne služb" v Sloveniji.
20
ARHIVI IX 1986
Po rarpadli nekdanje Avstrije leta 1918 je prevzela Narodna vlada v L,ubr,mi ^ svojo oblast in uoravo vse slovensko ozemlje m s tem tudi tedanje cestno omrežje, za katero je skrbel uddelek za javna dela. Kasneje je bila ustanovljena gradbena direkcija v Ljubljani, ki je prevzela vse posle bivšega oddelka za javna dela
Zakonodaja iz leta 1919-1932 (zakon u državnih cesta! in zakon o samoupravnih eestah)je ustvarila osnovo za upravno ureditev javnih eest. V obdobiu gospodarske knic so cestna gradbena ciela predstavljala uajpi. merm "še sredstvo za omejevanje brezposelnosti.
V	obdobju 1945- 1957 je doživela ccstna služb? številne organizacijske spremembe. Po osvoboditvi je vodila službo direkcija eest pri Ministrstvu zs gradnje s poaroe-nimi organi, ki imeli:
-	okrožni OOF Ljubljana - oddelek za ';radnje - odsek za ceste, izpostava eest - Kranj, Ljubljana. Novo mesto,
-	okrožni OOF Maribor - oddelek za gradnje - odsek za eeste, izpostava eest - Celje, Maribor, Ptuj. Ljutomer.
' Direkejrja eest pri Ministrstvu za gradnje jc upravljala ceste:
ij reda- 525 km
II.	reda - 2258 km
III.	reda- 1623 km
skupaj 4406 km
Denar za eeste je prispeval OO F-gradbeni odbor.
Leta 194& se cirekeija eest pri M- istrstvu /a graenje preosnu": v glavno upravo za eeste, a še vedno pod Ministrstvom za gradnje. Glavna uprava za eeste je imela na terenu uprave zr ceste (Ljubljana, Mai ibor, Celje, Novo mesto), Ic-te pa v svojem sestavu baze ccst.
Služba je bi.a finansirana iz republiškega proračuna. Leta 1947 je ukinjena glavna uprava za eeste pri Ministrstvu za gradnje I porle prevzame oddelek ia ccste pr Ministrstvu za Rradnje eji" k" ustanov, mare;. 1947 Gradbeno podjetje za eesle LRS, z direkcijo « Ljubljani, ostanejo pa še vedno baze eest, manj važne eeste upra vljajo okrajni ljudski odbori
V	novoustanovljenem Ministrstvu za komunalne zadeve je bil referat za okrajne eeste Ministrstvo za lokalni promet je b.li ustiinovieno(julija I947. S poschn'm odlokom preide konec leta 154'' upravljanje eest od Ministrstva zagradnje na Ministrstvo za lokalni promet (MLP) oddelek za eeste. Delo izvršun na terenu Gradbeno podjetje za ceste LRS s cestnimi bazami. Delo je fi-naneiralo Ministrstvo za lokaln promet.
V	začetku leta 1948 preide upravljanje zveznih in re-put.llšk i eest pod novoustanovljeno glavno upravo za eeste pri Ministrstvu za lokalni promet, ki je imela na terenu uprave za eeste v Ljubljani, Mariboru, Ccljt, Novem.mestu in Ajdovščini, le-tem pa so oila podrejena eestna nadzorstva.
Leta 1949 se eestna služba razdeli. Odpravljena je glavna uprava za eeste pri N. nistrsivu za lokalr' promet kot samostojna ustanova. Cestne zadeve opravlja uprava za eefte Ministrstva za lokaini promet, vzdrževanje vseh eest m, 11,, lil. reda) pa prevzamejo okrajni ljudski odbori. Marca 1949 so ustanovili v sklopu uprave za eeste Ministrstva za lokalni promet Podjetje za vzdrževanje eest Cegrad v Ljubljani, s sedeži v Ljubljani, Ma boru in Ajdovščini. Cegrad je dobival naročila od okrajnih liudskih odborov, v njegovi pristojnosti pa je bilo predvsem vzdrževanje eest, v nekterih primerih tudi obneva in manjša gradnja.
V	maju 1949 so osnovani oblastni ljudski odbori, v sklopu le-teh pa so bila tudi poverjeništva za lokalni
promet - relerat za eeste. Podjet.ie Cegrad se v Ajdovščini pre menuje v Asfalt, ki je bilo skupaj s Cegradom v Lji.bljini, Mariboru, Celju in Novem mestu še istega leta (1950) proglašene za poJjetje republiškega pomena. Naročila i sredstva so jim predajale okrajne up-avc test, ki skrbe a vzdrževanje vseh eest (l.-lll. reda).
V	začetku leta 1951 so odpravljene oblasti. Upravne posie je zopet opravljalo Ministrstvo ?.a lokalni promet -upi uva za eeste. Podjetja Cegrad i Asfalt) pa prevzamejo vzdi ževanje eest I. in II. reda ter važnejših eest lil. reda. Ostale eeste lil. reda upravljajo uprave okrajnih ljuds 'h odborov, Cegradi posluje o kot poojetj". Aprila 1951 je ukinjeno Min.strstvo za lokalni promet, upravljanje eest preide na Svet za gradbene in komunalne zadeve - giav-no upravo za promet - upravo za eeste.
Marea 1952 so ukinjena podjetji Cegrad (Asfalt), njihovo delo preide n;i Svet za gradbene m komunalne zadeve - glavno upravo za promet Sekcije, k so bile tehnični organ ukinjenih podjetij so vzdrževale ceste I. in II. reda ter važne eeste III. reda (1600 km), ostale ceste lil. reda /3400 km) pa vzdržujejo uprave eest okrajnih ljudskih odborov.
Svet za gradben« m komunalne zadeve je ukinjen julija 1952, uprava za eest? preide v sklop Gospodarskega sveta LRS, v začetku leta 1953 pa v Državni sekretariat za gospodarstvo. Uprava za ceste vzdržuje:
525 km cest I. redu
2258 km eest II. reda
162? km eest lil, reda
Ostale eeste lil. reda (3400 km) vzdržujejo uprave eest okrajnih ljudskih odborov. V oktobru 1952 jc predala uprava za eeste (Državni seretana1; za eeste) še preostalih 1623 km eest 111. reda upravam za eeste okrajnih ijud-s! ih odborov. Republiika uorava za eeste vzdržuje odslej samo eeste I. in H. reda.
V	novembru 1953 je ustanovljena Uprava za eeste LRS kot samostojen republiški organ, oodrejen Izvršnemu svetu LS LRS, ta uprava pa obdrži lehniene sekei je v Ljubljani. Mariboru, Celju. Novem mestu in Ajdovščini Uprava upravlja leta 1956:
525 km eest I: reda
2258 km eest II. reda
Ceste 111. reda - 5027 km upravljajo uprave za eeste okrajnih ljudskih odborov.
Ceste IV. reda - 13.947 km upravljajo občine.
Leta 1955 jc ustanovljena Prometna zbornica.
Leta 1956 je ustanovljen Sekretariat Izvršnega sveta za promet LRS-■ prevzame pristojne funkeije od Uprave za eeste LRS. Kot poseben organ se ustanovi še Strokovni svet Izvršnega sveta zii promet.
Leta 1961 je eestna služba reorganizirana - ukinjena je Uprava za eeste L RS 7. vsemi tehničnimi sekcijami. Tehni toe sckc^je preidejo v samostojna eestna podjetja. Ta eestna pod etja so prevzela v upravljanje ceste l.-lll. reda, občine pa še vedno skrbe za ceste IV. reda. Cestna podjetja so v I jubijani Celju, Gonei, Kopru, Ki-anju, Mcriboru in Novem mestu.
Za koordinacijo med eestnimi podjetji je skrbela Skup:ios; cestMh podj :tij S RS, ki je ukuijena juli:a 1967, naloge ii l'unk i • uprave pa prevzame eest ni sklad SRS. Ceste niso več osnovna sredstva podjetij, le-ta posti'nejo pogodbeni izvajalci za dela na cestah SRH.
.eta 1971 (deeember) je ustanovljena Republiška skupnost za ceste, cestni sklad se ukine. Ceste se prek rakterhirajo v magistralne, regionalne, lokalne in neka
ARHIVI IX 19K6
21
raktcnziranc, to prckuraktcnzacijo določajo odloki druzocno-političmh skupnosti.
Republiška skupnost za ecstc skrbi za upravljanje m eospodurjenje z magistralnimi in regionalnimi ccstami. za lokalne i nekategori Lirane oa določaio upravo in gospodarjenje ončinske skupščine s svojimi, nrcdpisi. Cestna DOtijeljii ostanejo šc naprei pogodben1' izvaialei Republiške skupnosti za ceste.
Zakon o eestab, ki ga 'je sprejela skupščina SR Slove-ni;e 16. deecmbra 1981, se Ulikftjč od preišnjega iz letu U^S oo tem da nc ureja le vprašanj javnih, tcmv;e vseh cest. Zakon opredeljuje vzdrževanje in varstvo eest kot dejavnost posebnega družbenega pomena.
Glede na gospudarski, družbeni in prometni pomen ter tehr ;nc pogoje se ccstc razvrščajo v magistralne, rc gionalne in lokalne. Do\ ozne poti, vaške in poljske poti, gozdne in druge krajevne pc so javne poti. Gozdne n druge ccstc, ki so osnovno sredstvo organizcij združenega deia niso javne ccste. Vse tO urejajo predpisi občinskih skupsčin.
Razvrstitev cest med magistralne predlaga pristojnemu zveznemu organu SIS za ccste Slovenije s soglasjem Izvršnega :;vcta skupščine SRS
Razvrstitcv cest med regionalne odloči SIS za ccstc Slovenj po predlogu pi itome občinske SIS za ceste n s sogiasjcm Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije
Razvrstitev ccst mei lokalne odloči ob upo'ati osnov m meril, dogovorjenih v SIS za ccstr Slovenije, občinska SIS za ceste s soglasjem p 'stoinega občinskega organa
Po namenu delimo ceste mr
-	avtomobilske ceste,
-	ccstc, rezervirane za motorna vozila,
-	ccstc, določene za mešani promet,
-	ccstc, določene za posamezne druge vrste prometa.
l>o sprejema zakona o cestah (Uradni list SRS št.
63/80) so bi'e rc";onalnc ceste enako kot magistralne v upravljanju Republiške skupnosti za ccstc. Z novo ureditvijo (leta 1982) so regionalne ceste že postale osnovno sredstvo cestnih podietij, ki jih vzdržujejo, obenem pa to vsi odnos vkjučno s planiranjem irf zagotavljanjem s red ste v za posamezne regionalne ccstc prešle v pristojnost občinskih skupnosti za ccstc. V pristojnosti Skup-nos i za ecstc SRS pa ¡c, oa predvideva skupne normative in standarde za lokalne ecstc ter normative za razvoj m vzdrževanje ccst na manj razvitih območjih in obmejnih območjih Slovenije.
Uporabni1 ir zvajalci se po občinski skupnosti za ceste s samoupravnim sporazumom združujejo v Skupnost za ccstc Slo ven,je in v njej opravljajo naloge, ki se nanasaju na enotnost ccstnc mreže v SR Sloveniji. Skup-ši ta Skupnosti za ccstc v skladu s planom zaupa opravljanje investitorsk'b poslov za grad ev nove ceste orga-ni^ac i, ki bo tO cesto prevzela v upravljanje ali drugi za to usposobljeni organizaciji.
Investitor ne more biti hkrati tudi zvajaicc gradben,h del na novi ccsti, ob rekonstrukciji ccstc bo investitorske posle opravljala organizac i, ccsto vzdržuje, ob grad-nu no\ ih cest pa opravljajo to nalogo spceializiranc O/D, ali organizacija, I ho ccsto prevzela v uprav ija-uje.
SIS za ceste se oblikujejo za rad, zap.otovuve trajnega m kakovostnega vzdrževanja in varstva ccst ter usklajevanja planov graditve rekonstrukc.j ;cst ter zaradi za-gotov.pvc enotnosti ccstncga omrežja.
¿lasti pri gradnji ccst jc pet let prekratka dobu kajti večina magistralnih ccst sc gradi dalj časi., zato zakon ure a najmanj 10-ictno oodobje kot obdobje, za katero
sc v skupščini sprejema plun. Zakon i udi določa usklaic-no planiran';: in delovanje vseh OZD. ki posegajo v ec-sto oziroma cestno telo (kanalizac.ja, vodovod, PTT, elektrika . .).
Novost v novem zakonu jc tudi, da organ.zaeijC za vzdrževanje ccst vodijo enotno cvidcnco o tehničn 1 n drugih podatkih, tako imenovani cestni kataste in ¡!ecr cnotuc za celotno območje SRS.
To bo zagotavljalo osnovne informacije' o stanju, kvaliteti in drugih podatkih za približno 15.3-10 km ccst, kar ho seveaa bistveno olajšalo cclovit pregled nad stanjem ccst m infrastrukture, omogoči'o celovito plan nanje in olajšalo sprejemanje invcstidjskin odloč :v in pripravljanje investicijske in tehn: enedokumcntacijc.
V Siovcniji imamo danes:
1^9,68 km avtocest
1082 km magistralnih ccst
36'J4 km regionalnih ccst
9104 km lokalnih ccst
Projekt, se shraijujCjO v centralnem arhivu (Skupnost za ccstc Slovenije), ki hrani gradivo celotne ccstnc mreze v Siovcniji. Arhiv jc stalen, imajo tudi izdelan poseben pravilnik, k> ur ¡a ta arh;v. Gradwo, ki ja hram arh v, jc urejeno, predvsem za obdobje po letu 1945, pred icm obdobjem pa jc velik del gradiva izgubljen oz. uničen, čeprav b. bil danes lepa odskočna deska pri marsikateri »bazičr pripravi terena« zu novo ccsto, a^ njeno rekon-strukc |0,
Poleg centralnega arhua hran gradivo tuči Republiški komite za industrijo in gradbeništvo1, gradivo hranijo t ud arnivi cestnih podjetij, ki skrb i jo za vzdrževanje ccst - tu prihajajo do izraza predvsem tehnični elementi. Gradivo sc hram tudi pri orga.iizaC"|aht ki ;;krbc za nro-metno signali^ac jo, javno razsvetljavo, PTT organizacijah in vsaka taka branža ima svoj arhiv o ccstan, ki ga seveda uporabi ia za svoje potrebe.
Tu pa se pokaže že prv. problem - podvajanje.
Ni treba delati kakih posebnih strokovnih študij, čc hočemo dokazati, aa prav na podrociu prometa prihaja do ogromnih količin dokumentarnega gradiva, ki sc potem na tak ali drugačen način še podvuja. Od naročnika, prek projektanta, do izvajalca, pa nadalje do upravnica in nadzornega organa, pa vseh pristojnih forumov, ki so pristojni za izdajo in financiranje dokumentarne ir projektov - vse to jc dolga pot in pri vsaki od teh se ustav vsaj del, če že ne celoten projekt. In če gremo malce dalje v dimo, oa jc določen objekt »večjih razsežnosti« odvisen od mednarodnih po-ojil - tako sc dokumenti o teh objeki-h nahaiajo tudi v tu . (primer - predor sko; i Karavanke).
Na tem mestu bom omeni, samo še vse spremljajoče gradivo (pogodbena dela, študije idejnih projektov, geološka poročila, šiudij upravičenost' odločbe, ciaboratc, plane, predlogi za ccstc, ;oglasja, bančni posli), ki spremljajo tehnično dokjmcntac.jo
Sklcnna ugotovitev - delavci, ki ustvariaio gradivo ccstncga omrnžia sc zavedajo, da jc njihova tehnična dokumentacija dragocen vir, nc samo zanje kot ustvarjalce, izvajalce, unoiabnikc in vzdrževalce, pač pa za lorecc' širše kroge, ki sc S icm grad'vom posredno ali neposredno srečujejo.
Poudariti pa moram 5c, da sc mora tehnična dokumentacija ohraniti v originalu, ker kopija marsikateri načrt močno popači Nc smemo tudi pojabiti,da sc prav pri tehnični dokumentaciji ccst in cestnega omrežja ogromen del gradiva nahaja na terenu in poslcdica tega
22
ARHIVI IX 1986
jc, da st, del gradiva sčasoma hote ali nehote uniči ali izgubi.
Kako naprej?
Zakon o naravni irj kulturr dediščin1 v 102. Členu pravi1. »Arh'v lahko s pbgcdbo prepusti poramcznih organom i orga i zacijam določene vrste arh vskega gradiva ¡n um zaupa oprav'jan posameznih nalog v zveri z njim ter hkrati določi ludi pogoje za uporabljanje tega gradiva.«
Ne bom sedaj odločal o tem, ali bi veljalo o tem disku. rati, vseeno pa- zakon nas seznanja tu< s to točko, za kyj ji ne p i posvetili nekaj več pozomos tuc" d: vprašanju tehnične dokumentacije cest in cestnega omrežja.
OPOMBE
¿godovin? cesl v Sloveniji, Republiška skupnosl za cesle, Ljubljana 1972
Zukcn o cestah. Uradni list SRS.si. 18/81 Vinko Rajsp: Dosedanje raziskave zgodovine prometa na Slovenskem Zgodovinski easupis, ši. 1-2. 1985 ¿akon o temeljih varnosti testnega p rokici a. Uradni list SRS it.
61/80
U.adnilist SRS-letniki l'M5 -1953
ZUSAMMENFASSUNG
Kurze Lntwicklun{;sbc5chn:ibung des Straßendienstes in Slowenien und Probleme der technischen Dokumentation
ßranc Koziiia
Kurze Beschreibung der Straßenentw.eklung insbesondere des Straßennetzes in Slowenien, war der erste T ir meines Referats, das aufder Beraturg übei die tee-hnisehe Dokumentation im November 19°6 vorgestellt wurde. Der zweite Teil, der vor allem am Problem der techm.>ehen Dokumenta-nn im Straßenbcre.eh (se tens des Schaffcrs) konzentriert werden sollte, wurde auf dieser Beratung leider nieht dargestellt.
Der ersi^ Teil meines Referats stellt eine kurze Stra-ßenentwieklung dar, die gesehiehtlieh bedingt ist. Im zweiten Teil versuchte ich die Siraßcndienstentwieklung i Slowenien nach dem Jahre 1945 zu besehreiben. Dieser Dienst änderte seine Benennung und seine Kompetenzen, was zeitweise die Besehreibung der Dienst-entw eklung Jernlieh ersehwert. Ich begk..ete den Umfang des Straßennetzes vom Jahre 1945 bis zum heute und die Straßen kategorisierung, die sieh änderte.
Die Arbeiter, die dieses Sehriftgut bilden, sind sieh bewußt, daß ihre Dokumentai on c ne wertvolle Quelle ist, und zwar nieht nur für sie als Bilder, Durchführen Verwender und brhalter, sondern auch für zn:mhch breitere Kreise, die sieh mit diestm Sehriftgut mittelbar oder unmittelbar begegnen. Ich versuchte auf den Problem der Arehivgutverdoppelung und die begleitende Dokumentation hinzuweisen.
ähniena dokumentacija v agroživilstvu - L reditvei na ri , investicijski in proizvodni programi v kmeti stvu in živilstvu
France Adamič
v slovenskem prostoru zavzema kmetijstvo okoli 50% zemljiških površin, v katere posegajo skoraj vse družbene in ekonomske panoge, od industrije, rudarstva in prometa do športa in kulture. Žito se klasični kmetijski prostor krči in odtujuje p rim;, m i rabi - pridelovanju hrane Vai, posegajo tudi lastne razvojne r.ile, apjoteh-nika ali širše vzeto agroživilstvo, ki grudi svojo osnovno tehr ¿no i ekonomsko naderadn o v sodobn"i organizacijskih okvirih in aglomeracijah. Po izvedbi agrarne reformi n naeionai.zaeije veleposestev predelovalo h obratov so nastala družbena posestva in živilska industrija, k se z drug m i kmetijskimi organizacijam! z zadrugami in ustanovami združujejo v agrokombinate, ki so nos'le: azvojnih programov, no h tehnologi n i-vesucij. Kmetijstvo in živilstvo je vključeno v splošne gospodarske in družbene tokov«, za katere velj." o enal postopki i finančni pogoj, kot za druge gospodarske panoge. Kreditor zahteva realno strokovno in tehnično ter
finančno utemeljeno dokumentacijo, elaborat s p red p -sanimi načrti, s finančno korstrukeijo in gospodarsk n .-aeunom. Flaboratc ie v sm. ;lu predpisov 2 odstavka, lil. toike odloka o rcvizi in potrjevanje nvestie;iskih programov, ki so splošnega pomena za Ljudsko republiko Slovenijo, potrjevala Republiška komisija za revizijo investiei skil programov pri Izvršnem svetu Skupše. c LRS (Ur, list LRS, 24/54). Sedaj potrjujejo elaborate izvršni sveti občinskih skupščin, o vlaganjih pa končno odločajo delavski svei. združenega dela.
Zaradi izredno *irokv investit-ijskc dejavnosti v agroživilstvu in zaradi številnih kategorij objektovpodajam v tem poročilu samo osnovne informacije ter okviren pregled raznih vrst in skupin objektov, za katere obstaja tehnična dokumeniaei.ia. ki bi morebi' i bila ovrednotena in zanimiva za deponiranje v arhivih. Zato navajam naslednjo dokumentacijo po razvojnem zaporedju:
ARHIVI :x 1986
23
1.00 Dokumentacija o ure-junju kmetijskih zemljišč in proizvodnih urbanizacij
01	Zlo f bo ali komasacijo fin arondac i j o) n a za s cb n i h in družbenih zemljiščih so pied vojno izvajali urad' za agrarne opcraei'e pri deželnih odborih ali okrajih po glavarstvih, po drugi vojni pa so to nalogo opravljale po sebne komisije pr. okrajnih erirema občinskih l]jdskih odbori h. Večina teh elaboratov je žc shranjen: h v pokra-j.nskih arhivih ali muzejih, drugi del pa je še vedno v za-sebiih rokah ali pn nosilcih programov. Novejše akcije za pridobivanje zemljišč družbenih posestev (odkup, zame:1.,ava) so izvajali s pomočjo občinskih svetov neposredno zainteresirani mvcstin—ii. Zato bi fcllc potrebno zadevno dokumentacijo zavarovati ali prevzeti od lastnikov.
02	llidro in agroinelioiacije)c pred vojno vodila ban ska uprava, po vojni pa vodne skupnosti al pa tehniški sen:;i investitorjev. Med večjimi melioracijski ni obmo-c_ povi mih let so območja IŠke na Barju, Pesnice. SČav-n:;-e. L endave. Ložniec in Voglajnc, Bomlikc p i Kopru in Sečovljah, melioracije ob Dravinu (Koni: :c - Poljeane). Soth. Krk pri ¿entjern u in ob Kolp pr Metli1 ter večje štcv.lo manjših zamoč iijeniii obmoch (Koba-ridsko blato. Raca pri Domžalah) Elaborati za posamezna območja (boča - Vipava, Sava - Ljubljanica - Krka, Drava - Mura) so depor m j pri vodnogospodarskih podjetjih.
03	Namakanje kmetijskih zemljišč
-	Kmetijski inštitut Slovenije je skupaj s sodelavci Biotehniške lakultete leta 1965 izoelal študijo za dobči lev potreb pc vo i za razne panoge kmetijstva na Koprskem z načrtom za namakanje Sermina s Koprsko boni-fiko.
-	Investicijski načrt za namakanje nasadov na Biljcn-sWh gričih so leta 1959 izdelali sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, leta.196? pa načrt za namakanje nasadov v Stari vasi pri Krškem Namakalna programa zaradi pomanjkanja kreditov nista bila realizirana.
-	Pomembni so projekti zn namakanje, ki jih ic izdelal prof dr. 11. Jeneič iz Biotehniške lakultete za nama kamc sado^makov v Mrrnu pri Gorici, vrtnin pod Ser-minom pri Kopiu, Vipavskega polja, za namakanje travnikov z gnojevko na Okroglici, Nekatere tipske projekte za namakalne sisteme je izdelal prof. dr. B. Mati-
ic. Projekte za izgradnjo teras in komunikacij v Črnem kalu in na Biljcns h gričih pri Gorici jc izdelal Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč Kmetijskega inštituta Slovenije.
-	Akumulacijsko pregrado v Brdih - Slovrcnc jc izdela1 Kmetijski inštitut Slovenije leta 1962 Pregrado -zbiralnik za vodo Kubcd v Rižai.i in na VogrJčaku v Vipavski dolini ic izdelala Vodna skupnost Koper oziroma Soča - V-pava.
-	Idejno študijo alternat:vne vode s projekti za aku-mula ijo na Scrminu pri Kopru jc izdelal Kmetijski in-Siitut Slovenije (projektanta inž. Prele in inž L. Hrček, leta 1956).
04	Rajonizacija pridelovanja kmetijskih i as t liti
-	Rujonizacija pridelovanja poljščin in vrtnin jc šele v začetni fazi. Elaborate izdeluje Kmetijski nš .ut Slovenije.
-	Rajonuaer a sa3jars'.va in vinogradn.štva ,e opravi icna teoretične a deloma uporabna za prakso. B otch-niika fakulteta je leta I9"T5 priredila simpozij v Mariboru in izdala publikacijo. Podrobna rajonizacija jc izdelana za podravsko vinorodno območic ter karte s podrob-
no določenimi legam: :n so nam za Haloze, ljutomersko ormoške gotice. Slovenske gorice in Pohorje. Pri rJ jonizirjnju so sodelovali prof. M' an Veselic, Slav ca Ši kovcc. Lojze Hrček m Ivan Selan kot kartograf.
-	Rajonizacijo hmeljarstva jc izdelal Inšmut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer hranijo elaborate. Proizvodno območje za hmelj obsega Savinjsko in Dravsko dolino, Posavje (Loka). Sentjcrncjsko polje in Belo krajino
-	Rajonizacija industrijski.] rastlin r dokončna. Začasno c Bela krajina določena za pridelovanje tobaka, Dravsko in Mursko polje za oljnice in sladkorno peso. Elaborate hran. Biotehnična fakulteta oziroma Tobačna tovarna. Tovarna olja Slovenska Bistrica oziroma Tovarna sladkorja v Ormožu.
2 00 Investicijski in ureditveni programi za nasade
Naprava nasadov (sadovrj-tkov. v:'nagrado v n hmeljišč) jc v zadnjih dveh stoletjih slonela na spontanem pridelovanju sadik v drevesnicah in letnicah, načrtna obnova pa se je začela šele leta 1958; vključuje tehniko priprave zcmhc (rigolanje, terasiranje, agrome^Dracijc, zložbo zemljišč za skupinsko oziroma kompleksne obnovo). vključuje organizirano pridelovanje sadik za načrtovane sisteme ter naslednji dokumenta ijo:
01	Investicijski in uredi ar ni p rog runi i :a napravo drevesnic in trt nit
-	Priprave >n prve tipske projekte so delali sodelavci Biotehnične fakultete v letih 1955-/5 ter obsega-o naslednje enote:
-	Lrcmvcni program za Sadno drevesnico (in vrtnarijo) v Kamniku sta izdelala France Adamič in Ivan Spora r
-	Ureditvene programe za trtmee na Trški got Vrh-polju (Vipava) in v Metliki sta izdelala Lojze Hrček in M ran Veselic. Etabora so deponi ar na Ivotchnišl fakulteti, katedra za vinogradništvo.
-	Ureditveni program za Sadno drevesnico v Polju -¿adobrovi; načrte sta izdelala nž. Jože Mihclič ir inž. Marija Lammet-Horvat.
-	InvcsucijsK in ureditven program za drcvcsnic tozoa Sadjarstvo M i rosa n (Pctrovčc - Žalec) sta izdelala inž Marta Gosar in inž VidKorbci.
-	L i redit ven i program za sadno dre vesti eo Kmeti, skega iavoda Maribor na Pobrcžju sta izdelala inž Borut Ambrožič in inž. Franec Lombcrgar.
-	Investicijski program za pridelovanje sadik v ko-eocraci s Holandijo Sadne drevesn c ABC Pomurka v Cankevi sta v sodelovanju s Kmetijskim zavodom v Mariboru izdelala inž. Milko Kranjc in inž. Ludvik Mer-klin.
Vsa dokumentacija za gornje objekte jt dcpon.ana pri '"ivcsiitortih
02	Ureditveni iti investicijski programi za nasade sadnega drevja
-	Investicijski načrt in proizvodni program za nasade na Biljenskih gričih pri Gorici je izdelal France AHamič, ureditev teras, melioracij in prometne mrcže je . rdclal Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč pri Kmetijskem
iš " utu Sjovcnijd
-	Investicijski načrt za sadovnjake A K Krško v Stari vasi jc izdelal Zavod za urejanje kmetijskih zcmliišč Kmct-jsku-ga inštituta Slove/me (ureditve del Jože Ži-lih, tehnološki in proizvodni France Adamič), za nasade v Brestano in Kostanjevici na Krk- la Kmctijsk ^avod M ari bor
24
ARHIVI IX 1986
-	I ri ves L i d j s ki program za nasade hrušk v ivlirnu pri Gor ci in Orehovljuje izdelal inž, Slavko Vesel, pedološki del inž Helena Zgonik (1962), namakalne naprave pa inž, Raoul Jenčič.
-	Investicijski program za nasade AK Maribor v Pe-krah (1972-78) je izdcial Kmetijski zavod Maribor, pro-'cktanta sta bila inž. Borut Ambrožič in inž. France Lombcrgar,
-	Investicijski načrt za 39 ha nasada ablan, last Sadjarske skupnost Slovenska Bistrica ter za 15,17 ha hrušk druge skupnosti so izdelali inž, Borut Ambrožič, Ivan Bavda? i inž. France Lombcrgar. Ista skupina je izdelala ureditvene programe za nasade ¡ablan v Sclniei, Pesmšk dolini, Radgoni, na Kapeli ter nasade jablan in hrušk v Sclcah pri Lenartu.
-	Ured'ivcnc programe za nasade Sadjarske delovne zadruge Osojnik pri Ptuju (zdaj AK Slovenske goricc ■tuj) sta izdelala Stane Zorčič in Gvido Vesel, v letih 1951-60 pa inž. Milan Starki, Stane Zorčič in France Adamič.
-	Investicijske načrte /a nasade Mirosan (Petrovče -Žalec) in nasade Kmetijske zadruge Slovenske Konji«: in nasade Hmezad na Skrbniku in Rogarcu v skup i. izmeri okoli 250 !ta je izoelal Inštitut za hmeljarstvo in pi ovarstvo v Žalcu pod vodstvom inž, Marte Gosar.
-	Investicijske načrte za nasade jablan v Brkin i, last Kmetijske zadruge Hnuzad v Ilirski Bistrici, sta izdelala inž, Ivan Kukovec in inž, Leopold Mezgec v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije.
Dokumenta« ija je deponirana p investitor n,
03	Ure tli! ve ni in investicijski program! za napravo nno gradov
Invest cii . program in Glavni pre lukt za obnovo vinogradov Vinogradniške skupnosti na Malem Vrhu -Bušinja vas (lîcla krajina). Gradivo jc na Biotehniški fakulteti (BF).
-	Idejna študija ureditve Poskusnega vinograda na posestvu l- Dtehniške fakultete na Kiomberku 1964 Projektant Jar.cz Ghrcza za tehnični in Lojze Hrček za tehnološki del. Gradivojc na Biotehr.išl kulteti.
-	Pregled terasastih Vinogradov na Koprskem, 1964 in Register obnove vinogradov, 1951-61, Sestavila inž. Lojze Hrček in Tone Goršc Gradivo je na B otehniški fakulteti.
-	investicijski elaborat za inogradniško posestvo Črni Kal, 1958. Izdelala inž, Zvonka Brieelj za tehnološki nž. Mnoš Pertot za telvični del; program namakanja vinogradov in sadovnjakov. Enako za posestvo Pučc - Koštabona (1955) in za posestvo Brič(l957).
-	Investicijski elaborat za posestvo Seča, 1957. Tehnološki del je pr jel irai inž, Lajzc Hrček, tchniCm del inž. Miloš Pertot,
-	IdCjni projekt z investicijski i programom za Debeli Rtič - Ankaran. Obnova vinogradov. Projektih., na Zavodu za kmet stvo Koper: dr, Stanko Kovačic, geometer Errik Salvador, tehnološl del Tone Gorše, anaf ze inž. Oskar Vitez. Elaborata na Biotehniški fakulteti.
04	Uredi I ven i elahunili za napram hmeljišč f/i/nc/jni-kov)
-	Invest' ij. ke programe ter ureditvene načrte za napravo hmeljišč so sprva izdelovali sodelavc _iotehniske fakultete in nato Inštituta za hme':jrstvo in pivovarstvo v Žalcu (inž. Vinko Sadar, inž. Anton Petri ček, inž. Zvone Pelikan, , ž. Lojze Četi na ir nž. Tone VVapner), Gradivo obsega nasade hmelja v Savinjski in Dravs : do lir Posa^ju, Krški dolini in Beli kraj in i Gradivo hrani Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu.
05	Proizvodni prodni >>u za nasade z dnin ¡m h raslim
-	Zavod za gospodarstvo (kasneje Kmetijski zavod) v Kopru jc izaelal proizvodne programe za pridelovanje zdrav:ln ti rastlin, dišavnic in drog v obalnem prostoru. Sodelovali so Stanke Kovačič, Ignae Moškon in drugi.
-	Inštitut /a hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu c programiral m realiziral prvi izboi sort in vrst zdravilnih rastlin, disavnic in drog pod vodstvom inž. Toneta Wagnerja in prof Franccta Sušnika.
-	Predeloval nice za zdravilne rastline in rhšavnicc so: Sudcst Gracišče (pri Kozini), Gosad Ljubljana, Ljutomer, Srcdnčc pri Ormožu.
06	Urejanje krajine tu varstvo okolja
Katedra za krajinsko arhitekturo Biotehn. ke fakultete pod vodstvom prof Dušana Ogrina načrtuj! na; led nje sku inc projektov in objektov:
-	Valoriza. 'ju kra iskih prv in kot so Goriška Brda, Pol h opraj s ko območje, Kranj in drugo.
-	Regionalno prostorske štud S obmoric l ubljana-Kranj, območje obalnih občin (Koper, Izola, I 'ran).
-	Krajinsko načrtovanje v okviru urbanističnih planov (Ljubljana 2009, Titovo Velen c).
-	Krajinske ureditve in sar.aeijc ob avtocestah in kamnolomih gramoznic, melioracijska in vodnoregula-cijska območja kot jc \ oavska dolina.
-	Krajinske ureih ;ve v stanovanjskih naseljih, mestno zelen . parki.
Dokumentacija jc deponirana v arhi1 u . lenovane katedre na Biotehniški fakulteti v L.jubliani.
3.00 Izgradnja živilske industrije
Pred voino so delovali manjii zasebn ob/ati. sušilnice, skladišča, mlini, pekarne, pražarne, mlekarne, virar-nc, klavniec: izmed večjin objektov je potrebno omei.\i poozcmcljska sadna skladišča v Mariboru in Lenartu, nadalje parne mline v Celju, Domžalah, Kranju, Sïicni, Grosupljem. Po vojni, zlasti koncc petdesetih let, se je začela izgradi a večjih živilskih obratov, mednj . ;
- Izgradnja mlinov, pekarn in tovarn testenin v Ljubljani (Žito), Mariboru (Intcs), Celju (Merxl, Mlinotest v Ajdovščini, ter izgradnja žitnih silosov v Zalogu, Brežicah in v luki Koper.
02	Izgradnja mlekarn UNICEF v Ljubljani, Sežani, Krarju, Novem mestu (dokumentacijo hranijo investi-torj i rt dru' na ^tular na Jezerskem). Kasne e so dogia-dili ali na novo zgradili mlekarne v Ljubljani (s tovarno sladoleda), Celju in Ai vasi ^ri Celju, Ptuju, Ljutomeru, Vipavi in Kopru ter lurski Bistrici. Kot tehnologi so sodelovali Ivan Hm ko, Ivan Jelačin, France Kervina Franc Forstncrič. Grac"vo hranijo investitorji.
03	Tovarno sadnih sokov - Cclca Scd so med okupacijo „gradili Nemci. Po osvoboditvi jc dopolnilno opremo programiral in postavil inž. Brane Krašcvcc. Gradivo jc v Pokra : iskem arhi"u (muzeju) v Celju.
04	investicijsko programe za lovarnc sadnih sokov Fructal Ajdovščina, Alko Ljubljana, Vital Mestir l- pri Rogaški Slatini, Dana Mirna in Presad Gabrov ka pri Liti hrai i jo investitor , Tehnološke proclame îo izdelali Franjo Kafol in France Adamič ter France Bitmc, Dure Bernot in Janez Hribar.
05	va rite brezalkoholnih pijač: S lovi n z Yugococ-to, Tališ Maribor z Oro, Rogaška Slatina in S'atina Radenci polnijo razne limonade in oranžade. Dokumenta-e: i hranijc nvestito i.
ARHIVI IX |9B6
25
06	Sadne hladilnice: y love ni a sadje Zalog in Bohcva, Hmezad Celje, AK Maribor Tczno, AK Krško, Fruttus - Nanos Dekani, AK 1-cnart,
07	Vinar/H1: Slovin Liubljana (dokumentacija v po-djetiu), Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor, Slovenska Bistrica, Virštajn, Goriška Brda, Vipava, Sežana, Koper. Tehnolog, prof. M.ran Veselic, Zvom-mir Simčic. Dokumentacijo hranijo investitorji, delnma tehnologa,
OP Sladkorna tovarna v Onnoitt. Dokumentacija jc pri investitotju.
09 Mlekarne in sirarne Poleg tč. 3 02 še mlekarne in ■iirarnc v Ljutomeru, Koba'.du in Tolmi iu, sirarne Ko-iVjc, Vrhnika, Brežice in Velike Lašče. Dokumentacije hratijo investitorji, od novejših pa projektant prof. France Forstnerič.
11	Klavnice in mesna industrije Zalog, Mesna industrije Primorske Nova Gorica (Krombcrk), Dragonja, K K Kranj, Kamnik - Domžale, Ptuj, Radcnei - Radgona, ABC Pomurka, Maribor- Košaki. Dokumentacijo hranijc invcsti»orji Hlafiiln".*c za meso so ob klavnicah. Dokumentacija je pri investitorjih
1 I Predelava rib: Ampe'ea, Arrigoni, Dclamaris Izola
12	Tovarne hranil: Argo Izola. Droga Portorož, Soline Scčovlic. Investicijski načrt za Tovarno ?oli v Sečovljah.
13	Tovarna močnih krmil: Liubljana, Brežicc, Postojna - Ncverke, Ccijc, Ptuj, I-endava - Murska Sobota.
4.00 Živinorejske farme
01	(Jovedorejike farme: Boj tanj pri Grosupljem, KZ Postoina, AK'Vipava na Okrogli ii, Agrocmona v Smledniku in Pšati, Hmezad v Žalcu, ABC Pomurka v Bci.mdh in Rakieanu.
02	Prašičje jarme: Agroemcna v Ihanu pr. Domžalah, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Ljubljanske mlekarne Stična, ABC Pomurka RakiČan, Apače
Dokumentacijo hrani Agrocmona, glavni tehnolog Lucian Krivec.
03	Perutninske jarme Jata Zalog Perutnina Ptuj, Perutnina Kras v Neverkah. Dokumentacijo hrani tozd za ž'.vincrejo Biotehniške fakultete Rodica pr- Domžalah Glavri tehnolog prof Frane Locniškar, inž. Marjan Munda in doc. mag. Franc Jcfenko.
04	Konjarnc in kobilarne: Kobilarna Lipica - Timav Koper, Konjarna Pragcrsko AK Maribor, Kon/arna
Krumpcrti pii Domžalah. Dokumentacijo Erttjuja po djetja. Glavni tehnologi: dr, Milan Dolenc, dr. F/anee Habcindr Jože Jurkovič.	:
Razen navedenih skupin in vrst elaboratov s tehnično dokumentarno iz organ i za c združenega dela otstujujo uicditvcni programi in tipsKi proickti za okoi 20.000 zasebnih usmerjenih kmetij s specializirano pridciavo in rejo. Menim, da b: morali a±wi zbrati vsa tipske projekte 7.V posamezne pridclavnc usmeritve, arhivski strokovnjak' pa naj presodijo vrednost oosamezne dokumentacije. Tudi pri tej nalogi izbiranja dokumentac;;e sem podpisani pi [Evljen sodciovat
ZUSAMMENFASSUNG
Technische Dukumentition im Af>rilcbcnsmittclindu-stric Ordnungspläne, Investitiuns und Produktionsprogramme in der Landwiilschaft und im Lebensmittelindustrie
Pranec Adanui
Die für Slowenien wichtigen Elaborate vom Bereich dei ■ Landwirtsehatis lind LebensmitteliridustrieinvesL-tionen wurden anfangs von der Republikkommission des Auszug^rates der Versammlung der SR Sloweniens für Revision dei Projekte und investitionsprogramme genehmigt, 'etzt aber von den Gcmeindcauszugsra'ten oder ihren Komitees für Urbanisierung und Raumordnung.
Im Referat werden Grundinformauoncn ubci die Arten und Gruppen von den Geschäften, Ol ekten bzw. Elaboraten, die für die Archivaulbewahrung geeignet sein sollten bzw. als solche bewertet wurden. So werden Beispiele der Ordnung der landwirtschaftlichen Grundstucke (Ordnungsplane der Hydro und Agrimel;oration), der Rayon: ;rung des landWirtschaft! hen Pflanzenbaues (der Weinbau, der Zuckerrübenbau), weiter die Ba umschule, Rcbenschulc una Dauerpflaniungsprojektc und die Ucgcndordnungsprogramme angeführt, Fs sind auch die Elaborate für den Bau der Lebensmittelindustrie in Rücksicht genommen.
Tehnična coKumcntacua: rekonstrukcija Čcmeiove cesw, 1952 (7AL, MLO Lj, OO 220L52)
26
ARHIVI IX 1986
Tehn ■ -ia n tehnološka dokumentae- a kot arhivsko gradivo v Tovarni sladkorja Ormož
Branko Oblak
Namen tcfja referata :e spoznati strukturo in različne funkcije ustvarjalca dokumentarnega gradiva, v tem pr.-meru Tovarne sladkorja v Ormožu .n ob teh različnih funkcL, ah analizirati vrste tehnične in tehnološke dokumentae : v celotnem tehnološkem orocesu, del te duku mcntacijc ovrednoui kot arhivsko gradivo ni izdelal predlog navori-] za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradiva
I. Ustanovitev, kratek historiat in predmet poslovanja tovarne
Ormoška tovarna sladkoija je prvi in edini objekt tc vrste v Sloveniji. Osnova za izgradnjo jc bil dogovor o povečanju ki, pno i let za proizvodnjo sladkorja v Jugoslaviji. Svetovna trgovina s sladkorjem poteka namreč na borzah, zato cena sladkorja zelo n-ha in _ podvižcna raznim špekulacijam. Razen tega so bile potrebe po sladkorju v Sloveniji vedro večje, v severovzhodn Sloveniji paje prevladovala želja po modernizaciji in inten-z:Tikamii kmetijstva s pridelovanjem sladkorne pese kot industrijske kulture.
Sprva v Konzorciju za izgradnjo, kasneje v Poslovni skupnosti za sladkor, seje organiziral krog zainteresira n-h dciovnih organizacij! k! so si zadale nalogo, da organizirajo dovolj veliko proizvodnjo sladkorne pese v po dravski, nor.iurski in varaždinski regiji, pripravijo investicijo za izgradnjo tovarne sladkoria, konstituiralo delovno organizacijo, sc dogovorijo o delitv proizvodov pridelave sladkorne pese med elanicc poslovne skupnosti. Operativno delo na tem projektu jc prevzel Siovin iz Ljubljane, ki jc za 10 delo ustanovil posebno investicijsko skup o.
Začetki izgradnje Tovarne sladkorja segajo v leto 1976, ko jc bila s pomočjo Smclta m IB Elektro projekt izdelana razpisna dokumentacija za zbiranje ponudb in končni izbor najboljšega dobavitelja inozemske opreme. V poletju 1977 so ibrali kot najboljšega ponudnika stroino tovarno iz Draunsehweiga ■ liMA (Rraunschwe-i,,j,ischc M aseh ■ ne n bu u a ns ta 11) kot noi.ilca tehnologije in p.oizvajalca bistvenega dela tehnološke opreme. V imenu domače strojegradnje Slovcr c ic komplctr- .nvesti-c;jsk) paket prevzela SOZD ZPS - Združena podjetja strojegradnje Slovenije z glavnimi proizvajalci Metalno, Litostrojem, Strojno tovarno Trbovlje, Gostolom, Projektom Maribor. Močna je bila tudi udeležba tovarn iz SR Hrvaške: Drnro Diakovič. Rade Končar, Jugoturb na, Moniing in drugi. Kot izvajalce giadbenih del in projektiranja jc bi! izbran Gradiš iz Ljubljane, montažna dela sta prevzela mariborska Hidromontaža in IMP. Izgradnja tovarne sc jc pričela 16. decembra 1977.
Akt o ustanovitvi Tovarne sladkorja Ormož (TSO) v ustanavljanju jc bil sprejel 17. marca 1977. Akt o usta-noritVL Tovarne sladkorja Ormož deli ustanowitelj. :c (129 jih je) na naslednje skupine:
- pridelovalke sladkorne pese (Slov;n TOZD Jeruzalem Ormož, ABC Pomurka, KK Radpona. KK Ptuj, ABC Lendava ,.lr.
-	velike porabnice sladke :a i., stranskih proizvodov fSlovin, ETA Kamnik, Intcs Maribor, HP Kolinska Agraria Koper, F"uctal Ajdovščina idr.
-	velike oujomalkc sladkorju (trgovinske organizacije).
Tovarna sladkorji' je bila konstituirana l.juhja 1981. Pridelovanje sladkorja je steklo v jeseni 1980. Tovarna sladkorja Ormož seje pri j učila v SOZD ABC Pomurka 1. julija 1984.
Za polno i .korišecnost knpaJtet Tovarne sladko^a Ormož jc pcircbno zagotovili 320.000 t sladkorne pese. Tovarna jc dolžna prevzet od pridelovalk sladkorne pese vso pridelano sladkorno peso, iz tc pese pridelali sladkor in stranske proizvode, vrniti pridelovalkam sladkorne pese sveže in suhe pesne rczance odjemalkam zagotoviti ustrezne deleže sladkorja in ustrezne deleže mclasc. V letu 1985 je Tovarna sladkorja Ormož s približno 270 zaposlenimi ,1/oizvedla:
-	pr:dchma pesa 235.400 t, od tega uvo/ iz Madžarske 63.2501
Proizvodnja: - sladkor 35,689 t,
-	melasa 10.025 t
-	rezanci 10.056 t
II. Organiziranost Tovarne sladkorja Ormož
'Za lažjo analizo in valorizacijo lehnične dokumenta-jij. jc potrebno poznati organiziranost tovarne In delovanje njenih posameznih sektorjev. Ker nas zamma le tehnična dokumentacija, poglejmo, kako jc organiziran tehnični del tovarne.
Organizacijska shema tovarne jc sledeča
l Surovinski sektor - skrb. in nadzira, vodi evidenco nad posejanim površinami s sladkorno peso, izdeluje setvene plane, skrbi za pravilno strukturo zemlje in za prehrano sladko-nc pese, skrbi za varstvo sladkorne pese pred boleznimi in škodljivci, skrbi za pravilno uporabo m vzdrževanje k metrski' mehanizacije.
2. Tehnični seklor - sc drli na štiri velike skupine in sicer:
a)	Tehnološka služba skrbi za proecs predelave pese v sladkor in stranske produkte (pranje, sušenje in rezanje pese, filtri arji: sokov, kmtalizaeija sladkorja, centnfu-giranje, pakiranje in še vrsto vmesnih operacij) v kam-pam1.
b)	Strojna služba skrb za nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje celotne tehnološke opreme v tovarni fkotli, cevovodi, tehnična poprava dela, gradbeno vzdrževanje n drugo).
c)	F.lektrcsluiba vzdržu" energetski objekt, vzdržuje vse električne naprave (stikala, elektromotorje), opravlja razne meritve ,n regulacije. ■
d)	Laboratorijska služba jemlje vzorce za analizo, tehta peso, analom vzorce pese ni sladkorja, opravlja mikrobiološke analize zemlje, na kateri raste sladkorna pesa spremlja kvaliteto sladkorja ipd.
27	ARHIVI IX 1986

[HI Kategorije tehnične dokumentacije, ki nastajajo v posameznih sektorjih
1, Tehnična dokumenta .¡a, I se nah;.,j v surovinskem sektorju, v celoti nastaja v laboratorijski službi, zalo bo o tehničnih kategorijah več govora pn laborato-nji) služb
2 a) Tehnološka služha
Pn sprem jami tehnološkega procesa se naslanjajo predvsem na podatke laborato ja, kuju le na osnovi teh podalkov naravnajo tehnološki proces. Zato tudi v tem sektorju najdemo kategorije gradiva, ki so nastale v la-boiatoi u. Služba vodi o svojem delu tehnološki dnevnik, ki vsebuje vse osnovne podatke, ki vplivajo na tehnološki proces kvantitativno in kvalitetno in sicer predelava pese v sladkor, količina porabljenega malerijala [apnenec, koks), porahljena električna energija in repro-material (soda, žveplcna in solna kislina, tehnološka voda, natr. ;v lug), difestija (stopnja sladkorja v sirupih m sokovih), količine melase in drugo, Posebej se v dnevniku omenjajo razni zastoj v posebno rubriko se vpisujejo prinombe in prohlcmi, ki se pojavljajo v proizvodnji. Na osnovi tehnološkega se dekadno izdela poročile o proizvodnji, k,er so navedeni vsi količinski pokazatelji proizvodnje (predelava pese. proizvodnja sladkorja, količina siranskn proizvodov, porabljena električna energiji! in tehnološka voda), obračun sladkorja (količina uskladiščenega sladkorja v tonah, količina gostega soka in melase), izkoristek predelavi m laborator sko porociio.
a obrazec po iilj ijo na združenje vseh jugoslovanskih pridelovalcev sladkorja - Jugcšečer, Po koreani kampanji izdelajo skupno poročilo o delu in proizvodnji lovar-ne za eeln kampanjo
2 b) Strojna služba - 10 tm
Za ves tehnološl procef predelave pese v sladkor so narisane posamezne tehnološke sheme, kjer so grafično prikazane pesamezne laze predelave pese in proizvodnje sladkorja Teh tehnoloških shem je 28, Te so glavne, slc-B.LO lini Še podskupine. Npr 01 - sprejem iri razkladanje pese, 05 - revam! pese, 09 - mešanje soka, 12 - ku-liarjc n centril'ugirai e sladko., a, V tej tralični shemi so narisan i si stroji, naprave, cevovodi, črpalke, ki deluje-lo v zaključenem tehnološkem procesu. Vsi ti elemem mi n/iuKon f dekadnim decimalnim sistemom, tako da [f točno vc, v katero tehnološko sheme spadajo (npr, -t) l - to pil na nosoda Ii in C sladkorja snada v tchnolo-■ ko^hemo 13, hiltracja standardnega sirupa,)
/a vsako grajeno tehnološko shemo je izdeian natan čen jpis m delovanje v posameznem delu tehnološkega Procesa, V tem tehni;nem Ppisu i<r nanizan ves postopek, ki se nanaša na posamezno tehnološko shemo, seveda po posameznih osnovnih pozicijah, V tem opisu so navodila za uporabo strojev, seznam rezervnih delov, tehr čnc rishc manjših elementov,
tiraiicnn tehnološka shema in tehnološki opis po po-samezn ih pozicijah predstavljata osnovni Šifrant, po ka terem razvrščena vsa tehnološka dokumentacija v si roj ni službi.
V '.o važnejšo tehnologijo . n st roJ o opremo je izdelala n dobavila nemška firma iz Biaunschweiga -' BMA a ko najdemo v strojni službi še ostalo tehnuno dokumentacijo, k. je ure ;na po poz,eijah in natančno zlože na v faseiklih ter shranjena v omarah: skice in načrti strojev, navodila za montažo in zagori si rojev, vzdrževanje, demontažo strojev, sezname rezervnih delov, za
menljivost, kosovnice (razm tehnični podatki o zmogljivosti ipd,). Dokumentacija je napisana v nemškem jeziku, važnejši deli pa so preveden, v slovenščino.
Dobavitelji strojne opreme iz Jugosla. ijc imajo pomanjkljivo dokumentacijo.
Kot pripomočke pri delu strojne službe za 1 ro orientacijo po tehnični dokumentaciji uporabljajo:
-	seznam strojev v Tovarr i sladtorju Ormož, ki ie izdelan po poz.cijah
-	seznam cevovodov, iz katerega ugotovimo, od kod prihajajo, koliko znaša pretok ,nd,
-	puporočani rezervn leli
-	spisek opreme v Tovarr sladkor.a Ormož, 1 ^izdelan za vso opremo v lovar ,i po posameznih fazah tehnološkega procesa if. po pozi ;i|ah Spisek opreme ,e univerzalni pripomoček za uporabo eeloine tehnične dokumentacije.
Tehnična priprava dela - 3 tm
Deluje v sklopu strojne službe, V tej službi dopolnjujejo in vrisujejo v lehnične rishe elemente, [ju, kjer tehnične psbe ni; o do voh natančne ali pomanjkljivo tehnično izpopolnjene, Dopolnil ,'c <i nove rešit /e vrisujejo na kopije tehničnih rish iz strojne službe ler jih po pozicijah vla^jo v posebno omaro za načrte,
2 c) Gradheno vzdrževanje - 5 tm
Pri svojem delu uporabljajo zlasti tehnično dokumentacijo ki se nanaša na vse olrekte tovarne. Celoten kompleks ohjektov je razdeljen na posamezne gradbene pozicije. Teh pozici' je 51 in s cer je vsak gradber objekt označen s svojo šlevilko pozicije, Pozieijc imajo še pociskupi e.
Za lažjo uporabo in jasnost je izdelana siluaci.iska karta, kjer so vrisani vsi gradber objekt jr označeni s svojo pozicjo Po pozicijah je označena tudi vsa tehnična dokumentacija, To grad vo so nahaja v seu sohi in služi za vsakdanjo uporabe (zla si i za seje strokovnega kolegija), en izvod je v uporabi pri ¿radbcno-vzdrževalni služ-hi v proizvodnji, tretji zvod pa se naha.ia v tehten cm arhivu.
Vsa gradbena in uporabna dovoljenji se hran o v pravni služI
2 d) Laboratorijska služba
Deli se na dva dela in sicer na sprejemni in prezvodr" lahoratorij.
V sprejemnem laouraloriju spremljajo [n analizirajo kvautcto in kvantiteto sladkorne pese. Za vsak vzorec sladkorne pese vodiio kartico kvalitete vzorca sladkorne pese, kjer najdemo naslov proizvajalca in razne podatke o kvaliteti sladkorne pese
Proizvodni laboratorij spremlja in analizira kvaliteto proizvodov. Za analize uporab1; *jo razne vzorec, sumar-no pa vodijo v kampanji laboratorijski dnevnik, kamor se dnevno vpisujejo vsi podatki o pr rzvodr;i (eksirakc ja, čiščenje, kvaliteta sokov in sirupov, sladovin, kristal in rezanci, surov ,iadko .pd.l.
Za surovinsl sektor spremijo kvaliteto zeml; n z analizam da'vjo predloge za ;zboljsavo zemlje,
3j Tehnična dokumentacija v arhivu
Za tehnično dokumentacijo je namenjen poseben leh-nični arh.<\ investicijsko-tehni, na dokumentac-ia pa se nahaja v centialnem arhivu.
28
ARHIVI IX 1986
a invesucijsko-iehnična dokumentacija- II itn
: nastala oz. seje zbirala pri investieijsk. skupini pn Slovinu Ljubljana, Tovarna sladkorja Ormož v izgradnji. Zajema obdobje od leta 1975 do 1981. V centralni arh^ Tovarne sladkoija Ormož je bila predana leta 1984
Dokumentacija sc nahaja v lase i ki ih in mapah, obsega pa naslednje kategorije: ponudbeni elaborati, pogodbe, atest, opreme, lokaenska soglasja, gradbena dovoljenja, seje kolegija. zapisniki o preizkusnem obratovaniu, zapisniki o prevzemu tovarne. poročila o izgradnji, razni zapi;niki samoupravn h organov, bank. kolegija direk lorjev. informacijska dokumentacija o izgradnji Tovarne sladkorju Ormož (časopisni izrezki, intervjuji, guvoi pd.). Tukaj je tudi del tehnološke dokumentacije, ki je urejena po pozicijah, vendar je to le splošne. del.
b. Tehnična in tehnološka dokumentacija
V tehničnem arhivu jc gradivo odloženo po več skupinah in sicer:
-	Gradbeno vzdrževanje - 2.6 tm. Gradivo je popolnejše kol v gradben o-vzdrževalni službi, saj tukaj najdemo še izvedbene načrte, posebej še za vodovod, ogrevanje t elekiroinsiaiacije . r. Koi pripomoček za uporabo legi. grad: a je izdelana kartoteka po posameznih grad benih npzicijuh oz obje k .ih.
-	Podloge za opremo, k predstavljajo osnovne dejne gradbene proicklc, kamor so vrisani osnovni normativi proizvajalca tehnološke opreme. Te podloge in navodila je moral gradberii proizvajalec upoltcvati, sai jc bilo le tako mogoec pravilno montirali tehnološko opremo.
-	GradivoJugomspckia- l im. Predstavlja ecrtifikaie za uvoženo opremo, komrolo in preglede opreme. Ccm likati so označeni po vsaki tehnološki poziciji posebej.
-	Te nno loške sheme, na pavs papirju zložene v tu Lih
-	Montažni dn-vniki-0,5 tm
-	Ponudbeni projekti za izgradnjo Tovarne sladkorja Ormcž (Vocsi Alp e. Andrilz. Soraccm)
-	Elektrotehnična dokumentacja - 2 tm Na fnsciklih ,e označena z velikim E. Gradivo ie razvrščeno po posebnih pozicijah, ki sc delno razlikujejo od tehnoloških. Vsebuje naeric ciektroinsialucu v Tovarni sladkorja Ormož. električne naprave, stikala, detajlno dokumentacijo pc posameznih proizvajalcih op'eme (Rade Konear, AMT/agreh), elcktroplani. Podloge za to dokumentacijo je tuf i idelal UMA.
.- Atcsina dokumentacija - 4,5 tm. Urejena je po po-zici, h in po doba* iteljin opreme. Vsebuje vse mehanične preiskave materiala.
-	Tehnološka oprema -43 tm. V tehničnem arhivu jc kompletna. Tudi tu je vse gradivo razdeljeno po tehnoloških pozjcjah. Gradivu so doeuine še tehnične sbc opreme za vsako pozie o. Ločeno so urejene podloge BMA, na podlagi katerih se tehnološka oprema montira.
' - Pro.ekt cevovodov - 5 tm. DoKumenta a jC razdeljena po gradbenih pozicijah in objektih.
Kot pripomoček za uporabo dokumentacije v tehničnem arhivu jc izdclann kartoteka no posameznih pozie -■ah. poseb< za gradbene pozicije in posebej ia tehnološko opremo.
IV. Valorizacija tehnične in tehnološke dOKumcntacije in predlog navodil
. Ker je Tovarna shdkona Oi mož edina tovarna te dejavnosti v Sloveniji, je potrebno to ori valorizaciji tudi upoštevati. Skupaj s tehničnir strokovnjaki tovarne
Tehnična dok umen taeija: Hidroelektrarna Fuiine- na Ljub!jamči. rekonstrukcija 1957 (ZAL, MLO Li, GO 320/52)
smo poskušali tehnično in tehnološko dokumentacijo valorizirali po nasledrjih kriterijih1 pomen vsebine gradiva. podvajanje gradiva, ponavljanje in sunnranjc podatkov, obseg grad a.
1. Surovinska služba: uporablja pi delu dokumentacijo, k nastaja v laboratoriju, ostala dokumentacija ni ni a takega pomena, zaLo .z te službe ne b. doloe. l arhivskega gra-.va 2 l elinični stklor
a.	Tehnološka službo:
-	poročilo o proizvodnji v tovarni (10-dnevno)
-	končno poročilo o proizvodnji v kampanji.
b.	Strojna služba
-	'ehnološke sheme s pripadajočim, tehnološk mi opisi.
-	vsa tehnična in tehnološka dokumentacija, ki se nahaja v ichmčncm arhivu, k so jo določili strokovnjaki tovarne po spisku opreme v Tovarni sladkorja Ormož. Upoštevali so predvsem opiemo, ki je npicna za tovarno sladkorja,
-	seznam strojev in opreme Tovarne sladkor a Ormož. seznam cevovodov.
-	tehnična priprava dela -droolnjcnc in nove tehnične risbe.
e Gradbeno vzdrževanje
-	situacijska karta s pozitiiami,
-	vsa tehnična dokumentacija, ki sc nahaja v teh. č-nem arhivu.
d. Laboratorijska služba
-	laboratorijski dnevnik,
-	analiza zcmMc.
3. Tehnična in tehnološka dokumentacija v arhivu
-	vsa invcsueijsko-tehniena dokumentacija.
-	podloge za opremo.
-	gradivo inšpekcijskih služb t atestna dokumentat a.
-	tehnološke sheme.
■ Konkretna navodila za tehnično in tehnološko dokumentacijo (primer za strojno službo)1.
01 Sprejem pese ■•■ razkladanje
01.03.01 Sonda za jemanje vzorcev 01.04.05.01 -04 Stroji za rezanje glav pese
29	ARHIVI IX 1986

01.U4.10 Naprava za pripravo kašastega vzorca 01,05,91 Mokro; tovarjanjc ¿a skladišče pese 01,05 02.01 Komandna hišica 01.08 Zasun plavnega kanala
02	Skladiščenje pese 02,02,02 Sobe za plavljenjc
03	Transport pese
03.01,01 Mokro iztovarjanje za tovarno 03,04 Zasun plavnega kanala 03,05.01 Lovilce kamenja 03.13,01 Lovilec, trave
04	Priprava pese
04.01.01 Pralni k pest. 04,06.01-02 Separalorjii repiecv
05	Rezanje pese
05,02 Uunkerza peL,o 0^,04,01,01 Rezalniki za peso
K ite i ta odbi:arje v strojni službi:
Iz tehnične in tehnološke dokumentacije je potrebno odbran v skladu s pozicijami vse podloge za opremo, tehnološke sheme in o[ se ter vso tehnološko dokumentaciji, ki sc nanaša na ustrezno pozicijo.
Navodila za odMranie , potrebn« izdelati za vsak sektor posebej po posameznih pozicijah, za vsak sektor le potrebne navest: k te c za odh ran e, K'„r po. cii ni (laboratorij, tehnološka služba), je potrehno navesti ku-tegor : gradiva po vrstnem redu tako, kot naslajajo.
ZUSAMMENFASSUNG
1'echiiisehe und tcchnologischc Dokumentation als Archiv gut in der Zuckerfabrik in Ormož
Branko Ohtak
Die Ahsicnt des Referats ist die Organisationsstruktui der Zuckerfabrik in Ormož und die Wirksamkeit von .nnzelnen Sektoren zu analysieren und zugleich die verse «Jenen Kategorien dei bf: inrer Tätigkeit entstehenden technischen und technologischen Dokumentation kennenzulernen.
In der Einleitung sind aic Kurze Fapr historie, der Gegenstand der Geschäftsführung und die WirkungsH-hipke der Fabrik beschrieben. Es folgen f.-me kurze Beschreibung und die Ana'yse aller Sektoren bzw. Dienste, wo diese Dokumentation entsteht. Mit Hille der Puchlcutc und nach den bcM'mmten Krite icn {der Inhalt, o.e Verdoppelung und die Summicrung der Angaben, die Sch .ftgutvcrdopnclung und der umlang) best' Timten »vir d e Kategonen der techmschen und tec hnologischcn Dokumentation, die die Eigenschaften des Archiv gutes besitzen, Aufgrund dieses Vorschlags wurden die Anweisungen für die Auslese des Archivgutcs aus der tcchmschcn und tcchnologischcn Dokumentation ausgearbeitet.
Tehii"-' la dokumentacija \ rudarstvu
Peter Ribnikar
Rudarstvo predstavlja gospodarsko panogo z veliko tradicijo, v okviru katere nastaja obsežna tehnična dokumentacija, ki sc nanaša na raziskovanje in pridobivanje rudnin, me, j en rudnih polj, gradnio naprav v rudnikih ter na vodenje cvidcnc in katastra raziskovalnih in pridobivaln i prostorov ter družbenih pravnih oseb, k spravljajo ta dela. Tehnična dokumentacija za področje rudarjenja in rudarstva jc tudi predstavljala del zelo pomembnega arhi skega graoiva v preteklosti. To gradivo so predstavljali grafični zapisi, ki so jih sestavljali: zemljevidi, katastrske mape, ležne karte, karte rudnih polj, nae ti komunikacijskih naprav v rudnikih ter načrti rudniških objektov in naprav na površini in pod zemeljskim površjem, ki so namenjeni pridobivanju rudnin.1
Na podlagi rudarske zakonodaje so naloge v zvez: z reševanjem, potrjevanjem in nadzorovanjem del v zvezi s tehnično dokumentacijo opravljali v preteklosti Rudarsko glavarstvo v Ljubljani do konca leta 1945, od leta 1946 dalje pa udsek za rudarsko nadzorstvo pri Ministrstvu za industr d in rudarstvo LRS, M i:"trstvo za rudarstvo LRS, Svet za industrijo LRS, Republiški rudarski inšpektorat, od katerega so tc naloge prešle na republiški upravni organ, ppst0,~n za indusi ijl , Sedaj pa sod rudarstvo v pristojnost Republiškega komiteja za energetiko,2
Urejenost dela na raziskovan n p: lobivanju rudnin ¿ugotavljajo številni zakonski predpisi na republiškem t zveznem n voju. Z njimi sc urc_,.ijo, poleg raziskovan in pridobivanja rudnin, tudi razmejitev pristojnost glede odločanja o raziskovanju in pridohivanju rudnin, pre ektirarje rudarskih obiektov, sestava tehnične dokumentacije, pravna razmerja med organizacijami združenega dela, pridobivan e dovo ;enj za raziskovanje in pr.dobivanje rudnin, izvajanje rudarskega nadzora, izvajanje varstva pri delu, varnosti ■»bratov irr ljudi, podzemeljskih, površinskih objektov in naprav, varstvo okoija ter voden1 c idenc in katastra nr skovalnih in pridobivalnib prostorov. Rudarjenje in rudarstvo urejajo naslednji zakonski predpisi: zakon o rudarstvu,3 odredba o naunu poročanja o rezultatih raziskovanja v raziskovalnem prostoru,4 pravilnik o raziskovalnem in pri d oh valnem prostoru rudnin^ navodilo o ev lenei in katastru raziskovalnih i pri ob talnih prostorov,1) pravi' lik o vschim projektov s področja izkoriščanja nafte in zemeljskih r nov,7 pravilnik o vsebini rudarskih projektov za izkoriščanje trdnih mineralnih surovin,' pravilnik o tehničnih nornia"vih za graditev obiektov za pridobivanje morske soli in njeno proizvodnjo9 ter pravilnik o jugoslovansi h standar h s področja rudarstva, L
30
ARHIVI IX 1986
Zakon o rudarstvu aoloča, da sc štejejo med rudnine:
-	vse »rrste premoga,
-	nafta in bitumenske hribine,
-	radioaktivne rudnine,
-	rudnine, iz katerih se lahko pridobivajo kovine in njihove uporabne spojine,
-	vse vrste puno v, ki r¡o v zemlji,
-	m neralnc in radi jakt vnc vode, iz katerih sc lahko pj-dob vaio rudn, te,
-	grafit, zvcp'o, magnezij, fluorit, barit, azbest, sljuda, fosfati, sadra- kalen, kreda, galun, bento .it, Kremen in kremenov pesek, kaolín, keramična in proti ogrju odporna glina, lapor in apnenec za pndob.vanje cementa, marmor in okrasni kamen, živec, lojevce, diatomejska zemlja, pueolan-tuf, leveit, drago in poldrago kamenje,
-	vse vrste soli n solnih voda,
-	kamen, mivka, pe.ick in gramoz,
-	lončarska in opekarska glina,
-	vse nenástete rudnine naravnega fivora.n
Vse navedene rudnine se nahajajo v zemlji in na zemeljski površini, v tekočih in stoječih vodah ter v morju Rudnine sc predmet raziskovanja in izkoriščanja in so zato predmet administrativnega poslovanja Raziskovanje t izkoriščanje rudnin je v prsujnosti organizacji združenega dela, ki ¡o usposobljene in registrirane za ta dela, razen za rudnine kot so: kamen, mivka, pesek, gramoz, lončarska in opekarska glina, ki jih morajo raziskovati in izkoriščati tudi občani, eivilno pravne osebe, društva, zadruge in druge pravne osebe. Organizacija, ki želi razi ¡kovati i izkoriščat: udnine, mora za opravlia-nje teh nalog pri lobit dovoljenje pistojn.i upravn h organov. Zahtevi za izdajo takeja dovoljenja mora organizacija priložiti poleg tehnične dokumentacije tudi lokacijsko dovoljenje in predpisana soglasja. Raziskovanje rudnin je omeieno na raziskovalni piostor, ki ga doioči pristojni upravni organ. Enako velja tudi za iikonsčanje rudntn, ki se jih pridobiva na odrejenem pridobivalncm prostoru
Zahtevi za izdajo dovoljenja za raziskovanje mora or-¿am¿aei : predložiti:
-	rudarski projekt za raziskovanje,
-	situaeijski načrt z vrisanimi mejami raziskovalnega prostora (ta načrt mora biti izdelan v takem ntcnlu, da je mogoče na njegovi podlagi v naravi določiti m rje raziskovalnega prestora. Vsebovati mora tu ji opis lege raz skovalnega prostora fn imena občine oziroma občin, v katerih leži raziskovalni o ros to r),
-	geološko dokumentacijo,
-	lokaeijsko dovoljenje,
-	soglasja, kijih zahtevajo zakonski predpisi.
Zahtevi za izdajo dovoljenja za izkoriščanje rudnin je
treba predložiti:
-	rudarski projekt za izkoriščanje,
-	situaeijski načrt z vrisanimi mc ,air i ppmoI jvalnega prostora, ki mora biti izdelan v merilu, da jc mogoče na njegovi podlagi v naravi določil meje pndol ivalnegn prostora {v njem morajo biti vrisani prometni in drugi objekti, ki se nahajajo v tem prostoru. Situaciji!* načrt mora vsebovali še opis meje pridobivaIncga prostora in ime občine oziroma občin, na katerih območju sc nahaja ta prostor.),
-	geološko dokumentacijo s podatki o vrsti, količini in kakovosti ndnin,
-	lokacijsko dovoi|cnje,
-	dokazilo o sklenjenem dogovoru s pristojno samoupravno skupnostjo o času in Inačinu plačila prispevka zaradi spremembe namembnosti Kmetijskega zemljišča,
-	soglasja, ki sc zahtevajo pn poscDnih predpisih
Zakon o rudarstvu nooblašča pn stoj ni upravni ortari,
da odloča n izdaji dovoden,4 za raziskovanje in clovolje nj_ za izkoriščanje v p^meru, čc jc bilo za isti razisko valni oz i roma pridobi valni prostor vloženih več zahtev kov. Upravn organ mo.*a v skladu z zakonom o rudar stvu o vsakem 'zdanem dovolicnju za raziskovanj in izkoriščam e rudrin obvestiti rudarsko ¡nfpckeijo, republiški upravni organ, pristojen za rudarstvo pa mora o vsa kem izdanem dovuijen.u za raziskovanje o~iroma za izkoriščanje tudi obvestiti pristojni občinski upravni organ t'ste cb„ ne, na obmoe katere se bc razi ikovanje in izkoriščale izvajalo.
Dokumentarno gradivo o rudarjenju in rudarstvu nastal pri:
-	rudarskih organizacijah združenega dela, ki na-ito-p'.j o kot izvajale pri rariskcanju iti Lzkouščanju rudnin,
-	občinskih upravnih organih, ki so pristojni za izdajo dovoljenj za raziskovanje m dovoljenj za pridobivanje naslednjih ruanin: kamen, mivka, pesek, gramoz, lončarska in opekarska glina,
-	Republiškemu kom:,eju za energetiko, ki jc pri sto za izdajo dovoljenj in katastra ra;:i ¡kovalmn in pr:'
dobivalmi prostorov,
-	Rcpubhškcmu rudarskemu inšpektoratu, ki je pristojen za nadzor o tem, kano posamezne orgamzaeije raziskujejo .n pri dol i vaju rudnine, kako izpolnjujejo tehnične predpise rudarskega zakona in druge predpise, ki so v neposredni zve?' s tehnološkim procesom razisko vanju in i-.korščanja rudnin ter da raziskujt vzroke nc sreč in da odreja ukrepe v zvezi z nesrečami,
-	Splošnem združenju za energetiko in pri Splošrem združenju rudnikov in industrije nekovin Gospodarske zbornice Slovenije, kjer sc obravnavajo vloge za financiranje pomembnih naložb v rudniKc,
-	organizacijah, ki so pooblaščene in registrirane za izdelavo rudarsk.h projektov n za revizije rudarsl h projektov,
-	bančnih organizacijah, ki posredujejo finančna sredstva za naložbe v rudarstvo.
Tehnična dokumentacija nastaja v rudars'vu in rudarjenju v zvezi z naslednjimi deli: raziskovanje rudnin, izkoriščanje rudnin, merjenje rudn, h poij in rudarskih objektov, votienje evidenc in katastia raziskovalnih in pr dobivalnih prostorov
Ruuarski zakon določa, da sestavljajo tehnično dokumentacijo: rudarsk projekti, rudarski načrti izvedenih del dolgoročni program razvoj in letni orogram razvoji in letni program hkorSčania rudnin, cvidcnca o rezervah rudnin ter materialna geološka dokumentacija Zakon tudi dobča, da se mora tehnično dokumentacijo izdelati ot upoštevanm določb v izdanih do/oljenjih za raziskovan^: in izkoriščanih rudu.n, z upoštevanjem ten-ničnih normativov, predpisov in standardov, normatr vov za varstvo pi. delu, varnosti obrata in ljudi ter varnosti podzemeljskih, površinskih in sosednjih objektov in naprav tei upoštevanja predpisov o varstvu okolja. P t izdelavi tehnične dokumentacije se mora tudi upoštevati dosežke rudarske in geološke znanosti ter jodobno tehniko rudaricn.a. Rudarske projekte sme izdelovati le za tako delo usoosobljcn shoko.mi kader ki jc zaposlen v sami delovni braSiizhtij a'* p? v delovni organizaciji, ki je registrirana za opravljanje takih del. Rudarski projekt za izvajanje del al; za i; vajanje posameznih deiov rudarskega proiekta pit skrbi za Koorc ia' jo izdelave posameznih delov proiekta za upoštevan ; vseh piedpjsov
31	ARHIVI IX 1986

za rok njegove izdelave. Vsak rudarski projeki mora pre gleda re vi Je nt oz oma organizacija združenega dela, ki ,c registrirana za opravljanje tak'h del. Rudarski pro-ekt mora biti opremljen s klavzulo o opravljeni reviziji.
Zakon o rudarstvu določa naslednje rudarske proJfcU te. projekt za raziskovanje rudnin, projekt za izkoriščanje rudi.in in projekt za izvajanie del pri raziskovanju aii okoriščanju rudnin.13
Rudarsk )rojekt je* izdelan v dveh izvodih, od katere, ga hrani en izvod upravni organ, pristojen za rudarstvo, drugi izvod pa organizacija združenega dela, kije vložila zahtevek za izdaje dovoUenjj, Oba izvoda .tata značaj originala.
Organizacija, ki izkorišča rudnine, mora upravnemu organu za rudarstvo predložiti dolgoročni program raz-Ma izkoriščanja rudnin ter letni program izkoriščanja rudnin. Opraviti mora tudi vsa merjenja, ki ¿o predpisana z rudarsko zakonodajo in voditi overjene merske krjige. Opravljena me eni a so podlaga la izdelavo rudarskih načrtov, Kijih mora priložiti vlogi la prioobiva-nje zahtevanega dovoljenja.
Pravil lik o vsebin- ruoarskih projektov za izkoriščanje trdnih mineralnih surovin določa naslednje ludrrske projekte: ¡4
-	glavni rudarski orojckt, k ga uporabljamo za izkoriščanje, vzdrzevanje in izgradnjo novih površinsk.11 in podzemcl. ikih rudarskih objektov,
-	dopolnilni udarski projekt, ki ga uporab'jamo za primer odpiranja in izkoriščanja novih horizontov, rev rje v, delov plast al teles v že obstoječih rudiiiii h s podzemeljskim ali površinski n i;:ko. ščanjem,
-	poenostavljeni rudarski projekt, ki ga uporabljamo za delo na objektih in napravah ter postrojih % obstoječih rudnik.h in površinskih odkopih.
Glavni rudarski projekt obsega dva dela in sieer projekt, v katerem ;e za,, ta osnovna koncepciia za izkoriščanje, vzdrževanje in izgradnjo podzemeljskih m površinskih rudarskih objektov ter iz tehničnega projekta za posamezne objekte in delo tehnološkega piočesa
Splošni d^l projekta mora obsegati podatke, ki so podlaga za projektiranje (vrata, kakovosl in količina mineralne surovine; lokacija mineralne surovine; način, po katerem je bilo ležr.ee raz<~kano; mejt ležišča; montan-sko-geoloŠke, tektonske in hidrološke razmere v ležišču; geomehanske značilnosti mineralne surovine in nripa-da'oče hribine; plini v ležišču, eksplozivne lastnost ire-mop.ovega prahu; agresivne lastnosti mineralnega prahu; druge specilene lastnosti ležišča, l lahko vplivajo na varnost in ekonomičnost izkoriščanja); podatke v zvezi s tehnološkim procesom obogateni a oziroma oplemenitenja; « uaeijski načrt ekspioatacijskega območja v merilu I-.1000, 1:2500, P.5000, po velikost, območja z izohip-sati na ustrezni ek^idistanei, .z vrisanimi ob(tojceimi gradbenimi objekti, komunikacijami, kulturo zemljišča in urugimi spe .ifičnutti podatki za to območje ter z vr sanimi mejami ležišča mineralne surovine in mejan . dovoljenega ekspioatacijskega polja; omejitev ekspioatacijskega območja {polia) ležišča in ugotovitev eksploata-e ;kih količin mineralne surovine no omejenem območju, način izkoniČania (nodzemelisko ali površinsko), ugotovitev proizvodnih zmogljivosti, obrazložitev in naloga zgraditve rudnika; določitev zaščitn.' in varnostnih stebrov in vpliv izkoriščanja na površino; pro-gramiianje morebitnih dopolniln h preiskovanj in raziskovalnih del; dokaz o rezervah mineralnih surovin.
TehniČn opis tehnološkega procesa ftiora vsebovati pooatke o načinu odpiranja in obdelavo ležišč, delih
tehnološkega procesa m o opremi, vrsti pogonske energije 1 načinu preskrbe 1 njO Tehnični jpii reebuje tud ustrezno grafično dokuinentac, ki se nanaša na razdelitev ležišč na značilne plasti, revirje in odkope, naein odpiranja in obdelave eksploatac iskepa območja, na lo kaeije objektov za odpiranje in obdelavo ležišč, z začetnim. linijami odkopi lih del. na za poreč je in smer :ko-riščanja ter risbe in načrte v ustreznem merilu
Tehn.Čm prt jkti za rudarske ob<ekte 1 dele tehnološkega prceesa vsebujejo: pro 'ktno nalogo s potrebnim podlagami za projektiranje, rešitev nalog s tehničn- n opisom izvedbe, i^biro konstrukcije. statističnim izračunom in risbami v ustreznem me ilu, predizmero m predračun del; posebne varstvene ukrepe
Dopolniln. udar;ki projekt za nove jaške za inoz m zračenje mora vsebovat podatke: o namenu in naiopi objekta z ustreznimi podlagami za projektiranje; o loka ciji in vključitvi objekta v obstoječe Stari e rud 'ika; ustreznem tehničnem projektu za rudarske objekte ter nodatke o tehnološkem procesu.
Dopolnilni rudarski proickt za jamska skladišča razstreliva mora vsebovati: namen in nalogo, konstrukcijo, statični izračun, predizmero in predračun ter del podatkov o posebnih varstvenih ukrepih.
Dopolnilni rudarski projekt za spremembo odkopne metode pa mora vsebovati: projektno nalogo; prikaz dosedanje odkopne metode z obrazložitvijo potrebe pu njeni spremembi; tehnično rešitev nalog za spremembo odkopne metode s podatki o d.menzij odkopa, način pridobivanja, podiidanja in ravnanja s stropom, zračenje odkopa, odvoz izkop me 1 energetsko rešitev z ustreznimi risbami in shemami; normative delovne sne, Dotroš-nega materiala in pogonske energije; izračun odkopnih učinkov v od kopnem polju ob uporabi nove odkopne metode, primerjalni pregled učinkov, doseženih z novo odkopno metodo; podatke o posebnih varstvenih ukrepih.
Poenostavljeni rudarski projekt mora vsebovati: projektno nalogo in namen z ustrezn.ini podlagam, za pro-jeKtiranic, tehnično rešitev z lokacijo in vključitvijo v obstoječi rudnik, tehnični op s načina 1 delavc in vrste pod.:idanja, energetske rešitve, pred .mero in predračun. risbe in skice v ustreznem merilu ter posebne varstvene ukrepe.
- Rudarski projekti za izkoriščanje nafte in zemeljskih plinov so: glavn rudarsk pr^iekt, dopolnilni rudarsk-projekt in'poenostavljeni rudrski projekt 15 Glavn. n dopolnilni rudarski projekt sestavljata dva dela in sieer: projekt za odpiranje, obdelavo in izkoriščanje naftnega oziroma plinskega polja ter proiekti za zgraditev oziro ma rekonstrukcijo rudarskih in pripadajočih objektov, postrojev ali naprav za izkoriščanje nafte in plina.
Glavni rudarsk projekt se izdela za odpuao.e, obdelavo in izkoriščanje novega naftnega oziroma plinskega polja, dopolnilni rudarski projekt pa za bistvene odmike od glavnega rudarskega projekta in v p meru zgraditve rudarskih in pripadajočih objektov, postrojev in naprav na obstoječem eksploatacijskem naftnem oziroma plinskem polju. Poenostavljeni rudarski projekt se izdela za premične rudarske postroje.
Projekt za odpiranje, obdelavo j izkor.ščanje naftnega oziroma plinskega polja je potrebno opremiti z bistven, tu podatki o ležišču, raz^skovamh di ih, proizvodnih značilnostih ter lastnostih nafte in plina, obdelavi ležišča, 'ehnologi. 1 proizvodr je, zbi*arja n transporta, opis objektov in postrojev s pred:zmcro del. Projekt za odpiranje, obdelavo in izkoriščanje naftnega oziroma
32
ARHIVI IX 1986
plinskega polja mura vsebovati naslednje priloge; geolo' ško-rudarske načrte (strukturne karto produktivne plasti z v «ti mi vrtinami in vzdolžnimi in prečnimi profili struktur), načrt omrežja in število obstoječih ter predvidenih vrtin, shemaiski prikaz tehnološkega proeesa zbiranja, transporta i oplemeniten'ia nafte ali plina, kartografski pt Vaz razmestitve obj.iktov, postroje v in naprav.
Projekti za zgraditev o/iroma rekonstrukcijo rudar-sl'h pripadajočih ob :ktov, postrojev ;n naprav za eksDloatae.jo nafte in plina morajo vsebovati: tehnični opis, izračune strojnih del, če ni certifikatov dobavitelja, prikaz zavarovanja, zlasti pred eksplozijo in požarom ter način gašenja, prcdi~merc in predračun ter navodila za začetek ob ra tovarna rudarskega postro a.
Tehnični normativi za pridobivanje morske soli določajo osnovo za naprave n opremljenost za i;vedbena dela in tehnologijo p dobivala morske soli za zbiralec in p revo/ soli ter za pranje, skladiščenje in za dodelavo soli.16
Poleg rudarsmh proiektov so tud oidarski načrti pomemben del rudaiske té hi ;čnc dokumentacije. Rudarske načrte predstavljajo: situaeijski načrti raziskovalnega ali r dobiva Inega pros'ora, situacij",k i načrl ¡zvedenih rudarskih del ter geološki načrti 17
Situacij jk. načrt ra .skovalnegü ;ili pridooivainega prostora*8 prikazuje i dokumenti i stanje na tem pro-stoiu pred pričetkom raziskovanja in v času pridobivanju rud ne Siiuae.jsk. načrt mora |biti izdelan na topografski osnuv. in v mciilu, s katerim je zagotovljena preglednost zajetja vseh podatkov, ki se nanašajo na določen raziskovalni pridobivalo prostor. Situar iskemu načrtu morajo biti izdelani tudi vzdolžni in prečni profili, ) i predsiavlj-no lesta^ n del itua< skega načrta.
Siiuacijske načrte izveden i rudarskih del sestavljajo karte in sicer: jamske karte, karte enegetske mreže, karte zračenj ime, karte površinskega kopa in karte pridobivanja vode, nafte in pjina."
Jamska karta20 jC jituacij-ki načrt za podz jmeljsko púdobivanje rudnine. Izdelana mora biti na osnovi koordinatnega mrežnega sistema in mora vsebovali; koor-dmatno mrežo z oznakam (oordinat, stalne n, clman-ske točke z napisano nadmorsko višini ter poligonske točke osnovni n i n glavnih jamskih poligonov; vse odprte jamske prostore (jaške, rove. vpadmke, odkope, nadko-pe, slepe j iške.. ), ki morajo biti označeni j njihov ii imeni; odkopne površine z letnico odkopavanja in odko-pano kol ,ro rudnine ter nae lom zapolnjevanja praznin; skladišča eksolozivnih, gorljivih in ostalih materialov, črpališča, amske delav lice, jamske reševalne baze; zaprte jamske piostore, zidove in zadelkc; obiekte in naprave trajnega značaja za obrambo pred požari, eksploz-jami, vdori plina, vode in muIj i; oznake permu-niziranih jamskih prostorov; mesta vdorov m pojavov nevarnih plinov, vode n mulja, mesta pojavov Škodi; vega prahu in ionizirajočega sevanja ter mesta jamsl ih ogrevov in požarov; mesta v jami i m na površini, ki so ncvarra za vdor: vode ali mulja1, hribinske udore z datumom pojuva, varnostne stebre ter objekte v jm m na površini, ki nt smejo biti ogroženi z rudarskimi tíeÜ; površinske in jamske raziskovalne vrtine z oznakami vrtin in letnico vrtanja; karakteristične geološke značilnosti rudisč; mejo r dobi alnega prostora z državno mejr ter me|e meojamam oziroma rudnik n premogovniki; da'ge podatke, ki ;o pomembni za varnost ri delu in načrtno usmerjanje rudarskih del. Jamski karti morajo biti dodani vzdolžni in prečni profili. Zaradi niihove pomembnosti morajo biti jamske karte narisane na papirju
oziroma plastični foliji, ki se ne krei oziroma ne razste-za. Jamske karte morajo biu izdelane za vsako elažo posebej. Etažna karta mora vsebovali tudi glavne odvozne zrai ne in dostavne jamske proge.
Karta energetske m reze21 je situaeijski načrt izvedenega podzemeljskega energetskega in "odo vod nega omrežja. Vsebovati mora: vse vhode v iamo i vse odprte ■amske prostore; razdelilne- transformatorske pejtaje zunaj jamske razdelilne postaje visoke napetosti, transformato.,; in ¡¡okonapetostne kable; n: zkonapetostne razdelilne naprave, nizkonapetosine kable in, telefonsko omrežje; kompresoiske postaji1 in "ode kompi mi ranega zraka; visokotlačne črpalne oostaje in visokotlačne hidravlične vode, vodovodne naprave n vodovode; druge naprave, pomembne eneigetske m vodovodne n?prave ter inštalacije. ■
Karta zračenia jame2- je situacijsk načrt izvedenega zračenja jame, Vsebovat, mora: vse ¡amske odprtine n vse odprte jamske prostore; pregrade, s kate mi so zaprti jamski prostori z datumom izdelave in z oznako pregrade; mesta oercvov in požarov v odprtih jamsk" prostorih; mesta večjih zruškov v odpn-h jamsl i progah, prelomnic, razpoke m drugo, kar lahko povzroči požar dclovn;- mesta na pripravah, in odko|'ib ter mesta, kjer se stalno zadržujete ljudje, z označenimi dos^vtnmi in odvoznimi potmi ter oznacenini program, z vstopnim, izstopnin in separatn.m zračenjem; skladi ča razstreliv, goriv in maziv ler ostalega materiala; naprave za prezračevanje, regulaci; a razdvaj nje zračilnega toka; postaje za merjenje količine zraka z navedbo količine zraka, ki prihaja skozi postajo; objekte za obrambo pred požari, si ■ ^njem eksplozije ter vdori plina, vode ali mulju; ventilatorje z vpisano kapaeno; posebno zračene jamske proge, v katerih obratujejo motorji z notranjim izgo-revar, ^m; mesta večj:li pozivov metana :n drugih škodljivih plinov z vpisanim datumom pojava in procentom škodljivega plina v jamskem zraku; mesta o nizi raj oče ga sevanja, zdravju škodljivega prahu ali živosrebmih hlapov: mesta stalnega merjen;a parametrov ztačenja; protipožarna skladišča, telefoni z navedbo številk in jamske reševalne baze.
Karta površinskega kopa22 je situaeijski načrt izvedbenih rudarskih del pov-šinskega pridobivanja trdnih rudnin. Karta mora poleg podatkov, kijih vsebujeta jamska kart? in kana energetske mreže vsebovati še: podatke o etažah z mejami v rua ni in hribini in naklon etaže; hid rog ni I o ohmoeia. vodotoke in način odvodnia vanja; morebitna podzemeljska rudarska dela, reku iti vi rane površine. Kari mora biti priližen vzdolžn: in prečni profil površinske^ kopa.
bnuacijski n An izvedbenih del pridobivanja morske sojiji mora vseboval poleg pod 1.1 ko v situaeijskega načrta raziskovalnega in p :dobivalnega prostora ter podatkov karte energetske mreže še vrisane: napiave za črpanje morske vode, pretočne kanale, bazene za izparevanje in kr iializacijO. varovalne ni ipe in pregrade; prchooe preko kanalov z navedbo vuine svetlega prehoda.
Karta pridobivanja vode. nafte in plina26 je situaeijski načrt površine raziskovalnega ali pridobivalnega prostora. Vsebovat mora; glasne poaatke topogiafske rmere, liiografske, stratiyafske, tektonske in pomembne hidro geološke značilnosti, raziskovalne in pridobivalne vrtine z oznako vrtin in letnico vrtanja, glr^na rudarska dela, pri podzemeljsKem prJobivanju pa tudi odprte jamske prostore,
Hidroceološka karta,-7 ki moia poleg podatkov navedenih v geološki kai i vsebovati še: izvire, potoke, reke,
33	ARHIVI IX 1986

Tehnična dokumentacija: vodo pravni spisi 1857, 1886 (ZAL, Okrajno glavarstvo Kamnik, 25. ""99)
stoieče vode, za plavim Dbmočja, vodne pregrade, mostove, pomembne vodne objekte ter meje največjega vodo-slaia; jicje zliv >h obmečij z oznakami velikosti površine m največjim dotokom vode; kanale, vodne zbiralnike, črpališča in islala« .'es karakten:\ičnimi tehničnimi elementi na površini in v jami, glavna rudarska dela, naprave n po za odvodnjavanje, opuščena rudarska dela, po katerih se lahko pretaka i oda ali se v njih nabira; ba-ražne proge, zidove, vodna vrata ter druge objekte in naprave za obrambo pred vodo1, zunanje jamske vrtine z ■menom in ozrako letniee v rtanja; mesta stalnih in občasnih pi ivov vode v iam z navedbo tlaka, tir.oka "ode m mesta, kierse '^od; ^zgublja.
Rudarski zakonsk. predpisi določajo, da je treba rudarske načrte, zlasti pa še jamske karte, stalno dopolnjevan, ee je potrebno tudi dnevno. Rudarski načrti se izde-ijejo na osnovi merici , k a izvaja rudarska organizacija, Ic-ta pa mora v skladu z zakonom m tehničnimi 'ormaliv' i _di ovefienc merske knjige,na predpisanih obrazcih in v knjiži i obliki. Rudarski načrti sc izdelujejo v merilu 1:500, 1:1000 in 1:5000, razen situaeij-i^cga načrta raziskovalnega al pridobivaInega prostora, ki e lahko izdelan tudi v drugačnem merilu. Skicc nesreč pri delu se morajo izdelati v merilul: 10 do 1:250.
V skladu z zakonom o rudarstvu in navodilom o evi-den in katastru raziskovalnih in pridobivalnih prostorov vod Repuhhšk komi-e za energetiko:
-	c idcnco zahtev za pridobitev dovoljenja za raziskovanj rudnine v raz skovalnem prostoru,
-	cvideneo zahtev za pi idobnev do vohanja z; zkoriš-eanje rudnine v p dobivalnem prostoru,
-	kataster raziskovalnih prosorov,
-	kataster nridobivalnih prostorov,
-	zbirko listin raziskovalnih prostorov,
-	zbirko listin pridobivalnih prostorov,
-	spisek organizacij združenega dela, ki jim je dovoljeno raziskovanje rudnine,
-	spisek -)rganh:aeii združenega delavki jim je dovoljeno izkoriščanje rudnine ter oDcanov in pravnih oseb
iz 53. člena zakona o rudarstvu, ki jim je dovoljeno pn-dobivamc rudn_,ie.
V zb.kah listin se nahaja ludi tehnična dokumentacija, zlasti je v njih najti podatke o programih izkoriščanja rud tin, rudnih rezervah, razne skiee m drugo dokumentacijo. Zarad Ic^a je treba zvrsi gradiva zajeti v obravnavo o tehnič dokumentaciji v rudarstvu.
Na,pomembnejši del tehnične dokumentacije v rudarstvu sestavljajo: ruaarski projekti, rudarski načrti, merske knjige s podati o merjen h in rezultati merjenj n zbirki listin raziskovalnih oziroma pndobivalnih prostorov. Poleg tega nastaja v okviru rudar jen i in rudarstva še veliko število različnih skic. načrtov ler drugih grallčn: i ponazoritev, k so vezane na posamezne do-poln.lne orojekte ter poenostavljene nrojekte in zadevajo posamezne vrtine, odkopna polja, odkoonc metode, transporte i izvoz izkopane rudnre, tehnologu i p- dobil am . rude, rudniške napiave, povezane z vzpo:;tavi-tv jo energetske mreže, zračenje rudniška pestrojanja ter razne druge rudtuške objekte. Velik del navedenih kategorij dokumentarnega gradiva ne bo imel zgodovinske vrednosti in takega gradiva zgodovinski arhivi ne bodo prevzemali v trajno hranjenje. Kot arhivsko gradivo naj sc valoriz'ra vse glavne rudarske proj ;ktc ter dopolnilne rudrske pro„. kie, ki zadevajo odf iranje in ;zko-rišcanje novih pri dobiva In ih območij, vse jamske karic, karte energetske mreže, karte za zračeije, karte površinskega kopa, karte za pridobivanje natte in plina, siluacij-ske kane prido\vanja morske soli in kane pridobivanja mincraln in radioaktr nii, voda, Nadabe na se valorizira za trajno hramenjc t>ste prcr.ekle, so pomembni za zgodovino razvoja tehnologije pridobivanja rudnin, tehnično dokumcntac d o rudnih rezervah, teht :no dokumenlae^o o rudniški^1 nesreezh in elenrmtar ih nezgodah v rudnikih, gradivo, ki dokazuje spremembo krajine in okolja icr- spremembo ekološl "i razmer, merske knjige in cvidenee ter kataster z zbirkama Listin ter sezname organizacij združenega dela, k, jim jc dovoljeno raziskovanje rudnin oz.roma izkoi šeanje rudnin.
Pretežni del navedene tehnične dokumentacij sc zbira pr. P.epubliškem kor teju za energetiko, manj*.. del gradiva hrani Republiški rudarski inšpektorat, del gradiva sc nahaja pri organizacijah združenega dela, občinskih iirui 'h, projektantskih organih jah, Gospodarski zbornici Slovenije in pri bančnih organizacijah. Z ozi-rorn na to, daje pretežni lel n- ipomembneiiega gradi,a shranjen pri Republiškem komiteju za energetiko ih bo raziskovalec zgodo inc rudarjenja ir. rudarstva dobil vse osnovne podatke v enem arhivskem fondu, bi kazalo, da sc tehnična dokumentae i za področje rudarstva, k ma lastnost arhivskega gradiva, prevzema v Arhiv SR Slovenije od Republiškega komiteja za energetiko. Republiškega rudarskega .nšpektorata .n od Gospodarske zbornice Slovenije. Dokumentarno gradivo tehnične dokumentacije, ki ga zgodovinski arhi' i valorizirajo za arhivskega (npr. merske knjige, poenostavljan -udarski projekti po izboru) pri rudarskih organizacijah združenega dela, tehnična dokumentaeij!i v zvezi s pi lobiva1 lem rudnin, za kaicrc izdajajo dovoljenja občinski upravni organi, pristojni za rudarstvo in nastaja f obč nsk h upravmn organih ter «radivo, ki ga zgodovinski arlvvi valori :irijc kot arhivsko gradivo pri projektantskih or-ganizaeiiah, bodo prevzemali zgodovinski arhivi. Veliko tehnične dokumcntao:jc za področje rudatstva ima poslovno trajni znaeaj 11 ga rudarske organizaenc združenega dela za radi poslovnih potreb hranijo dalj časa, kot določa 66. elen zakona o naravni in kulturr' dediše ii.29
34
AKH1V1 IX !986
V kolikor bc Arhiv SR Slovenije-prevzemni valorizirano tehnično dokumentne^ > kot arhivsko gmdivo od Republiškega komiteja za energei.^o, bo tud ešen problem, ki je nastal na osnovi 69. elen;i zakona o rudarstvu, k doloea, da se rudarski načrti ob ukinitvi rudi ika izročijo Arhivu SR Slovenije. S take rešitvijo bo ohranjena integriteta arhivskega tonda, k. je bila sicer naeeta z določilom 69. člena zakona o rudarstvu.
OPOMBE
1	Pelcr Ri^nikan Rudarsko glavarstvo 1858-1945 in pon.en njegovega arhivskega gradiva za zgodovino, Arhivi IV (1981), str. 58
2	Zakon o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega >veta SR Slovenije, Uradni list S RS Št 5'1980 in šl. 12M982
* Uradni tisi SR Slovenije, št. \*lf[ff\
4	Uradni list SR Slovenije, št. 23/19^6
5	Uradni tisi SR Slovenije, št. 2V19~>6
6	Uradni tisi SRSLovenije, št 9/1977
i Uradni tisi SFR Jugoslavije, št. 21/1968 s Uradni tisi SFR Jugjslavije. št. 21M968 » Uradni tisi SFR Jugoslavije, št. 20/1978 Uradni tisi SFR Jugoslavije, šl. 20/J<T8 " Zakon o rudarstvu, čl, "i. Uradni iist SR Slovenije, Šl 17/1975
13 Zakon o rudaislvu, čl. 39 Uradni list SR Slivenijc, šl. 17/1975
13 7akon o rudarslvu, št.39. Uradni lisi Slovenije, šl. 17/1975
Uradn. list SFR Jugoslavije, št.21/l%8 i' Pravilnik o v sel. i m rudarskih projtktov - potiroeja izkonšča-nja nafte in zemeljskih plinov Uradn. list SFR Juge sla vije, šl. 21/1968
16 Pravilnik o tehničnih normativih za graditev obiektov za pridokvanje morske soli in njeno prpizvodrv.u, Uradni l.si SFR Jugoslavije, št. 20/1978 M Delovni osnniek pravilniku o rudai^kih načriih z dne 16. 10. 1986, delovni osnutek mi je posredoval tov. M Likar, pomočnik predseanika Republiškega komiteja za energeliko dipl. inž. rudarsiva.
Delovni osnulek pravilnika o mdurskih načrtih, št. 2 19 Delovni osnulek prav ilnika o rudarskih načrtih Št. 3 Delovni osnutek pravilnika o mdrskih načrtih, št. 4
21	Deljvni osnulek pravilnika o rudarskih načrtih, čl. 8
22	Delovni načrt pravilnika o rudarskih načrtih, £l 9 2- Delovni načrt pravilnika o rudarskih načrtih, čl. 10 24 Delovni načrt pravilnika o rudarskih načrtih ti. II 2: Delovni načrt pravilnika o rudaiskih načrtih, čl. 12 2< Delovni načrt pravilnika o rudarskih načrtih, el. 14 37 Delovni načrt pravilnika o rudarskih načrtih. Čl. 15
Zakon o rudarsivu, el. 41, Uradni l.si SR Slovenije, šl. 17/1975
v Uradni lisi SR Slovenije, št. t/1981
ZUSAMMENFASSUNG
Technische Dokumentation im Bereiche des Bergbaues
Pcwr Rihttikar
Die Ausarbeitung der technischen Dokumentation liii den Bereich des Bertha ubcireibcns und Bergwesens setzen die Republ und Bundesgesetz vorseh niten fest. D;is liergwe senge setz (Amtsblatt der sr Sloweniens, Nummer 17/75} hestimmi, daß die technische Dokumenta tioi m Bereiche des Bergbaues zusammenstellen: Bergbau Projekte, Bergbaupliinc von verfertigten Arbeiten, langfristiges Entwicklungsprogramm und Jahresprogramm der M •leialicnausbeutung, Mii.eral nrcserve-nevidenz und materielle geolog.sehe Dokumentation. Die Bergwesen Projekte, die aus mehreren Pr< :kten zusammengesetzt -lind, werden in zwei Exemplaren aus-gearb tet Sie .and vom Rcpubh ^kun lec l'ur Energetik bcsläligl.
Zur technischen Bcrgbaudokumcntauon passen auch die Malbücher und cni Urkundensammlungen der Forsehungs h?w. Erwerbsräunie.
Der Autor schlägt vor, es sollen als Archivgui bewertet: die Hauptberghaupro/ekte du erpanzenden Bcrg-bauprojekte, die die Öffnung und Ausbeulung neuer Er-werbsgebiele betreffen, die Grubenkarten, die Karten des energetischen Netzes, dit Lüftungskarten, die Karten des Obcrfkieheberibaues, die Karten der Erdöl - und Gasgewinnung tue Situationskiirlcn der Meersalzgewinnung, die Karten der Gev innung der Mineral und ra dioaktiven Wässer, alle Projekte, die von Bedeutung sind für die Entwicklungsgeschichte der Technologie für die Mineraliengewinnung, für die teehnisehe Dokumentation liber die Erzrescrvcn, ilir die technische Dokumentation übci Unglücksfalle und Elementarunfälle m den Bergwerken, weiter das Sehriftgül, das die Gegend und Umgebungsändernngen, sowie «iie Änderung der Ökologieverhältnisse beweisen, Maßbüeker, Bergbauevidenzen und der Kataster mit den beiden Urkundcn-sammlungen.
Die angefiihrtenArehivgutkaiegoricn sollen dem Archiv der SR Slowenien vom Republikkoriitee für Energetik übergeben werden, indem die Maßbücher und andere teehnisehe Dokumentation, di-- die Histor sehen Archive als \rehivgui be. den Gemeinde-Verwaltungsorganen und Bergbauorgani >ai nen der vermuten Arbeit bewo len weruen, von den Historischen Archiven ir. die Dauern uibewahrung übernommen werden.
35	ARHIVI IX 1986

Arhivsko gradivo v tehnični dokumentaciji gozdnin gospodarstev
Janez Kopač
Za proučevanje tehnične dokumentaein gozdn h gospodarstev sem vzel primer Gozdnega pospodaisiva Hled, ki ima bogato [radié io gospodarjenja in varovanja gozdov,
Zgodovina Gozdnega gospodarstvi Bled, k, se je razvile z gozde v, kalen n lastnik je biia Kranjska induslriiska družba na Jesenicah, je sorazmerno dobro obdelana. Pred nekaj meseei, ob svetovnem kongresu gozdarjev v Liubljanitjc izšla knjižiea inž, gozdarstva Ivana Vebra z naslovom Gozdovi bohinjskih fužinarjev in obravnava ¿godovino gozdov dr leta 1941, ki jih je kasneje prevzelo Gozdno gospodarstvo Bled, Nastanek in razvoj gozdnih gospodarstev v Slo vem n po drugi svetovni veni pa _ izčrpno obdelal inženir gozdarstva Lojze F-unkl v razpravi Slovensko gozdno in lesno gospodarstvo po letu 1941, k oje pripravil za Gozdarske Studi iske dneve 1985,
Obl.isi seje po konci' druge svetovne vojne zelo hitro zavedla pomena gozdov za razvoj rove dr/.ave saj so bile potrebe po lesu zares ogromne. Oskrbovati je b o potrebno lesne .nduslrijske obrate oziroma podjetia n rud >ke z jamskim lesom, železnice z lesom za pragove, lovarne cchdozc in železarne z ogljem, ker koksu ni bilo, les je bi! kol izvozno blago, saj je bilo s kot aj edino izvozno, ki smo ga tisie čase, zlasti pa še po blokad nformhi-ro'a, lahko izvažali in prodajali za devize, Za ustraei;o', od celotnega izvoza v Sloveniji jc la čas na les odpadlo kar PO do 80 % izvoza.
Že m;>ia 1945 jc IVI nisirstvo za gozdarstvo slovenske vlade prevzelo v upravo vse predvijnc gozdne uprave. Vsa naslednja leta pa se je or^anizaeita slovenskega gozdnega gospodarstva, lahko bi rekli, bliskovito spreminjala, se združevala in raz.druževala. Nekaj let so gozdna gospodarstva, ki so jim nekaj časa rekli tudi gozdne direkcije, obsegala luc lesno industrL.ke obrate, a so jih konee leta 1949 osamosvojili, hkrati pa gozdna gospodarstva tud kadrovsko zelo oslabili. Močno seje zmanjšal obseg opravil gozdnih gospodarstev. Odslej naj bi gozdna gospodarstva znotraj gozdno gospodarski n ob-moei. skrbela le za razvoj gozdov, za goziinoo 'loška dela, lesno industrijska podjetja (s kratico: LIP) pa so prevzela posek n izkoriščanje gozdov. Odslej so gozdna gospodarstva nekaj casa be1 j ži votar la, saj so tudi finance douivah sprva le od takse za prodan les industrijskim podjetjem. Ves čas pa so si prizadevali, da b dejavnost spet razšrili na vsa dela v gozdo< i h. Za k on od." i a pa, k je urejala gozdarske zadeve, ■ še naprej povzročala veliko lezav in zmede. Poleg ostalega niso b..c jasne h pri-slojnosti med gozdnimi gospodar^lvi in državno administracijo, I so jr predstavljale uprave za gozdarstvo, vse Jd občin, republike pa uo federaeiv, kar se e uredilo šele leta 1957.
Leta 1952 so v Slover ji ustanovili osem gozdnih gospodarstev, Gozdno gospodarstvo Bied je ta čas obsegalo tudi območje Krania, ki pa se je kasneje oblikova'o v s®j gozdno gospodarstvo. Šele leta 1954 so gozdna gospodarstva ob hudem nasprotovanju lesno idustrijskih ob:ato\ ponovno pridobila nazaj naloge, ki so jim jih odvzeli leta 1949. Na osnovi zakonodaje jc vlada Ljudske repub'ikc Slovenije 6, aprila 1954 izdala ustanovni akt o ustanovitvi Gozdnega gospodarstva Bled, Kasnejša gazdna zakonodaja ni več bistveno vplivala na organizacijo delovanja in predmet poslovanja gozdnih gospodar-
stev v Sloven1.", razen da je sredi šestdesetih let prišlo ao tesnejše povezave med družbenimi in zasebnimi gozdovi in je poslej za pravilno Pojite v j varstvo n izkoriščanje privatnih gozdov skrbelo gozdno gospodarstvo
Ponovna reorgan-zacna gozdnih gospodarstev ie posledica zakona o združenem delu. Na tej osnovi so 19 maia 1975 organiz'ral in na Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljublja, letistrirali Delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Bled s šestim Lemelinim organizacijami združenega dela. ki so polei: Bleda locirane Še v Bohinju, na Pokljuki, v Spodnjih Gorjah in na Jesenicah,
Obširnei: zapis o zgodovinskem razvoiu gozdnih gospodarstev v Slovenr m Še posebej Gozdnega gospodarstva Bled se rr" zdi oomemben. sat nam nakazuj \ da zaradi šlevilijih i: včasih kar nclo.",ičn i in nepotrebnih reorganizacij in spreminianja predmeta poslovarra, ne smemo pričakovali pri njih prav veliko arhivskega uradi -va ii zalo ludi nc veliko tehnične dokumentacije, ki bi neia značaj arhivskega gradiva,
O arhivskem gradivu oziroma virin za zgodovino gozda in gozdarstva so veliko razmhijali tui na Gozdarskih študijskih dnevih 1985, Dr, Boštjan Anko je v p. spevku »Viri za zgodovino gozda in gozdarstva« dokumente za te podroCjc človekove dejavnosti tudi klasificiral Naj-bol; na splošno e loe*l vire za zgodovino gozda m vre za zgodovino gozdarstva. Pojem gozdarstva opredeljuje človekov odnos do gozda in človekovo dejavnost v gozdu, na kratko, pojem gozdarstvo pomeni gospodarjenje z gozdom V sklopu mojiga razmišljam a je seveda lahko samo gozdarstvo- pa še to le nekaj alinej pelnaisie, zadnje skupine, v klasifikaciji dr Anka, Seveda bi klasifi-kaei.' z arhivskega stališča lahko ludi oporekali, vendar za moj prispevek lo ni potrebno.
Petnajsta oziroma zadna skui ia v klasifikaciji se imenuje »Staro strokovno gradivo in vse \rsic viri,.ki nastajajo z gozdarsko dejavnost io«. Alinee znotraj te skupine, v kateri ti lahke pričakujemo tehnično dokumentacijo kot arhivsko gradivo, pa ie:
-	» ,,, stavbe, naprave, stroji, orod'" itd ,
-	izdelki in opisi različnih tehnologij,«
V sklop tehmene dokumentacije posredno lahko štejemo ludi fotografije kor gozdno gospodarske načrte in gozdarske načrte
O vrstah tehnične dokumentacije, ki naslaja pri gozdnih gospodarstvih, lah ko sklepamo iz opisa dtja vnosu gozdnih gospodarstev. Če vzamemo za primer Gozdno gc spouarstvo Bled vidimo, da statut delovne organi/aei-n. so ga sprejeli 19, marea 1984, piedmet delovanja definira lakole:
-	gojitev, varsivn ir. izkoi išeanje gozdov,
-	gradnja gozdnih prometni" in drugih objektov, namenjeni/i za izkoriščanje gozdov,
-	prevoz lesa v ccstncm prometu,
-	gojitev, varstvo in ; :kori5čan e gozdov- na katerih je lastninska praviea (io so privatni gozdovi).
Poslovno poroč o Gozdnega gospodarstva Bled za leto 1984 pa k dejavnosti lodfja še predelavo lesa za lastne potrebe in za potrebe prodaje,
O gezdarskem oiodju in go/datskih napravah kol zgodovinskem viru za gozdarstvo je pisal tudi dr, Marjan LinoglavŠek, Ugotavlja, da i z proučevanja orodja in goz-
36
ARHIVI IX 1986
darsko termičnih naprav lahko sklepamo o gospodarjenju z gozdovi, Seveda je veliko lažje neporrcdno prouče vat. gozdarska orodja, ki so zbrana v muzejih. Kakor pa je pokazal razgovor s predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled, pa sodobna gozdna gospodarstva nimajo tehnične dokumentacije o svojem orodju, kot so na primer motorne žage in druge vrste o radia. Na poaroč.u gozdarskega orodja v sodobnem času ne moremo pričakovati tehnične dokumentacije, šc manj pa take dokumentacije, ki bi lela znaej i arhivskega grad. /a. Mogoče bi kot arhivsko gradivo lahko ocenili le morebitne skice in fotografije teh oro< j in seveda tudi o - odi j, k so iih uporabljali nekoč Ugotoviti pa moramo, da so take fotografije in sk:'ce zelo redke.
Nekoliko več tehnične dokumentacijo in tudi tehničnega arhivskega gradiva lahko pričakujemo v zvezi z gozdarskim, tehničnimi napravami, zlasti .tapravami za transport lesa. Te naprave so pomembne, saj jc od njih odvisno, kako globoko oziroma visoko v gozd bodo gozdarji lahko posegli s svojim gospodarjenjem. Moderne transoortn.' naprave se močno raz''kuiejo od stare i h naprav. Sodobno spravilo lesj poteka s pomočio večjih i manjših motor ,ih žičnic, iičnio žerjavov, motornih večbobenskih vitlov itd., katerih montaža je enostavna m hitra. To so naprave najrazličnejših domačih in tujih izdelovalcev in znamk kot npr. Timbfjack, Volvo, Fiat, Unis, itd. Kol so povedan na Gozdnem gospodarstvu Bled za te naprave nimajo nikakršrih načrtov, ker jim proir;vaj ilci pri nakupu teh naprav izročijo le obiČaino tehnično dokumentacijo in prospekte, ki imajo bolj značaj navodila za montažo, uporabo in vzdrževanje. Tej vrsti dokumentacije pri gozdnih gospodarstvih ne moremo pripisati značaja arhivskega gradiva, pač pa ta značaj dob' pri zdelo vale h takih naprav. Pred postavitvijo naprav v gozdnih gospodarstvih običajno le projektirajo o roma narišejo trasno .u, pa Se to le zato, da vedo, katera drevesa morajo zaradi posla' tve tal i žičnic posekat da pr obratovanju ne predstavijo ovire. Zato tudi takih t rasnih izrisa^ ne moremo smatrat, za tehnično arhivsko gradivo, saj jih jc koncc konccv tudi preveč, pa še nic ne povedo o obhk in vrsi go;.dnc naprave, 1 sojo na laki trasi pos:avih. Tudi za gozdna gospodarstva trasirn načrti, ko .< naprava že postavi" :na, nimejo nobene vrednosti več.
Pri soravilu lesa si nomagaio tudi z najrazličnejšimi traktor i traktorskir ■ zg'obniki, ki imajo številne pn kiiučke. Spravila lesa s konj. in voli ni več, njihovo vbgo so prevzeli kamion1 ki imajo za nakladanje hlodov montirana hidrav'ična dvigala. Za tehnično dokumentacijo o teh napravah velja isto, kot za ?iČn. ;e, torej nima značaja arhivskega gradiva. Za ugotavljanje oblike in vrste naprav nam spet lahko pomagajo fotografije, seveda, če so jih napravili, O Številčnem stanju naprav, njihovih znamkah, letni izkoriščenosti mehanizacije pa nas dobro poučijo letna poslovna poročila posamezn ri gozdnih gospodarstev. To trditev zelo dobro ilustrira poslovno poroeilo Gozdnega gospodarstva Bled za leto 1984, ki sem ga med drugim uporabljal pri pripravi tega sestavka.
Na področju spravila lesa c edina v gozdnih gospodarstvih napravljena tehnična dokumentacija le projekt ranjc za izgradnjo guzdn i prometn ■, ki_ "i sestavljajo gozdne vlake in gozdne ceste. Vlake služijo za vlačenjc iesa do gozdnih cest, ki pretežno slu? o za prevoz lesa s kamioni. Za večino gozdnih prometnic, zlasti za načrte gozdnih cest, za katere velja obi lajen upravni postopek C dobi v ar .a gradbenega i uporabnega dovoljenja, lahko trdimo, da so arhivsko gradivo. Nakazujejo nam goz-
darsko prodiranje v globoki oz roma po nadmorski višin. v ;oki gozd, hkrati pa nnajo z izgradn" j in uporabo tudi ekološki pomen, ki se odraža vse od odvodnjavania, izgradnje mostov, pa do onesnaževanja z i rbu5r..i,i plini težkih gozdarskih katr mov. Sceda pa so gozdne pro-metn c važre tudi ¿a »motorizirani .azvo' gozdnega turizma«, kot je to p. imer na planini Kofce nad Tržicem, ko po gozdni cesti lahko z avtomobilom prdetc skoraj na planino, ki ma več kot 1500 m nadmorske višine Jh jc bila do pred dobrimi desetimi leti dostopna 'e pešali s koniem. Tudi o poimenovanju i dolžini ¡-gradnje ter izkopih in nasutjih pri izgradnji gozdnih vlak .n gozdnih cest dobimo osnovne podatke v letnih poslovnih poročilih posameznili gozdnih gospodarstev.
D-uge, zares tehnične dokumentacije pri poslovanju goidi i gospodarstev ni zaslediti.
Nekoliko drugače jc z gordaiskimi napravami la spravno lesa v obdobju do druge svetovne vojne. To so uilc v večini pnmcrov nepremične gradnje in so jih uporabljali v daljšem obdobju. Ponovno pa problem v tem, da se tudi zanje v pretežni meri niso ohranili naeni, Tudi to časovno obdobje nam lahko največ pomagajo slike gozdarskih opravil, skice gozdarskih naprav n v kasnejših letih fo.ografijc naprav in gozdarskega dela. Naj navedem le nekaj primerov. V gozdovih, ki jih danes pokrila Gozdno gospodarstvo Bled in so K li pred drugo svetovno vojno v lasti Kranjskt industrijske družbe z Jcsenic oziroma Kranjskega verskega sklaaa, so v nekaterih manj dostopnih gozdovih uporabljali fiksne, 1 , Panzovc žičnice, poimenovane po konstruktorju Panzu, ki je bil ravnatelj gozdne uprave Kranjske industrijske družbe na Javorniku pri Jcscnieah. Po besedah oredstavnikov Gozdnega gospodarstva Bled na i hi bi!' načrt zanje .n tuu.-fotografije shranje v Tehn-škcm muzeju Železarne Jesenice, česar pa naenkrat šc nisem preveril.
Opozoriti velja še na nekatere druge vrste spravila lesa, kot so rižc, drče, splavarjenje in spravi1) lesa z voli in kon Tudi tu si ne moremo pomagati t drugim, kakor z morebitnimi slikami, skicami ali fotografijami.
Na nekaterih območjih jc bilo zelo pomembno spravilo lesa po rekah. Izra; it primer take vrste so znamenite idrijske klavžc. Kot ugotavlja dr, Franjo Kordiš, bi » ... pred leti brez . . fotografij bilo skoraj nemogoče obnov ti streho na klavžah na Bclei...»
Brez tehnične dokumentacije je ostala tudi gozdna želez ";ca za spravilo lesa, ki so jo uporabi ^li v idi skih gozdovih.
V sklop, kjer si lahko bolj kot s tehnično obliko dokumentacije, pomagamo le s skieami in fotografijami, spadajo tudi nekdanje oglarske in drvarske keče. Na ta problem jc na Gozdarskih Študijskih dnevih 19S5 opozo: dr. Tone Ccve. Po besedah predstavnikov Gozdnega gospodarstva Bled tudi na območjih niihovih gozdov nekaj takih objektov šc obstaja, venaar jih bo kmalu pokončal zob časa, zato j zanje edina rešitev, da ¡h čimprej fotografirajo. Kot je razvidne iz povedanega, so fotografije gozdnih naprav in objektov prvovrstno tehnično arhivsko gradivo, saj so zaradi svoje ilustrativnosti velika »... pomoč za dojemanje posameznih dejstev ... ki jih jc iz zapisa težko dojeti ali razumeti...«, kot je v razpra-\ »Spomini in zapuščine - ir za zgodovino gozdarstva« zapisal dr. Franjo KordiŠ.
Na gozdarske objekte, kot pretežno fiksne naprave, nas opozarjajo tudi gozdno gospodarski načrti, kakor tudi gozdaiski načrti, v katcr.h so ti objekti zabeleženi ali vrisani, zato bi to vrsio gradiva imenoval posredno tehnično arhivsko gradivo. O obeh kategorijah'se lahko
ARHIVI IX I9S6
37
podrobneje poučimo v prispevkih itžemria g,coaei"C Milana Juvančiča in inženirja gozdarstva Vitomila Mi-kulei.ča, ki sta ih priprav.la za Gozdarske Studijske dneve 1985.
Vsaj na primeru Gozdnega «ospodarstva Bled lahko ugotovimo, da ¿ozdna go .podar ;tva skoraj mmaiostarej-se tehnične dokumentacije, zato veija -"»pozorni, da je potrebno eventualno tehnično dokumentacijo, a ima značaj arhivskega gradiva, evidentirati v Tehniškem mu-zc;u Slovcn.jc v ii' ;tr, oz.roma njegovem gozdarskem oddelku, ki ga trenutno na novo preurejajo; na Gorenjskem pa ne moremo niI;akor prezreti arhi- ske tehnične dokumenta |F, l j za področje gozdarstva hrani Tehniki muzej železarne Jesen ee.
Med sodobno tehnično dokumentacijo gozdnih gospodarstev, ki ima značaj arhivskega gradiva, pa moramo šteti tudi načrte za objekte in tehnološko tehnično dokumentacijo za strojno ooremo objektov »... za predelavo losa za lastne po'rcbc m za potrebo podj :tja ...«, kot je ta del de avnosti Gozdnega gospodarstva Bled opredcl.^n v njihovem letnem poročilu za leto 1984. Gozdno gospodarstvo Bled ima dva taka obrata, prvi je v Bohinju, drup pa na Reeiei Imenujejo iih MSL, kar pomen ne-hani/irano skladišče lesa. Predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled so poudarili, da imajo v njih sodobno elektronsko opremo za osnovno obdelavo lesa.
/a konec lahko ugotovimo, da pri gozdnih gospodar stvih zarad. značaja :. niovega dela nastane malo tehnične dokumentacije, ki bi imela značaj arhivskega gradiva.
Kot seje pokazalo, imajo pri sodobniii gozdnih gospo-Jaistv i značaj arhivskega gradiva naslednic kategC ie gradiva
-	načrti go-"dnih prometnic,
-	načrti lasti ih obratov za predelave lesa,
-	načrti za strojno opremo lastnih predelovalnih obratov,
-	načrti lastnih upravi h zgradb,
-	fotografij1: in skice gozdarskega orodja in gozdarskih naprav
OPOMBE
■Statut delovne organizacije Gozdnega gospodarstva BI :ti z dne l1). X 1984
foslovno poročno Gozunega gospodarstva Bled za leto 1984 Ivar Vnbcr: uozdarstvo bohinjskih fužina rje v, Bled 1986 Lojze Funkl: Slovensko gozdno in lesno gospodaistvo po letu 19411, Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu - Gozdarski študijski dnf-vi 1985; Ljubljana 1985; str. 89-112 (v nadalje vanju. Gozdarski študijski dnevi 1985)
Itnštjan Anko; Vin za zgodovino gozua m gozdarstva; Gozdarji študijski dnevi 1985 str. 121-129
Milan Juvančič: Prispevek k zgodovini gozdarske kartografi je v 14. in 20. stoletju; Cozdarski študijski dnevi 1985; str 157-166 Viiomil Mikuictič: Go^dnogc^podarski načrti Kot zvodovi iski vir; Gozdarski studijski dnevi 1985; sir. 187-194 Franio Kordiï: Spomini in zapuščine - vir za zgodo1 ino gozdarstva; uozdarski šludijski dnevi 1985; str 195- 201 Marjan Lipo^luvšek. Gozdarsko orodje ii naprave kol zgodovinski vir; Gozdarski študijski dne 1985, str. 203 ?06 Tone Ceve Drvarske in ogiarske koče - vir za ¡-¿odovino goz darstva; Gozdarski študijski dne^i I9d5, str. 207-214 Igor Smo'ej: Gocdaiski muzej v Disin in sistem območnih zbirk; Gozdarski Studijski dnevi 1985, str. 233-239
ZUSAMMENFASSUNG
Archivgut in der technischen Dokumentation der Forstwirtschaft
Jane z Kopač
Die Eni Wicklung die Forstwirtsehaftsorganisierung nach dem Zweiten Weltkrieg ist sehr bewegt, da sich ja zahlri :he Reorganisationen abwechselten. Diese Tatsache hat groiien Einfluß auf c' e Erhaltungs des Archivgutes dieser Institutionen. Beseheiden ist auch die Erhaltung inrer tcchr sehen Dokumentation. Am Beispiel der »Forstwirtschaft Bled« habe ich eine Übersieht ihrer tcc-lu■■sehen und technologischen Dokumentation gemacht. Größtenteils entsteht diese Dokumentation .m Zusammenhang mit den Holztransportanlagen. Das sind die verschiedensten Motordrahtseilbahnen, Kräne, Winden,
1 raktören mn zahlreichen Anschliißen, Forstlastkraftwagen usw. Da ihre Anwendung "crhaltnismäüig einlach st, ¡¡ibt es nur dif; Faotikanwcisungen lur ihre Anwendung und Erhaltung und keine besondere technische Dokumentation. Die wichtigste Dokumentation, die die Förster selbst machcn, sind die Pläne für die Forstverkehrsstraßen.
Aufgrund der Analyse der bei der »Forstwirtschaft lilcd« entstehenuen technischen Dokumentation gibt es am Ende diese» Bei rags noch die Bewertung dieser Do-kumentat.on.
18
ARHIVI IX 1986
Tehn - na dokumentär a (na rti) pn zemHški kn igi m katastru
France (uk!
Pn vsci dosedan zemljiškoknjižni zakonodi se kol pomožno sredstvo na vaj; jo zemljiškoknjižne mape za vsako katastrsko občino. Tu mape izvirajo ponekod še iz konca prejšnjega irj začetka tega stoletja. Leta 1871 jc izšel občni zemljiškoknjižni zakon, kije te karte uzakonil it i po n .m morali dopolnjevati. Pred to nalogo so seveda omagali. Te karte niso nikjer ažm ane i danes služijo le za orii ntaeijo, Stranke pošiljajo za točen vpogled stanja na geodetsko upravo. Ponekod so Karte novejše, nikier pa vzdrževane.
Gotovo je, da se bo v prihodnosti zemljiška knjiga morala posodobiti Te karte, ki h vztnjno hran.jo, pa praktično ne uporabliajo, bodo pcstale brezpredmetne. Kazalo jih bo pridobiti v zgodovinske arhive, posebno v mlmše zavode, kjer takšnega gradiva še i:majc. V misi h imam n.pr dhloeirane enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Prednost teh kart pred kartam .z katastra je tudi v tem, da so bile maio popravljene in zato bdi točno kažejo neko dobo oziroma stanje.
Pri geodetskih (katastrskih upravah) so načrti ■■ mape - temeljnega pomena, njihova osnovna dejavnost. Naloga teh uprav jc, da mape vzdržujejo (ažurirajo). Osnovne karte in skice so ponekod še iz časa reambulacije katastra od leta 1869 dalje in izvedbe nove zakonodaje zemljiške knjige med leu 1871-1880. Vzdržujejo še naslednja merila: 1000, 1440, 2880, 5760 in mogoče šc druge. Karle, ki so zaradi popravkov in poioste upo.abc postale nečitljive, kopirajo. Matrice na pokalon izdelujejo zunanj .zva„ai p , giodctskc organi; aci r združenega dela. K;u1e, ki so odslužile, šc vedno hranijo, ker sc včasih še potrebne pri raznih spornih zadevah.
»Smetana« starejšega mapnega gradiva ; prelivala v leta 1827 ustanovljeni Mapni arhiv v Ljubljani, kjer jc bil shranjen t. im. franeiseejski kataster. ?edaj se Mapni arhiv imenuje Republiški center geodetske dokumentacije. Od tu je starejše grad'vo prehajalo v zgodov.nske arlv e, predvsem v Arb v SR Slovenije.
Za zgodovinske arhive jc to gradi\o, kolikor ga je Še na terenu, zanimivo. Zaradi stalnega uopolnjcvanii gaje težje brati in uporabljati kot stare ncvzdrževanc mape na zemljiški'knj;gi. V teh mapah se vidi razvoj, nc pa vedno kronologija. Predvsem je to grac ro za ni nivo za manjše arhive, kot sem žc omenil za gradi.'o p: zemljiških knjigah. Geodetske uprave so zato zadnja ori'oz-nost za pr.dobitev takšnega gradiva, ki sCjC preje vedno centraliziralo na že omenjenn institucijah.
Po predvojni katastrski zakonoda'i, I je nastajala med leti 1928 in 1930, so katastrske uprave /odile tudi hišne številke. Pozneje so te evidence vot le občine do leta 1980. Po tem letu vodijo numcracijo spet katastrske uprave. Pc zakonu o katastru komunalnih naprav \z 'eta 1974 vodi obemski upravni organ za geodetske zadeve tudi komunalni kataster in razne druge cviaencc. Vodijo zb.me kane v izmeri P. 1000 in pregledne karte 1 ^OOOfi Podatke naj bi ažumo pošiljale komunalne izvajalske delovne organizaeije, ki pa tega nc delajo redno. Zato te evidence še niso zaživele, posebno ne tam, kjer v eni občini ni celotnega tokokroga.
Predvojno hišno numcaeijo bomo iskal pr geodetskih in občinskih fondn. Zaradi različni i pri str inoni sc
gradivo ne bc podvajalo in ga bo treba iskati na obeh mesti11, kolikor ic sploh še ohranjeno za manjše ne-mestne občine.
Pri h'šni numsraeij- po letu 1980 gre za "irše procese. Pn novejših oštevilčenjih hiš in imenih ulie sodelujejo krajevna skupnost, SZDL td. Velikokrat se ti opercu v končni fazi tudi tiskajo in niso več unikati v smislu arhivskega gradiva.
Za starejše načrte komunalmn naprav oodo verjetno osnovni vir šc vedno obeinski fondi. Občine so naročale in izvajale tovrstna dela Sedanje komunalne organizacije združenega dela imajo novejše načrte, izvedbene, ki se včasih celo nekoliko razlikujejo od formalno odobrenih naertov pri upravnih organih. V prihodnosti bo za takšno gradivo 3e vedno aktualna relacija upravni organ -komunalna izvajalska organizacija in komunalni kataster pri geodetski upravi. Mislim, da gradivo kljub trem lokae.jam nc bo podvojeno.
ZUSAMMENFASSUNG
i
technische Dokumentation (Pläne) beim Grundbuch und Kataster
France Sttikl
Einige Grundbuehsmappen, die nach dem Jahre 18^1 als Ergänzung zum Grundbuch angewendet werden, stammen noch aus dem vorigen Jahrhundert. Anläßlieh hrer Verwechslung und Aktualisierung sollen sie von den Landes archivcn übernommen werden.
I' c älteren Mappen der geodätischen (Kataster) Verwaltungen sind teils schon in die Aichive übernommen worden. Hic und da bestehen noch die alten Unterlagen -die Vorlagen, d.e bc' neuen Vcrviclfaltigungstcchnikcn nieht mehr interessant sind, sind aber nocli von Beoe-umng n Strcitangclcgenhei.en. Diese Karten sind das Arcbivgut. Gemäß der Vorkricgs^esctzgcbung über Kataster bes'ehcn die Hausnummerkataster. Später ging diese Zuständigke an die Gemeinden über und m den letzten Jahren sehon wieder an die geodätischen Verwaltungen. Wegen dci* ZustänJigkeitsvcrwcchslung kann man ni< tu die Sch iftgut Verdoppelung erwarten. Ab dem Jahre 1974 führen dL geodätischen Verwaltungen auch den Kommunalkatastei. Bei aiescn geht es ums Verhältnis die Auftraggeber - Geodäten - Projektanten und Dürchfiihrer. Demzufolge die Gesamtheit des Kommunalkatasters bc den geodät sehen Verwaltungen noch nicht realisier st und wird es nötig sein, dicsariige:; Schriftgut auch bei anderen teiiriclimern zu suchen.
ARHIVI IX 1985
39
Arhiviran t zdelkov geodetske slu: be v SR Slover .ji
Jože Rolar
I. Dejavnost in organiziranost geodetske službe v SR
Sloveniji
Osncna dejavnost geodetske službe je zagotavljanje podatkov o prostoru. Poaatki o prostoru - obiektih in ženil išeih, se vodijo pisno, šte dčno in grafično v ob ki načrtov, kart, registrov, katastrov in dru ih evidenc o ze m lj išči h, komunalnih napravah in zgradbah. Geodetska služba kot prostorsko infOrmcijska služba opravlja tudi ■zadeve, ki se nanašajo na usmerianic in usklajevanje dejavnosti stroke. Skrbi za enotne geodetske, kartografske i prostorsko-inventarizacijskc standarde.
Kct vse informacijske službe mora tudi geodetska zagotoviti preglednost in dostopnost do poaatkov; vzpostavit in vzdrževati pa mora tudi kataloge podatkov Ker enotna metodologija za vodenje katalogov oodatkev še ni ¡delana, je geodetska služba oziroma Republiška geodetska uprava, izdala katalog, izdelan po svoji metodologiji in obliki.
Geodetska služba opravlja našteta dela v skladu z obstoječo zakonodaio - zakonom o geodetski službi, temeljni geodetski izmeri, zemljiškem katastru, katastru komunalnih naprav 11.
Naloge geodetske službe opravljajo geodetski upravni organi in gcooctske organizacije združenega dela po enotnem shtemu n enotnih tehničnih normativih. Geodetski upravni organi - v SR Sloveniji je to Republiška geodetska uprava in 45 občinskih oziroma mcoobcin-ski i geodet si t uprav - izvajajo predvsem naloge načrtovanja in usklajevanja ter izvajanja z zakoni določenih nalog kot so: vodenj: in vzdrževanje načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc, izdajanje'podatkov in odločanje o zadevah geocetekc službe v upravnem postopku. Geodetske orpanizaeije zdruzenega dela - v SR Sloveniji jih je sedem - opravljajo strokovno operativna dela pri izdelav načrtov, kart, katastrov in dragih cm dene ter storitev geodetske službe. Poleg tega opravljajo še dela za trg, predvsem s področja specialnih meritev, kartografije in inžinerske geodezije.
Med množico izdelkov in podatkov geodetske službe ,e tudi veliko arMvskcga gradiva. Izboi, kaj je med to množico izoclkov arhivsko gradivo, pa ni enostavno in lahko delo.
2, Arhiviranje v geodeziji - mapni arhiv
Geodetska stroka že skoraj sto šestdeset let sistematično skrb ia arhiv ranje ntkalci is^c h delkov. V Lju-bj ni je bil namreč že leta 1827 ustanovljen MAPNI ARHIV za deželo Ilirijo (Kranjska ■ i Koroška). Ob izdelavi sta i 1 nega franciscejskega katastra, ki se je izvajal na območju današnje Slovenije v letin 1818- 187?, so bili ustanovljeni tudi deželni mapni arhiv Osnovna na-logr. mapnih arhivov je bila hranjenje in upravljanje z operatom stabilnega katastra (mapa-katastrski načrt).
V geodeziji se je delovanje m a pri',ga arhiva obdržalo praktično do današnjih dni. Njegove nalog" pa so se med tem menjale in sir de. Vzrok temu "bila spremenjena zakonodaja ter drugačni poglcoi uporabnikov in celotne družbe na arhivsko gradivo.
V	skladu z zakonskimi spremembami seje spreminja lo tudi ime (naslov) mapni arhiv. Ime mapn arhi\ se je sicer obdržalo preko sto let - v letu 1974 smo ga preimenovali v Republiški arhiv geodetske dokumentacije in v začetku osemderetih let v republiški center geodetske dokumentacije.
V	tem easu seje spremenila tudi strokovna terminologija. Izraz mapa za katastrski načrt se praktično ne upo rablja več. Tudi termin arhiv, ki naj bi bil zbirka uradnih (državnih) listin, je dobK širši in drugačen pomen, to je zbirka listin in dokumentov, ki imajo zgodovinski po men.
Nove naloge m opustitev nekaterih prvotnih, k so vplivale na spremembo imena io de lova nit- mapnegi. arhiva, sta narekovala predvsem: zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1. SRS !/81) in zakon o družbenem sistemu informiranja (L'r. 1. SRS l C/83) V zakonu o naravni in kulturni dediščini so opredeljene naloge arhivske službe, o hranjenju m odbiranju arhivskega gradiva itd. V zakonu o družbenem sistemu informiranja pu so opredehene nove naloge geodetske službe kol prostor-sko-inlormaejske službe. Nekatere naloge, k1 je ..nel prvotno mapni ari"v, so po no\ zakonodaji prcncšcnc na arhivsko službo.
3. Arhiviranje in geodetska zakonodaja
Problematika arhiviranja podatkov geodetske službe je prisotna in zapisana tudi v nckatc h zakonih s podio-čja geodezije Arhiviranje obravnavata tako zakon o geodetski službi, kot tud zakon o teme1'" geodets'. i-meri. Na osnovi tega zakona je bilo izdano tudi navodilo o arhivranju in razmnoževanju v zmanjšanem formatu podatkov geodetske izmere (Ur. 1. SRS 3/76). V navodilu so sorazmerno pod roo no opisani obseg in delitev arhiviranja ter način hranjenju n varovanja. Ker pa so bili zakona in navodila izoani pred izidom zakona o naravni m kulturi dediščin', so predpi i j ari ranju v geodetski zakonodaji neusklajeni in zastareli. Ob novdaciji geodetske zakonodaja bo zato potrebno uskladiti tudi picdpisc, k. urejajo arhiviranje v gcooctski službi.
Poseben prob'cm je v geodetski službi picdslavljalo grajivo zemljiškega katastra. Del katastrskega operata so namreč stalno v uporabi. Del gradiva pa ima tudi značaj kulturnedcd:ščinc-arhivskegagradiva. Republiška geodetska uprava je zato ob sodelovanju Ar1 va SRS izdala navooilo o varovanju in hranjenju gradi /a zemljiškega katastra.
Navodilo ureja način varovanja in hranjenja grad;va zcmljiškeca katastra n ravnanje z nj i, kot tud način popisovanja in odbiranja arhivskega gradiva. Navodilo je sestavljeno v skladu, z zakonom o naravni in kulturni dediščini in ustavnimi poozakonsk.mi predpisi.
4, Podatki Geodetske službe-arhivsko gradivo
Geodetska služba vodi, vzdržuje in dopolnjuje izredno široko vrsto podatkov oziroma dokumentarnega gradiva. V",i podatki geodetske službe so pc katalogu razvrš-
40
ARHIVI IX 198t>
ceni v šiirmajsi smiselnih skupin. Vsaka skupiriu pj^dn J kov pa ima svoje specifičnosti Podatki geodetske službe se vodijo na ra;:lične načine, ročno ali avtomatizirano, v pisni, numeneni ali grafični obliki. Vodijo se v obliki seznamov, opisov, nneriov in kart kot datoteke itd.
Med vsako skupino podatkom oziroma dokumentarnega gradiva geodetske službe je potrebno 'zbrali arhivsko gra< vo. Ker pa ima vsaka skupina svoje spccilieno-sl ncmogočc obruvnavit. problematiko od ranja arhivskega gradi 'ii za vse skupine podatkov.
Ker je ena od najpogostejših načinov oziroma oblik izkazovanja podatkov v geodeziji grafična oblika - na-erl, kana ali ueroposneiek, bomo obravnavali samo problematiko odbiranja aihivskegu grac ra teh maletialcv.
4,1, Aeroposnetki, nuerti in karte - tclinično-tchnološki problemi pri izburu arbivskeg® gradivu
Ma acroposnelkih, načrtih in kartah je predstavljeno določeno slame na zem'jiiéu. Zalo so naštel, .zdelki po-membn ludi za znanost n kulturo naroda. Med vsemi izdelki geodetske službe 'c med aeroposnelki, načrt, ut kartami llameé arhivskega gradi /a.
Tako kot v drugih sirokah se ludi v fotogrametriji in kurtogr itiji naglo menjava lebnolog'ja. V zadfj.li dvajsetih lelilí pa je ta razvoj lako hiter, du mu je ležko slediti. Menjala se ni santo tehnika izdelave kart, temveč ludi materia , na katere se načrti i kale rišejo. Pri aerosnema nju pa je razvoj podobno hiter. Predvsem aviomati-/ucija poslavlja nove problem1:, kaj sploh lahko arhiviramo.
Med množico podatkov, ki nastopajo pr zboru arhivskega gradiva, izstopajo predvsem naslednji1.
-	Tako aeroposnclK kol nač.ti n karte se lu< v iz-viirii obliki uporabljajo zredno dolgo čusa, a1, v Studii-ske niimenc a1 kol osno\ni kartografski material pri izdelavi drugih kari
-	Izv ni male i¡.. - založniški oripinali - se pri ;odo-nni tehnologiu lahko vzdržujejo (veambul 'ajo) neposredno. Ohranjajo se le tiskani izvodi. Vm vmesni originali, ki nastanejo pri izdelavi kane, pa so tehnično izredno zahtevni za arhiviran c. Montažni o: ;inali imen so zaradi lepljenja s posebmm voskom neobslojni, originali i. g.-avuro linijske vsebine sc ne ohranjajo v prvotr obliki ild
-	Nekateri načrti in karte sc ne tiskajo, razmnožujejo se le s svctlobni.n kopira ¿jem1 BrigiiJ i sc jp'-oli vi-držu-icjo - zgodovina določenega ilai.ju sc ohranja eventualno le na mikrofilmu.
-	Ne kater: načrti in kane se tiskajo v izredno majhnih nakluduh - do 50 izvodov. Pc zakonu o obveznem poš a nju li i kov ,. irebu odstopni v Narodne in univerzitetno knjižnico 22 izvodov, po zakonu o geodetski službi pav Republiški ccnier geodetske dokumentacije 2 ./voda - lorcj skupaj skoraj 50 % celotne naklade Mnogi založniki /.aio na načne in karte za p.sej o - za uradno Uporjho - luko j< v NU K potrebno oddali le dva izvodu.
En izvod se v Narodni univerzitetni knjižnici hrani obvezno kol arhivski primerek. Mar*ikda zalo pride do podvajanja nekaterih izdelkov,
-	Pri aerosnemanju sc i. deluje;" kontaktne kopi¡e v izredno majhnem šle vi I u izvodov - drugače se izdelujejo le po naročilu; filn aerosnermrnj sc branijo na Geodetskem zavodu SRS, fea območja pomembna za ljudsko obrambo pa na Vcjuško-geogniiskem institutu. Narocni-k r. založniki n iajo sredstev, da bi naroč kontaktne
kop .; aeroposnetkov za arbiv; uporaba aeroposnetkov zahteva ludi posebne priprave i lnslrumcnlarij (stereo skop, avtografe ild.).
-	Poseben problem predstavljajo materiali, i imajo določeno stopnjo zaupnosti; acropusnetki, temeljni topografski načrt, večjih a manjš . incril le r topografske kurle l;25.000 imajo določeno stopnjo zaupnosti INTERNO al ¡c strožjo. Za njihovo iirlmuranie in uporabo j. potrebno določiti, pod kakšnimi pogoji se gradivo hrani i uporablja,
-	Nove tehnologije - avloma izacija v kartografij jn fotogrametriji, predstavljajo p rob.cm. kaj m kako arhivira i p materiale avtomati z rane kartografije in fotogrn-metr jt. Ker so podobni problemi tud / drugih sirokah, bi bilo smiselno orgun tirali o k problcmau poseben strokovni posvet.
Nusieli smo le ne kur glavnin, pretežno lehnieno-te h no loških težav pri i/.boru u rimskega gradiva v geodeziji. Ob le m pa se tukoj poslavlja vprašanje, kaj izbrali kot arhivske gradivo, določitev kriterijev.
4.2. Določitev kriterijev za izbor arhivskega gradiva pri aempusnetkih, načrtih in kartah
Arhivsko grad o ie izv no in reproduarano dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in k n h uro. Odbi a se nu podlag1 p.snega navodila, k. ga pripravi arhiv skupaj z delavci, k. poznajo doloecno široko. Kliub vsem zakonskim it podzakonskim predpisom je ocena, kaj je arhivsko gradi vo - kuj pa siar pni r, pi-epuši_en;i dokutMil ,ekii\ ni oceni
Kako določiti objektivne kmente /a odbiro arhivskega gradivu pri ueroposneikih in kartografskem gradivu? Me m, da je nemogoče i zdelal j vseobsegajoče pisno na vodilo, saj je dokumenta rno gradivo tako tehnološko kol vsebinske i/redno različno Za v sli ko vrsto aeroposnetkov, vsako vrsto načrtov in kart je noirebno določili ob pregledu materialu lud. krile^jc.
Menim, du e pr icroposneikih ijj kunah bistveno za odfc anj^ arhivskega gradiva prikuzano slaL.jC sem Sta v določenem trenutku, ma.ij pa tehnologija ni s lem lut" primarni zapis dokumenta. Sama tehnologija izdelave aemposnetkov in kuri je namreč ntcniiscip" tarno delo; vključene so fotogral a, grafična tehnika in usk, ki je v določenem obdobju podobna v vseh strokah m ni le •.tvar geodezije. Pn rzdelk-b, k se tiskajo, bi hilo smotr no kot arhivsko gnd.vo zalo branili le tiskane izvode knrt (ki pu jih hrani tudi NUK). Drugo vprašanje pa je, Kako se izognili subMely m occni ali je določena kana uli določen aeroposnetek pomemben toliko, da bi gu lahko šief kol arhivsko gradivo? Acroposnetki ali karte so luhko za stroko samo zelo pomembni kol kartografsko gradivo za izdelavo drup'h kart. Težko pa je določili uli je ta karta uf aeroposnetek pomemben ludi za kulturo in znanost naroda (torej druge široke).
Konr ji ali skupina, ki določa, kaj je arhivsko gradivo. je vedno pred ležko odločitvijo, da sc ne odloča pre-š.roko ali preozko. Oboiejc napačno' Čeprav je verjetno bolje da kri let ji en adb'*o arhivskega gradivu niso prest rogu
Med aroposneik načrt in kartami, ki jib zagotavlja ".eodetska služba, bi ]ahko določ: i" da so arhivsko giadi-vo: posnetki :iklič ;h uerosnemanj, temeljni tipografski načrti l'.5000 in 1:10.000 - prva izdaja in vsi reambuli-ranr listi icr topografske in pregledne karte vseh meril prve izdaje in vseh popravljenih ponatisov. Arhivsko
ARHIVI IX 1985
41
gradivo so torej vs zdelk., ki se sistematično izdelujejo za območje eelotne republike v določenih in predpisanih iklusih. Vse ostale kriterije za pusebne izdaje aeropo-snetkov, načrtov in kart pa komisija sestavljena iz arhiv-sl ,i in geodetsl ti delavcev, določa posebej.
4,3. Popis arhivskega gradiva
Pred oddajo arhivskega gradiva je potrebno pripraviti niego v po p. j, Seveda tu< pn pop >u ne gre brez težav. Geodetska služba naj kot ena od informacijskih služb izdaja tudi kataloge podatkov, ki tudi zahtevajo svoj po pis Vsebina popisa za katalog podatkov in arhivsko gradivo sc namreč glede potrebnih podatkov razlikujeta. Poois arh ,'skcga gradi a zahteva zgodovino nastaj, n^a doloeene dokumentacije, medtem ko katalog zahteva ažurnost podatkov
Pri kartografskem gradivu je še poseben problem, kaj zapisati v popisu, da bo razumljivo uporabniku - rrepo-snavalcu določene stroke. Obstaj i mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva (ISHD), ki pa se ga pri nas skoraj tiliče ne drži. Izdano je b 'o kot p .ooročilo Smiselno pa Ho. da bi vsi, ki se ukvarjalo s kartografskim gradivom, izdali standarde za bibliografski opis kartografskega gradiva - skupaj Arhiv SRS, NUK, Zemljepisni muzej in Republiška geodetska uprava. Ob tem, da bi dosegli tak standardni zapis v SFR Jugoslaviji, paje ver!etno brezupno razmišljati.
Standardni bi iHo^rafski zapis kartografskega grad a bi Lahteval določene predpise, ki bi urejali tudi izven u-kvirn spis na kartah. Napake oz roma pomanjk ivosi pri :~venokvimem opisu na kartan se stalno ponavljajo. Predvsem manjkajo podatki o kartografskem izvornem materialu, nakladi in Ictnici stanju vsebine itd.
Standard li bibliografski opisi kart so nuj "o potrebni predvsem, če hočemo moderni-irati in avtomatizirati vodenje teh podatkov, tako geodetski kot tudi arhivski ali knjižničarski ilužbi. ■
5. Kako naprej?
V geodetski službi se do'to zavedamo pomena arhivskega gradiva. Ob novelaciji geodetske zakonodaje sc bodo zato usklae n spremei 1 tudi predpi; , ki ureja-,o hranjenje, urejanje in oddajo arhivskega gradiva.
Spccifično problematiko bo potrebno reševati, tako kot do "edaj, s tesnim sodelovanjem delavcev v arhivu in geodetski službi ter tudi obojestranskim izobraževanjem.
Za spe úficno arhivsko gradivo kot so načrti, karte in aero posnet ki bo tudi v Arhivu SRS potrebno dobiti in zí pooliti delavce - geodete in kartografe s temeljitim poznavanjem arhivske problematike. Obenem pa bo potrebno v Arhivu SRS nabaviti tudi ustrezno opremo -npr. stereoskope.
Čeprav za dejavnost arnivskc .n geodetske službe v teh Kriznih časih marsikdaj zmar.jkuje denai Ja! to ne t smela biti ovira za sodelovanje in nadaljnjo posodabljanje zt "anja, vodenja i urejanja arhivskega gradiva s področja geodezije
Geodeti smo to že večkrat dokazovali in dokaza , V letu 1987 bo na gradu Uogenšpprk odprta Slovenska geodetska zbirka. Za ureditev prostora v gradu, notranjo opremo in zbirko samo, smo slovenski geodeti zbral ^cč kot polovico potrebnih sredstev - tue. z osebnimi f -spevkil
Pri taki zavesti slovenskil geodetov se zato ni bati, da bi naerti, karte in feroposnetki končali na odpadu kot star papir
ZUSAMMENFASSUNG .
Archivierung der Erzeugnisse des geodätischen Dienstes in der SR Sloweniens
Joie Rotar
Es werden die Tätigkeit und Organ.sierung des geodätischen Dienstes in der SR Slcwcniens beschrieben, der aueh die Täl ikf des Arehivs ausübte, was jetzt vom Archiv der SR Sloweniens übernommen wurde. Der geodätische Dienst hat in seiner Gesetzgebung auch die Vorseh r: den, d- die Arehi '.erung ihrer Erzeugnisse regeln. stimmen aber nicht mit dem Gesetz über Natur und Kultuicrbe übet n, was noel .. Ordnung zu bringen ist.
Im Referat w. dd e Problematik der Arch Gerung der Aeroaufnahmen, Pläne und Karten behandelt und auf die Veränderungen der Technologie ihrer Ausarbeitung h gewesen. D'e Obxkt.' isierung der K.iterien der Arehivgutauslcsung ist wegen der Materialverschiedc-nartigkeit außerordentlich schwer, so daß es nicht möglieh wird, sieh aer subjektiven Urteilung zu verm iden.
Wegen der mangelhaften bzw. nichtbestchcndcn Standards der Verzeichnung der kartographischen Schriftgüte; kommt es zur Nichtübereinstimmung unter verschiedenen Fächern und Organ sationen, d:e das kartographische Schriftgut aufbewahren (Nationale Universität-sb'bliothek - NUK, das Archiv, Geographiiehes Museum, Republikzentrum der geodatisehen Dokumentation). Es wäre notwendig, die gemeinsame Vorschrift zu erlassen, die aber alle Kartenerzeuger (auftraggeber) verpflichten würde, daß bei der Kartenbeschreibung außer dem Rahmen die Standardaufzeiehnung mit allen notwendigen Angaben gebraueht wird.
18
ARHIVI IX 1986
1 ¿hnična dokumentacija na mikrofilmu in povezava z računalnikom
Vir. k o L'le niči, i k, Rcitomir Mlade no^ič
Tehnična dokumentacija je v naši delovni organizaciji Sava Kranj nastajala različno. Zaradi slabe povezanosti med konstrukcijami je prihajalo do različnega načina označevala (šifrirama) tehmčne dokumentacije. To jc povzročalo več iskanja na različnih mestih in podvajanje dokumentacij t. Zaradi tega je nastala pobuda, da se obdelava tehnične dokumentacije poenot; in vodi na enem mestu, ne clede na obstoj več konstrukcij v okviru to^dov ali skupnih služb, to je v okviru sektorja za inže-n ng in projektivo (SIP).
V	tem sektorju nastaja p bližno 70% vse tehnične dokumentacije. Obenem je znotraj tega sektorja še oddelek mikrografi e, k e zadolžen, da na enem mestu zbira vso tehnično dokumentacijo in jo obdeluje za uporabnike z računal".ško podporo (izdelava raznih šifrantov, katalogov... in drugih izhodnih list).
V	poenotenje tega dela dokumentarnega gradiva je vloženega že več kot pet let dela, da smo pri ;li do sedanj m rezultatov, . nam omogočaj _> v najkrajšem času nriti do iskane informacije, ki jo tehnična dokumentacija vsebuje.
Arhiv tehnične dokumentacije je za cclotno delovno organizaeijo en sam centralni arhiv tehnične dokumentarne, pa n^j gre ¿z aktivne (še živečo) ali pasivno (mirujočo) dokumcntaeijo. v oddelku mikrografije.
Na tem mestu se dokumentacija tudi odbira in se potem shrani v glavni arhi / Du.
Tehnična dokumentacija je v večini trainega pomena (ak i ma tebmena doku men tae.„a), ki o delimo v naslednje skupine:
-	tehnične risbe obdelovalnih strojev, naprav in orodij v osnovni in pomožnih dc-ja vnosi ih s p, padaioč« dokumentacijo,
-	tebnične ricbe izdelkov in polizdelkov iz osnovne proiz/odnje,
-	tehnicno-gradbena dokumenta« a z vso pripadajočo dokumentacijo (lokacijska dovoljenja, soglasja ...),
-	tehnična dokumentacija energetskih načrtov,
-	tehnična dokumentacija elektronačrtov,
-	tehnična dokumentacija elektronskih načrtov.
Za vse tc oblike dokumentacije jc potrebno šifriranje, klasificiranje, sortiranje po nekem določenem redu, ki smo ga pri nas določili z organizaejst n predpisom. Ta predpis določa pravila, ki se jih morajo držati vsi uporabni teh čne dokumentacije.
Za podelitev Šifer tej vrsti dokumentacije je odgovoren oddelek rr :rografijc n osnovmh sredstev, ki vodi ustrezno knjigo podeljenih šifer. S tem omogočimo redno in natančno kontrolo podeljenih oziroma zasedenih Šifer. Vse Dodatke o tehnicn dokumentacij k ih želimo vnesti v računalnik napišemo na poseben obrazcc (mutičr ust) al pa se podatk vnašaio v računaln interaktivno preko terminala, računaln šk izpis pa postane evidenca tovrstne dokumentao-e.
Tehnični dokumentaciji se šifra praviloma podeli v faTi nastajanja n sc aktii ita Šele, ko projekt zaživi. Pomeni da izpolnimo matični list, ki vscbuie naslednje podatke:
1. identifikacijska šifra (knjiga tekočih podeljenih negovoreeih iifer),
2.	'iit- številka (tekoči ust doKumenta),
3.	sekt-ij, (v primerih, ko je dokument da^si od lor-mata \0,
4.	naziv - ki čimbolj opisuje p aadnost dokumentacije.
5.	klasifikacijska šifra (sortiranje po pri ladnosti namembnosti i področjih),
6.	datum izdelave,
7.	izdaja (kontrola nad zadn veljavno i dajo dokumenta),
8.	format (veli ;ost dokumenta),
9.	ključ izvora (nastanek dokumenta), ■
10.	karaktemi ključ (grobo loč; vanje tehničnih poi-mov).
11.	izvorna oznaka - koda (stara oznaka dokumenta).
12.	delovni arhiv (oznaka lastnikov dokumenta s črkami).
Če projekt nc zaživi, postane ta dokumentacija pasivna m obdrži identifikacijsko šitro; v primeru, d£* dokumentacijo uničimo, pa se identifikacijska šifra sprosti in podeli drugemu proicktu. Identifika .¡ska Šifra ie aktivirana celotno obdob;e, ko ;e tovrsfna dokumentacija aktivna ali pasivna in je ne more prekriti druga.
Način iskanja tehnične dokumentacije je različen, odvisno od podatka, ki ga uporabnik ima, dostop pa je možen:
I j preko šifranta po izvornih oznakah (šifrant iz starih oznak na nove sifrcB
2.	preko klasifikacijske Šifre šifrant po kla ifikaeijski šifri ■' primeru. Če uporabnik nc pozna identifikacijske šifre in nc stare oznake),
3.	preko Šifranta po identifikacijskih Šifrah (v primeru, če uporabnik šifro pozn;i),
4.	preko kataloga po identifikacijski šifri (ki poleg ostalih poeiatkov vsebuje tudi vse podatke n..xrofilma-nja),
5.	preko Šifranta po lastnikih (označevanje lastnikov s črkami).
Da se originali tehnične dokumentacije čim mani uničujejo, da e dostop do informacij hitei jn na več želenih mestih, da se kopija poceni ali pa je mikrofilm že kar in-formac: i, k: nadomešča trdo kop o, uporabljamo v naši delovni orgamzanji postopek m i krofi I m a nja tehnične dokumentacij Tudi za ta postopek obstaja organizacijski oredp^s, ki določa nač priprave tehnične dokumentacije za mikrofilmame. Osnova je obrazce (seznam mikrofilmanih dokumentov) s katerim tehnično dokumentacijo dopolnimo s pedatki, ki so pomembni za mikrofilmanje.
Obrazec vsebuje naslednje podatke
1.	identifikacijsko šifro,
2.	list,
3.	sekcijo,
4.	,zdajo,
5.	številko žepka (namesto mikrofilmske kartice),
6.	kolut številka (varnostni arhiv tebnične dokumentacije),
7.	datum snemanja,
8.	aktivna ali pasivna dokumentacija.
ARHI VI IX 1986
43
Princip snemanja je priprava icnmcne aoKumentaeije od najnižje identifikacijske šifre naprej m se snema tekoče, ne glede na velikost lormata, na 35 mm kolutni film. Pripadajoča (spremna) dokumentacija, pa se snema na mikiofish kameri (približno 100 posnetkov formata. A 4) ali na t6 mm kolutn ilm. Pr snemanju tehnične dokumentacije torej nastane kolut 35 mm filma, ki ga takoj dupliciramo, to kopno pa shranimo v varnostni ari i v tehnične dokumentacije, ki jc zunaj delovne organizacije, oriijinal pa razrežemo m obliku'~mo 35 mm žepke,
Obstaja še 35 mm ženck v komoinaeiji s I o mm žepkom al iamo 16 mm žepek. V pr nerih, ko jc pripadajoče dokumer.taujc vee (50 koso/ formata A 4 ali več),
10	posnamemo s pretočno kamero na 16 mm kolutni
11	Im al,, z n ikroiish kamero, Vrsta m ohv-.ka je torej odvisna od vrste dok umen taeijc in želenega načina shranjevanja, določa pa i d oddelek m rografije, ki deluje v ok\ u sektorja za inženiring in proicktivo, lahko pa se oblikuje tu' pc zelj uporabnika, seveda ipet v okviru oddelka r.ii.krografjtc.
Za vse opisane postopke uporabljamo v naši delovni organizacij1 določeno opremo:
1.	pretočno kamero (16 mm kolutni film za tehnično in poslovno dokumentacijo),
2.	mikrofish kamero (mikrofish film za tehnično in poslovno dokumentacijo),
3.	duplikator (za izdelavo diazo kopij mikrofish filmov in žepkov),
4	procesorja za razvijanje fish filmov in 16 mm kolutov
5	univerzalne eitalec DL, 5/2, ki so v vseh konstrukcijah,
6.	mikrofish čilalee s povečavo 24 x in 42
7.	rcprodukeiiske naprave »Kopirni stroji ra izdelavo kopij).
Vso ostalo opremo za mikrografijo uporabljamo pri zunar dj izvajalcih a sicer:
t. koraeno kamero,
2.	duplieirko za izdelavo diazo kolutnih filmov.
Za konec naj dodamo še mnenje o vrstah dokumentacije, pr iateri smo se po interni klasifikaciji odločili za trajno gradivo, iz katerega bomo odbirali arhivsko gradivo, ki j; klasifieirano med tehnično dokumentacijo.
To so kategorije:
1. oj_.sna projektna dokumentacija,
2 " vestic ska o| isna dokumentacija (novogradnje, rekonstrukcije),
3.	tehnieno-proizvodna problematika,
4.	projekti,
5.	projektne naloge,
6.	tehnične rešitve,
7.	projekti transfer tehnologije,
ri. zap.sniki o prevzemu strojev in opreme tosnovna sredstva).
Se enkrat moramo poudar: , da se ten" ena dokumentacija vodi samo ni enem mestu v delovn organizaciji il. se tu tudi hrani j enem izvodu, i nj sc že na tem mestu odbira vse, kar je v okviru vsebine odveč. Vsebina sc Sc prečeče c m jc dokončna ureditev odvisna od intenzivnosti dela na tem področju.
ZUSAMMENFASSUNG
Technische Dokumentation am Mikrofilm und die Verbindung mit dem Computer
l'mko tisciiiduik Rulomir Mhdenov'iC
Düren di*: Darstellung der Bearbeitung der technischen Dokumentation in unserer Arbeitsorganisation beschreibt des Referat, wie bei uns die technische Dokumentation geordnet ist. Mit der Computcrbcarbeitung und dir dadurch entstandenen Zifferschrinen kommen wir dci kürzesten Weges zur gesuchten Angabc. Es werden auch die Forderungen angegeben, die eine solehe Ordnung der technischen Dokumentation mitbringt, mit den Verfahren, wie die Dokumentation bearbeitet werden muH w-.e sie auf die Gruppen aufgeteilt ist und was tür sind die Verp chtungen der Bilder und der Verwer -der. Für diese gesamte Tätigkeit haben wir die Organi-'¡icrungsVorschrift mit den Regeln, an denen sieh alle halten müssen, die Bilder und die Verwender der technischen Dokumentation. Die Grundlage der geordneten Evidenzen ijt das Chiffrieren, aas sich nur auf einer Steile befindet und die erteilte Chiffre ist dann die Idcn-fikationsehiffre. Es werden auch die Formen von Zif-ferschrifien, die der Computor ausschreibt, dargestellt. Um den Manipulationen mit den Originalen der technischen Dokumentation zu vermeiden, verwenden wir den Mikrofilm in allen seinen Formen, di wir allen Verwendern in de Form von Diazokopien vermitteln. Auch für die auf diese Weise aufgenommene Dokumentation bestehen dir> Ev .dcnzen, die den Grunde, 'denzen angepaßt sind. Da<= Referat beschreibt auch die Sehrif.-gutkateporien, die unserer Meinung nach als Arehivgut angesehen sein könen.
18
ARHIVI IX 1986
Pomen tehnične dokumentacije za varstvo kulturne dedi čine
Jelka Pirkovič-Kocbek
Ari varji ste pietl delavce iz službe za spomeniško varstvo prišli z vprašanjem, kaj je oziroma kaj bo spomenik (al. vsaj dediščina).' Odgovora si želite čimprej zato, da h' vam bil v oporo pri seiekeiji tehnične dokumentacije za graditev objektov, nastale nekako po letu 1955, Tako bi selekcijo opravili na podlagi zveze - izbor objektov, ki imajo potencialno spomeniški značaj - izbor teho ene dokumentaeiic za te ob ekte. ki naj se varu-,e kol arhivsko gradivo. To hkrati pomeni, da arhivi nc b' prevze tehnične dokumentacije za preostale obiekte.
Poudarili moram, da je pc mojem mnenju vprašanje nerodno zastav jeno i da neposreden odgovor nar.j ne bo piipelj'1 do rešitev, ki bodo ustrezale interesom varstva kulturne dediščine.
V p.id svo; trditv' navajam naslednje razloge:
-	Varstvo naravne in kulturne dediščine kot stroka vse bolj širi strokovna merila o tem, kai na; štejemo za spomenik. Tako danes upoštevamo ludi Široko pahliaeo tehničnih naprav, infra siru ki umi h in industrijskih ob;ektov, urbanistične eelote, objekte, ki pričajo o načinu življenja določenih socialnih skupin itd Poleg lega tuui ,'spomeniškevarstveni praksi, ne le v teoriji, da prihajamo do spoznanja, da je v krog varovanja treba vkljui ludi dcGiŠčino iz pove j nega easa, ker se pred našimi očmi zgubljajo vrednote, npr. funkeionalističnc arhitekturne šole.
-	Spreminja se odnos družbe do dediščine. V našem sistemu ¡e pač družba tista, k ireko skupščine družhe-nopolit ne skupnosti odloča o lem, kalen deli dediščine bodo dobili tudi formalno pravno - status spomenika. Lpamo lahko samo. da se bo družbeni odnos do dediščine spreminjal v pozitivni smeri in v tem potrjeval prizadevanja spomeniško-varstvene stroke. Dejansko zanemarjanje in uničevanje dediščine, ki smo ji priča vsak dan. pa žal govorita o nasprotnem.
-	(Sj hočemo pravdno ovrednotili določen objckkt s spomeniškimi lastnostmi, mornmo upoštevali nc le objekt sani, temveč njegov širši prostorst i ok\ ir. V njem se pojavljajo ne le spomeniki in dediščina, temveč tudi spomeniško nevtralne in moteče stavbe. Ko pa, h obravnavamo. moramo zanje imen na razpolago vsaj osnovne podatke - te bomo dobili nikjer drugje kot v arhivu.
-	Zadnji, a ne najmanj pomemben razlog, ki govori prou selekc.ji ;ehmene dokumentac : na osnovi presoje o spomeniški vrednosti objektov, na katere se dokumentacija veže ie dejstvo, da ima tehnična dokumentacija sama lastno;ti kulturne dediščine in zato svojo lastno pričevalnosl. Tako se moramo odločati o selekciji na podlag: 'rednosti oodatkov, ki jih dokumenta* ija vsebuje in ne na podlagi vrednosti fizičnih objektov.
Piedlagam.da se selekcije ne lotimo iako, da izločimo tehn eno dokumentacijo za vse nespomeni ;ke ob;ekte, temveč da se 'otimo izbora pomembnih podatkov znotraj dokumentacijskih enot (to je posameznih faseiklov).
S stališča spomeniškega varstva bi bilo načelno mogoče izločiti tehnični del tehnične dokumentacije: načrte raznih napeljav, siaiične načrte, podrobne izvedbene načrte in drugo - če seveda ne predstavljajo pomembne tehnične novosti. Celotne faseikle za posamezne objekte b ahko izlocde le v primeru, eegre za tipsk, projekt, pri čemer bi v arhivu moraii nakazati zvezo med konkretnim objektom m izvodom hranjenega tipskega načrta.7
Da bi podprla razpravo o selekciji tehnične dokumentacije znotraj posameznih dokumentacijskih cnoi, sem priptaviia primenavo med podat .. ki jib spomeniška služba vnaša v tako imenovano registrske kartone kulturnih spomenikov in deli tehnične dokumentacije, kot jo zuhievujc predpisi.1
Prv? sklop podatkov govori, o lokaciji objekta m zajema podatke o občim, naselju, ulici m hišni številki. Tovrstne podatke je mogoče razbrati iz lokacijskega, grad-Dcncmi m uporabnega dovoljenja. Drugi sklop podatkov določa poleg lokacije še lastr/štvo objekta; to so podatki o katasirsk občini, zemljiškoknjižnem vložku, parcelni štvilki lastniku in vrsti lastrine Te podatke vsebuje vloga za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, katere sestavni del je tuc zemijiskokr žni i spisek. Tretji sklop se veže na čas oziroma oboobie nastanka obiek-Ui -le podatke je mogoče zajeli iz lokacijskega dovoljenja z projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter iz gradbenega in uporabnega dovoljenja. Podatke o avtorju oziroma avtorjih dobimo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma iz njegovega arhitekturnega dela, pri čemer velia pripomnil da odgovorn. projektant ni avtomatično tudi avior projckia, zato je pomembno upoštevati ludi sodelavce Zadnji sklop podatkov zadeva opis spomeniškega objekta, ki ga v tehnični dokumentaci i daje tehnični opis gradbenega dela objekta skupaj z grafičnimi prilogami, med katerim so najpo-
Tchnična dokumentacija: (hoje stanovanjskih !::.<, i9M (ZAL,
MLOLj.uO 794. 51,3403/51)
ARHIVI IX 1985
45
memtmejše. tlom pritličja in tloris tipičnega nadstropja, pogledi na glavne fasade in 'ipieni prerezi.
Naj na koncu ponovno poudarim to, za kar sc zavzemam: s stališča varstva kulturne dcdiščii e (to je nepremičnih kulturnih spomenikov in dediščine) jc bolj primerno arhivirat; vsaj osnovni del tehnične dokumenta-eij.. za vse objekte (fizične stavbe). To pomeni, ca ni smotrno izločevati dokumentacijskih enot v eelou, temveč opraviti selcke;io znotraj takšnih enot.
OPOMBE
1	Glej članek Branka Sušiarja Tehnična donumcnticija kot del kulturne dediščine. Varstvo spomenikov 28, 1986, str. 109--113.
2	Neka' več sem govoril i o težavah pri uporabi arhivirane dokumentacije za upske objekte v svojem drugem prisi :vku k pofvctovenjii Tehnična dokumentacija -piobiem kolektivne stanovanjske crsdnj'
3	Opozoriti velja, da se v upravnem postopku pojavlja lokacijsko dovoljenje šele po letu 196/, ko jc bil sprejet zakon o urbanističnem planiranju.
/11 SA M M FNFASSl ING
Bedeutung der technischen Dokumentation Rlr den Kulturer beschütz
JBtkü i'irkoviC-Kochck
Ihr, ArehLvare, sehlagt vor, daß die neuere technische Dokumentation für den Objektenbau aufgrund der Beurteilung hinsiehtlieh des Denkmal wertes der Objekte, für welehe die Dokumentation vorbereitet war, ausgelesen würde. Vom Gesichtspunkt des Sehutzef. der unbeweglichen Kulturerbe ist diese Selektionswcisc aus mehreren Gründen nieht die entsprechendste:
-	er erweitern s* cn die Faehmaßstäbe darübe r, was zu den unbeweglichen Kulturdenkmälern gehört;
-	es finden sieh das Gesellsehaftsverhaltni^ zur Erbe unci 'lie be den sehon heute erschweren die Festsetzung, was zukünftlieh ab Denkmalwert anerkennt wird;
-	be der Bewertung der Denkmale igensehaften von Objekten muß ein breiterer Raumrahmen in Rücksieht genommen, also müssen wir auch die Grundeigenheiten denkmaliseh neutrale oder so^ir störende Gebäude, kennen;
-de teehnisehe Dokumentation als solehe hat die Eigenschaften der Kulturerbe, also müssen wir aus für die Sehriftgutselektion aufgrund des Wertes der Angaben, d-e di^ Dokumentation enthält, entscheiden und n!eht aufgrund des Potentialen Wertes der physischen, gebauten Objekie.
Darum) tt iL Autorin dafür ein, daß die Dokumen-tatior.seinheitcn für die potentidl undenkmalischen Objekte n eht ausgejondert werden, sonder daß die Se-lek on der Sehm^utcs binnen solehen Einheiten machen würden.
Problemi vrednotenja in popisovanje tehnične dokumentacije za graditev objektov
Branko Šuštar
Tehnična dokumentacija v slovenski arhivistiki doslej ni F'a deležna posebne pozornosti,1 kakor ponekod,: a z vprašanji, ki jih zastavlja, se srečujejo arhivski delavei že dlje.? Problemi vrednotenja tehnične dokumentacije za gradite\ obj ktov na_ predstavijo le odprta vprašanja, na kateri) bomo skupaj z ustvarjalci in uporabniki tovrstnega gr?dL a iskali čimbolj konkretne odgovore. Čeprav se arhivski delavei zavedajo pomena tehnične dokumentacija tud :a praktično uporabo - in na tc opozarjajo - pa |e naša naloga reševanje teh vprašanj le z vidika kulturne dediščine.
Zunanja značilnost, k loči tehn.cno dokumentacijo od ob. jaj. ih tekstnih zapisov, jc njena drugačnost sporočilo nam posreduje (tudi) z grafično predstavo in matematičnim zraeunom. To in pa poseben namen ■■ pc-nazoi o tehničnega problema - sta lastnosti tehnične dokumentac.je, katere del, oni nami njen za gradnjo objektov, nam je sedaj pred očmi.4
Največ tovrstne tehnične dokumentacije {pa naj ji rečemo gradbeni spisi ali načrti, gradbene zadeve ipa.jje v slovenskih arhivih ohranieno kot del fondov upravnih organov oziroma kot posebne zbirke, če jc gradivo nc-kda pri_.ajalo v arij i ve brez poprejšnje valorizacije in tud iri kasnejL.,0 urejevalnih delih ni prišlo do večjega izločanja tehnične dokumentacije, velja za gradivo, nastalo po letu 1955 nekaj >ovsem drugega j Zakonodaja leta 1981 je arhivom jasno določila obseg delovanja -skrb za del kulturne dediščine: za arhivsko gradivo in ne za edoto dokumentarnega gradiva.f Hkrati pa so se ob določanju, kaj je arhivsko gradivo, izoblikovali kriteriji valorizacije.7 A tak selektivni pristop k velikim količinam tehnične dokumenlaeije - ta je rezultat gradbene vneme noveišega časa - "e pae svo;cvrstcn problem. ■
Če izhajamo iz oeene uporabe gradiva v arhivu (podati ■ ve.j .o za ljublJt nsko enoto Zgodovinskega arhiva L"'bljana), kjer predstavlja kakih 70% uporabljenega
18
ARHIVI IX 1986
gramva v znanstvene namene pi;iv tehnična dokumenta cija za grauitcv obiektov (pn praktični uporabi je te zu kakšno polovico mani), je po tej ivni" gradiva kar precejšnje povpraševanje.15 KakorKol'1- vciik obseg te dokumentacije ter zanimanje uporabnikov zanjo vplivata, da razmišljamo o konkrctizacu kriietijtv vrednotenja tega gradi fl
Povejmo jasno obsej; nastajajoče tehnične dokumenta-"i - krepko p res epa prostorske >i kadrovske možnosti arhi/ov t i posvečajo svojo pozornost le tistemu delu te dokumentacije, k. arhivsko gradivo (pomembno za kulturo n /nanosi). Tejia žele ovrednotit in odbrati z celote in ga ohranit, kot del kulturne dediščine.
1, Kje nastaja tehnična dokumentacija in od koga jo
tirhivi prt v/1 maju
Če se postavlja kot problem tehnična dokumentacija, nastala po letu 1955, velja opozoriti na pet mest, kjer ta dokumentacija nastaja: pri investitoriu, projektivnem biroju izvajaleu gradnj,., upravnem organu, pristojnem za izdajo gradbenega dovoljenja in pri banki kot kreditorju.9
Pn takšnem podvajanju tehnične dokumentacije se uveljavlja mnenje, daje dovolj prevzemati to gradivo od enega - tam, k cr se to koncentrira. Upravni org^n namreč hran' ^jjekte za pridobitev gradbenega dovoljenja za svoje območje, ki nam nudijo vpogled v celotno (nameravano) gradnjo v določenem času.
Čeprav bi bilo mikavno določiti, al c arhivsko gradivo pri projektantu nastali projekt - najraje original, ma-tr a - pa vendar osnovna tehnična dokumentacija, k; jo vsebuje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in pa možnost pr *aza vseh gradenj na nekem prostoru v določenem časi, orevlada pri ud'očitvi ' korist upravmh organov. Zato se jc v arhivistiki cb.ikovab mneme, da se tehmeno dokumentaeijo, ki ima lastnosti arhivskega gradiva (pomen za znanost ali za kulturo), prevzema pri upravnem organu. Vprašan valorizaeije g ran /a projektivnih birojev je tako zastavljeno ožje1, zanimali bi nas osnutk' loejni načrt' in skice, pa tud' tehnična dokumentacija neizveden del ah pa objektov zunaj republike oziroma države. Vprašanje pa je, katere projektivne biroje bomo upoštevali pn taki valorizaciji. Hkrati je tu še problem gradiva samostojnih projektantov.
če hrani banka kot kreditor tehnično dokumentacijo, ic to projekt za pi idohitej gradbenega dovoljenja, ki ga prevzemamo že pn upravnem organu, izvajalce gradnje pa uporablja obsežnejšo tehnično dokumentacijo: tudi projekt za izvedbo z oetajli. A vse nadaljne vrste take tehnične dokumentacije temelje na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, le podrobi.cjc ga razgrad1 :o.10 Kaj oa dejsto, da jc le malokateri objekt zglajen tak, kakor je načrtovan? Torej jc dejansko drugačen, kot nam gu predstavlja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja? To jc sicer upoštevanja vredno dejstvo, a do izdelave projekta, ki bi predstavil stanje izvedenega projekta pride le izjemoma.
In investitor'; Zakonodaja nalaga edino pjemil (oziroma uporabniku objekta), da trajno hrani tehnično dokumentacijo, na podlaj.i kateri ie bil objekt zgrajen.11 Torej se lahko nadejamo, da bo najpopolnejši projekt z vsemi vrtani ni spremembam! lahko na i pri investitorju, od katerega ga bodo arhivi lahko tudi prevzeli.ti Problem jc le v dejanskem stanju, saj uporabnik otjckta načrte svojih stavb cesto iščejo pri projektantih, uprav-
nem organu ali v arhivih, če se ioujo obnove ali rekonstrukcije. Vzrok je znan . t3
Na vprašame, od katerega ustvanalea naj arhivi pre vzemaio tehnično dokumentacijo za graditev objektov, je odgovor torej, od upravnih organov, delno iudi od prohkiantov, iz/cmomu morda še od uvujalccv, pa tudi od nekaterih i n vesti i orjev.
II. Ostaja pa dilema: za kateri- objekte naj ohranijo arhivi tehnično dokumentacijo kot arhivsko gradivo'.'
Mnenje, naj arhivi smatraio kot arhi -sko gradr o pri upravni šifri 351 - ta zajema namreč »gradbene zadcve«M - stvarne zadeve, vse projekte družben i gradenj in izbor individualnih projektov15, jc v zadnjem času nekoliko dopolnjeno. Izkazalo si jc, da je tako zastavljen izbor glede na investitorja preširok, saj vsi projekti, pn katerih nastopa kol investitor družbenopravna oseba, pač l, so pomembn. za kulturo in znanost. Ta nip so načela izbora postavljena precej ožic:
-	stvarne zadeve,
-	izbor projektov družbenih gradenj in
-	vzorci projektov individualnih gradenj.16 Tehnična dokumentat, a stanovanjske gradnje, posebr .pski proickti blokov in individualnih stavb pa načrti
javnih stavb (šol, trgovin), gospodarskih objektov (od obratr h poslopi. upravnih zgradb do ograj in provizo-rijev), komunalna ureditev (napeljava elektrike, plina, kanalizacije) ter ureditve komunikacij - vse to vsebuje tehmena dokumentacija, s katero se srečujemo. In za ka terc objekte jo bomo ohranili kot del kulturne dcdi.ičine? Konkretizacija tega izbora za posamezna upravna obmoeja tobčine) v določenih letih (ta hip za čas 1955-1970) mora upošteval stališča vseh strok, potencialnih uporabnikov tega gradi a. A kako teorijo preliti v prakso?
111. Lazjc kakor dole riti objekte pa jc (vsaj zdi se)
odgovoriti na vprašanje, ali ima lastnosti arhivskega gradivu celotna tehnična dokumentacija nekega objekta ali k del?
Pri vprašanju, kateri del tehnična dokumentacije izbranega obiekta je s stališča vrednotenja najpomembnejši, se navadno odločamo za projekt za pt lob^tcv gradbenega dovoljenja, k Tinaša vse značilne tlorise, prereze in popade objekta v prikladnem merilu pa tudi vse priloge k' določajo nameravano gradnjo. Prav te priloge pa nam zastavljajo izziv, so statični izračuni, opažm in armaturni načrti gradbeni detajli, različni proracunsl elaborati in projekti napeljav pomembni z vidika kultu, ne dediščine prav te.i ko kot arhitektonski del17?
Če sc delavci j arhivih nagibajo bolj k ohranitvi, zlasti arh : k tonskega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa ni ¡asno, kdaj nastopajo pomembne novosti v tehnologiji da bi veljalo ohraniti tudi statiko, načrte napeljav pd.
Arhiv, žele upošteva potrebe vseh zainteresiranih strok za uporabo arhivskega gradiva v kulturne ali znanstven numene. Vemo, da ie potrebno ohraniti dokumentacijo o znač.mostih. posebnostih in spremembah v graditvi objektov tako v načinu gradnje kakor v oblikovanju zu nan išči ne ali notranj organizaciji prostora. A kaj so potreoe raziskovanj arhitekture, gradbeništva, zgodovina umeinost' etnologije in še koga, ne današnja, am-
ARHIVI IX 1985
47
pah bodoče» glede gradiva, ki nastaja sedaj, m moč konkretneje določi., brez zavzetega sodelovanja vseh omenjenih strok.
IV. Odprti problemi vrednotenja
Čeprav se armvskim delavcem včasih zazdi, da jih boli glava zarad tujm skrb ko razmišljajo, kaj bodo različne stroke lahko vzele v roke za svoja raziskovanja, OA vendar vztrajajo na tako zastavljenem razumevanju arhivskega gradiva. Odprt za strokovne pobude umetnostnih zgodovinarjev, arhitektov» pa tud: gradbenikov u posebej strokovnjakov spomeniško varstvene službe sprašujejo zlasti:
-	Al. j mogoče za določeno upravno enoto (občino) evidentirati gradnje med letom 1955 in (vsaj) 1970,is ki so - ; postajajo - del stavbne dediščine,1^ katere ohra-nuev in dostopnost tehnične dokumentacije bi pomcnil-ka korist za uporabo v znanstvene aii kulturne namene? Lahke to «to: katera od večkrat omenjenih strok, p^se-be sodelavci zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine?
-	Kri1 :n vrednotenja tehnične dokumentacije (pomen vsebine, avtorska arhitektura, pomembnejši invest arji, id.) w več ali mnn znani. Toda -ali jih je moč Konkretiziiau?
-	Kateri objekti20 so pomembni zaradi svojih kvalitet - i.pienosti. poJpovprečnosti?
-	Katere so pomembne gKidnje v umetnostnem konstrukcijskem ali tehnološkem pogledu?
Konkretizacija vrcdnotcn/T tehnične dokumentacije nedvomno zahteva študijski pristoip k tematiki, zato je

Tenr Ona dokumentacija: nebotičnik )933 (ZAL, N'est o Ljubljana, Rradb spee. fase. 24) in stolpnica (7ÀL.Okrajni ljudski odbor Ljubljana, 660)
upravičena imsel» naj arlnvi ne prehitevajo z odbiranjem-1 raziskovanja različnih strok, saj se zanimanje za stavbno zj-.odovino Šele polagoma preveša tudi na obdobje po letu 1945. Arhivski delavci pričakujejo odprtih lok predloge za konkretizacijo kriterijev (in kar čudno bilo, da si različne stroke ne t. na ta način hotele preskrbeti virov za svoja raziskovanja), sicer bo teklo odbiranje tehnične dokumentacije bolj po občutku: pomembneiše gradnje, znaeilncjši investitorji, znani projekt-inti in slučajen izbor tipskih gradenj.
Če na te predloge sodelovanja različnih strok pogledamo malo boli skeptično, k čemur na: usmerja praksa, pa situaci.a spet ni tako tragična Kai oi vzel v roke raziskovalce gradbene dejavnosti npr. za obdobje okoli leta 1960» ko bo čez dobro desetletje a' kdaj proučeval ta čas? Poskusil bi najti grai vo v arhi 'u (ki bo del te dokumentacije tako ah drupače prevzel), pri investitorju oziroma uporabniku ob kta (ki ga veže k hranicnju pač zakonodaja) in pobrskal v projektivnem biroju, kjer je tehnična dokumenta; j i nastala. Zaradi poslovnega interesa tam hranijo dobršen del svojin izdelkov, ki so primerno urejeni Nemara pa bodo imeli kaj ohranjenega gradiva tudi arhit :kti, morda nekaj spomeniško varstvo ali Arhitekturni muzej oziroma oddelek za arhitekturo na naši univerzi. Obstajale bodo tudi objave te dokumentacij v tisku in nenazadnje kakšen obiekt bo najbrž le še stal.
V. Predlog popisovanja
Ko smo se končno odločili, kateri del tehnične dokumentacije izbranih objektov bomo hranili, se postavi vprašanje, kake bomo to dokumentacijo popisat., da bo razvid nad gradivom omogočal njegovo uporabo.
Pogosta uporaba tehnične dokumentacije jc povzročila» da so lili upravni fondi» ki to vsebujejo ponekod že podrobneje urejeni. Gradben." registra;ura fonda Vlcsto Ljubljana v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (gre za gra-.11 vo do leta 1945) jc bila urejena tako, da predstavlja osnovno informacijo o stavbi kopija katastrske mape z označenimi parcelnimi številkami Kartoteka gradenj, urejena v okviru katastrskih občin po številkah, pa nato vsebuie tudi arhivsko s'gnaturo, s katero jc moč najti želeno gradivo. ?a\ jc taksna cvidcnca, ki ostaja uporabna kljub preimenovanju ulic, objektov in investitorjev (uporabnikov)» urejena le za mestno jedro.
Popis gradiva pc"ojnc gradbene rcgistrauuic (za čas od leta 1945 do 1955) pa obsega seznam gradenj po ahcccdi (vestitorjev. Tudi kasnejri po jisi gradiva upravni.i fondov so največkrat narc :ni pudobno bodisi, da upoštevajo seznam investitorjev v enem letu ali pa so ti urejeni abecedno. Redkeje so popisi urejeni po kakšni klasifikacij. gradenj.
Ker jc kartotečni popis tehnične dokumentacije za graditev objektov možno brez večjih težav tudi računalniško obdelati,22 če so podatki različnih gradenj med seboj p. merljl \ velia posvetiti metodologiji tovrstnega popisovanja nekaj pozornosti. Hkrati pa bi kartotečno urejen popis te tehnične dokumentacije narejen za različne (posebno upravne, pa tudi druge) fonde pokazal na pocivajanjc tehnične dokumentacije za iste objekte.
Na osno.i omenjenih .¿kusem rako predlagam vzorec popisne kartice za tovrstno tehnično dokumentacijo. Ta obsega tn dele: arhivsko Si^naturo, lokacijo gradnje in ostale podatke o grrdnji kot so naziv objekta, investitor, projektant ter Časovni razpon gradiva.
18
ARHIVI IX 1986
1.	Aruivska siRnatura, Ta naj obsega si^naturo londa .n njegovo ic (oz. ime pooronda), nato pa tehnično m arhivsko enoto v nadaljcvamu popisanega g.-adiva,
2.	lokacija objekta. Kaže, da je najzanesljivejša dolo-čitcv, kj: ob:ckt sten (ali ic stal) oznaka katastrske občine n parcelne štcilkc, kar omogoča Locu anjc objekta kljub kasp^sim spremembam (premenovanje ulice, sprcmeniDu uporabmKa objekta ali naziva objekta ipd.) ter vrsto gradbene dejavnosti (ali gre za gradnjo, adaptn-eijo. pri::idck al- le lokati o nameravane gradnje) Ali ic potrebno označbi, da ;e za ta in ta objekt ohranjen načrt (arhitektonski del), ali jc uh.-anjcna tudi statika?
Zapisati velja tudi investitorja, čeprav jc danes uporabnik objekta kdo drug. Ta podatek nam olajša pregled
nad gradmunii enega investitorja, npi določene gocpo oarske organizacije.
V popis sodi tud' na\edba projektanta, bodisi daje ta v okviru projektivne organizacije ali samostojen. Popisno karti'o zaključuje še časovni racpon gradiva in nemara jc kaj prostora še za eventualne opombe.
Kartoteko tako ab podobne zajetih podatkov o gradnjah (enega ali še bolje več fondov) je nato možno urediti po Katastrskih številkah, investitorjih, času gradnje pd. Čeravno ic zanimanje za tehnično dokumentacijo za gradiiev obiektov kar vcl ko - 'n interes se kaže tudi za novejšo gradnjo - pa jc vendar vprašanje ali ima tovrstno grau. o takšen pomen za kulturo in znanost, za raziskovanja! da opravičimo napore, ki bodo pri popisovanju obsežnega gradiva morali hiti vloženi.
Predlog popisne kartice
NASLOV (OBJEKTA) PARCELNA ŠTEVILKA -KAT/\.*TRSK/ JBČ NA
IJ U 30
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA
-►SPODNJA ŠIŠKA
OB CELOVŠKI CESTI
-> TRŽNICA
SIGNATURA FONDA 1MEFLNDA TEHNIČNA ENOTA ARHIVSKA ENOTA —
589
35/1,35/7 35 '8,35/9
GRADNJA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-SlSKA
SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO INŽ V, ORTHABER
1957
PROJEKTANT--
PROJEKTANTSKA ORGANIZACIJA INVESTITOR
NAZIV OBJFKTA VRSTA GRADBENE DEJAVNOSTI
ČASOVNI P AZPON
OPOMBE
1 Tu seveda ne gre za urejevalna dcia in objave posameznega starejšega gradiva, predvsem urbanističnih pa tudi diugih načrtov, saj je bilo te^a preeej. S to problematiko seje ukvar jalo tudi 6, zborovanje ilcvenskih arhivarjev v Novi Ooriei leta 197? (Franee Stukl: Risani viri za urbanistično podobo mest - v dok.iniwi'aeiiski zbirki Zgodovinske^ arhiva Ljubljana).
- l'ri nas so obravnavali te probleme zlasu srbski arhivisti, sieer pa je to vprašanje boli aktua'no v socialističnih deželah zaradi posebnosti družbene (državne) lastnine Pnm. Arhivska grada tehniCko" karaktera. S red'vanje, obreda i koriščenje (Predavanja sa semirara za arhivske radnike), Arhiv Vojvodine, Sremski K^rlovei 1973, 154 str.
3 Vprašanja »odbi.anja Gradbene dokumentacije za trajno hrambo« so za limaliidelavee Zgodovinskega arhiva I jublja-na intenzivneje že v začetku leta 1979, a takrat delovni se-
ARHIVI IX 1985
49
stanek s predstavniki različnih strok ni prinesel konkretnih odguvorov (Arhiv ZAL, 020-1 ■ "?<>). Na neka'era vprašanja vrednotenja te dokumontae'je je hilo že opozorjeno. Prim,: Branko Šuštar: Tehnična dokumentacija za graditev objektov z vidika rokov hrambe in vrednotenja, v: SodcLini arhivi, Maribor, 198*5, str. 6^-70, in isti: Teli nična dokumentacija ¡a ¿radiiev objektov kot del kulturne deričine, v: Varstvo spomenikov 28. Ljubljana 1986, str. 105-113.
4	Tu zanemarimo posebnosti, kakor so format, pisni podlaga in koloriranje. Tehnična dokumentacija za graJi'ev objektov v gradiva občin zajema skoraj celotno gradbeno dejavnost na nekem področju, ne le zgradb ■ te sicer prednjačijo - ampak ludi komunikacij, komunale in energetike.
5	Lpravna reforma leta 1955 je povzročila prevzemanje obsežnih upravnih fondov v arhive, prevzemi zadnjih let pa vedne bolj upjštvajo spremi:njen osnovni pristop arhivov h gradivu - skrb le za arhivsko gradivo.
6	Zakon n naravni in kulturni dediščini. Ur. I. SRS, št i/81.
I	Vladimir Žumen Kriteriji valorizacije..., Arhivi V, Ljubljana 1982,str. 14-23.
8 Podatki po oceni Tone i a Majena, arhivskega referenta za delo s strankami za znanstveno uporabo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana,
5 Priročnik za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom, Ljubljana 1984, str. 70 (ods'ej: Poročnik),
10 projckt za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebuje poleg različnih orilog in soglasij še grafični del z opisi in izračuni, tako da jo po njem mogoč" izaelati posamezne nadaljnje dele tehnične dokumentacije brez sprcir embe zasnove. (Navodilo o vsebini investicijske in tehnične dokumentacije, Biro gradbeništva; Ljubljana 1976, str. 8).
II	Zakon o graditvi objektov, Ur. 1. SRS.št. 34/84,44. člen.
12 Tak pristop izb; ja iz zakonodaje (gl. opombo zgoraj), a de' inski> upoštevajo navodila o odbiraniu arhivskega graa. a npr, gi spodarskih organizacij, šol, društev tudi tennieno dokumentacijo za'grsditev objektov, (Prim.: Priročnik, str, 113, 115 in 120.) Če jo od uporabnikov objekta pievzamc arhiv, jo tudi trajno hrani, Tehn.Cne dokumentacije pač nimajo več. Po letu 195 5 se za gradivo upravnih organov uveljavlja klasifikacija, ki ostaja "d leta 1962 naprej praktično nespremenjena: šifia 351 so t.im. gradbene zadeve, torej projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, navadno urejeni v okviru letnika po abe :edi investitoijev,
J3 Priročnik, str. 104
16	Prim' ~avo mid določili v Pri.očniku (Ljubljana 1984) in p.'aHnikom (ta je bil kot osnova za izdelavo občin SKih prav 1ilW o varovariu dokumentarnega gradiva upravnih organov občin izdelan v Zgodovinskem arhivu Liubljana) 3I.: Branko Šuštar: Dvoje navodil za od' iranje arhivskega gradiva občinske uprave, Škrat, arhivski občasni k, Ljubljana 1986,str. 14-20.
17	Mnenju umetnosti ih godovi na rje v o ohranitvi tehnične dokumentacije v ohsci u, ki je bil v veljavi okoli leta 1900 oz., da velja upoštevati projekte napeljav le, kadar ta vpliva na oblikovanje stavbe, velja pritrditi. Tako obsega npr. tehnična dokumentacija poslovne zgradbe Titova 3 (konzorcij) 7 škatel, od katerih predstavlja arhitektosnki del le polovico ene. (ZAL, fond Okrajni ljudski odbor Ljubljana, 663-669 )
18	Tehnična dokumentacija, nastala pied letem 1955, je v glavnem žc v arhivih, tiste, nastale po letu I970 pa (še) ne prevzemajo.
li> V smislu 16. in 17. člena zakona o naravni in kulturni dediščini,
20	Ves čas seveda niso problematični objekti,' ki so izjemni v prostoru (mosto"i, tržnice, bolnišnice 1 >d.), ampak predstavlja najtrši oreh stanovanjska, posebej tips*a gradnja,
21	Načeloma prcvicmajo arlrvi gradivo upravnih organov (tucn t.im. grrdbenc zadeve) po 1 5 letih od nastanka v skladu z določili zakona o naravni in kulturni oedisčini (66 člen). Čeprav se ta rok deiansko nekoliko podaljšuje zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih možnosti arhivov, pa vendar obi. ne telim ;nc dokumentacij praviloma r..jO dolžn? hraniti dlje, kot to zahteva zakon o graditvi objektov (10 let).
12 To kažejo izkušnje poskusne računalniške obdelave cela katastrske občine Ljubljana-mesto (Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond Mesto LjubPana) na seminarju Arhivskega društva Slovenije 5. in 6. dseembra 1984, (Prim.: Krislina Samperl-Purg: Ob 30-leini :i Arhivskega društva Slovenije, Arhivi Vil 1984, Ljubljana, str 7*7-78).
ZUSAMMENFASSUNG
Probleme der Bewertung und Aufzeichnung
der technischen Dokumentation für den Objektenbau
B-anka Sitiiar
Die umlimyeieht zeitgenössische teehnrehc Dokumentation nehmen die Arehive vor allem "on den Verwaltungsorganen, weniger von der Projektanten und Investituren über. Die Auflösung von Dillemas, für welehe Otjckte sollen die Arehive einen Teil der tcehnischen Dokumentation wegen der Bcaeutung für di; Wissenschaft und Kultur aufbewahren, ist nur mit der Zusammenarbeit der P der und Verwender solcharl'gen Schriftgutes möglch, Trotz der Veröffentlichungen und Verdoppelung gelte es als Archivgut einen Teil von Versehreibunpen über den Bau erhalten Es gelt^ die Aufbewahrungsfrist beim Bilder zu verlängern, da es schwierig ist, nach fünfzehn Jahren daE entstandene Schriftgut zu bewerten, und noch insbesondere die Fachleute des Denkmalschutzdicnstes zur Bewertung hinzuzuziehen
Di; Aufzcichnungskärtehen dieser teehnisehen Dokumentation soll nebst der Arehiv=ign:-tur und anderer Angaben (z.B. das Objekt, de 'nv-stitor, der Projektant, das Jahr) insbesondere die Parzellenummer in der Katastergemeinde enthalten, was am sichersten die Objektlo-kation bestimmt.
18
ARHIVI IX 1986
Tehn__ia dokumeiuaci. i republ1 škega kon-ie; i za indusir ¡o _ji gradbeništvo
Mat, an Zupančič
V	republiških n občinskih upravnih organih imamo med drug'.n gradivom tudi teh ni :no dokumentae-ijo, ki ie povezana z raziieninu funkcijami oziroma pristojnostmi teh organov.1
V	okviru republi: ^ h upravnih organov je veliko tehnične dokumentacije v zvezi izdajo gradbenih in loka-i_ij"'uh dovo ~ni Tu mislim predvsem na Republišl komite za ir.dustri;o n gradbeništvo i Repufški komite za varstvo okolja m urejanje prostora. Nekateri upravni organi oziroma organizacije imajo glede na svojo dejavnost, ki jo opravljajo, specialno tehnično dokumentacijo. Tu pridejo v poštev predvsem Hidrometeorološki zavod KRS, Republiška geodetska uprava, Sc-izmološk zavod SRS itd. Tuli nekateri republiški inšpektorati hianijo tehnično dokumentacijo. Vsak organ pa hrani tehnično dokumentacijo o objektu, v katerem se nahaja.
Najprei opredelimo v smislu zakona o graditvi obicktov2 nekaj pn>mov s tega področja in kij obsega graoltev objekta1, s tem bomo v grobem opredelili, kakšna dokumentacija pri tem nastaja in kje.
V	zakonu o gradi'vi oH,cktov je pojem objekta definiran takole: »Objekt po tem zakonu je sam gradbeni objekt ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami, napravami in opremo, ki služijo objektu, oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, ali samo objektu, oziroma tehnološkemu procesu investitor ve dejavnost, ali samo m.peljave, naprave in opreme, ee predstavlja tehnično, tehnološko ali funkcionalno ccloto in se lahko samosto. ne uporabljajo oziroma čc se vgrajuje-
i v gradbeni objekt.«3 Graditev objektov obsega: prehodna dela, izdelave n vesti 'jskega programa, idelavo tehnične dokumentacije, priprav1 jalna dela za gradnje objektov in gradnjo objektov.4 »Rekonstrukcija objektov po tem zakonu,ic izvedba ti ¡tu del, s katerimi ¡t- spreminjajo konstrukcijski elementi, naprave, napeljave ali oprema, al zvajajo druga dela, ki lahko vplivaj? na varnost objekta oziram njegovih delov ali, ki vplivajo na spremembo onesnaženja zraka, vode, na sprem . nbo ja-kosti hrupa, ter izvedbo del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katei i je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, kije rekonstruiran. «s
pod pojmom prehodna dela sc mišljene1.
-	»štut^je, raziskovanje tržišča, ekonomske analize in Študije, ki utemeljujejo vrsto, notrebnost, smotrnost in koristnost investicije ter usklajenost s planskimi akti, obseg proizvodnje za izvoz, pričakovani devizni učinek in ad"'snost proizvodnje od uvoza;
-	tehnološke raziskave in študije ter izdelava tehnološkega načrta, izbor ter pregled opreme s prikazom potrebnega uvoza;
-	idejne gradbene in druge študije ter rešitve;
-	geološke, geomehanske, seizmološke, vodnogospodarske, ekološke in druge raziskave;
-	prikaz lokat e objekta in njegovo vključitev v prostor z analizo vplivov na okolje in oredvidenimi ukrepi varstva okolji., upoštevaje obrambn m zaščitni vidik;
-	prikaz potrebnih investicijskih vlaganj.«6
lnvcstie jski program obsega poleg nekaterih drugih
elementov tudi oceno ekološke obremenitve okol^ , oce-
no pomeni. investieijsk'h vlagan, z obrambnega n zaščitnega vidika, idejni projekt itd 1 V zakonu o graditvi objektov je idejni projekt definiran takole: »Idejni projekt sa izdela na oodlaj i prednodnih del irj obsega:
-	tehnični opis gradbenega dela objekta;
-	tehnie: . opis tehnološkega dela z navedoo opreme m naprav z njihovimi osnovnimi karakteristikami;
-	tehnični opis tehnoloških in drugih ukrepov varstva okolja; zapiranje tehnoloških tokokrogov, koriščenje stranskih proizvodov in odpadkov v proizvodnem procesu in nadidjnji predelavi, omejevanje, nevtralizaeijo in razsti uplja^ie nlinStih, tekciih in trdih onesnaževalcev; prikaz nadzorovanega odlaganja, predelave in sežiganja neuporabnih odpadkov; ukrepe varstva okolja pred hrupom; ukrepe rat jnaliiaeip energije in koriščenja odpadne energije;
-	karakteri >tione gradbene načrte m situacije z osnov-n gaoar iti;
-	pril a z usklajenosti projektne rešitve z lokaeijskin pogoji;
-	zasnovo končne ekološke ureditve okolja;
-	osnovne izračune, ki dokazujejo pravilnost idojr.ih rešitev;
-	predizmere in specilikaera onreme in naprav,
-	tehnološko shemo jn dirpozieijski načrt opreme z opisanim osnovnimi podati
-	oceno vrednosti naložbe;
-	obrambne in zaščitne ukrepe in potrebe;
H oceno vol -a ilejnih rešitev na ekonomičnost in donosnost.«8
Vsak objekt zahteva tudi izdelavo primerne tehnične dokumentacije. V zakonu je našteta naslednja tehnična dokumentaci .: projekt za pridob ev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis, projekt za ir.vedbo, projekt izvedenih del in projekt za etažne lastnike.9
»Pro, :kt za pn lobitev gradbenega dovo. :nju je tehnična dokumentacija, ki glede na vrsto objekta obsega enega ali več pr ektov oriroma delov, pro. ekt gradbenega dela objekta, projekt napeljav, naprav in opreme in rckapitulacijo vseh stroškov izgradnje objekta.«10
»Preski za razpis vsebuje načrte, detajle, opise del .n ponudbene ter izvSihsae pogoje, ki so potrebni za izdelavo ponudbe.«11
»Projekt za izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobn" načrti, na podlagi katei n se gradi objekt.«12
»Projekt izvedeni i del, ki ga mora investitor predložiti ob tehničnem pregledu, jt projekt, ki oblega prikaz vseh morebitr i sprememb v vseh delih projekta za izvedbo.«13
»Projekt za etažne lastn kc je zvleček iz projekta izvedenih del za posamezne dele stavbe.«u
Zakon določa tud nekatere vrste tehnične dokumentacije: arhitektensi.' načrt za industrijske zgradbe, naerti gradbenih konstrukcij - visoke graonje, nizke gradnje in jeklene konstrukcije, naer 1 drotehničnih objektov, načrti hidrocnergctsl ih objektov, načrti cevnih inštalaeij, načrti elcktrie: 'h štalacij, naerti tclckomunikaeij, načrti prezračevanja in klimatskih naprav, naerti tehnologije, načrti objektov in naprav za varstvo okolja, naerti
ARHIVI IX 1985
51
Tehnična dOKumemacija: i/to/ v ¡ohačui tovarni, 18 54 (ZAL Tobačna tovarna, 3 i)
za prozvodnio opreme in naprav, načrti zunanje ureditve in drugi načrti.15
Renubliski komite za industrijo in gradbeništvo h"ani tehnično dokumentacijo, 1 ■ potrebna za hdajo grad benega dovoljenja za graditev objekta oziroma njepovc rekonstrukcijo. Komite izdaja gradbena dovoljenja za naslednje objekte:
-	»za zclczniške proge, industriike želrznicc, proge dru; ih železnic in industrijske tire, za avtoccste, magistralne in regionalne ccste, za žičnice, pomorske luke in not ran,a nristunišča, letališče s pripadajočimi objekti, za mag.jtralne tclcgrafsko-tclcfonske kable in naprave ter za objekte in naorave oddajniskčga in prenosnega sistema radiotclcvi" ijc;
-	za objekte in naprave za proizvodnio in uporabo nuklearne energije, hidroelektrarne z močjo nad 1 MVA, termoelektrarni n toplarne, daljnovude za napetost nad 20 kW in transformatorske postaje na lakih daljnovodih, za magistralne plinovode in naftovode;
-	zil rcgu)aci:c, s katerimi se mcnjc. tok <n režim vode na rekah Dravi, Muri, Savi, Savinji, Soči, Krki, Sotli, Kolp n 1 jubljanLi ter za meliorac::ska dela na površinah nad 100 ha;
-	za vse objjktc, ki se gr-adijo z uucležbn kreditov po mednarodnih pogodbah;
-	za druge objekte, za katere izda lokacijsko dovoljenje republišk' upravni organ.«16
Za izdajo gradbenega dovoljenja jc potrebno predložili tudi načrt odstranjcvalnih del drugih objektov ali dela objekta.1' Gradbeno dovoljenje jc potrebno tudi za pripravljalna dela na objektih, če bi gradnja a1 uporaba objektov povzročala nevarnost za življenje, zdravje ljudi, za promet, sosedn e predmete ali okolico.1,1 Osnovna tehnična dokumentacija, kije potrebna za izdajo grad-
oenega dovolicnja, je poleg raznih dokazil in soglasij projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja." Za nekatera dela ki sc izvuiajo na objek h, za katere ni predpisano lokacijsko dovohenjc ,n za cela, t "'so rekonstrukcije objektov, napeljav in opreme, jc potrebna samo priglasitev del V tem primeru nc nastaja nobena tehnična dokumenta fija, ampak investitor predloži samo poročilo o delu na objektu, opis in namen del.^o
Za ^se obiekte, za katere jc Republiški komite za industrijo in gradbeništvo izdal gradbeno dovoljenje, opra-vr tudi tehnični pregled. Komite imenuje komisijo za tehničn pregled in kda investitorju uporabno dovoljenje. Prav tako v zve a z izdajo uporabnega dovoljenja pri komiteju ne nasti-ja nobena tehnična dokumentacija. Vsa tehnična dokumentacija v zvezi s tehničnim pregledom jc pri investitoiju objekta.
Zgraditev objekta, pa naj bo to stanovanjska £gradba, industrijska haia, vodovod, hidroelektrarna, letališče, naftovod in podobno, zahteva v smislu zakona o graditvi objektov določen postopek .n s tem v zvezi naslaja določena tehnična in druga dokumentacija (načrti, analize, soglasja, poročila itd.). Ta dokumentacija nastaia pri različnih organizacijah (investitor, projektivni biro itd.), ta dokumentacija sc podvaja. Nekatere organ-zacije (banke, gospodarske zbornice, pravni organi, razni n-špektorah itd.) dobijo del te dokumentacije samo v vednost oziroma presojo. Najbolj popolna dokumentacija o gradn_: nekega objekta oziroma njegove rckonstruki c se nahaja pri nveslilorju oziroma uporabniku objekta. Upravni organ, ki izdaja gradbeno dovoljenje, nima in ne moro imet; popolne ciokumcntac je. Kot smo že ugotovili, hran1 -o upravo organ;, k1 izdajajo gradbena dovoljenju, samo projekt za izdajo gradbenega dovoljenja in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za to Pi. tehničnem pregledi in pda, uporabnega dovoljer ja pa ne nastaja tcnnična dokumcntucra. Do zakonu o graditv obicktov mora i -vestitor oziroma uporabnik objekta hraniti tehnično dokumentacijo, dokler objekt traja, Organ, ki izda gradbeno dovoljenje, pa mora hraniti tehnično dokumentacijo vs,aj deset let po izdaji gradbenega dovoljenja.-1
RcpubHki kom te za industrijo in gradbeništvo izdaja gradbena dovoljenja za objekte zii oodrocja, ki so posebnega družbenega pomena (ielczn.ee, ccste, PTT, elektroenergetske objekte, RTV "d ). Vse organizacije teh področij imajo pni' iloma doorc urejene arhive s tehnično dokumentacijo in strokovne delavec, ki vodijo te arhive. Prav/lcma imajo tuc' svoje specializirane projektivne biroje (PTT, žcleznica, RTV itd }, Najbolj kakovostno odOiranje arhivskega <;radivu jc možno tam, kjer so arhivi pravilno urejeni ;n imajo usposobljene delavce za vodenje arhiva in s tem tudi zii odbiranje arhivskega gradiva. Vse te pogoje ntjo organizacija s področ za katere objekte izdaja gradbeno dovoljenje komite. Republiški komite za Industrijo in gradbemštvo in tudi občin-sl i upravni irgnni, k izdajajo gradbena dc/oljcnja, nimajo strokovnih delavcev, ki bi lahko kvalitetno odmirali arhi rsko gradivo in pomagali pristojnemu arhivu pri določanju arhivskega gradiva. Zato ¡c bolje, da ari A praviloma ne I i prevzemal' tehnične dokumentacij in druge dokumcntacijc o graditvi objektov oziroma njihovi ekonstrukc pri upravnih organih.
Kol smo žc ugotovili, jc najboli popolno zbrana dokumentacija o graditvi objektov oziroma njihovi-rekonstrukciji pri investitorju oziroma uporabniku objekta. Seveda v praksi to ni zmeraj tako. Vendar armvov tO nc sme molili. Poieg investitorjev oziroma uporabnikov
18
ARHIVI IX 1986
OOjCktii mora a m iv upuštevaii tudi projektivno biroje Nekatera tehnična dokumentacija o graditvi objektov bi sc lahko valorizirala tudi pr projektivnih birr h, posebno tistih, ki ¡.o specializirani za irdelavo določenih projektov.
Vprašanja, kater deli tehnične in druge dokumentacije o graditvi obiekta ali njegovi rekonstrukciji imajo značaj arhivskega gradiva sc tu v pudrobnos ne bi dotika. Pr ,'alon ia> i j bi morali upošteval razli ,nost ob.ek-tov, za katere sc ti namenjeni (industrijski objekti, šolski, zdravstven kulturni, stanovan-s." objekti, železn ec, hidroenergetski, komunalni objekti, objekt za prenos zvez itd. Pri nekaterih vrstah objektov bi mora upoštevati pi valorizaciji tudi opremo in naprave, ki so v določenem objektu (RT\i, hidroenergetski objekti itd.).
Predlagam, da arhivi praviloma ne bi prevzemali tehnične dokumentacije, ki ima arhivski značaj pri upravnih organih, ki izdajajo gradbena dovoljenja, ampak pri .nveslitorjih or "orna uporabi ,dh objektov. Ta valorizacija bi morala biti narejena v duhu veljavne arhivske zakonodaje, ne bi smela upoštevati iteresa organizaeij, da bi to dokumentacijo hranili v zt;odovinskin arhiv t. Prav tako predlagam, da bi se arhivi v okviru koordinacije dogovor o enotnih prineij li valorizacij- dokumentacije o graditvi oziroma rekonstrukciji objektov, da ne bo prišlo do u Čevanja tega gradiva.
OPOMBE
1	Primerjaj s člankom in citirpno literaturo v njem - Branko Šuštar, Tehnična dokumentucija za gradiiev ob ;ktov z vidika rokov hrambe in vredno'enja VIL, 7. posvetovanje, Sodobni arhivi 1985
2	Uradni list SRS, it. 34/84
3	Zakon o graditvi objektov, 2. £!en
4	isto 1. člen s isto, 6. člen
6	isto, 4. člen
7	isto, 10. Člen
£	sio, 11. člen
5>	sto, 17. člen
10	sto, 19. člen
11	sto, 20. člen
[2	sto, 21 člen
13	slo, 22, člen
14 ™	sto, 23. člen
	sto, 27. elen
16	sto 35. člrn
n	sto. 19. člen
i«	sto, 40. člen
19	sto, 41. člen
2C	sto, 46. čhn
21	sto, 4?. člen
ZUSAMMENFASSUNG
Technische Dokumentation der Republikkomitees für Industrie und Bauwesen
Marjan Zupančič
In meinem BJtrag versuche ieh zuers m allgemeinen festzustellen, in wclchcn Republikverwaltungsorganen die technische Dokumentation entsteht, die Arten dieser technischen Dokumenta' on und wozu sie dient. Aufgrund des Gesetzes für Ob, :ktenbau behandle ich in der Fortsetzung die technische Dokumentation, die vom m-vestititorsprogramm bis zum technischer Bauübema-hme entsteht. Im letzten Teil behandle ieh, welche Art teehnrehcr Dokumentation im Republikkomitee für Industrie und Bauwesen entsteht, und die Gründe, warum die Archive die technische Dokumentation nicht bei den Verwaltungsorganen, die Baucrlaubnisse ausgeben, bewerten und auslesen sollten, sondern beim Investitor bzw. Verwender des Ol. ekts und bji den Projektbüros.
Podvajanje tehnične dokumentacije za graditev objektov v fondih upravnih organov (občina-okraj)
Dušan Bahun
Ena obsežnih zvrsti arhivskega gradiva jc prav tehnična dokumentacija, ki jo kot tako srečujemo pri več imetnikih in predstavlja v dokumentarnem gradivu lahko od 30 do 50% vsega gradiva, ki nastane pri posameznem ustvarjaleu v okviri1 ¿nega leta.1 Pod pojmom »tehnična dokumcntaciia« razumemo slikovito ali opisno ponazorilo oziroma informacijo o izdelku2 in vanjo sodijo »vsi osnutki, preračuni, poročila, risbe, naerti, spr evala itd., ki se nanašajo na določeni tehnični problem«.3
Pričujoči prispevek ima namen prikazati problematiko tehnične dokumentacije za graditev obiektov v obdobju 1955-1965, ko obstaja problem podvajanja le-tc na vertikalnem nivoju občina-okraj. Pri tem gre v bistvu ¿a rclacijo med podrejenim in nadrejenim ustvarjalcem v smislu stvarne n teritorialne pr' tojnosti, glede na tedaj veljavno zakonodajo oziroma za razrešitev internega
problema dupliranc tehnične dokumcntaeije že prevzetih fondov, ki sc nahajajo v arhivu.
Če se na kratko ozremo na povojno jugoslovansko zakonodajo, ki je urejala področ.e graditve objektov ugotovimo, da so b:li vsi zakons ci in podzakonski akti do ieta 1960 zveznega značaja n so st potemtakem uporabljali enotno za področje cele države. Upravn. irgani so imeli izredno moean vpliv na proces graditve objektov. .
Upravnotcritorialni ustroj je kot najnižje upravne enote določal kiijcvne ljudske odbore, 1 pa so v bistvu predstavljali samo nekakšne podaljšano roko okrajnih ljudskih odborov, temeljnih oblastnih organov tiste dobe. Ako si ogledamo pi .tojnosti tako prvih kot tudi drugih vid.mo, da sc j< niciat a krajevnih ljudskih odborov na področju graditve objektov omejevala le na vodenje del pri :gradnji kraju, uresničevanje regulae:|skih
ARHIVI IX 1985
53
načrtov, nadzorovanje graobenih del ter podpiranje za družne in zasebne pobude pri "idaniu stanovanj ih zgradb.4 Nasnrot temu pa je okrnim ljudski odbor izda-al dovoljenja za graditev manjših stanovanjskih in pomožnih zgradb,^ gradbena dovoljenja za večji: objekte pa sr bila v kompctcnei okrožnih ljudskih odborov^ oziroma v poseonih primerih ministrstva za graunje.? Iz vsega pO"edanega lo ..eno sledi, daje celotna tehnična dokumentacija za graditev objektov koncentrirana izključno v fondih okrajn h oziroma okrožnih ljudskih odborov ter ministrstva za gradnje, zaman pa bi jo iskali v fondih kraievnih Ijudskihodtorov.
Nekoliko večje pristojnosti pri gradit 'i objektov so krajevni ljudski odbori dohili ob koneu štiridesetih let. Vodili so celotno gradn.o stanovan,skih, komunalnih in turističnih objektov ter smeli izdajati stavbna dovoljenja za vuška stanovanjska poslopja v skladu z vaškim regu-lac.jskim načrtom,3 medtem ko so okrajni ljudski odbori zdajali dovoljenja za graditev za vsa stanovanjska do-slonja, razen vaški i in dovoljevali zidavo javnih poslopij.9
Novo stopnjo v našem upravnoooi icnem razvoju predstavlja leto 1952. Nova zakonodaja je uvedla ljudske odbore kot organe liudskc samouprave v občinah, okrajih in mestih.'0 Na mesto ukinjenih kr.uevmn Ijud-sl i h odborov je zakon predvideval v vaseh in manjših nascl h ustanovitev vaških odborov z namenom, cia uspešno opravlj.-jo določene zadeve, za katere so bil* si «r pooblaščeni občinski ljudski odbori.11 Trebi1 pajc takoj poudariti, da so vaški odbori predstavljali izključno občinske transm'«ivnc organe brez prav ee izdajanja odločb v upravnem postopku.12 Tcoaj veljavna gradbena zakonodaja je pridržala izdajo gradbenih dovoljenj ustreznim gradbenim organom okrajnega oziroma mestnega Ijdskcga od bora, '3 sc je cefotna g,adbena dokumentacija kumulirala izkl učno samo na teh (Neb n,-vojih-
Z uvedbo novega komunalnega sistema, k, e stopil v veljavo 1. septembra 1955, so bile na novo precizirane tudi p'istojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov Občine so dobile pravico i ¿dajanja gr;.dbci,ih dovoljen1 « medtem ko so si kraji pridržali pravico ustanovitve ko misij za revizijo glavnih projektov.u
V tem trenutku prihaja glede tehnične dokumentacije pr' graditvi objektov do izraza dvotirnest. Na občinskem nivoju se ustvari količinsko izredno obsežna serija t.i. gradbenih zadev, istovrstno gradbeno dokumentacijo pa lahko sledimo tudi na ravni okraja. Razlog za to vrstno dupliranjc gradiva moramo ponovno isketi v posebnostih teda, /efavne zakonodaje. Vsak ives nor, ki je uporabljal investicijske kredite, jc bil obvezen izdelati investicijski progi a m, s katerim je utemeljeval potrebo po graditvi objekta. Le-ta je bil zavezan reviziji in .potrditvi,1^ odločbo o potrjenem investicijskem programu pa je izdal okrajni ljudski odbor ^ g odobrenim investicijskim prozramom si je moral investitor potem oskrbeti projekte. Sprva jc bil podvržen reviziji sumu glavm projekt," .n sicer z namenom, da se ugotovi in oceni ekonomičnost, funkcionalnost in tehnična koncepcija le-tega. Revizijo projektov so opravljale komisije na ravni okraja, mesta ali pa mestne občine s posebnimi pravicami,20 ki so z odločbo projekte odobrle, zavrnile ah pa zahtevaic spremembe Nekoliko kasneje so s spremembo zakonodaje podvrgli reviziji tako idejne kol tu. "i prv' del glavnih projektov,21 kijih je praviloma revidirala okrajna komisija za revizij d pio,ektd v-3 in sicer za vse objekte in dela, ki so se izvajala v okraju, v katerem je
tuln komisija ustanovljena, Ako so bili objekti splošnega pomena za republiko ali lederai ijo, ih ic revidirala rc-nubhška oziroma zvezna komi. ja za rcv'".ijo projektov,^ V nekaterih posebnih pnmciih je bno treba že revidiran, idejni projekt Šteti za glasni projekt,2'1 ako so bili v idejnem projektu vsebovani vsi elementi, potrebni za izdelavo glavnega pioiekta.
Do veliki1! /sei insklh in sistemskih sprememb na po> dročju gradbene zakonodaje jc prišlo v letu 196'. Tega leta je Zvezna ljudska skupščina sprejela temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov,25 kot odraz vcuMh sprememb v našem družbenopouiienem in ekonomskem sistemu. Namesto prejšnjega nojma gradbei h pro, ektov jc uvolel pojem nvesticüske tchr: ;ne dokumentacije26 ter doloéil njen obseg."' Ukin.cne so Nie vse revizijske komivie, s imcr je odpadlo odobra vanje investicijskega programij m ,iivestie':ske tehnične dokumentacije. Kot ostanek bivše revizije proiektov lahko smatramo doloéi'o, ki <e zahtevalo, da upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja oprav tehnično kontrolo investicijske tehnične dokumentacije,28 k pr ,e b.la vsebinsko povsem nckai drugega kot revizija proiektov. Omejevala seje zgolj na dokazovanie stabilnosti projektiranega objekta in varnosti glede 'po¿3 ra, življenji' in zdravja ljudi prometa in srscdt "1 o. pck-tov, Zakon je tudi določal, daje treba'kopijo nvestieii-ske tehnične dokumentacije z vsemi spremembami in dopolnitvami, po kateri ,.e bn zgraj_n iDicijskl objekt, hraniti pri upravnem organu okrajnega ljudskega odbora.29 Tako Imamo tudi v tem obdobju opraviti z duplirano gradbeno dokumentacij na pffni občina-okrai, ki jo lahko sledimo vse do uprave okrajev v SRS leta IQ65.JO
Za zgoraj nakazano probleniati o moramo v praks najti odgovarjajoče rešitve, kajti po 'sem nesmselna je prisotnost istovrstne tchnienc dokumentacije na dveh nivoiih Sprejeti moramo torej odločitev, pri katerem ust varia leu bomo hrar'i aradbcnc nroickte, Pripomni*! pa jc treba da v pričuiocem primeru odbiranja dup ranega gradiva med fondi prihaja do konfrontacije dveh osnovnih načel. Po prvem načelu naj bi se odbiralo le originalno gradivo v fondih ustvarjalcev, pri katerih gradivu nastaia, ne pa duphkati, ki i'h pr-jm o druj; imetniki. Drugo načelo za odt ianje grad.va, ki se običajno duplira v mnogo manjšem številu primerkov oziroma se nahaja pri nekaj imetnikih, pa lahko smatramo kot diametralno nasprotje prvega naccla in rešuje pLimer ver-iikalnega' duphrania v smeri podrCjjnos'.i m nadrejenosti družbenih pravnih oseb in dmštcv, V prvem primeru t morali odbiti graobene projekte pri občinah, v drugem primeru pa zaradi koncentracije dotiČne kategorije gradiva pri okraju Pri odločitvi za katerokoli od obeh načel na moramo biti skrajno pre,r dni. Praklično pri..iei,.anjc m vzporc'ianjc giadbcne dokumentacije na nivoju občina-o kraj ,e pokazalo, da e le-ta sicer kompletnega pt okraju, ne vsebuje pa upravr.,h odločb, na pi.mer lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, za izdajanje katerih je bila kompetentna občina. RiČunai moramo tudi na pogostoma pomanjkljivo ohranjenost določenih fondov v preteklos , zato bi bila verjetno najustreznejša rešitev hkratno odbiranje t. i. »gradbenih zadev« pi, občini n okraju z namenom komplet..ati serijo le-teh na nivoju občinc.
S to odločitvijo smo nekako razrešili interno problematiko arhivov glede medfondovskega dupliranja tehnične dokumentacije za graditev objektov. Pred nami pa se odpira trenutno najaktualne si proMem vrednotenja
54
ARHIVI 1)41986
tehnične dokumentacije, ki predstavlja arhivsko gradivo. Kvalitetne revalorizacij lete si ne moremo predstavljati brez konkretizacije kn injeu bora z ozirom na specifične potrebe posameznih strok, ki naj bi pra v na pričujočem posvetovanju o tei pereči problematiki pred arhivske delavee razgrnile svoj^ poglede, mnenjn in stališča.
OPUMBE
1	Branko Šuštar, Tehnična dokumentacija za gradilev objektov z vidik? rokov hramric in vrednolenia. Sodobni arhivi, 85, Marihor, apriM9R5, str.63
2	Peier Vogrič, Poslrpki in sistemi : de lave tehnične dokumentacije, Strojniški vestnik, Ljubljana 1982, št. 7-9
3	Splošni lehniski slovar, 1. ael, A-0, geslo Hokumentacija, tehnična, 2. izdaja, Ljubljana 1978, sir. 179
4	Splošni zakon o ljudskih odborih, l'radni list FLRJ, št. 4?/46,26. elen
s Prav lam, 28. elen
6	Prav lam, 29. člen
7	1'rcdb;. o odebreniu projektov it .¿dajanju "radbenih dovoljenj, Uradni list LRS, št. 13/47, 2. člen
s Splošni zakon o ljudskih odborih, Uradni list FLRJ, št.49/49. 31. elen
9	Prav tam, 33. člen
10	Splošni zakon o ljudskih odborih. Uradni list FLRJ ši. 22/52, [.člen
11	Prav lam, 67. člen
12	Prav lam, 68. Člen
U edba o gradnji, Uradni list FLRJ st. 14/52, 26. člen Pravil lik o gradbet i dovoljenrh, Uradni lisi FLRJ ši. 24/52, 10. elen
14	Zakoi o pHstjjnosii občinskih in okrajnih ljudskih odborov, Uradni lisi FLRJ št. 5/55, priloga l/A.
15	Prav tam, priloga 2
16	Uredba o izdelavi in polrdilvi inveslii -ijskega proframa. Uradni list FLRJ, Št, 5/54, l.člen
17	Prav tam, 6. člen
18	Prav tam, 8. člen
15 Uredba o sprememban in dopolnitvah uredbe o gradbenem projekliranju, Uradni list FlRJ, ši. 6/54, 9. člen Prav tam, 11. elen
21	L'~edba o sptemembah in dopolt. vah uredbe o gradbenem projektiranju, Uradni list FLRJ, št. 30/58, 6. člen
22	Prav lam, 9. člen
23	Prav tam, 9. člen
24	Prav tem, 12. člen
25	Temeljni zakon c graditvi invesiieijsKih odjckiov, Uradni lisi FLRJ, št. 45/61
2(l Prav lam, 14. člen
27	Prav tam, 15. člen
28	Prav tam, 21. elen 2<> Prav tam, 16. elen
Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji, Uradni list SRS, št. 10/65.
ZUSAMMENFASSUNG
Verdoppelung der teehmseben Dokumentation für Objektenbau in den Bestünden der Verwaltungsorgane (Gemeinde - Bezirk)
Dušan Bahun
Die technische Dokumentation für den Objektenbau ist sehr umfängliche und wich' ]c Archivgutkatego-ie. Bis zum Jahre i 955 wurde die Baudokumentation an der Bezirksebene konzentriert. Die Durchsetzung der Kommunalordnung führte in 1955 wientige Änderungen in den Bcreieh des Bauwesensein. W„gen der Spezifikation der Gesetzgebung (für die Baucrlaubnis wurde die Gemeinde zuständi -, tur d. Rei .¿nn ' ideeh der Bc;:irk) haben wir mit der verdoppelten Baudokumcmation. < e sieh sowohl in den Gemeinde - als auch Bezirksbestanden hefinden, zu tun.
Unhaltharkeit der verdoppelten Baudokumentation fordert entsprechende Lösungen und den Entsehlufl hinsichtlich ihrer Aufbewahrung an einer einzigen Stelle. Auf grund praktischer Erfahrungen wird angesiehts der Kompilierung von Schriftgut, das in ci gen Bestanden mangelhaftig aufbewahrt ist, die gleichzeitige Auslesung in der Gemeinde und im Bc: rk empföhlen, mit der Absicht der Konzcntricrung von sogenannten »Bauangcle-genheiten« an der Gemcindccbenc.
Gradbeni načrti v Pokrajinskem arhivu Maribor
Peter Pavel Klasinc
S terminom gradbeni načr v arhivski tecri _.i praksi označujemo tisto arhivsko gradivo, ki je po definiciji o arh' .sktm gradivu risano dokumentarno gradivo. To nastaja pri ustvarjalcih in ima pom :n za znanost in kulturo, nc glede na to, knaj, kje in pri kom je nastalo. Daje to gradivo dt„.insko risano, spoznamt iz pregleda grad-bem i načrtov stare:Šega oMohja, kjer je l i lo v glavnem Dd avtorja načrta odvisno, kakšen bo načrt in kako ga bo predstav 1 naročniku ter kako bo načrt koloriral in ga opremil s tekstualnim delom.
V noveišem času se estetskemu izgledu načrtov ne posveča več toliko pozornosti. Obseg gradbenih načrtov se je v zadnjih sedemdesetih ictih močno povečal. Načrti so postali iolgočasni, kar spoznamo, če pregledamo obseg načrta, ki je nastal danes.
Rad bi se za trenutek zadržal ter spregovoril nekaj be-ned o terr nu gradben načrt. Če ugotovimo, da ta odgovarja arhivskemu gradivu i starejšega obdobja, tega ne moterno trditi za novejše gradbene spise - načrte, ker le-ti poleg klasiei ih gradbenih načrtov vsebujejo še celo vrsto načrtov, ki so potrebni, da se zgradi določen gradbeni objekt. Zato t nam bolj odgovarjal termin tehnična dokumentacija za graditev ob'ektov, ki st jc od posvetovanja v Radeneih leta 1985 nekako uveljavil kot termin, ki je lahko uperaten v arhivski teoriji in praksi za predstavitev in definicijo gradbenih načrtov v celoti.
Pred kratkim pa mi : prišla v roke Študija, ki jc bila izdana v okviru RAMP programa UNISISTA UNESGO v Parizu aprila letošnjega '.eta. Avtoriea Françoise Hildesheimer se loteva problema, kako tretirati arhive arhi-
ARHIVI IX 1985
55
tcktov, preovsem pa oblike uporabe, oDOciavc in onna-vljan a gradbet i naertov, za katere uporablja skupen terr ia arhivi arhitekture (les archives de 1'architecture). V glavnem razdeli arhivsko gradivo arhitekture na tisto, ki ga hranijo arh'vi in na tisto, ki ga skoraj v vseh državah hranijo delujoče posebne specializirane institucije, kot so Kraljevi nštitnt posebne arhitekture v Londonu, Inšl 'Ut francoske arhitekture v Par.zu. Arhitekturni muzej v Amsterdamu ali pa Arhiv moderne arhitekture v Bruslju. Opozori pa tudi; da se arhivsko gradivo arhitektu [|j hrani tudi v raznih muzejih in galerijah.
Čeprav se avtoriea v glavnem naslanja na franeoske izkušnje, okpoziirja na to, da se mora arhivsko gradivo arhuektov hraniti v splošmn, t.j. prstojnih arhivih, eventualno pa tudi v specializiranih arhivski h ustanovah, seveda, če splošna praksa arhivske organiziranosti in teorije toaopušea.
Prav ta članek meje spodbudil, da obdelam to temo malo širše in podam prep.led arhivskega gradiva arhitekture, ki ga. hran Pokrajinski arhi" v Mariboru, čeprav to gradivo v nadaljeval :u teksta označujem kot gradbene načrte Arhivsko gradivo ar h ektuie - gradbene načrte -lahko razdelimo v Pokrajinskem arhivu Maribor na štiri oddelke. Ti so v tesni poveza' ■ s fondom. v katerem se hran'1 tako gradivo.
L Zbirka gradbenih načrtov - kot samostojen arhivski fond
2.	Uprava za gradnje in regulacijo Mar'bor - kot samostojen arhivski fond.
3.	Državna gradbena urada v Szombathelyu m Zalae-gerszegu - kot samostojna arh.vska fonda
4.	Gradbeni načrti v nekaterih ostalih fondih in zbirkah.
Ad I
Pod zaporedno številko 1278 v Vodniku po arhivskih fondih in zbirkah v SR Sloveniji na strani 209 (Beograd 1984), je med zl rki'mi navedena tndi tn obravnavana Zbirka gradbenih načrtov.
Fond Zbirka grudbe: h načrtov vsebu : ohranjene načrte arhitekture, ki so bili po letu P933 pievzeti v Bano-vinski ar*iiv v Mariboru, kakor se ;e naš arh takrat imenoval, iz različnih služb mariborske mestne občine. Če pogledamo vsebino zbirke, predstavljajo ti načrti največkrat ie ostanke obsežne jširf gradbenih spisov, ki so bi'i vodeni po predpisanem postopku in so sestavljali le del zahtevane doku men taei..e, k je b:'a potrebna za izvedbo gradbenega postopka.
■ V sedemdesetih letih je bila zbi'Ka na novo'ure i ena. Razdeljena jena tri (A, B, C) skupine.
Skupina A ima štiri podskupine oziroma mape s 127 načrti (mapa 1 - 44, mama 11 - 3?, mapa 11' - 21, mapa IV - 30). Vsebinsko se skupina A nanaša na različne objekte, med .at- rimi naj jih naštejem samo nekaj1, g radii' al prezidave župniše v Mariboru ter bližn. ali daljni okoliei (nekaj načrtov je tndi za cerkve), nekaj načrtov je za šole, načrt adaptacij obst .eeih prostorov za šolo, neredko srečamo načrte za veejt ali manjše mostove, situ-aeijskc načrte ali izvedbe vodovoda. Ohranjeni so. načrt mi; i j šega dvorca grofov Atems v Ptuju, pregleden zemljevid ec';skčga okrožja, načrt gradn', zaporov in adaptaeijo gradu v Slivnici pri Mariboru, Tukaj najdemo tndi načrt za mostni voci.ijak v Mariboru, viničarije v Orešju ter več načrtov za novo zidavo, prezidavo, adaptacijo ali spremembo namembnosti stanovanjskih ali gospodarskih posiopij v Mariboru ali v megovi okoliei.
'TV/rrttfw mi i .Onijifniii? un.1 ifiunn ^
Gradbeni načrti v Pokrajinskem arhivu Maribor: del nacria za obnovo mariborske stolnice, 1797 (Hil'et ranil t}
Gradben laer skupine A so nastali v času med letom Lti04 do 1917
Skupino B predstavljajo nc.črti v štinn podskup lah oziroma mapah z 52 gradbenimi zadevami (mapa 1-12, mapa II - l generalna zadeva, mapa 111 - Lgeneralna zadeva, mapa IV - 11).
V prvi mapi so zbrani v glavnem osnutk, za spomenik Aleksandru 1., ki so nastali ob nateeaju za postavitev spomenika v Mariboru. Ohranjenih je skupno 9 prijav za natečaj, vendar za ^se natečaie gradivo ni kompletno. V drugi mapi so odloženi načrti gradme in preureditve hiše Slovenske hianilniee in posonlniee v Mai iboru z časa od leta 1&J5 do 1926 z večjim številom načrtov za kompletno arhitekturo. Tretja mapa predstavlja gradbene načrte gradnje, prezidave in notranje opreme gradu Viltuš (Sehloss Wildhans) pi Ma™Dor'. od leta 1903-1909 s precej obširno dokumentacijo.'1
četrta mapa te skupine predstavna vseb- 10 skupine A s pripombo, daje v tej četrti mapi večje število načrtov, ki so samo fragmentarno O h ran j "m, za nekatere njSmo m "g I i ugotoviti osnovnih podatkov.
Skupina C je najmanj zanimiva za problematiko, ki jo tukaj obravnavamo. Ima ti podskupine oziroma mape s samo tremi generalnimi načrti. V prvi mapi je zapuščina dr. inž. VVellme-ja z gradbenimi nač.ti z časa od leta 1903 do leta 1945. Nanaša se v glavnem na načrte stanovanjskih hiš t blokov, gospodarskih poslop tovarniških objektov, poslovnih stavb, skladišč, vsebuje skiee
18
ARHIVI IX 1986
in narise noiranjc stanovanjske opreme in poooono. Načrti sc nanašajo na Dortmundt Hamburg in na še nekatera druga nemška mesta. V tej mapi je tudi obširni gradbeni načrt podjci ja Mlin Ludvma l:ranza in ? i nov - da-našrj Intes.
Tretja in četrta mapa vsebi/ieta katastrske mape ?n mesto Marihorin okol;co (velikost 80 in 100 cm).
Na koncu predstavitve fonda Zhirka gradhenih načrtov bi rad opozor 1 na neka* posebnost, iega grad' va.
a.	Gradivo te zbirke sem predstavil v svoji diplomski na legi z. naslovom Viri za umetnostno zgodovinske razi sk&ve PAM.
b.	Nekatere naertct ki so nastali pred letom 18^0, je no d robno obdelal prof. Jože Curk v publikaciji našega arhiva z naslovom Viri za gradbeno zgodovino Maribora od leta 1850.5
c.	To zhirko gradbenih načrtov lahko dopolnimo z gradbenimi načrt, iz fonda Gradbene direkc..c v Gradcu (Baudirektion Graz), ki se hrani v Štajerskem de/cinem arhivu v Gradeu. fond je razdeljen na arhitekturo^ ee?tno in rečno izgradnjo ter podobno. Dc!a\nost te di-rcki e je opisana v publikaciji deželnega arhiva v Gradeu.6
Gradbeni načrti v Pokrajinskem arhivu Ma: bor. pral/tja in za-1 (inja Iv ran kartice za stavbo Glavni trg 2 !
d Prav iz opisanega fonaa v Gradcu je nas armv pred ne kuj It dobil na osnovi ai'iivskega sporazuma manjše število načrtov arhitekture in različnih gradbeni11 nose-gov. Ti načrti so kot skupina D vključeni k obravnavanemu londu.
c. Na vprašanje, zakaj je ta zbirka tako urejenat na videz prej neurejena, moramo odiiovoriht da sem sc ieta 1976 ndloč da bom pri nov uredil vi upošti,al sistem tako imenovane prvotne ureditve, ki =iccr ni nastala pri pr.roinem arhiv.ranju. Ta dokumentae.jii ,.e nastala pri zhiranju in arhivskem delu nekega nepuznanega arhivskega predhod iikat dobila pa bo kmale informa../no pomagalo, v perspektivi pa bo, upam, ludi obdelana z raeunalnmom.
Ad 2
Uprava za gradnje in regulacijo je londt kije za problematiko tega posvetovanja najbolj zanimiv. Čeprav je nastajanje lega fonda zavito v prcccjšnjo temo je potrebno po v da ti J da je b l fond v naš arhiv prevzet v šestdesetih letih od Zavoda za uibanizem v Ma-iboru. Tam se je do takrat hran in predvsem tamkaisnjim posameznikom se imamo za h val iti I da sn jc ohranil v lakem obsegu in s prav interesantnim sistemom ureditve. Nesporno pa je, da so naert i, ki lili vscbuic fondt nastali v časovnem razdobju med letom 1840 do 1963. Iz tega se da zaključiti, da so se načrti hranili v rajnih drugih ustanovah^ predvsem v gradbenem uradu nekdanje maribo.-ske mestne obe.ne. Lahko pa so bili v ta fond predani tudi načrti posameznih gradhenih podjetij ali podobno. V tem iondu je po pop;su- ki pa na žalost vsebuje samo številko cnoie (oradbcnc zadeve ali gradbeni spisi) razvid-notdaje?.a Marmor 2186 enott za Studenee l412enott Pobrežjc in llrezjc 2504 enot, Kamnieo 40"5 enot in za Maribor-okolieo 115 enot. Dejstvo jet da jc približno 10 do 15 % enot zgubljenih oz. uničeni ht kar je tudi razvidno iz tega številčnega poDisa.
Fond ie 1 i popisan pr.. predaji samo po številčnem zaporedju in takšen m primeren za uporabnika To so kmalu ugoto/ili tudi iranitelji fonda, zato so pupra /i I i dva. posebna sistema evidenc gijtlbamh načrtov oz gradbenih siiisov.
Prvo evidenco predstavlja kartoteka, ki je sestavljena na osnovi današnjih ul in ulitih številk objektov. Kartoteka ima številko spisa, pod katero jc določen gradbeni element odložen v fondu. Vsi snisi so namreč ureje li v zapored'u od šl. I naprej in so odloženi v posamezne tehnične enote Na vsaki tehnični enoti sa na vidnem mestu - tablici - vpisane zaporedne številke prvega in zadnjega vloženega spisa. Kartoteka jc za nas zanimiva tudi za rac tega ker ima vsaka kartica na zadnji strani nalepljeno fotografijo zgradbi V glavnem so fotografije nastale pred približno petdesetimi leti, Največjo vrednost pa predstavno fotografija ki *ih danes ni več. Seveda pa hi kartoteka predstavljala še boljše informativno pomagalo^ čc b > c vse rubrike*na kartieah dosledno in natančne zpoh jene.
Drugo informativno pomagalo predstavlja sistem mrežnega planat no katerem sta porebej mesto in okolica razdeljena na enake pravokoinikc, katerih vsak nosi zapoiedno številko od l'do 80. To 'iformativno pomagalo je uporabno predvsem takrat, kadar uporabnik ne more zacotovo reCit za katero h*šo gre, vedeti pa morat kje se h.ša - obickt nahaja Na generalnem mrežnem planu bo zato poiskal del mrežnega plana z zaporedno številko. Ta del mrežnega plana pa poda podroben in
ARHIVI IX 1985
57
lahko čil1 :V zapis o lokanji iskanega obieKla in njegovo zaporedno oziroma šifrirno Številko odloženega gradbenega spi i v fondu.
Potrebnih je nekai besed o pomembnosti lega fonda predvsem pa o njegovi vsebin, Jasno je, da zaradi velikega števila ohra .jCr i gradbenih spisov ni mogoče obdelali leh doKumenlov posamično. Spisi v glavnem prinašajo dokumentacijo take vsebine, kije lesno povezana > predp ,anim postopkom pricobilvc dovoijema za gradben. oeseg Posamezne spise sestavljajo dokumenti:
-	me n priimek nosdea pi.glasitvc del oziroma lastnika stavbe,
-	vloga za gradbeno dovoljenje - s kralkim opisom nameravanih gradbenih del,
-	soglas-i« sosedo-, občinskih komi::j in podobne,
-	ugotovitveni zapisniki komisij, ki jih je imenovaf občinski svet,
-	siluaeija z lokacijo objekla,
-	načrt, ki ie vse do novejČcga časa lepo obarvan,
-	načrt je lahko na papirju, pavs papirju in voščenem plalnu,
-	snisi reševanja sporov, ki ¡o nastali pt gradbenih posegih,
-	raz p i: i gradbenih komirii kolavdacijc objckiov.
Seveda za vsak gradbeni spii: ni ohranjeno enako število spisov; eni so obširni z dokumentacij od leta 1840
drugi so skromni po številu dokumentov ali pa so že novejšega datuma.
Ta fond spada v našem arhivu med fonde, ki so naj-holj Irekventirani. Trenutno so najpogostejši uporabnik ■■sli ki izvajajo ali projektirajo obnovo mariborskega Lcnta (Pristana) ali tisti ki v Mariboru n okolici obnavljajo slarcjs« n dotrajane gradbene objekte. V zadnieni času uporabljajo to dokumentacijo tudi študentje arhitekture ,n umetnostne zgodo /inc za svoje sem! larskc ali diplomske naloge. Pri tem je škoda, da nc preciložijo arhivu svojega izdelka, čeprav so po nepšanem pra vilu 10 dolžni storili. Zaradi pogostih uporab le dokumentacije jc velik ud le-te potreben velikih Konzervalorskih in restavratorskih oesegov. To gradivo bo polreono Čimprej mikrofilma1"* ter v bodoče dajali uoorabnikom v uporabo samo mikrofilmske posnetke oziroma kopij:, narejene na mikroeilaleu - tiskalniku Obstaja lud prediog, da sc iond za določeno dobo zapre, da oi se lahko v leni času opravile predlagane operacije.
Ad 3.
Fonda Državnega urada v Szombalhelyu m Zalaegcrs zegu predstav ljata l.slo gradivo, k ie 'llo po ii-.nonsl mirovni pogodbi odbrano iz teh kraljevih uradov na
Pregledna kana obmoij organizirane stanovanjske gradnje realizirane oziroma projektirane med leti 1955 in 196* v Ljubljani
18
ARHIVI IX 1986
Madžarskem in predano Jugoslaviji (v Somborju leta 1927, leta 1935 v Mariboru).
Gradi o v teh fondih se v glavnem nanaša na pomembnejše gradnjv in prezidave večjih in pomembnejših grad oc m ti objektov. Ta dokumentacija je nastala okoli leta 1900 in je v glavnem pisana v madžarskem jeziku. Med pomembnejše gradbene ob;:kte štei -m gradnjo okrajnega sodišea v Dolnji Lendavi (Lendava), eerkve v Črenšoveih, dekliške in deške šole v Dolnj, Lendavi n podobno. Več načrtov, ki jih vsebuje ta tond, se nanaša na sosednjo Hrvaško. Poleg omenjenih gradbenin načrtov .i icveda še drugih, so v tem fondu delno ohranjeni nekateri naerti mostov in komitatskih v Prekmurju in na Hrvaškem.
Ad 4.
Ob koneu je potrebno opozoriti na dejstvo, s katerim smo arhivski delavci se^nanjei namreč, da se v mnev h arhivskih fondih, ki jih tu nisem omenil, nahaja večja ali maniša kMčinji gradbenih načrtov - dokumentacije, ki je pomemben I ,r za zgodovino ali raziskovanje arhitekture. Za starejše obdobje na omenimo arhive nekaterih župn kjer so, ce že ne gradbeni načrti, ohranjeni »Dopisi in obračuni gradbenih del, nekaj dokumentacije je možno naju tu< i v grad"'U gospošein. Za noveli Čas pa je tako grauivo m«žno najt v fono h upravnih organov (sreskih naëe'stcv ali okrajnih glavarstev) ter končno v fondih gospodarstva (Hidroeentrala Fala ali Tchnograd-njc). Posebno pozornost bi bilo potrebne posvetiti ob tem prcg'edu tudi fondoma odbor za postavitev spomenika TegcthoiV in odbor za poeta-,itev spomenika Mal-gaji
Zaključil pa bi z ugotovitvijo, da so tudi fotografije, ki ■h naš arhiv hra" v velikem številu zrazit v r lart /-sko gradivo arhitekture, čeprav bodo imeli vedno in povsod vodilno vlogo pri tej dokumentaciji gradbeni načrti.
OPOMBE
1	Branke Šuštar Tehnična doku mm tac ja za grauitev cbjektov z vidika rokov hrambe in vrednotenji, Sodobni arhi 85, Maribor 1985, stran 52-73
2	Françoise Hildesheimrr Iv trait :mcnt des archives des arhitekte« Programme gén-.ral d'information et UN1S1!>T Organisation des Nations Unies pour l'éducation, la science et k culture,Paris .1986
3	Vodnik po tondih in zbirkah v arhivih v SR Sloveniji, Beograd 1984
4	Prim 1 Peter Pavel Kiasinc: Vi i za umetnostno zgodovinske raziskave \ Pokrajinskem arhivu Maribor (diplomska naloga)
i Jože Ourk: Viri za gradbeno zgodovino Maribora ao Ifta 1850, Manbor 1^85, str. W-94
6 G c=a nt inventar des Steirmärkischen Landesarehivcs, Graz 1959,str 296-J05
ZUSAMMENFASSUNG
Baupliine im Landesarchiv Maribor
Peter Pavel Kiasinc
Die Bauplänensammlung des Landesarcnivs Maribor enthält ungefähr 250 Pläne aus der Zeitperiode 1804-194* Der Inhalt der Pläne ist vielfältig und bez-
ht sieh auf Sehlößer, Klöster, Kirchen, Sehulen, Wohnhäuser, W irtsehaitsgebäudc, Wasserleitungen usw.
Li>: Sammlung war schon mehrmals teils publiziert Es ist sinnvoll, sie mit den Planen zu ergänzen, die vom Steierischen Landesaren'- n Graz im Bestand Baudirektion aufbewahrt sind.
Der Bestand Bau- und RLgulationcnverwaltung jst am meistens frequentiert, denn er die Zeitperiode 1840 bis l%0 umfaßt und enthält für Maribor 218^ Bauenhcitcn, für Studcnri 1412, Pobrezje und Brczje 2504, Kamniea 405 und für Tic Mar' or Umgebung 115 Einheiten. Davon ist 15 % der Schriftgutes vernichtet. Der Bestand hat die Kartei und den Netzplan von einzelnen Objekten.
Die Bestände des Staatsbauamtes aus Szombathcy und Zalaecerszeg enthalten das Are hivgut, das um Jahre 1900 entstanden ist. Sie beziehen , sieh auf die Brüeken und Straßen in Prekmurjc. Es ist nötig, aueh auf diejenigen Baupläne hinzuwei.en, aie sich in Beständen der Prar-ren, Herrschaften, Verwaltungsorgane und Wirtschaft befinden.
Aueh in persönlichen Sammlungen is' es moglieh, die Dokumentati n zu finden, die als Baud«kumcrtation bezeichnet se kann, Fotograph n, Skizzen u.;i.
Tehnii *ia dokumentär ja - možnosti za izdelavo in uporabnost
Peter Fis ter
Vzporedno z odkri ar ;rr n ohranjanje m ori; 'nalne tehnične in druge dokumentacije o vseh vrstah starejsih stavb (grajenih, oblikovanih delov okolja), y: vedno nastajala tudi nova dokumentacija tistih obiektov. ki prvotne nimajo več ali je sploh niso nikdar imeli. Ta oblika beleženja kulturne uediŠčine, imenovana tudi arhivsko varstvo, ic fflla prvotno predvsem v obl.. i ap^sov, skie, risb, fotografij. Kasneje seje kazala vedno večja potreba po taki tehnični dokumentaciji, ki bi bila večplastno uporabna ter bi hkrati omogočala »arhiviranje« tehničnih podatkov o arhitektur h rpomenikih, danes o celotni stavbni dediščini.
Vzpcredno s podobnim' :ahtevami v svetu se je uve ljavljala opisana oblika dokumentiranja tudi pri nas. Kljub vcedijciplinarnemu dogovoru1 in žc nad deset let trajajoči praki en uporabi poenotenih topografski kartonov za at.iitckturo: pa se taka dokumentacija zbira Ic v okvirih posameznih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine nštitutov, muzejev, fakultete za arhitekturo in sporadienih naročnikov »iz prakse«. Nc glede na praktično uporabo dokumentacije v okvirih posameznih prek Enih nalog ali raziskav, ostaja tovstno gradivo raztreseno, neprimerljivo in najbrž mnogokrat tudi povsem neustrezno hranjeno. Gotovo temu botruje-
ARHIVI IX 1985
59
jo mnogi; težave, suj ¿o ni tisto pravo arhivsko gradivo k rii ga bilo potrebno ali celo obvezno shranjevati, doga-ia se celo, da ¡z n^nt skušajo prekupčevati, čeprav je v resnici zelo pnmembet; del, naše kulturne dediščine 3
Poglavitni problem je v icm, da tehnična dokumenta eija stavbne dediščine ne glede na čas njenega nastanka, ni uvrščena med dokumente, ki tvorijo pomcmhno arhivsko gradivo - čeprav je mnogokrat edini dokument o obstoiu tistega dela stavbne dediščine, k- danes gaihitre-)e izginja. Hkrati bi jo morali uvrščati tud mea dokumente, ki bi jih bilo treba shranjevati v skladu s haško konvencijo o varstvu kulturne de. Seme za primer vojnega spopada. Tako pogojeno shranjevanje na skupnem mestu ali vsaj poenoteno in usklajevano, bi obenem omogočan) tako raziskovalcem kot neposrednim upo rabnikom mnogo boljše koriščenje danes preveč raztresenega gradiva ter posredno arhiviranie pomembnega dela naše kulturne dcdiieinc.
Ne da bi se spuščal v to, da so posamični zovodi za varstvo naravne in kulturne dediščine obvezani izdelovati in shranjevati opisano dokumenta* ijo irj da to tudi skušajo izvajati pc svojih najboljših močeh, bi želel predstaviti nekaj izkušenj z njenim nastajanjem, uporabo ri hranjenjem ter ponudi neka' predlogov za izboljšanje stanja. Po priporoči ih Unescovih organizacij, katerih skrb je varovanje kulturne dediščine.4 od začetka sedemdesetih let tu v Sloven- pospešeno izvajamo dokumentiranje vseh vrst stavbne dediščine. Največkrat so to oosamične stavbe, v zadnjih letih pa skušamo uva-< >i tudi načrtno dokumeninije nase y a poknjinskih delov.
Uporab'jcni topografsk kartoni j arhitekturo so v originalu risani na tiskane formularje (pavs), nc glede na velikosti risb jih jc mogoec zlagati na forriat A 4 in so v načelu izdelani za večnamensko uporabo:
-	kot osnovna tehnična dokumentacija (prilagojena delno jugoslovanskim delno od Uncsca priporočenim grafičnim in vsebinsk.i.i standardom) stavb za vsa področja od ljudskega stavbarstva do stilne arhitekture,
-	kol osnovna dokumentacija za raziskavo arhitekture z vidikov, ki so jih posredovale vede, udeležene ob nastajanju osnovnih izhodišč (ar.iitcktura, umetnostna zgodovina, etnologija, spomeniške varstvo, urbanizem, geografija. ..),
-	kot osnovna dokumentae:ja za register spomenikov,
-	kot izhodišča in osnovna dokumentacija za izdelavo sanacijskih ali prenovitvenih načrtov z njimi se kasneje ali po potrebi osnovna dokumentacija tudi dopolnjuje
V želji Še dalje poenotiti in uveljaviti tehnično doku mcnta< o ostalega zgodo. .nske n likovno ter drugače pomembnega grajenega prostora, jc bilo izdelanih tu< i več možnih ob ;k kartona za nascija, k- se s pomočjo lif-re lahko povezujejo s posamičnimi dokument'~animi arhitekturami ali pokrajinskimi enotami. Žal so bila izhodišča za izdelavo ie vrste dokumentacije še preveč neusklajena (s preveč različnimi pogledi na končni cilj), take da za sedaj do praktičnega poenotenja Še ni prišlo, vendar se nekaj teh sistemov že (poskusno) uporablja.5
Glavni pobudnik in hkrati tudi najbolj pogost izvajalce tehnične dokumentacije stavbne dediščine jc Še vedno fakulteta za arhitekturo. Ker so bili zanjo zainteres. ran različni naročniki, je sčasoma prišlo do take razpršenosti po posameznih arnivih, daje nujno nastala potreba po enotnem hrai cnju a1, vsaj po izdelavi preglednih seznamov. Vendar se je tako' pokazala vrsta problemov, od katerih bi želel vsaj nekatere izpostaviti.
Zaradi nejasnosti vloge (pomena) ienniene dokumenta :ijc stavbne dediščine si le-to laste najprej regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, kolikor predstavlja stavbe iz nj;hove«a (formalnega) geograijke-ga področja in iz kategorije kulturne dediščine. Ob leni ostaja ta dokumentacija zaradi razliuiiih ^.slcmov shranjevanja pa tudi zaradi omejevanju uporabe želo težko dostopna bod'si za znanstveno obdelavo bodisi v druge namene. Hkrati rie kaže, da bo spomeniška služba v do-glcdncm času uspela ustanoviti skupen arhiv za celotno spomeniško pomembno tehnično dokumentacijo kulturne dediščine na Slovenskem. Podoben, največkrat še dofti ožji obseg zbiranja in hranjenja tehnične dokumentacije stavbne dediščine atajc druge posamezne znanstvene institucije. Med njimi bi buo najbrž treba izpostaviti Arh.tekturni muzej, k, bi glede na svoju vsebino morda eclr> lahko prevzel vlogo koordinatorja, vendar tega v sedanji obliki tudi zaradi svo ih prostorskih in materialnih omejitev ne zmore. Zato jc oovsem razumljivo, da se odloča za zbirame in shranjevanje izbranih delov tehnične dokumcntaeuc (originalne), kar je tuc njegova osnovna (prednostna?) naloga, čeprav najbrž ne povsem usklaicna z delokrogom drugih arhivov. Deli obravnavane dokumentacije so daljr zbrani (in zelo slabo hranjeni) tudi po različnih občinskih arhivih - kjer še ne spadaio med dovolj stare, da b m posvetili kakršnokoli arhivsko obdelavo ali skrb. Še slabse je zanje poskrbljeno po projektivnih birojih, kicr se posnetki stavbne ded: ičine navadno ¡"gube aii eelo j rep rod ijo kot osnove za izdelavo prenovitvenih načrtov.
Zaradi vseh težav jc akcija, kot si jo je zadala fakulteta za arhitekturo, bila obsojena na samem začetku, saj ni bilo nobenega oprijemljivega izhodišča, na podlagi katerega bi dokumentacijo lahko tudi zbirali - vse je ostalo le v okvirih skromno financirane raziskovalne naloge in osebnih prizadevanj ter v poskusu ure1, tja stanja vse i na fakulteti sami.
Kljub delnemu neuspehu, saj smo lahko začeli na fa-kulte načrtno ohraniati le dokumentacijo, ki je bila tu izdelana od leta 1570 dalje (dotlej jc oila skoraj dosledno sproti jnieena . . .), pa : že nastal sicer skromen priročen arhi/, v katerem ie hranjenh okrog 500 razlio h študij, v njihovem okviru jc bilo obdelanih preko 300 različnih krajev ali manjših pokrajinskih enot ter 35 večjih regionalnih področij (vsako s po nekaj deset obdelanimi kraji). V teh dokumentaričnih anali ah so dokumentirane osnovne značilnosti stavbne dediščine z risba-rti., opisi, fotografijami in podrobmnrtehnicnimi posnetki posamičnih najkvalitetnejših stavb. Po ocen jedo sedaj bolj ali manj podrobno dokumentiranih okrog 4000 posamičnih arnitektur vseh vrst. Podrobni podati s poimensko navedbo obdelanih krajev so objavljeni v Zborniku 1986 ljubljanske šole za arhitekturo (Ljubljana 1986). Oeerjjjemo, da je bilo v istem Času zbrane Šc vsaj polovico toliko tehnične dokumentacije stavbne dediščine po drugih ustanovah.
Iz dveletnih izkušenj o uporabnosti arhiva tcnničnc dokumentni je stavbne dediščine6 jc mogoče podati c grobo oceno, saj ni niti formalno oiganiziran niti nima ustreznega prostora ali osebe, k1 bi ga urejala ter omogočala njegovo koriščenje. Uporabniki so različni, predvsem pa vs ki so našteti zgoraj (ker si tud; san ustvarjajo neke arhive tehrične dokumentacije stavbne dediščine). Ker jc bil katon za arhitekturo, s pomočje katerc-gr jc izdelana večina dokumentacije, zasnovan za takojšnjo uporabo in Šele v drugi vrsti za arhivsko varstvo >n pa ker so prostorski problemi v neorgar.iziranih arhivih
18
ARHIVI IX 1986
povsod enaKi, sc večina risane dokumentacije hrani skupaj s pisno ali fotografirano v visečih mapah formata A 4. To je jieer praktično za hranjenje pa manj uporab no za ohrai e\ originalov Večkratno kn jranje na oza-dni papir ali fotokopiranje tudi uničuje oi ;inale - zaradi nedorečene vloge tovrstne dokumentacije tega ni mogoče preprečevati, saj ti bilo to mogoče le z izdelavo in uporabo delovnih transparentnih kopij in obveznim hranjenicm originalov (za to je seveda vedno premalo sredstev). Obenem se vedno znova postavlja vprašanje koriščenja tehnične dokumentacije stavbne dediščine za-rad preprodajama posnetkov (že izdelane posnetke se ponovno preprodaja kot nanovo izdelane v okvirih obnovitvenih načrtov...) ali pa zaradi ubosumnega čuvan , ko dokumentac i r dostopna liti za znanstveno obdelavo še manj za public" inje, vse dokler je lastnik (ki je največkrat le naročil njeno izdelavo) za tO ne uporab a m.
Rešitev navedenih in še vrste drugih drobnih problemov v zve-.i z z de lavo, uporabo n predvsem varovanjem tehn ene dokumcntaeijc stavbne dediščine bi bilo mogoče ureu.L, z reLtv., 3 nasled: ;ih pogCjJv:
1.	Tehnično dokumentac j stavbne dediščine je potrebno uvrstiti ne glede na čas izdelave posnetkov v tiste oblike dokumentarnega graoiva, za katerega jc potrebno (obvezno) arhivsko varstvo; s tem b' bila rešena tudi zahteva, da bi bilo mogoče z arhivskim varstvom ohraniti vsa iokumentaeijo o nz stavbm ieuiščini tudi za primere naravnih katastrofali vojn.
2.	Dogovoriti seje potrebno o obveznem zbiranju in oddajanju tehnične dokumentacije stavbne dedi"eine, ki je že izdelana ali ki ho izdelana v neKO ccntralno ustanovo, k bo zanjo ustrezno skrbela; k terij, katere stavbe naj bodo zajete v to dokumentiranje, podaja njihova uvrstitev v stavbno dediščino.
3.	Uveljavi i e potrebno doeovor o možnosi ih kor čenja tehnične dokumentacije stavbne dediščine za znanstvene raziskave, obj ive in za vsa dela, k so zvezana z neposrednim ali posrednim varstvom stavbne dediščine.
4.	Nadaljevati bi bilo treba z uporabljanjem in nadaljnjim razvijanjem poenotenih sistemov tehnične dokumcntaeijc stavbne dedišči- e, ki na. >0 zasnovana 1-terdiseinlinarno ter tako tudi korišecna, hkrati pa prilagojene specifičnim slovenskim potrebam ter mednarodnim in jugoslovanskim normam za njen obseg in obliko.
5.	Omogočiti jc treba materialno osnovo zs zpolni-tcv zgoraj naštetih ciljev.
OPOMBE
1	Neformalni dogovor o poenoteni obliki osnovne dokumentacije arhitekturnih spomenikov je bil za Slovenijo sprejet na posvetu Skupnosti zahodov za varstvo spomenikov v Celju 1975 in za Jugoslavijo v okviru skupnosti jugoslovanskih mest leta 1578 (izvaja se le sporadično)
2	Peter Fister, Uvedba enotnega sistema topofafiranja arhitek ture, Varstvo spomenikov XX, 1975 (]9^6); str. L 59-] 9-3
3	»TrgovsKa« vrednost tehnične dokumentacije stavbne dediščine je v njeni neposredni uporabnosti za izdelavo prenovitven načrtov, saj dos-ga danes vrednost »posnetega« kvadratnega metra ludi več kot 10.000 din
4	1CROM v Rimu, Unuseov dokumentacijski center na Dunaju itd.
1 Kartoni so b:" izdelani in uporabljeni predvse"! za nemastna nasc'ja (vasi); prim.: J. Marinko, Rrizvoj in revitalizacija 5I0-vcnske vasi, Ljubljana 1979.
6 Začasni arhiv je organiziran pri katedn za teorijo arhitekture na TOZD arhitektur? Univerze Edvarda KardJja v Ljubljani (Cojzova i/l) pod nar,lovom Korpus Jo venske arhitekture in proi zorno že deluje, čeprav b^z pravih **ogo.;ev v pnstor-skem in organi zaei;skc m smislu, od leta 1985 dalje ter jc ne-stal kot rezultat raziskovalne nalogi Arhitektura v slovenskem prostoru, nosilec dr. P. Fister, financirala jo je Republiška ra skovalna skupnost. PORS za graditeljstvo od leta 1980-1985
ZUSAMMENFASSUNG
Technische Dokumentation der Bauerbe
-die Ausarbeitung-und Anwenbarkeitmüglichkeiten
Pr'er Fister
Zur letzten Zeit w d immer mehr auch die Ausarbeitung neuer Dokumentation der Baucrbc verbreitet, die
1 der Regel zum einzigen Dokument über den wichtigen Teil der Kulturerbe \ rd. Im Zusammenhang mit der Forschungsarbeit über die Dokumentation der Bauerbe entstand »das Arch « diesar. jten Dokumentation. Hier (unter den Namen »Korpus slowenischer Architektur) wurde mehr als eine Hälfte der gesamten in den letzten zehn Jahren entstandenen technischen Dokumentation der Rauerbe auJgearfc tet oder gesammelt (nach der Beurteilung).
Sie umfaßt über 303 Ote, 35 Regioneinheiten und über 400n einzelner Architekturen. Das Archiv ist vom Jahre 1985 tätig und j ird sowohl von den Erforschern als auch von den Planeren des Bauerbeschutzes : npe-wendet.
Für die Problcmauflösung wären wenigstens fünf Bedingungen nötig. Sn sind: Einreihung auch der r.euent-standenen techmschcn Dokumentation der Bauerbe unter die ot gatorisch erhaltenen Dokumente, dies zentral organisieren und aufbewahren iO wie die anderen Arten der Archivdokurientc. Anwendung dieser Dokumentation müßte die wissenschaftliche Bearbeitung und praktische Durchführung des Kulturdenkmälerschutzes er-möglchen, es müßte aber auch die Entwicklung der vereinheitlichten Formen der technischen Dokumentation der Bauerbe fortgesetzt werden. Lind letztens, es müßte auch die materielle Grundlage für Realisierung der oben erwähnten Ziele gewiehert werden.
ARHIVI IX 1985
61
Arhitektura, tehnu na aokumentar-ja in ArlrteKturni muzej
Peter KreČiČ
Vprašanje ictmičnc dokumentacije sc nam danes, če sklepam po zasnoi tega simpozija in številu udeležencev kaže kol velik, lahko rečem, o a red n problem arhivske službe v Slovenni, Prav nič nenavadnega |nc bi bilo, ee se tako lili lodobno sprašuitjo delavci arhi /ov tudi drugod *x> svetu, vendar o vsem tem nimam inlor-maeij, razen kai zadeva zbiranje dokumentacije (in ne samo ich ■ icncl o arhitektu i pii nas in drugod po svetu, V čem se tore1' kaže naš problem'.' V lem, da število načrtov vsakršnih naprav, zgradh, izumov, postopkov, shem >d,, ne verj ei n o n a ra šca i n go vo ri ka r o d ra m a 1 i en i s p'e-membi v značaju arhivskega graoiva. Če smo še pred 'eli ugoiavhai , da se oh arhivskih škatlah v vse večji meri pojavljajo velike mape vsakovrstni tulei z načrti, se danes že Mrahoma sprašujemo, kako homo zajeli vsakovrstne arhivske zapise na računalniških disketah, vsako-vrs:nih trakovih ipd., saj po svelu ni nobena redkost, da projektant načrtuje s pomočjo računalnika, S tipalom po ekranu nanaša v projekt potrebne elemente, jih spreminja, zamenuje, potem pa samo s priimkom na gumb dohi v hipu risbo, obdelano po polrehi v nekaj različnih barvah, Ka' »mo shram1 v arhivu; ri^bo a računalniški program'' Povrh vsega ;o sodob ii računalniški, ira-koviii, video m podobni materialni sila lomljivi, krhki, oheulljivi na zunanje elektromagnetne impulze iod„ lako da se mnog. sprašujejo, kaj no od vsega, kane danes posnelo na trakovih, ostalo eez morda sto, dvesto let?
Zakaj se vse to sprasuiem',' Ker čuum, da potrebuje ecl sklop vprašanj, ki si jih tu zastavljamo, določeno teort-sko poglobitev, tematsko razširitev, zakaj prepričan sem, da hodo vprašanja, ki sc zde la hip morda preveč I'uiurisiicna, zc jutri z vso nestrpnostjo zahtevala rešitev Toda prav malo imam vpogledov v široko informacijsko morje, ki bo hotelo že eez eas zalili naše iirhivc in sc žc-jii ustava, ob tisieni, kar jc klasičnega arhivskega gradiva, pa nam celo takšno kot je, dela skrbi. Govorim iz Izkušenj, ki sem si jih nabral kol uporabnik arhivskega grad'va in kol muzejski delavce, ki arhivsko gradivo, vzemimo izbrano arhivsko gradivo, tudi shranjuje Najprej nekaj besed o razlikah med muzejem m arhivom. Trdim, da med njima ni zelo h'stvenc razlike v tem, kakšno gradivo zt ¡rata vzemimo, da arhiv zbirajo predvsem listine, muzeji pa predmete, vendar ločnice ni mogoče zelo konsekventno potegniti. Ker vemo, da se znajdejo med arhivskimi iondi tudi predmeti,torej mu-zeal.ie, med muzejskimi predmeti poseocj med tistimi, ki orihajajo v muzej pomešani z arhivalijam1', toje največkrat v obliki volil posameznikov ali zapuščin, pa tuui arh- ah)c ali listine. Ker zaokroženih arhivskih fondov zaradi vscbmsklh razlogov nc kaže delili oziroma ločevat» predmetov d njih in hkrati iz istih' razlogov ne kaže vselej vztrajati pri delitvi zapuščin na njihov muzcalni in arhiva In i del, osiajajo lako pri pomešanih kompleksih gradiva, da tako rečem, na napačnem mestu. Načeloma ni v' icm nč tracienega, Tako muztjsko kol arhivsko gradivo se nanašala na isto zgodovinske ccloto, oboje sod med lako .menovanc preostanke do'occnega zgodovinskega dogodka ali Droeesa. Pač pa nastopi težava ta koj, ko nekdo raziskuie grad o v arhivu, pa spozna, da mu del manjka in bo, kolikor poznam razmere v Sleve-n"*, izredno težke našel komplementarni del v okviru
druge zbirke virov v kakšnem drugem arhivu in še težje, ée bo la sh ra ¡jen v muzeju. Muzejska melodolog ja je pac bolj usmerjena na predmet (opisi restavratorski po segv preučevanje), medtem ko za arluvalije nima razvitega a pa ra la. To problematiko rada od iaga, k e r j e nc more ue.nko1 to obdelati- shraniti kol bi io, vzemimo, arhiv.sti Muzejski delavec običajno nima lemclinih pojmov o arhivsk tehniki, por 'ovamu in shranjevanju gradiva in se ga Soleva po muzealsko, v arluvaliji vidi predmet in manj zapisano vsebino. Od tod r daleč do preproste admmistrativne rešitve problema, ko muzealci preprosto vse, kar hranijo v muzeju in ima pomen za zgodovino, razglasijo za m uzea I , arhi v i sto m pa ne preostane drugega kol da svoie gradivo, naj bodo vmes tudi izraziti muzejski predmeti (slike, kipi, pohištvo, novci, orodje pd,) razglasi za ari vahic, Iz izkušen, vem, da so takšni rešitvi najbolj naklonjeni uraflniki, \ jih zanima kvantitativno stane zbirk- nič pa, kako le zbirke funkcionirajo, torej kako in koliko pomagajo raziskovalcem do zgodovinskih podatkov na poli do večjih smtetn-iuhdcl.
Tisti, ki ii : L povedanega sklepal, da se zavzemam za osiro delitev enega gradiva od diugega in s tem terjam selitev zbirk, lorej vseh arhivalij v arhive, vseh muzealij pa v muzeje, se moti. Rešitev vidim v lesneišeni i.i bolj zavzetem sodelovanju arhivskih in muzejskih hiš. Pred vsem polrebujemo strokovno i,-.delane sezname in popise arhivalij v muzejih in prav taksne popise muzealij v arhiv:h. Vsi pooisi kupa1 pa bi mor; H b;'■ na voho ne samo v vseh arhivih v Slovenij , ampak vsaj v osredi jih muzejskih hišah. Najooljc hi bilo seveda izdati popise vseli arli.vskih zbirk lako v arhivih kol v muzejih v posebni publikeiji. Katalogi muzejskih zbirk bi bili prav tako hvaležna naloga, vendar m slirn. da bi se dalo prvo zan^sci prej doseči.
Če se tedaj z.edinimo, da je opisana naloga prioritetna, poiem bi morali kolegi arhiv;cti obdržati pobudo in stremeli za realizacijo Prvi korak na lej poli pa bi bila na vodila muzealcem, kako ravnati shranjevali in pop so-vati arhivsko cradlvo, da bi prišh po e-notni metodologiji do ustreznih seznamov.
Zdaj pa k nekoliko posebnem problemu -leh,T er,i dokumentaciji, Poskušajmo tudi na tem zoženem pjdrocju opredeliti razmerje med arhivom in muzejem, vzemimo arhitektu m i m muzejem, Čc za hip DUStimo ob it ran i muzealijc v ožjem pomenu besede, sta si fonda arh' ck-turnega muzeja in dela zgodovinsk"ga arhiva, ki se nanaša na ari itekluro, zelo sorodna, da nc rečem kar komplementarna, Toda arhivisii imajo tehnično dokumentacijo samo za del celote, sieer pomemben, dragoeen del, medtem ko je po značaju enaka dokumentacija osrednji del zbirke arhitekturnega muzeja,
V obravnavanju gradiva pa prihajal do bistveni.i razlik, Medtem ko sc v arhivu s popisom zbirke načrtov in ustrezno shranitvijo obdelava gradi »'a lako rekoč konča, vsaj za zdaj, dokler tudi arhivi ne bodo zaposlovali strokovnjakov za to področje, sc za muzealca delo šele prav prične, saj je njihov eilj golovo tudi v preučevanju, raziskovanju .n razstavljanju tega gradiva, pisanju arhitekturnih zgodovin, pregledov in podohnega Podobno, kol je t a arhitektura izvzeta na nek način iz zgolj arhivskega območja in je prešla v muzejsko, sc bo dogajalo z vse-
18
ARHIVI IX 1986
mi tistimi zbirkami gradiva, ki imajo za narodno zgodovino, posebej kulturno, vel. pomen. Takn nas ne t smele presenetiti pobude zu poseben muzej slovenske književnosii, kjer si poleg knjig n rokopisov zami.šlja-o tud ustrezno iarhivske) dokumentacijo, dalje pobude za spei lalizirane arhive, ki ^odo osredo'očeni na zbiranje vsega gradiva, ki se nanaša na določeno temo, dogodek ali gibame. Tak primer poznamo rc-imo v Berlinu, kjer obstaja Bauhausarehiv, nekakšen dokumentacijski center z značilnostmi muzeja, ki zbira vse dosegljive podatke in grac vo, nanašajoče se na to znamenito umetniško šolo i njene študente po vsem svetu. Obstajajo pa še drugi vzroki ftakaj nastaiajo posebne arhivske zbirke in to ne samo pri nas. Oglejmo si jih!
Arhiv ima danes značaj pomembne upravne'službe. Pc zakonu mora sprejemati v hranitev vse, kar javne ustanove, uradi, društva proizvedejo dokumentacije, od zaseb";kov samih pa je odvisno, ali bodo svoje zasebne zbirke virov oddali arhivu ali ne. Ker pa ustvarjalci, vzemimo arhitekti, dobivajo obeuLek, da bo za njihovo zapuščino več zanimanja v muzeju, kamor gredo lahko brez zadrege tudi na pni dokončani načrti, skice, v^ako-vrstn: predmeti - ti so lahko povezani z arhitekturo ali zgolj z osebnostjo ustvarialea - zato se bodo vse pogoste-jC odioea za predamnje £vc_i.h zapuščin arhitekturnemu muzeju Tudi v tem vidim koristno dopolnjujočo vlogo muz-ji arhivistiki1, v arhivu sc boco praviloma znaSi- lokumenr o zgnvenin delih, izdelani načrti za nrmeravane posege, v muzejih pa v idealnem primeru vsa potrebna ustvarjalna priprava v obliki skic, različnih maket, fotogral" id. za ista dela.
Kot smo ugotovili, je pogled specializiranega muzeja na določeno problematiko zožen, selektiven. Ne zanimajo nas vsak rs li gradbeni pobegi pač pa samo tisto, kar nosi opazna znamenja umetniškin p.izade .'anj. V gradbeno-arhitcktun ' dokumentaciji iščemo predvsem sled umetniškega delovanja, nastaianja arhitekturnih umet..in ali vsa^ teženj oblikovanja. Zato nas tudi v splošnem arhivskem gradivu zarurna predvsem ta vidik. Z raziskovalno nalogo z naslovom Dokumtiitaeiia novejše slovenske arhitekture, ki jo ie v muzeju začel izdelovati Matija Murko, nadaljuje pa ,o Stane Bernik, se je zbistril pogled na to, kaj od eelotne tehnične dokumentacije za določeno zgradbo potrebujemo za opredelitev arhitekturi n vrednot v zgradbi. Seznam načrtov je dokaj skop in šteje 5 do 6 risb za stavbo v uliei, kije pokrila kakih 100 kvadratnih metrov površine in trikrat toliko risb, če gre za bistveno večjo zg'adbo z diferencirani: i programom. Naša izkušnja je lahko zelo koristno vodilo arhivistu pr odbiri tehnične dokumentacije, če bi šlo seveda zgolj za določitev objekta z vidika arhitekturnih vrednost Kakor l .ro pa imamo opravka z arhitektov .n avtografom, pa je to že muzealna .. ma drugačno vrednost.
Toda zgradba ima tudi svojo fiziko, konstrukcijsko plat, ki bo pomembna vsem uporabnikom zgradbe, dokler bo stala. Nekatere raziskovalce bodo zanimali ¿rad-beni prijemi, izumi v zgradbah, zanimivi detajli in okovje, morda ometi in kemija barv itd Vsem tem bi po moji preso. arhiv moral dat1 Dotrebne podatke. Rešitve tedn- ne vi< m v tem, da dajo različne stroke arhivistom navou la, katei i k tehnične dokumentacije jih zani-
mejo teroa bo zbirka obvezno hranjenih dokumentov zgolj seštevek zanimanj vseh strok, marveč v sprotnem usklajevanju stalir,č razlier h sfokovniakov pri odbiri gradiva. Ker pa si težko zamišljam pri tem vsakokrat znova zbrane komisije, ki naj bi se znašle pri prevzemih gradiva, je po m< . presoji treba misliti na zaposlovanje strokovnjakov z različnih tehničnih nodrocij, ki lahko oeenuo pomen m težo določen.h dokumentov pri kompleksnih načrtih ali pa pri specializiranih zbirkah tehnične dokumentacije. Muzejske ustanove, kolikor jih pač ie za določena področja, lahko svetujejo, se z arhivi povezujejo pi vprašanjih, ki ji.i vežejo, vendar, kot rečeno, samo za ¿oženi vidik stroke. Problematiko bo morala tudi v prihodnje kompleksno zajemati piedvsem arhivistika. seveda strokevno razširjene in teoretsko na novo drugače utemeljena.
ZUSAMMENFASSUNG
Architektur, technische Dokumentation und Arehitekturmuseum
Peier Krciii
In der Einleitung beflißt sieh das Reierat mit dem Gedanken hirsiehtlieh der Zukunft der Archivtatiskeit mit Bezug auf den jetzigen immer größeren Umfang der technischen Dokumentati ,n im Vergleich m dem Senrilt-gut und mit Bezug auf die neuen Formen des Arehivgu-tes, die mit der Computereinführung in Pläneainter auftauchen. Weiter widmet sich daa Referat dem Erwäg ;n hinsiehtlieh des Inhaltsverhältnises der Archive und Museen und sprieht von den Unterschiede), in der Seh-riftgutauffassung: des Arehivgutes das sieh im Museum abfindet, und des Museumsgutes, das in- Archiv ankommt. Das Referat stellt fest, daß die Museenaren Valien häufig hiehtentspreehend bearbeitet sind, weil die Beschäftigten in Museen bescheidene Kentnifse über die Arehivteehniken haben, und umgekehrt. Darum t -tt das Reierat für gründliehe Besehreibungen aller Arehiv-sammlungen in den Aichiven und Museen ein, was die Vorzugsaufgabe von b der Anstaltarten sein sollte und sollte von den Arehivisten geleitet werden. Auf die Frage, warum besondere Museen auftauchen, die besondere Artr i de, (technischen) Dokumentation sammeln, antwortet das Referat mit der These, daß es besondere wissenschaftliche Sorge aueh (urs SehrifUut gibt, das wege seiner besonderen Eigenschaft (die Autorenskizze u.a.) selten in die Arehive seinen Weg findet das Motiv für die Gründung besonderer Archiv und Museeumssarri-mlungen Sehlifßlieh tritt das Referat fiir d;e fachliehe Stärkung und Erweiterung von Arehivistenequipen ein, so daß sie selbst, ,ner laehliehen Selektion in der Menge des Seh ftgutes im Bereiche der teeh'nisehen Dokumentation mäehtig wurden.
ARHIVI IX 1985
63
Optimalni izbor dokumentacije za raziskovanj e stavbne dediščine
Jovo G rob o v Še k
Ob tem posvetovanju želim razmišljati o iskanju in izboru gradiva, ki nastaja Fl ki bi v bodoeL moglo služiti proucevar;u stavbne dedišeine Razpon proučevanja Vidini vse od načina življenja, p^ko posameznih objektov, nastajanje in razvoj urbanih aglomeracij na do proučevanja sprememb v boi ali manj spremi niajoei se kulturni krajin'
Omejil bi se na dve b:stven. vrsti grad'. ; gradi'o, k_ nastaja kot rezultat ustvarjanja novih objcktov ali kompleksov (projcktnanje, načrtovanje) in ¿radivo, ki nastaja kot dokumentacija o že ustvarjenem (in je večinoma že del proučevanja, znanstvenega raziskovanja). Oboje pojmujem koi tehnično dokumentacijo, po vsebini pa v njej vidim pretežno grafično dokumentacijo, ki jo dopolnjuje le najnijnejši tekstualni de1 Njeno uoorahnost vid i le v točnosti in popolnosti prikazanega. To so seveda pravilna merska izhodišča, popomost in zadostnost mer, pravdno in pregledno r kazani ¿radb^ni materiali, jasno prikazane konstruktivne posebnosti in zadostno število detajlov. Če so bila pravda nastajanja grafične dokumentacije v preteklosti enostavnejša j., točneje predpisana, so današnji pristopi in izdelki silno raznovrstni, po natančnosti so večinoma komai zadostni, izrazno mnogo bolj skopi in jim jc praviloma osnovni namen, da slui jjo gradbišču, manj pa predstavljanju zamrli o popolnem, vizuainem pogledu. Današnja dokumentacija je zelo obsežna, sestavljena iz izjemno zapletenih dtlov .nštalai-ijc) in za proučevanje zgodovine stavbarstva v vceji mer nepomembna. Le maniŠ' del (označen običajno kot arhitektura) da vsaj minimalni poudarek bistveni stvari.
Takšn„ dokumenta« a obremenjuje arnivc upravnih organov občine, služi pa picverjanju pravilnosti in varnosti gradnje in vgrajenih sestavnih delov, Hrani se 'a vsak objekt, tudi v primeru, ko se gradi vrsta enakih stavb i je torej pomemben le kot tip, ne pa kot število.
Pozornost velja usmeriti tuai v dejstvo, da je večina objektov grajena drugače, v precejšnji meri bistveno drugače kot je izdelan projekt in da torej m pravega podatka o grajeni strukturi. Predpis sieer določa, da mora biti končna verzija projekta, k; nastane no končanih delih, opremljena z vsemi spremembami in dopolnili.
Vse omenjano veija za mno'leno, rutinsko, tipsko, enolično gradnjo, ki ji eelo ne moremo dati oznake arhitekture Od te dokumentacije je smotrno izbrati le tipične primere, ki jih kasneje lanko prevrednotimo.
V upravnih arhivih bi lahko s stališča raziskovalca stavbne dedišeine bistveno in smiselno skrčili arhivsko gradivo. Sc.cda sc hrani tudi zaradi drugih predpisov, eerar pa tu ne moremo upoštevati.
Ustvarjalci novega gradiva so nedvomno projektanti n projektantske organ zaei;e. Bodisi kot samostojni kulturni delavci, kot del skupin ali v delovnih organizacijah, ustvariajo vse od osnovnih zamisli, preko vseh faz razvoja ideje, preko idej m n do izvedbenih projektov. Pri proučevanju zgodovine oblikovanja prostora (arhitektura, urbanizem, delno industrijsko oblikovanje, ure:anje krajine, nekateri pr.stopi etnologije, soeioloeije, geografije) pa ni mogoče vedno ločiti pomembnosti posameznih Taz nastajanja. Tudi najpreprostejša skica je lahko khuč za poznavanje razvoja temeljnih postavk. Zato bi hilo seveda nujno preko društev, združenj in drugače ši-
rit' kulturo hranjenja, varovanja in vzdržcvar.ia ustvarjenega gradi /a. Za kvalitat /no selekcijo mora že sproti poskrbeti sistem kritične selekcije, kar je mogoče doseči z upoštevanem ocenjevanja, prmcjania .n prikazovanja v obliki vseh vrst prikazov.
Ker govorim o nastajajočih arhivskih materialih, se seveda zavedam, da gre pri razmišljanju zgolj za vrsto nanizanih, premalo urejenih pogledov, ki naj prispevajo k preverjanju arhivske prakse.
Omeniti želim še posebno vrsto nastajanja pomembnega gradi.'a za poznavanie usmeritev v urbanizmu. Gre za inštitueiji natečajev Zjav.iimi natečaji; ki so po obsegu lahko lokalni republiški, zvezn' ali mtdnarodi?' (posebni pravilniki \j Zvezi društev arhitektov), jc mogoče med prispelimi predlogi videti široK razpon zamisli in ob njih ustrezne teoret čne osnove. Grauiva natečaj v načeloma niso pravilno ovrednotena, sai samo nagrajet in odkupljeni prispevki šc ugledajo luč publieiranja, ostalo se praviloma :gubi. Podobno )C z maketami, I so sestavni del elaboratov i n predstavljajo poseben problem pn hranjenju.
Pieptiean sem, da bi seveoa morali v samem izidu natečaja določiti skrb za nastalo gradivo, način njegovega hranjenja. To omenjam posebej zato, ker gradijo ostaja na vse mogočih mestih (pri enem od nosilcev razpisa, pt. muzeju, zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine ...). V sistem dela projektantskih organizacij obstaja sistem evidence in način hranjenja izvinih naertov, ki v njej nastajajo. Iz vrste predpisov je pomembno, da zaradi varnosti objekta in njegovega vzdrževanja ohran.mo poleg arhitektonskega dela tudi vse konstrukcijske in inštalacijske načrte. Za proučevani razvoja stavbarstva in oblikovanja prostora jc dovolj čim nazorneje prikazan arhitektonski del. Z vsakoletno strokovno obdelavo nastalega grad va, bi lahko določ pomembno od nepomembnega.
Mnoga dragocena gradiva nastajajo v procesih šolanja, kadar jc razi kovali vidiV osnova učnega prteesa. Ob tem ne gre zanemariti nekaterih dosežkov v srednjih Šolah, čeprav šele na visokošolskih organizacijah lahko opazimo sistematično in kvalitetno delo. Popolnoma urejen epa gradiv?. r»a žal tukaj ni. Poleg zaprtosti v ozke kroge se eelo pn iskanju najpomembnejših gradiv iz preteklosti običajno popolnoma zatakne.
V različnih vsebinskih in teoretičnih pristopih »nema-tičnih« strok (etnologiji, umetnostna zgouoT na, geografija, sociolog.ia ) je ooazit preceišnie zai matr™ za stavDO kot del obliko'/anega piostora ali celo širši urbani kompleks, k! pestaneta predmet obravnave, raziskave. Stroke sieer ne ustvarjajo (prav^oma, v ožjem pomenu besede) novega gradiva, so pa dragocen vpliv na ocenjevanje kompleksnosti pojava arhitekture in urbanizma. Njihovo delo temelji običajno na žc zgr..;enem ali že narisanem, Gre torej za i ^rabo gracVva.
Ob trm zadenemo na novo področje1, nastajanje grafične dokumentacije o žc zgrajenem. Poleg zgo,; nrjožje opravljene arhitekturne topografije proučujemo grajeno strukturo šc z -ijikov arheologi.e, umetnostne zgodovine, etnologije, gradben, št va, tehnologije gradre... Posebnega pomena so nadaljnje analize o matematiki v kompoziciji arhitekture, o "istematičnem raziskovanju uporabe barve, dekoracije, opreme itd. Proces vsebuje
18
ARHIVI IX 1986
Kompleksno povezavo pourocjc razisKo vanja, aonumen-tiranja ir ruto mrežne uporabe nastalega gradiva Hra-njat^je tako obdelanih materialov je seseda treba najprej uredir v matičnih raziskovalnih orgamzoijah, To so predvsem visokošolske organizacije, inštitueije SAZU in fakultet, zarodi za varstvo naravne in kulturne dediščine in muzeji.
V arhii 'h zavodov, h..i jih tu nj\jlaže obravnavam, želim predstav temeimo vsebino m pri ¡top k delu Poleg temeljnega registra znamenitosti in stjomenikov. ki jc javna iistinaj so ;emelj arhiva posamezni oo^jeji objektov a'i obmoeij. Dosje :c seveda sestavljen iz vsega razpoložljivega materiala o predmetu Do Je . : v temelju seveda zbirka listin n podatkov, pridobiva pa temeljno in tudi zc detajlno, tehnično ter tehnološko fotografsko in grafično dokumentac o Posebna vrednost grafične dokumentacije v zavodih je v njeni večplastnosti. Ob osnovni arhitekturi.i topografiji, k nastane pred posegom in zai ma posnetek slama, vnaša strokovna služba vsa nova odkritja različnih stavbnih faz, ob tem izdeluje tudi hipoteze v oblik- poizkusov rekonstrukcij itd. Res gn v večini primerov le za najkvalitetnejše primere spomenikov, saj kadrovska sestava službe in težave pri finaneira-ryu raziskovalnih dei niso naklonjeni obsežnemu in sistematičnemu delu, Kvalitetna in metodološko izdelana praksa p? zagotavlja, da bo delo v bod"čc opravljeno šc bo(j dosledno.
lzost tev dokumentiranja stavbne ustva jalnosti najširših razsežnost: o d~na j preprostejšega zavetišča do grajskega kompleksa daje dovolj kvalitetne podatke za vsestransko raziskovanje. Nadaljnja novost, ki vrednost dokumentarnemu gradivu Še povečuje, jc dosledno združb vanje podatkov o siavbi in obenem tudi njenem okolju. Metoda izhaja iz donedavna skoraj za postavi'enega obravnavanja kulturnega vpomenika, ali širše gledano, človekove stvaritve, v neposrednem kontaktu z naravnih okoljem (naravno dedišč' 10). Nadam ■ ; dopolnjevani:: v tej smeri nam bo nedvomno zbralo bogato kompleksno dokumentacijo o načinu živlien;a in postopnem spreminjanju naravnega in urbanega okolja.
Med dokaj pomembno gradivo sodijo do *ccu\j ?bram naerti sakralnih objektov, ki so iz različnih pobud in neenakomerno geografsko razponjeno, nastali v župnijskih uradih m jih hra" o škofijski arhivi. Ne dvomim, daje gradivo zadovoljivo urejeno in primemo hranjeno ter dostopno raziskovalcem, kot tudi sprotni uporabi, ee se pokaže potreba.
Čc seda. iz svr.,e zkušmc povzamem neka najbistvenejših opažanj o kritičnih točkah proeesa nastajanja in hranjenja tehnične dokumentacije, ki je pomembna za proučevanje stavbne dedišeine, lahko rečem:
-	poleg ozkega pojma projektna dokumentacija mora gradivo vrebovati eelovit tok nastajanja od zamisli (ski-ee) do končnega dokumenta (fotografije, film, videopo snetek realizac :),
-	po-amezni objekti morajo biti zadovoljivo dokumentirani, v tesni povezavi z okoljem (postavljeni v prostor),
-	najpomembnejša izpopolnitev bi bi;a izaeiava po polnejših, vsebinsko in vizualno učinkovitejših arhitektonskih delov elaborata
-	z učinkovitim: ukren (razpisi, program', denarjem) podpirati nastajanje kvai"etnih natečajev kot metod demokratičnega ot likovar ia javnih prostorov in v tem zagotoviti srcostva za strokovno neoporečno hranienjc, varovanje in proučevanje gradiva,
-	pospeševati kritično proučevanje stavbne zgodovine in zagotoviti sprotno predstavljanje in ocenjevanje realizac.
-	v medsebojnih dcgoionh zdelan natančni,Se met oa o log ij o medsebojne pomoči pri evidentiranju, hranjenju m proučevanju gradiva (arhivi, muzeji, zavodi za varstvo, fakultete in inštituti),
-	predlagam uvedbo žiga arhivska vrednost in njegovo uporabo pri pooblaščenih arhivistih, tudi zunaj arhiva,
-	zagotoviti pogostcj!e javne predstavitve zanimivega gradiva v obl ki razstav, dia in vidcoprojckeij...
Sklepna ugotovitev, ki mi jo nareicuje vsakdanje delo, mi zver. takole: s pomočjo kvalitetne in nazorne tehnične dokumentacije. nj\jsi bo opis stavbe iz preteklosti ali pa podlaga za novo stvaritev, vzgajamo, dokazujemo in .spodbijamo estetske občutke ustvarjamo podlago za bogato, interdisciplinarno raz skovanje spreminjanja človeka in njegovega okolja.
ZUSAMMENFASSUNG
Optimale Auslese der Dokumentation für die Baucrbeforseliung
Java Grohuvick
Dij Dokumentation, tue der Hauerbeforsenung nutzt, >ct textucüc, grupMsehc, photographisehe, Film - und Vi-decdoktimcntation Außer des b-stehenden Schriftgutes, aas i näherer oder entfernter Vergangenheit anstanden ist, entsteht noch das Archivgut. daß Ergebnis von heutigen O bj eklen forsch ungen ist. Der Beitrag teilt die Sehriit-gulh'lder naeh dem Entstehungsort ein, weist auf die Stufe dei Dokumeniatiorisvoliständnjknt, mangelhafte Qualität der Are.iitekturarbeit schlechte Vertretung der Photographie als wichtigen Teils des Arehivgutes hm. Eingehender w.rd aber die Entstehung des uokumenta risehen Gutes n Rahmen der Dokumentierung und Forschung in den Anstalten fur den Natur- und KulturerDe schütz erklärt
Es :st notig, fur d:e Popularisierung des Arenivgutes und aller Fächer, die es erforschen, Sorgen zu träjen und planmäßig das Arehivgut in der Bestand des beschützten Arehivgutes einzureihen. Dazu wird die Einführung besonderen Stempels (»Arehivwert«) vorgeschlagen
ARHIVI IX J9ÍS6
b5
■ mi i lična dokumentac i i - proolem kolek'1 vne stanovan ske gradnje
Jelka 1 rkovič-Kocbek
Uvodoma na i oam dve pojasnili: prv č, k sodelovanju sle me povabili zaradi mojega dela na zgodovini sodobne mariboiskc arhitekture n urbanizma, kar seveda po mer, da sem pregledala celotno arhi\ sko gradivo za 10 področje za obdooje med letom;: 1918 irJ 1976. To delo sem opra\ilu v letih I9T5 1976. Ker je torej od led; m milo že desetletje^ bodo moje izkušnje podane po spominu. V tem času so se mi podrobnosti seveda obrisale, hkrai . pa so ipoznanja bolj generaliziralat kar je za namen tega referata dovolj primerno.
In drugiet pojasniti moram še pojeni kolektivna slano vaniska gradnja. To jc, danes t i reki1 družbeno usmetje-na gradnja stanovanj v bolj a'¡ manj strnjeni" stanovanjskih nase h. V pogledu lastn.štva je ta gradnja preživela nekaj razvojnih stopenj: po tsvoDodilvi so kot invesli-torj nastopali oblastni organi, podjetja ali državne ustanove, nato stanovanjski skladi (1955 - 1965), gradbena podjetja v okviru gradnje za trg (1965-197.3) in končno stanovanjske skupnosti (od leta 1973 naprej). Predvsem po letu 1965 je pn kolektivni stanovanjski gradnji naraščal delež zasehne lastnine etažnih stanovanj, tako da lastniškega statusa ne moremo več šteti za edino merilo pri določanju, kaj ic in k ij ni kolektivna gradnja, temveč moramo pojav presoja;. glede na arhitekturno tipologijo: v vseh primerih gre pač za načrtno oblikovana (izraz načrtnost je treba pri našem urhanizmu seveda razumeti s p drzkom) nasej.i stanovanjskih bl0K0vt stolpnic n stolpičev in v manjšem obsegu tudi vrstnih ali atrijskih stanovanjskih hiš.
Tehnicnu dokumentacija, iz katere sem črpala podatke o mariborski arhitektur^ je bila zbrana v obliki zbirke list ki so bile sestavni del gradbenih dovoljenj in so h v tem okviru zbirali pristojni upravni organi (obein, okraja).
Torej so bila to predvsem soglasja h gradbenemu do-voK-niu, raz i zaphn it samo gradbeno doioljenje n največkrat tudi uporabno dovoljenje. Drugi ocl gradiva jc predstavljala tehnična dokumentacija v ož em pomenu - tore zvedbeni načrt (včasih tudi idejni načrt) z vsemi svojimi deli - arhitektonski načrt, statični načrt, načrt električnih napeljav itd.
V času mojega dela je bilo gradivo do leta I960 hranjeno v Zavodu za urbanizem Maribor, kmalu potem 3a je prevzel Pokrajinski arhiv Maribor, Gradivo za obdobje po letu 1960 jc bilo še vedno v prostorih občine Maribor. Težave, ki sem jih imela pri iskanju podatkov iz obeh dokumentacija bi lahko strnila v naslednja spoznanja1.
-	V gradivu do lela 1960 je bilo podatke razmeroma k ie naju, ker so bili tascikh nanj >bsežnit dokumenla-ci bolj zgoščena in pregledna. Poleg legaje bilo, če mc spomin ne varat gradivo ureiene pO krajevnem prine;nu (po u -ah) oziroma jc vsaj obstajal register po ulieah.
-	Z leti je obseg gradiva bo in bol narasčaU fascikli so dosegli velikost tudi do enega tekočega metra. Za do-kumcntacijo po letu 1960 ni bdo na voljr nobenega registra ali inventarja, razen kronološkega seznama vlog za izdajo gradbenega dovoljeniat ki ga ; vodil p stoji upravn irpan in kjer jc bila po zaporedju vpisov določena tudi itcvilka dokumentacije. Najbo nepregledna jc
bila dokument ic 1 za "idustrnskc objekte, zaradi česar sem morala podatke o tej vrsh gradnj- :skati drupje - neposredno pri projektantih.
Če sc omejim na kolektivno stanovanjsko gradnjo, pc tem bi problematiko tehnične dokumcnlaei lahko po vzela takole
-	Iz dokumcniaeije večkrat 1 i bilo mogoče razbral natančne lokacije stavb v novih prcdeli'i mesta., ker v času, ko je bil sprožen postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, geodetska uprava še ni določila imen novih ulif- in dodeli a hišnih Številk. V lakšn.ii primerih e šele primerjava podatkov iz dokumentacije in terenskega ogledu omogočala prostorsko identifikacijo oJJJektov. Pr tako imenovanih plombah v strnjeno pozidai h mestnih predelih lega problema bilo, ker sla bin že od vsega začetka za objekt znani uliea in hiša številka.
-	Podatki iz gradbene dokumentacije, ki je b:lat kot rečeno, pod I Lig;] za ,,'.dajo gradbenega dovoljenja^ niso bili povezani z dokumentacijo o pripravi zazidalnega načrta To pomeni, da ni buo pravega slika med podali* o urbanističnem načrtovanju območja in gradnji posa-ntcvmli objektov. V nnjholjSem primeru je bi,a gradben, dokumentaciji dodana mapna kopna iz lokacijske doku-
Tehnična dokumentacija: xüzdna Kana. 1870 (Arhiv SR Slove nijetZbirkakurt,m. IX/5I a)
18
ARHIVI IX 1986
mentauje. Pr: tem moram pripomniti, da v Mariboru niscrr. prišla do dokumentacije v zvezi z izdajo lokacijskih dovolienj. Mcrda bi našla tudi to dokumentacijo, ée bi b;.a bolj vztrajna. Vsekakor je šele zakon o urbanisti-čem planiraniu (U. 1. SRS, 16/1967) zahteval, da se pred gradnío od pristojnega organa pridob lokaeijsko dovo-jenje, k1 je podlaga zi .zdajo giadbenega dovoljenja. V arhivski obdelav' bi veljalo na ustrezen naein povezati oba vira podatkov.
-	Posamezne dokumentaci. ske enote (torej fascikli, oovezava z gradnjo določenega objekta) niso vsebovale zbirnika ključnih podatkov Konkretno I to lahko bil list papirja, na katerem bi bili zbrani osnovni podatki o gradnji objekta. S stališča (umetnostne) zgodovine bi med najnujnejše podatke šte tiste, k so že preverjen v naši praksi in ki gaje. če se ne motim, uvedlo uredništvo revije Sinteza za po'rebe svoje stalne rubrike Predstavitve. 1 podatki so:
-	lokai ija (krai, ul; ;a,, hiJna številka),
-	naertovalee arhitekture,
-	sodelavci,
-	naertovalee notranje opreme (ali likovn K del v notranjščini in na zunanjščini),
-	načrtovalec urbanistične postavitve,
-	sta*i k,
-	leto načrta, leto dokončanja,
-	projektantska organizacija,
-	investitor,
-	izvajalec gradnje,
-	povišina zemljišča,
-	pritlična površina stavbe,
-	uporabr.a površina stavbe,
-	ocena gradbenih stroškov,
-	kratek opis konstrukcije in obdelave.
Spominjam se, daje bil v določenem krajšem obdobju
vsakemu fas ciklu priložen obrazce, ki je vseboval vsaj nekaj navedeni^ podatkov. Obrazec jc izdelal Zavod SR Slovenije za statistiko za svoje potrebe. Morda bi veljalo po isti poti zahtevati tak zbirn : podatkov, k bil sestavni del dokumcntaeije za izdajo gradbenih dovoljenj in ki i prece olajšal kasnejšo arhivsko obdelavo grai':va.
Poseben problem jc predstavljala verodostojnost podatkov iz g.adbene dokumentacije. Čeprav so to bile uradne listine, vseeno podatkov, ki so jih vsebovali, ni bilo mogoče brez pridržkov šteti za zanesljive. Naj navedem le nekaj primerov: že pn avtorstvu arhitekturnega pro ektaje nemalokrat pi Slo do tega, da ,e projekte sicer podpisal eden (ki je pač imel avtorizaeijo za izdelavo projtittov), pravi avtor pa je bil skr' med sodelavci. Glede leta izdelave načrta jc bilo tudi veliko dvoumnosti - ali je treba upoštevati leto nastanka jej nega projekta, glavnega (izvedbenega) projekta ali leto (morda neznatne) spremembe glavnega projekta. V naših razmerah, ko je ves postopek od prve zamisli do izvedbe sila dolg, so bile razlike med letnicami lahko precejšnje. Podobno velja za leto dokončanja. Kot uradno listino t :er morali upoštevati uporabne dovoljenje, vendar vemo. daje velikokrat stavba že bila dokončana in jc prazna čakala na uporabno dovoljenje, neredko pa so sc ''uc" : že vselili, ko uporabnega dovoljeni še ni b lo.
S stališča umetnostne zgodov-ne jc za vsak arhitekturni objekt pomembno tudi, da je ohranjen grafični del tehnične dokumcntaeije, predvjem tlo' pritličja in tipičnega nadstropja, glavni prerezi, načrti glavnih fasad,
načrt ureditve OKOiice objekta. Pustimo ob strani ocj-Stvo, da tehnična dokumentacija s svojo grafiko ne ustre za zahtevi po ocrl /i grafični oreastavitvi ol.eku (kt šele, da b' omogočala predstavo o njegovem izgledu v okolju ulice, trga i.ii šršega mestnega predela), ker ven-daile daje možnost, da se po potrebi takšne prestavitve pripravijo. Ko se soočamo z odbiranjem grafičnega gradiva, je p: kolekt vni stanovanjs:.. gradn' potrebno upoštevati dejstvo, aa so pri tej zvrsti arhitekturnih nalog na veliko uporabljali tipske projekte in to ves čas od osvobo .tve dalje. Projekte so najprej izdelovali v Projektivnem zavodu LRS, ki je deloval v okviru ministrstva za gradnjo, nato v Slovenija projektu in v njegovih podružnicah (v Manhoru jc bila takšnr podružnica ustanovljena leta 1946), kenčno Da v bolj ali manj samostojnih projektivnih delovnih organizacijah. Tako bi veljalo pregledat in arhivirati tudi dokumentacijo, ki so jo vodil : oroiektantske organizacije. Na tej podlagi bi lahko določili glavne tipe kolektivne -.ranovan.ske gradnje, kar b DmogoČalo odbiranj,, gradbene dokumentacije. Arhiv hi hranil le en izvod dokumentacije za določen tipski proj "kt, v vseh '.Irugih primerih bi bila navedena le zveza z dokumentacijo za tip Takšna rešitev bi s stališča umetnostne zgodovine kot upo.abnika arhivskih podatkov suer ustrezala, vprašanje pajC, ali,e treba v vsakem primeru hraniti tudi tehnični del gradbene dokumenta-e: : zara 1 potreb pO morebitnih tehničnih posegih v stavbe.
ZUSAMMENFASSUNG
Teehnisehe Dokumentation - Problem des kolektiven Wohnungsbaues
Jelka Pirkovii-Kocbck
Die Naehkriegsbaudokumentat'on von Mariboi ist bis zum Jahre 1960 übcrsiehtlichcr als die spätere. Manchmal ist es sehwer die genauen Gcbär.denlokationen festzustellen und ist nicht möfÜch, das ganze Verfahren vom Entwerfen des urbanistisehen ^lans.bis zum Bau von einzelnen Gebäuden zu begleiten, da es ke le ents preehende Verb" dung zwischen der Dokumentation :ir er und anderer Art gibt. Ein besonderes Problem stellt di : Datenglaubwüru'gkeit (Autorshaft des Projekts, die Zeit der Planausarbeitung) dar. Beim graphischen Teil der Baudokumentatior taueht wegen des Gebrauchs von Typprojekten für kolektive Wohnungsgebäude das Problem mehrmaliger Verdoppelung auf.
leh schlage d-e genauere räumlieh Objektenidentifi-zicrung, d e Verbindung der Dokumentation üb"r die Ausstelung von Lokations-erlaubnisse und die Einführung des Sammlers von Sehlüsscldatcn der Baudokumentation. Bei der verdoppelnden Dokumentation gilt es nur die Dokumentation für aas eine Typprojekt zu erhalten. Vorher 'st es nötig, aufgrund der Dokumentation der Prpiektivorganbatinncn d<c wichtigsten Typen des kolck ven Wohnungsbau festzusetzen
ARHIVI IX 1985
67
Ki ter;ji za i -:bor gradbenih spisov s podre: a stanovanjske gradu e med leti 1955 in 1965
Breda Mihelič
Drugo desetletje po vojni je bilo zelo pomembno za razvoj stanovanjske [radnje v Ljubljani. V tem obdobju it postala zidava stanovanj prednostna naloga, dosegla j v primerjavi s prc;šr m povojnim obdobjem velik obseg in istočasne doživela tuui pomembne kvalitetne spremembe Zahtevam po čimbolj učinkovitem reševanju stanovanjske problematike so sledile seveda tudi spremembe v stanovanjski politiki in zakonodaji. V tem času se ie namreč že izkazalo, da samo z družbenimi sredstv ne bo mogoče reševati stanovanjske krize in da □o treba za hitrejšo izgradnjo stanovanj pridobiti runi privatna sredstvi n sredstva jospodarskih nasel.j Tako so iiii na osnovi zakona o stanovanjskem prispevku1 ustanovljeni občinski stanovanjski skladi, ki so s krediti oomagaii Dodjctjem in posameznikom pri .idav stanovanjskih hiš.
Z zakonom o financiranju gradnje stanovanj, ki jc bil zdan leta 1959,: so sklad", dobil pomembno vlogo investitorjev stanovanjske izgradnje in so delovali po načelih gospodarskega poslovanja.
Leta 1959 izvedena stanovanjska reforma je določda novo finančno politiko, ki jc temeljila na čisto ekonomskih zakonitostih. Li vedla jc giadnio stanovanj za trg in poverila pomembno vlogo pri finansiranju stanovanjske zgradnic poslovnim bankam, k? so dajale kupcem in in-vcs.iiOijem kredite za zidavo stanovanj.'
K večjemu obsegu graditve stanovanj in njihovi večji kvalitci so v tem easu prispeva.i tuc na novo ustanoven, lavodi, kot sta bua npr. 1955. leta ustanovljeni Zavod za stanovanjsko izgradnjo in 1960. leta ustanovljeni Zavod za zidružno gradnjo. Glavne naloge teh zavodov so bile organizirane dotlej zelo razdrobljene stanovalke idavc, razvoj standardizirane in tipizirane arhitekture, pospeševanje stanovanjskega raziskovanja itd.
Rezultate teh prizE devanj za bolj obsežno in bolj organizirano reševanje stanovanjske problematike nam kaže karta L:ubljane, na katero smo vrisali vse ve^jc organizirane stanovai jske komplekse, k. so biJi zgrajeni al pa vsaj že projektirani v obdobju med leti 1955 n 1965. K temu moramo pnšteti še manjše komnlcksc zadružne gradnje n vso razdrobi, no individualno in blokovno zazidavo, ki je v tem časa Šc vedno prevladovala in zajemala vedno večje površjne v bližnji pa tudi bc'; dal ji okolci mestnega srei^šea.
Giedc na tako velik obseg gradbene dejavnosti v obdobju med leti 1955 in 1965 se torej samo po sebi zastavlja vprašanje, kako varovati gradbeno dokumentacijo o vseh ob :ktih in kaj sodi v sklop kulturno-zgodovinske odroma tehnične dediščine.
Za razirkovanje arhitektonske in urbanistične zgodovine pa tudi za načrtovanje kakršnihkoli gradbenih po segov v mestu od pienovc, rckonsTukei do ureditve zunan eg? mestnega prostora, jc pomembno, da se gradivo ohrani čimbolj neokrnjeno in siccr na ta način, da bo raz-skovalcu in naertovaleu čim lažje dostopno. Kljub temu pa jc smotrna selekcija, ki bi brez prevelike škode zmanjšala količino gradiva.
Za obravnavano obdobje ic značfno, da je bil velik del stanovanjskih hi!" in blokov zgrajen na osnovi tipskih
projektov. To velia tako za večja organi ii 3na stanovanjska naselia, za zadruzno gradnjo kot tudi za neorganizirano bloKovno in individualno izgnjfflq Tipski projekti so bili v tej dobi zelo razširjeni in popularni, bili so tuoi pieccj cenejši in vsehova so vse, kar jc bdo potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja. Izdelovale so jih nekatere pomembne projektantske organizaeiie, kot ie bil nor. Splošni projekuvn: biro, Ate'ic za arh"ckturo, Edilit. kasneje pa tudi Projektivni atelje. Natančnega popisa teh projektov nimamo, gradi 'O jc neur-;cno in raztreseno po arhivih projektantskih organ :ac Popis teh projektov in njihova analiza bi zahtevala obsežno raziskovalno delo, ki >i pomagalo pri arhiviranju grau-benc dokumentacije. Doslej so se s tem delom ukvarjali posamezniki, predvsem arh cckti, vendar šc t le bolj ljubiteljsko, sistematično pa se ga ni lotil še i hčc.
Pri večjih organiziranih stanovanjskih naseljih je uporaba tvpsl h projektov očitna žc na prv pogled (npr. naselja vrstnih ali ati sk, i his, nizi blokov ali gruče stolpnic in stolpičev). Pri teh naseljih ie tudi gradbena dokumentacija vezana na p objekta .n ne na posamezni objekt m sc torej ne podvaja.
Drugače pa jc pri neorganizirani individualni gradnji in pri posamcz h blokih. Tudi tu se isti tir neštetokrat ponavljajo. P. Göstl jc npr. ugotovil, da jc bil v letu 1954 isti tipski projekt za enodružinsko hišico samo v Ljubljani ponovljen kar 107-krat.4
Sklepamo seveda lahko, da tudi v naslednjih letih ni b;io dosti drugače. To v< a tudi za bloke. Isti l:p bloka, ki gaje npr. Ravnikar projektiral za Novo Gorieo, naj demo nato v Ljubljani in tudi v Beogradu. Ti primeri nam povedo, da bi bila lahko analiza tipskih pri "ektov v veliko oomoc pi izboru gradiva, ki bo ohranjeno kot tehnična dediščina. Potrebno bi bilo seveda vse grad o o s'an p vanj s k i izgradnji temeljito prcgludati in izlo.i tiste piojcktc, ki sc pod\ ajajo. Problem pa : v tem, da V bilo potiebno nairtc med seboj primerjati, ker niso bili označeni kot tipski, ko so b i vloženi za izdajo gradbenega dovoljenja. Taka oznaka bi namreč v tistem času pomenila neko posebno finančno obremcrihcv za projektantsko organizacijo, zato je niso uporabi J'
Izbor ¿radbenih spisov na osnovi tipskih projektov bi zahteval zelo obsežno in natančno delo, . pa bi obseg gradiva za arhiviranje močno zmanjšalo. To bi bi! pravzaprav edini popolnoma obiektivni ki -erij za izbor gradi a.
Na popolnoma drugačen način bi se morali lotiti se-Ickcijc gradbene dokumcntaeije o avtorskih projekti i. Dosedanje raziskave o stanovanjski arhitekturi po vojr kažejo, da je bilo verjetno v obdobju med leti 1955 in 1965 v avtorskih projektih manj od tipskih, čeprav to ni dokazano in sc bo pri preglcdovar'u gradbene dokumentacije morda pokazalo celo drugače. V vsakem primeru bo tudi pri tem gradivu potrebna selekcij, vendar le v okviru posameznega gradbenega spisa. Načeloma pa bi morali vse avtorske projekte ohraniti kot dediščino. Problem pa jc ta, daje mapa z gradbeno dokumentacijo, ki jo morajo investitoi predložiti za 'dajo gradbenega dovoljenja, zelo debela. V starejših obdobjih, pa tudi še v preovojnem, je bi' za gradbeno dovoljenje potreben
18
ARHIVI IX 1986
gradbem načrt, tehnično poročilo in predraeun, Danes zakon zahteva poleg naelov, ki jih jc seveda žc dvakrat vee, tehničnega poročila in predračuna Se dokaz o pravi-ji uporabe zemljišča, lokacijsko dovoljenje, dokaz o zagotovljenih finančnih sredstvih in cclo v nt o soglasij. Za določitev objektivnih krite iev po katerih bi bila mogoča seleke.ja tega obsežnega gradiva, ti morali analizirati vsaj neka pr me rov takih spinov <n se pr em posveto-vi a z raziskovalei in načrtovalci, I to gradivo uporabljajo. Kajti gradbena dokumentacija, ki jo bomo ohrani kot tehnično dediščino, bo morala služiti različnim ci'.em. Po eni stran proučevafu razv jja mesta z razlie-lih vdikov (od finanenm, zakonskih in formalnih do gradbeno tehničnih, konstrukcijskih itd.), po drugi strani pa tU' i načrtovanju razvoja mesta v urbanističnem in arhitektonskem smislu (od prenove in rekonstrukcije do novogradenj).
Selekeijii m urejanje gradbene dokumentacije je zelo pomembna in težka naloga, za katero bi si morala inšti-tuc^i rezervirat. i;:redno veliro eas,a in denaija, Brez temeljitega študijskega pristopa k temu delu, ki bi zahteval tudi izdelavo obsežnejših raz'skoval' 'n nalog, pa se lafiko zgodi, da b"mo izgubili dragoceno dediščino, ki jc ne bo mogoče nikdar več nadomestiti.
OPOMBE
i (Ur. I. FLRJ 57-615/55) 3 (Ur. 1. FI.RJ,47-752/59)
3	(Resolucija o nadiljn, ;m razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva L r. l.SF .,21-919/1956)
4	(P. Oostl- Problemi individualne giadnje v Sloveniji. Komuna 1954/2, pp 26.29)
ZUSAMMENFASSUNG
Kriterien für die Auslese von Bauakten vom bcreiciie des Wohnungsbaues in den Jahren 1955-1965
Breda MiiichC
Großer Umfang die Bautätigkeit ;n der zweiten Jahrzehnt nach dem Krieg stellt die Frage bezüglich des Bau-dokumenta onsehutzes und darüber, was n di Zusammenlegung der Erbe paßt. Zweckmäßig ist die Selektion, die ohne zu großen Schaden die Qualität des Gutes mindern würde. Ein großer Teil der Objekte wurde in dieser Zeit aufgrund der Typprojekte gebaut. Die Analyse der Typprojekte würde bei aei Auslese des Gutes. der tcehnisehen Dokumentation, c e als Ted der Kulturerbe aufbewahrt wird, helfen. Bei den AutorenProjekte wird die Selektion nur im Rahmen des Bauaktes nötig, Ohne grüntll hen Stui enb it"itt zur Auslese der bauakten —das wäre das einzige w.rklieh vollkommen obiektive Knie im, das viel ?,eit und Energie fordert - kann es geschehen, daß wir kostbare Erbe verlieren werden.
ti'je ;'kušr je o tehnični dokumentne ji
O tehnični dokumentaci i \ nekateri avsti jski arhivistični literatur
Vinko Demšar
Scrinum, Zcitsehrifl des Verbandes osterre.'hisehet Archivare, je začel izhajati leta 1969. Doslej je izšlo že čez trideset šte-dk. V Slove 1 g£ maj o samo v Arh ^u SRS, pa še tu manjka dvojna številka 26/27. V tej Številki so objavljeni referati o gospodarskih arhivih. Viedno b t lo pregledati članek, tako vs;. obtta naslov, Alo.sa Moiscrja Das Sei i'tgut der W rtsehad. Entstehung -Bewahrung - Ersehl issung. (Gcspc darsk ai ¡¡vj nastanek - hramcnjc - urejanje). Omemeno številko sem te dni po telefonu iskal še v Arhivu SR Hrvaške, Arhivu SR Srbve in Arh ru Jugosla"ije. Sciir ima v teh arhivih n.majo.
Vsega, kar sem našel v Senmumu, je v 19. številki, leto 19"*8, stran 14-16, članek Wolfanga Mayerja z naslovom Die kartografi sehe Sammlung (Kartografska zbirka). Po avtoHcvem mnenju so<':io v ta ok' ir poleg raznih kart še uradn :>lan kakor katastrski plan giad-beni načrti itd. Ko piše o tem. kaj je pravi in kaj dopolnilni material, omenia. da sc pri gradbenih zadevah pis-r deli (Schriftstücke) prej dopo'nilo h gradbenih načrtom. kot pa obratno. Iz konservatorskega in ohranitvenega vidika je najbolje vzeti planske priloge (Planbeila- . gen), kot npr. sedanja gradbena dovoljenja (Baukonsen-sc) iz aktov, jih razgrniti in loeeno ohraniti po prineipu provemenee. Veeje karte, kot npr. plane mest, ki so v merilu I 200, shran;u,emo v v peeih omarah (Hängenkasten), druge pa damo v plastične folije in te v ovinske predalnike.
Zaradi varovanja tega graa.va naj sc prevzete n urejene tovrstne fonde n. i krofi Ima. S pomočjo mikrofilmov naj sc naredi I . montažna karta (Montagekarte), ki bo uporabnikom na voljo namesto originala. S tem se pri-dob vrliko tuf'i prostora. polcg tega je Še možna upca-ba računalnikov (EDV). Že pred petimi leti (leta 1978) so v Avstr naredil, računal nsk program za gradbena dovoljenja (Baukonsensen), ga tudi z uspehom preizkusili, vendar ga žal ne uporabljajo. Druga možnost je neodvisni mehanični sistem, to je sistem Aeeese Z firme ¿ippel, ki dela na osnovi CODE.
V Mitteilungen des Steirmarkischen Landcsarehiv, ki izhaja od leta 1951 in sieer letno, prav tako nisem zasle-d il nobenega članka, ki bi bil posvečen tej problematik. Ravno tako ne vsebuje člankov o tej problematiki osrednje glasilo avstrijskih arhivarjev Mittelungen des Ocsterrciel isehen Staatsarhivs. Na razpolago ¡o mi bila od številke 11, od leta 1958 dalje. Mogoče bi bile moč najti navodila o popisovan|u tennične dokumenta je v tiskanih letnih poročilih (Tätigkeitberieht) posameznih deželnih arhivov, ali še kje drugod.
Tehnična dokumentacija: načrt za Filipov dvcrec, 1896 (ZAL, Mesto Ljubljana, Reg. 1., i 1145) in za konzorcij, 1958 (ZAL, Okrajni ljudski odbor Ljubljana, 663-6691
TOTiiftiTm ticiifn :uti Sprrtmrnmj!
t-LiJU.i fcL'JJi-,
Itmriri lir;
18
ARHIVI IX 1986
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
ARHIVI IX 1985
71
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
18
ARHIVI IX 1986
Informacija o valorizacij tehnične dokumentacije v Sovjetsk zvezi
Vladimir, inner
Informacija v grobih orisih povzema teoretične in praktične rezultate valoriza v i jo tehnične dokumentacije, kolikor jih je b o mogoče v kratkem času povzeti po zelo obsežni arhivski strokovni literaturi, normaf'vnih akt. in seznamih oziroma navodi ih za oobiranje Letos je poteklo že pol stolr'ja sistematienega proučevanja tehn, ,ne dokumentae jkatere manjši del se pn pravilniku o državnem arhivskem fondu SZ fcroea državnim arhivom glede na znanstveno-ra; skoval m, zgodovinski in politični pomen, ne glede na čas nastanka, tehniko in način -zapisa ter stopnjo zaupnosti. Z vprašanji valorizacije se ne ukvarja le centralistično organiziran aparat državnih arluvov, temveč tudi cvezm n republiški upravni organi (ministrstva) ter dve sneeializirani arhivski ustanovi: Moskovski državni zgodo insko-arhivsVL n-štitut in Zvezni znaitstveno-raziskovalni inštitut doku-mentalistike in arhivistike- Tej temi so bila posvečena Številna arhivska posvetovar a, zlasti v sedemdesetih letih.
Zaradi lažjega razumevanja, kolikor je mogoče, uporabljam slovensko arhivsko terminologijo oziroma pojme, ki so ji najbližji. Formulacija tehnične dokumentacije jc nekoliko širša od našega pojmovanja. V SZ uporabljajo izraz znanstveno-tehniena dokumentacija, ki obsega:
1.	znanstveno raziskovalno dokumentacijo s področja tehničnih znanosti, tehnike, industrijske proizvodnje, gradbeništva, nrometa, transporta itd.,
2.	projektno dokumentacijo za graditev objektov vseh vrst (gradbeno in urbanistično dokumentacijo),
3.	projektno oziroma Konstruktorsko dokumentacijo strojev, opremt, in industrijskih izdelkov,
4.	tehnološka dokumentacijo ter
5.	specifično tehnično dokumentacijo s področja geolog. e, r.eodezijc, kartografiie, h,urometeorologije, patentov, lieenc, izumiteljstva in raeionalizatorstva.
Tehnična dokumentacija predstavlja del dokumentarnega gradiva, i je rezultat delovanja najrazličnejših organizacij s področja znanosti, tehnike, industrije, gradbeništva itd:, pojavlja pa se skoraj pri vseh orgar.izae.ah različnih dcjavnosu, strok m oanog. Pod pojmom or^a-nizae je si moramo predstavljat' zvezne, republiške, oblastne, okrožne, mestne in rajonske upravne organe in niim podrejene ustanove, organizad i -jodietju. Centraliziran sistem državne uprave na področju gospodarstva i družbe lih dejavnosti kanortuc arhivske službe, moramo imeti stalno nred očmi ker bistveno vpliva na način in postopek valorizacie.
Valorizacija tehnične dokumentacije ima v SZ tri osnovne cilja
1.	ovrednotiti, odbran in prevzeti v državne arh.ve tehnično dokumentacijo kot vir za proučevanje zgodovine, znanosti in tehnil e,
2.	določiti roke hranjenja gradiva, ki ima operativni pomen za delo in poslovanje organizad,',
3.	izločiti oziroma uničiti tehnično dokumentacijo, ki nima več operativnega pomena. ,
V zadnjih dvajsetih letih je valorizacija usmeijena predvsem v prvi osnovni ;il , določanie rokov hranjenja pa je prepuščeno zveznim in republiškim n nistrstvom m dru? m upravnim organom s tem, da so za veuno dokumentarnega gradiva že določeni rok hrai :njat Opo-
zoriti je treba, da ne ločijo trajnega arhivskega gradiva in trajnega dokumentarnega gradiva, ki ima pri nas tiajni operation pomen 'r. ga organ' acije hranijo same. Vsa tehnična dokumentacija, ki ima pomen za zgodovino cnanosu ir teh: ke, se hram traino-večno v državnih ar hivih. To nikakor ne pomeni, dr. ti,prevzemajo tudi tako. k, b imela le operativi pomen. V arhi ih organizacij hranijo tehnično dokumentacijo, dok'er ima opera-tivn pomen, ki je v praksi različno dol« in opiedel, 'n časovno od 1 meseca do 75 let ali pa opisno (nnr.: dokler sK»i ob'ekt, dokler se stroj uporablja v proizvodnji, dokler vel, a garan< ija, dokler tra^a pravna veljavnost td).
Osnovm eilj valorizacije je lorej ovrednotiti, odbrali iri ohrani tehnično dokumentacijo, ki bo dovolj oolno odražala bistvene podatke o porajanju, razvoju m aplikaciji novih tehničnih in konstruktorsk:h idej vseh znanstvenil in tehn; eni h diseiplin. Sestava in obseg tehnične dokumentacije v državnih arhivih mora omojoČiti proučevanje osnovne Konstrukcije ali delovanja objekta, stroja, izdelka, tehnološkega in proizvodnega procesa, nadalje proučevanje osnovnih tehničnih parametrov, objektivnih možnosti uporabe ali namembnosti itd. Ohraniti je treba tist' del, ki bistveno dopolnjuje druge vrste arhivskega gradiva ali oa je nenadomestljiv za proučevanje ozkih, specialnih tem znanosti, tehnike in arhitekture ter potreben kot ilustrativno gradivo. Moto valo nzaeije je: »Pri minimalnem obsegu odbrane tehnične dokumentacije ohranit' maksimalno polnost podatkov o najvažnejših osnovnih etapan razvoja znanosti in tehnike.« Večkrat ie poudarjeno, da r" naloga valorizacije, da bi za potrebe znanosti in "godovine morala odbrali in hraniti roiiko gradi 'a o objektih, izdelkih a tehnoloških procesih, da bi jih bilo mogoče v podrobnost' ponovno zgrauiti, ideiat: an proizvajati.
Pogleimo nekoliko organizacijo državnih arhivov, ki prevzemajo in hraniio tehnično dokumentae o, ki i nuj značaj arhivskega gradiva ter način, postopek in kriterije valorizacije.
Do leta 1964 so tehnično dokumentacijo prevzemali sploš... državn. arhiv v skladu z upnrmotcri oralni pustoinestmi. Z namenom koneenf'rant ga hranjenja in učinkovitejše uporabe j: t tedaj ustanovljen Centraln državni arhiv znanstveno-tehnične dokumentacije SZ ter nekrr republiških arhivov znanstveno-tehricne dokumentacije, pr. splošni'] državnih arhivih pa nosebni oddelki "ta tovrstno dokumentacijo. Krog imetnikov, ki zrocujo grad vo na /eden i m arhivom opredeljuj jo tako-imenovani spiski ustanov, organizaeij in podjetij, ki jih v sogia^iu z Glavno arhivsko upravo SZ scstnvljdjfl in objavljajo posamezni 'jehmčn. arhivi v okviru piistojno-sti. Leta '966 je izšlo navodilo c načinu in rokih izroča nja tehnične dokumentacije zveznih in centralnih znanstveno-raziskovalni h organizaeij, projektantski I in konstruktorjih organizaeij, ki i-na zgodovinski pomen, Centralnemu državnemu aihivu znanstveno-tehniene dokumentacije S Z
Ustanovitev samostojnih tenmenih arhi' ov m tehničnih oddelkov v splošnih arhivih v praksi ni povzročala delitve fondov oziroma že prevzetega gradiva v splošnih arhivih. Novoustanovljeni tehnični arhivi so po načelu nedeljivosti fondo\ začeli prevzemati piedvsem arhivsko gradivo nekaterih upravnih orpanov (ministrstev),
ARHIVI IX 1986
/3
razli kovalnih, projektantskih organizacij ter nekaterih visokošolskih ustanov zveznega n republiškega pomena; torej organizacij, katerih tehnična dokumentacija oredstavlja veČino arhivskega grac 'a. Siecr pa tehnično dokumenta^! c kot manjši sestavni dH arhivskega fonda, prevzemajo vsi splošni državni arhivi. Valorizirano in odbrano specialno tehmenc dokumentacijo hranijo kot sestavni del Državnega arhivskega fonda arhivi pristojnih ministrstev Na tak način so oblikovani npr.1. Vsez-vezni geološki fond, Centralni kartografsko-geodetski fond, Državni fond hidrometeorološke dokumentacije, Vsezvezni informacijski fond standardov, Arhiv Državnega Komiteja izumov in odkritij, Arhiv seizmološkega sveta ter arhivi akaden znanosii SZ.
Odbrana tehnična dokumentacija se izroča dizavnim arhivom v različnih orientacijskih rokih za posamezne skupine:
1.	znanstveno raziskovalna dokumentacija po desetih do petnajst,h le ih od nastanka oziroma po uvedbi, aplikaciji v industrijski proizvodnji, gradbeništvu itd.,
2.	urban ti ena -n gradbena dokumentacija Jeset do peti dvajset let po zgraditvi objekta,
3.	konstruktorja in gradbena dokumentacija po petih do desetih letih, ko se stre , naprave in industrijst izdell prenehajo "zdelovati oziroma ko tehnologija preneha delovati.
Hitrejš razvoj znanosti, tehnike in industrije po 'etu 1950 je bistveno vplival na obseg gradiva in s tem posredno tudi na o; sane spremembe v organizae državnih arhivov. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da se več kot petdeset let nista bistveno spremenila način valor- ae : ter postopek odbiranja in izročanja arhivskega gradiva. Neprestano pa seje v tem obdobju razvi-ala znanstvena osnova, ki se odraža v vedno kvalitetne-,si metodološki osnovi in kriterijih valorizacije ter v vse večjem številu tipskih in konkretnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva in določanje rokov hranjenja. Po teore.i inih rezultatih sodeč prav valorizacija tehnične dokumentacije zavzema prvo me^to.
Neposredno vrednoten e oziroma odbiranje tehnične dokumentaevje v organizacijah poteka na podlagi podrobno opisani!1 osnovnih načel ter splošnih, osnovnih ■ n specifičnih kriterijih ter na podlagi tipskih in konkretnih navodil za odbiranje. Leta 1956 je ■ zšlo deloma še sedaj veljavno navodilo o rokih in mestih hranjenja tehnične dokumentacije, leta 1969 tipsko navodilo za odbiranje znanstvenoraziskovalne m gradbene dokumentacije. Načela in kriterije odbiranja vsebuje cela vrsta .strokovnih navodil, pravili sov, priporočil in instrukeij, zlas.. kvalitetna so navodila o osnovah odbiranja tehnične dokumentae- ki ima značaj arhivskega gradiva iz leta 1976.
S pomočjo navedem i metodoloških navoji ter l >-skih navodil za odbiranje, ki se nanašajo izključno na tehnično dokumentacijo, posamezne organizacije, praviloma pa posamezna zvezna i republiška ministrstva, izdelujejo konkretna navodila za odbiranje arhivskega gradiva oziroma tehn. Sne dokumentacije, obenem z roki hranjenja. Konkretna navodila vsebujejo tudi sneeifiene vrste tehnične dokumentacije, značilne za določeno dejavnost. S pomočjo arhivske službe so izdelana že skoraj za vse deiavnost: tudi za spe< uno teh eno dokumentacijo. Posamezne organizacije, ustanove, podietja in upravni organi uporabljajo navodilo, ki ga pripravi pristojno minirtrstvo določene de;a vnosi oziroma navodilo za odbiranje arhivskega gradiva z. roki hranjenja Min nrstva industrije gradbenega materiala in njemu po-
drejenm orgamzaeij in podjetij iz leta j 975. Navodilo vsebuje sistematično urejen seznam vseh vrst dokumentarnega gradiva, ki nastaja od ministrstva dc najnižja podrejene organizacije; določa arhi\ sko gradivo; organizacije, ki so ga dolžne izročiti državnim arhivom; vsebuje podrobne kriterije neposrednega odl'rarja; ter za vsako posamezno vrsto dokumentarnega gradiva določa kar šest možnih rokov hranjenja glede na stop: io podrejenih organizacij. Na ta način se rešuje problem medfondov-skega duplirania arhivskega grad- 'a ter omogoča ažurno izločanje nepotrebnega gradiva.
Takšen pristop omogoča seveda centraliziran sistem dižavne uprave, ki vodi vsa področja gospodarskega in družbenega življenia. Opisani način potrmie pravilno usmeritev slovenske arhivistike pri izbir, osnovne metode odbiranja arhivskega gradiva; to je najprej v prvi fazi pripraviti tipska navodila po vrstah dejavnosti (npr.: za upravo, sodstvo, gospodarstvo, šolstvo), in po tipičnih vistah dokumentarnega grad,/a, kot je primer teht ,ene dokumentacije, finančno, statistično ¿,'adivo itd. Šele na ta naein bo mogoče dihati kvalitetna konkretna navodila za ndllranje posameznim organizae.jam.
Tu m prostora za razlago metodologije pripravljanja navooil za odbiranie arhivskega grad, a v SZ, omenti pa moram predvsem dve samostojni arhivski d'seiplini, ki bistveno olajšujeta postopek. To sta zgodovina in struktura nStitu':i ter arhivska disciplina, ki proučuje vrste dokumentarnega gradiva. Zlasti je potrebno dobro poznavanje strukture, funkeij, pristojnosti, predmeta poslovan n dejavnost organizacij. Nuino je seveda tudi interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov in specialistov. Kar se tic-e tehnične dokumentacije v veliki nu.ri omogoeaio poznavanje njenih vrst, oblik in vsebin številni državni standardi in inširukeije o izdelavi posameznih vrst tehn Sne dokumenta :ije (nrp.: standard o enotnem sistemu tehnološke dokumentacije, inštrukeije za sestavo tipskih pr< :ktov v gradbeniitvi. ul.).
Postopek vrednotenja in odbiranja tehnične dokumentacije, deluje,v treh fazah, kar ni običajno za druge vrste dokumentarnega gradiva1.
-	V prvi fazi gre za opredelitev kroga organizaeij, katerih tehnično dokumentacijo bodo prevzemali arhivi v celoti, po izboru, ali pa je ne bodo prevzemali. Običajno sestavljajo tri s^ske, selekcijo pa opravijo po kri.er h pomena organizaeij.
-	V drugi fazi se v organizacijah sestavljajo različni seznam projektov, ra; jkoval h tem. tehnološk i procesov ali seznami objektov projektiranja, katerih tehnična dokumentajija se bc zrotila državnemu arllivH V bistvu grf za valori7ae.jo projektov na podlagi štev nih kriterijev izbora. Seznami poleg številke, naziva in datuma izdelave pro:ekta nsSajt ¡o tudi druge organizacije, ki imaj3 duplikate oziromr kopije projekta ter utemeljitev vključitve projekta v seznam za izročitev ar uvu. Zaenkrat druga faza še ni predpisana, jo pa priporočajo zato, da bi povečal "tval: ;to odbi ranja.
-	V tretji faz poteka v organ:zaeiiah neposredno vrednotenje in odbiranje tehnične'dokumentacije projektov, ki so bili opredeljeni v sezname druge faze. Čeprav metodološka in konkretna navodila za odbiranje pogojujejo in olajšujejo postopek, je osnovno Še vedno neposredno vrednotenje tehnične dokumentae,je, tako v drug: kot v tretji fa . Mehanično odbiranj; po navodilih ni mogoče!
Zadnji dve fazi opravljajo v organizacijah takoimeno-vane ekspertne komisije, sestavljene iz najmanj petih kvalificiranih strokovnjakov (inženirjev, projektantov,
18
ARHIVI IX 1986
vodilnih delavcev). OdHranje- je lorej ludi v SZ naloga orcam/.acij k. pri tem sodelujejo in dobivajo strokovno pomoč ekspertno-kontrolnih kumis.j državnih arhivov. Ekspertne komisije so dolžne:
1.	Vsako leto, najkasneje pa v petih letin opravili drugo in tretjo fazo vrednotenja in odbi anja.
2.	Popisat, odbrano tehnično dokumentacij > in vsako leto poslati oopis pristojnemu državnemu arhivu. Zahtevajo se zelo kvalitetni popisi. Po prevzemu gradiva v arhiv se po-vsi z manjšimi dopolnitvami uvrslijo v znanstveno inform^uij^k' sistem. Na m.novi osnor'i se sestavi jajo arhivski katalogi, inventarji in vodniki.
3.	Opravljat: druge naloge v- zvezi z določanjem operativnih rokov hranjenja, izločanjem nepotrebnega gradiva ud. .n si ter po postopku, ki je podoben naši prejšnji za k on od; .
PogI< jmo še metodološke osnove valorizacije, ki služijO kot pripomoček za sestavljanje navodil, Še bolj pa pri neposrednem vrednotemu n odb.raniu tehnične dokumentacije v organizacijah. Do osnov in kriterijev so v glavnem pr.ši. po empiričn: poti. Strokovna h eratura loči osnovna načela valorizacije ter splošne, osnovne in specifične kriterije odbiranja tehnične dokumentacije.
Pri valorizaciji je potrebno upoštevati -godovinsko načelo, načelo razredne pogojenosti ter načelo vsestranske in kompleksne ocene dokumentarnega gradiva. To pomeni, da je potrebno tuoi tebnieno dokumentacijo ovrednetiti z zgodovinskega aspekta, to je z meril' časa, v katerem je nastala m ne z očmi časa vrednotenja. Od-biraii je treba tehnično dokumentacijo, ki v določenem zgodovinskem obdobju odraža porajanje no^'h znanstvenih n tehničnih idej rešitev, projektov, n.ihov razvoj in uporabo na različnih področjih gospodarskega m družbenega življenj«. Valcizaeija mora temeljiti na filozofski osnovah didaktičnega m zgodovinskega materi -alizma, čimbolj se moia prbližaii znanstveni objektivnosti itd. Pri vsestranski in kompleksr oceni te doku-mentac. c se ugotavljajo logične povezave in odno:. dokumentov do celoine tehnične dokumentacije in ostalega dokumentarnega gradiva ter na dn.gi strani njen pomen za najrazličnejše potrebe znanosti, zgodovine 'n tehnike. Pomeni pa tudi ugotavljanje dupliranja, ponavljanja i posploševanji podatkov n grad'va v procesu znanstvene raziskave, projektiranja,' proizvodnje a" upravnega postopka, ne samo ene organ raci e, ampak tudi med fondi različnih dejavnosti
Na osnovnih načelih temeljno splošni, osnovni in specifični kriteriji valorizaeije. Tuc.. za tehnično dokumentacijo se uporabljajo splošni kriteriji, ki veljajo ¿a vse vrste dokumentarnega gradiva. Mednje štejejo:
j J pomen vsebine gradiva oziroma informacij, ki jih vsebuj:,
2,	pumen organizacije ali fizične osebe, pri kateri jc gradivo nas'alo oziroma j,: n.^gov avtor,
3.	pomen dogodkov, časa in kraja nastanka gradiva,
l. ponavljan": in posploševanje pedatkov,
5.	dupl.ranje grad. 'a v okviru fonda ali med fondi,
6.	stopnja ohranjenosti dokumentov v okviru fonda,
7.	fizična sestava, oblika in vrsta dokumentov ter druge zunanje posebnosti,
8.	paleografske, jezikovne, umetn.ške n druge značilnost gradiva,
9.	pravna vcljavnosl dokumentov,
10.	originalnost dokumentov itd.
Glede dupliranja naj omenimo, da prav doma odb ajo originalno tehnično dokumentacijo v organizacijah, kjer je nastala. Izjema so duplikat al Dpija pomem-
bnejšega gradiva, ki se od vsen podrejenih organizaeij zbirajo pri nadrejenih (npr.: raziskovalne naloge, patentno grad vo, lokalni urbanistični "jlani). Zanimivo je, da gradbene dokumentacije prav:loma ne prevzemajo več od državnih upravnih organov, ki jo potrjujejo al naro-či^jO kot .nvesiilor, temveč prevzem jo orig naino gradivo projektantsl iti organizacij.
Glede na način zapisa tehnične dokumentacije in uoorabe pisnega materiala teoretično ne delajo.razlik pri prevzemanj i', v praksi pa zaradi neobstomosli in posebnih popojtv hranjenja ter uporabe, ne prevzemajo mikrofilmov in magnetnih trakov, če so sestavni del tehnične dokumentacije, kljub temu, da večkrat predstavljajo oi igir.al M profil m tudiT' na pravne veljavnosti.
Naj bol je so obdelan isnovni kriteriji oziroma problemi vrednotenja tehnične dokumentacije, ki se uporabljajo pri drug in tret i faz: odbiranja. Tehnična dokumentacija ima značaj arhivskega gradiva:
1.	če odraža bistveno nove rezultate v razvoju znanosti, tchmke industrije, gradbeništva, prometa itd.;
2.	če znanstveno-lehnične ideje, rešitve in projekti bistveno vpMvHo na raz"o_ vseh dejavnosti oziroma strok znanost', tehnike in proizvodnje;
3.	če bistveno vpliva na spremembe objektov, okolja, idelkov al ehnoloških procesov;
4.	glede na gospodarski, družbeni in nacionalni kulturni pomen opekla, .zdelka, raziskovalne naloge;
5 glede na eKonoms: i učinek n obseg uporabnosti ideje, rešitve, projekta, naloge v gospodarstvu, zlasti v industrij, in gradbeništvu z možnostjo ser-iske proizvod nje ali tipske gradn, ;
6.	glede na realnost projekta in možnost njegove realizad ie ; i s tem v zve; i možnost standardizacije, patentiranja, zaščite avtorskih pravic, prodaje lieene tujim državam;
7.	glede na unikatnost, izvirnost ideje, rešitve v projektu ali raziskavi;
8.	glede na stopnjo popolnosti, ki jo ima gradivo posameznih faz prejekti. anja a. i raz:skavc ter glede na pomen losamcznih sestavnih delov projekta ali naloge;
9.	če vsebuje ume-tniške prvine in folklorne elemente, zlasti na področju arhitekture ah idustn ikega oblikovanja;
10.	če so projcl< , naloge ai' pa realizirani objekti in izdelki prejel, neuradna ai državna odlikovanja, nagrade, diplome, bili razstavljeni na sejmih, razátavah, ali če imr-o zaščitni znak kvalitete;
11.	glede na pomen arhitekta, projektanta, znanstvenika itd.
Našteli osnovni kriteriji odbiranja se na prvi pogled zdijo nesisitmat čni in preveč splošni Vendar svojo pravo vrednost dob o le v povezavi s specialnimi kriteriji, ki se nanašaji na vrednoienie posamezr iii skupin tehnične dokumentacije, njenih vrst, še največkiat pa njene vsebine.
Na koneu nni opozorim le na nekatere praktične reii-tve in probleme odbiranja tehnične dokumentacije. Iz skupine znanstvenoraziskovalne dokumentacije se praviloma odbirajo le končni rezultati raziskovalnega dela oziroma raziskovalnih nalog. Npr.: elaborati, anelize, poročila, disertacije, monografije, članki, razprave, ocene, k titee, povr.ctki s priloženii n načrti, shemami, d a¿rami, folograframi itd. Končni reailtaii raziskav nin ni o predmet viednotenja, ampak se odb:raio avtomatično v celou. sai je dana or-ena raziskovalne vrednosti vedno še z oceno strokovnih organov, recenzentov, javnosti ali pa upravnih organov, podobno kot pri investicijsko-
ARHIVI IX 1986	/3

tctimeniti projektih kapitalne vgradnje ali pn urbanistični dokumentaciji, Neposredno se vrednoti le gradivo, ki nastaja med raziskovalnim procesom, vcnaar se praviloma ne prevzema. Izjema ic gradivo, ki bistveno do-polrjiijc končne rezultate raziskav, npr.: etapna poro :i-la, ocene, zapisniki strokovnih organov in podobno.
Piojcktno dokumentacijo za giaditcv objektov, vkliučno z urbar, .stično ookumcntaetjo, prevzemajo v zadnjem času od projektantskih organizacij in ne več od upravnih organov ali cjIo upo'abnikov objektov. Na ta način se poskušajo izogniti vsakodr.cvni uporabi za praktične operativne pomene. Poleg tega je pri projek tant.ii mogoče odbrali tud' nereabzirane projekte in izvedbene projekte, ki jih giadbena podjetja ob večjih spremembah praviloma .ročajo tudi projektantom.
Pomembno je namreč, da projekt odraža dcjpnsko ¿grajeni obj:kt. N'kicr ni zasled i težnje, da bi državn. arhiv prevzemal gradbeno dokumentacijo za praktične poirebe upoiabnikov ali investitorjev objektov. Ti so jo doižni hrai ;i, dokler objekt stoj;. ali služi projektirani namembnosti. Gradivo posameznih projektov v držav-nit- arhivih je v skladu z ic omenjenimi eilji odbrano oziroma selekcionirano, tako da uporabniku objekta ne omogoča vpogt da v eclotno dokumentacijo. Gradbena dokumentacija naj bi služila predv-cm koi.vir za zgodo-v'0 arhitekture, gradbene tehnike in gospodarsko zgodovino. Zato je potrebno ohraniti le tiste projekte ali njihove dele, k odražajo nove arhuektume in tehnične rešitve ter dosežke v gradbeništvu.
V sezname projektov, kijih prevzemajo državni arhivi j vračajo vse urbanist ene končne projekte ter le originalne projekte tipskih objektov z vseh področij gradenj (npr.1, stanovanjskih blokov, Šol, vrtcev, energetskih, in-dus*ri skih. kmetrskih n prometnih objektov). Unikatne ali individualne projekte selekcionirajo po knterijih. S takšnim pristopom zmanjšujejo obseg gradbene dokumentacije na razumno mero. S tem je rešen tudi problem dupliranja tipskih projektov v fondih nosamezne-ga arhiva ali v več arhivih. Postopek odbiranja olajšuje centraliziran sistem projektantskih organizacij po posameznih panogah, plansko gospodarstvo in prevladujoča "pska gradnja objektov. Unikatni projekti se odbirajo le, če vscbujc;o obsežnejše nove ahiitektume ali konstruk-torske rešitve.
Na obseg gradiva vp'i ,ra tut I i faza nepos rednega vrednotenja gradiva porameznih projektov, bodisi da gic za vrednoten^: po posameznih fazah projekt.ranj: dejr. projekt, projektna naloga, tchnicni projekt, izvedbeni proickt...) ali po sestavnih delih projekta. Odbirajo ic tisti de projekta, ki pomcniio novo tehnično ali i<rM-tekturno rešitev, izpuščajo tipske ali splosno znane dc-tailc, standardi rane dele, predračune itd. Iz posameznega projekta zgrajenega stanovanjskega objekta se na pri ner po najnovejšem navodilu odbirajo sledeči dcii:
-	situacijski načrt,
■- n^čr temehev, kleti, posamezna .ictips ti etaž, ostrešja in krii.ne,
-	načrti fasade ali fragmentov fasade,
-	osnovni statični in konstrukcijski načrti,
-	načrti notranje opreme in njene razporeditve,
-	osnovne sheme vodovodnih, električnih, kanalizacij: .kih, plinskih, telefonskih in drugih inštalacij,
-	opisni deli k odbranim načrtom, m shema tri,
-	gradivo o organizaciji in izvedbi gradnje,
-	fotog.ufije m risbe,
-	seznam vseh sestavnih delov projekta.
Iz projekta ne zgrajenega stanovanjskega objekta pa se odberejo le:
-	načrti ali fragmenti fasade,
-	naCrt • posamezn h net ipskih etaž ter
-	spisi ali opisni del k odbianim načrtom.
Enako velja za projekte strojev, opreme in izdelkov ter tehnološko dokumentacijo. S področja težke indu. strijc se na pnmcr odbirajo projekti vsak:ga novega izdelka s selekcijo ponavljajočih konstrukc;jsk i al; tehnoloških delov projekta, ki so standardizirani, patentirani. ali pa jin vsebujejo pr< ekti drugih al predhodnega izdelka. Kriterij odbiranja tehnične novosti b.dclka, nove konstrukcijske posebnosti, novost v tehnološkem proecsu al. načinu proizvodnje uporaba novih materialov, vpliv na vccjo produktivnost, stopnja avtomatizacije, itd- Pristop do navedenih skupin tehnične dokumentacije je v obeh fazah vrednoten'a zelo selekt en, ob dejstvu, da v celoti centralno hranijo gradivo standardizacije, patentno in licenčno dokumentacijo, gradivo o iznajdbah, izumih in racionalizacijah. To pa ;c pra^-za-prav bistveni del tehnološke in projektne dokumentacije. ki ima znanstveno- zgodovinski pomen.
Iz posameznih, vnaprej ovrednotenih projektov industrijskih izdelkov odbirajo npr, naslednje vrste gradiva:
-	splošne načrte izdelka,
-	načrte montaže,
-	sheme dclka, .
-	splošne električne sheme,
-	opise tehničnih podatkov,
-	navodila ?a uporabo
-	poročila o državni kontroii izdelka (atest),
-	fotografi " i filme o proizvodr n kontrol zdcl-ka,
-	obračune ekonomske clektivnosti ter
-	prospekte in drugo ckonmsko propagandno gradivo.
OPOMBE
-	NauLno-tchničeskie arhivv, Uiebroe pofobie, Moskva 1975
-	Osriovy otbora za gc..udjrst\cnnoc hrai.enie naučno-tehriičeskOj dnkumcnlacii, Mctodičcskic rckomcndacii, Moskvi 19 76
-	Pereeeri naucno-tehniieskoj dokumcntaeii, podležaščej pnemu vgosudarstve iye arhivy SSSR, Moskva 1972
-	Teorija i prrktika ekšnertizy cennosti dokumentov i kom-plektovanija gosudarstvennvh arhivov SSSR, Tiudj VNII-DAD, Mo 7 1974, t. IV. i 2, st. 336-362
-	Mctodičeskie ukazanija po ekspertize naučnoj i praktiče-skoj cennosti tehničeskih dokumentalnyh materialov. Primer-nij nerečen tchniceskih dok'imentalnyh materialov s uk?zanič ni srokov i mest ih hranenija. Moskva 1956
-	Perjčen dokumentov, obrazujušeihsia v dejatelnosti naufi-n o-iss led ovale ls kih i proektnih or^anizaei), Moskva 1978
-	Pcrcccn naučno-tchnieeskoj dokumcntaeii po stroitelstvu, podležaščej priemu v -josuoarstvcnnj-c arhivy SSSR, Moskva 1984,
18
ARHIVI IX 1986
Problem poj isovanja in udelave .lformacijskih pripomc :kov ¿a uporabo tehnične dokumentacije v sovjetskih državnih arhivih
Vladimir Kolosa
Do leta 1964 so vso tehr. ;no dokumenta* o v Sovjet-sl zve; i prevzemali splošni držav ii arhivi v okviru fondov ustvarjalcev te^a gradiva. Splošna ugotovitev jc, da se tehnična dokumentacija v teh arhivih premalo uporablja, ker ni izdelanih dovolj specialnih informacijskih pripomočkov, sploSni arhivski pripomočki, kot so popisi fondov, vodni i po fondih, tematski pregledi pa dajejo o gradivu tehnične dokumentacije potencialnim uporabniKom veliko premalo podatkov.
V Sovjetski zvezi smatrajo, daje osnovni problem pri strokovni obdelavi tehnične dokumentacije v splošnih držrvnih arhivih v tem, da se hrani skupaj s spicovr,.n gradivom, ki ima povsem drugačne lastnosti. TVžavc se začno že pri popisovanju ar vSK.h enot tehmene dokumentacije, ker ta ni sistem i z; rana, ampak sc v večini fondov hran. n popiiujr kot sc ja načrtov, zbirka grafik, zbirka risb in podobno. V takin primerih ne priporočajo preoblikovanja fondov ali sistcmizacijc tehnične dokumentacije po projektih, ker b ;o korenito po: ;eglo v strukture mnogih fondov. Da pa bi tehnično dokumentacijo kljub '.emu lahko natančn-ie pppisali* predlagajo, naj vsak splošni državni arhiv izdela cvidenco vseh projektov in drujih kompleksov tehnične dokumentacije, 1 h hrani. Tako naj bi imeli poleg pop 'a fondov (vodnika po fondih) še popis nrojekto" oziroma knjigo registracije projektov. V naslednji .az. pa naj t i dela informacijski pripomoček Tehnična dokumentacija v splošnih državnih arhivih Sovjetske zveze.
Pn strokovn obdelavi fondov, ki vsebujejo tehi :no dokumentacijo cclotnih projektov, priporočajo njeno si-stemiziranje po delih fazah gradbenih pro ktov oziroma po montažnih enotah predmetov industrijske pro-izvodnj „ ki naj bi pi popisovanju predstavljali osnovne arhivske enote. V sestavu popisa fonda naj bi bili pro-:kti popiuini ločeno od ostalega gradiva. Če so deli istega projekta v različni . fondih, jc potrebno v popisu vsakega dela projekta v določenem fondu navesti, v katerih fondih sc nahajajo drugi deli projekta.
Popisovanje starejše tehnične dokumentacije (kart, načrtov, grafik .. do konca 19. stoletju je še posebno težavno, ker navadno nima polnih naslovov ali pa jc sploh brez njih. Pri »pisovanju takih dokumentov sc ne dovoljuje le prepisovanje starih naslovov. Novi naslovi mora_ i natančneje razločiti vse :no dokumenta pa tudi tehnične podatke in namen izdelave dokumenta. Velikokrat starejših tehničnih dokumentov ni mogoče pravilno razumeti brez poznavanja pripadajočega spisovne-ga gradiva, zato jc potrebno ohraniti povezavo z njim. Ne dopušča se (se pa še danes doga' J prevzemanje tehnične dokumcntac : brez pripadajočega spisovticga gradiva. Pri popisovanju starega kartosrafskega gradivi zelo koristno navesti podatke o vsebini karte (čc niso zaobseženi že v naslovu), tehniki izdelave, jeziku, velikosti karte, projekciji, merilu, avtorju in drugih osebnih imenih, navedenih na kart -izne opombe, uradne zaznamke in druge posebnosti. Če so karte vezane v knjigo, je potrebno dodati podatke o vezavi. Pri popisovar u tehnične dokumentacije, nastale do konca 19. stoletja, je popisana enota vsak posamezen načrt, karta in podobno.
Pri popisovanju novejše tehn.čne dokumcnac.ic gradben o-projektnega tipa, kjer popisna enota ni posamezen načrt, ampak del proiekta, naj b x> s vseboval sledeče podatke: ime ti naslov projek -anega objekta, ic projekta in dela projekta (osnovna enota popi ¡a), faza projektiranja, seznam enot dela projekta z oznako vsebine in tehničnimi podatki ter ime projektanta in investitorja o? roma naroč. ka projekta. Pop. i konstruktorske tehnične dokumentacije naj bi vsebovali ime konstruktorske organi za.. c in nadrejenega organa, i ic 1 ^delka, fazo proiekta, ime montažnega sklopa (ki jc osnovna enota popi;,), datum ,-dajc proiekta in standard. Povsod pr le v popis še iskalna skupina podati ov - dclovodmške šte-v.kc,ši^e 11 arh ske številke.
Iz primerov je razvidno, da sovjetski arhivist: ne težijo za kakšnim univerzalnim obrazccm popisovanja tehnične dokumentacije, ampak izhajajo iz posebnosti njenih različnih skupin.
Na podlagi svojih izkušenj, pa tudi izkušenj tehničnih arhivov ustvanalcev tehmene dokumcntac so v državnih arhivih ugotovili, daje najprmerne,; iforma-cijski pripomoček za uporabnike podatkov iz tel.nične dokumentacije predmetno-tematski katalog. Posebno primeren jc za raziskovalce tehnične dokumentacije gradbenega tipa, manj za raziskovalce konstruktorske tehnične dokumentacije, kjer pa jih v veliki meri uspešno nadomeščajo i-dustrijrki standardi. Osnova pred-metno-tematskega kataloga za projektno dokumentat o gradbenega t m je kartotečni po| 3 tega gradiva, ki ga prav zato priporočajo kot mjprimerne Sega. Katalog sestavijo tako, da razvrstijo kartice, na katerih so popisani deli projektov, v projekte (oo posameznih fazah projektiranja), projekte pa razvrstijo po nazivih objektov. Zato sc za ta katalog uporabna iildi naziv objektni katalog. K njemu jc priporočljivo izdelati raz'čna kazalu: po vrstah dejavnosti, po projektantih, investitorjih, krajevna, kronološka in druga
Za splošno informiranje uporabnikov tehnične doku-mentatue o obstoju dokumentov za določena podrovja znanosti in tehnike naj bi sovjetski arhivisti izdelovali tematske preglede o? 'oma tematske vodi ke po gradivu tehnične dokumentacije. Pri tem naj bi tak pregled za določeno vejo znanosti ali tehnike obsegal gradivo vseh ali vsaj najpomembnejših državnih arh rov. Osnovni podatki o vsebini naj bi sc podajali v naslovih posameznih por snih enot (skupine dokumentov ali posameznih dokumentov)'. Pri tem nI dovoljeno spreminjati nazivov podjetij, imen, tehničnih terminov in specialnih pojmov, navede h v dokumentih. Čc obseg pregleda ne do-volju, naštevanj,: vseh arhivslih enot telim ne dokumentacije za določeno temo, se priporoča navesti osnovne karakteristike tehnfei h dokumentov sumerno za vse dokumente na določeno temo, temu pa naj sledi seznam naslovov najpomembnejših arhivskih enot. Za naslovi oziroma splošnimi karaktkeristikami vsebine je potrebno podati mejne letniec gradiva in iskalne podatke (štev ke fonda, popica in arlr ske enote). Vsak pregled naj bi vseboval tudi seznam fondov, ki v pregledu niso upoštevani, čeprav tudi vsebujejo tehnično dokumenta' > na temo pregleda. Ker v posamezne tematske preglede
ARHIVI IX 1985
77
zc ¿aracii nj novega omejenega oDs^ga ne morejo biti sključeni vsi dokumenti, jc potrehno v uvodu razložiti metodologij fontološkega pristopa k izboru dokumentov pri pripravi pregleda. Pravilna metodologija izbora dokumentov n ,bolj vpli a na kvaliteto izdelanega pregleda. Dobre sestavljen pregled mora pr kazati znanstveno utemeljen izbor pomembnejših virov za obravnavano temo.
Priporočila in navodila sovjetskih arhivskih teoretikov z izdeiavo tcma'skih pregledov gradiva za posamezne veje znanosti in tehnike so doslej obrodila le malo zrelih sadov. Veuna dosle izdelanih tematskih pregledov zjjcma le grao o enega fonda ali pa -e eelo tchn.čna dokumentaeija v njih le mimogrede omenjena, čeprav bi morali podatki d njej predstavljati njihev osnovni del. Glavni razlog za tako stanje je, da vse do najnovejšega easa niso bila upoštevana priporočila, nai u pr. Dopisovanju fondov izdelovali posebne popise projektov in drugih kompleksov tehnične dokumentacije, ker meto-doloi! a popisovanja spisovnega gradiva za pot isovanjc tehnične dokumentacije ni primerna. Zato se ta v splošnih državnih arhivih izgublja v morju spisovnega gradiva.
Z. namenom, nai bi tehnična dokumentacija dobila v odnosu do spisovnega gradiva pomembne.'¡¡t mesto n vlogo, so pričeli v Sovjetski zvezi leta 1964 razvijati, poleg že obstoječe mreže sploŠi i državnih ari tov, mrežo speriali h državnih arhivov oriroma arh: ov znanstve-10-tehnične dokumcntacijc. Njihova ustanovitev pa je sprožila nov problem, problem pristojnosti stare in nove arhivske mreže ter s tem povezan problem nedeljivosti fonda. Rešen jc bil ielc po /ečletni strokovni polemiki s potrditvijo načela nedeljivosti fonda, tako da so prešli vsi o-gani . organizacije, ki pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti uslvaijajo predvsem tehnično doku-mentac o, v pristomost mreže znanstveno-tehnienih ar-h .ov.
Kljub tem začetnim težavam jc b c ustanovitve speeiali h ar nvov v veliki meri dosežen. Ker nfso obremenjeni z gorami spisovnega gradiva (njegov obseg jc v teharh , n limalen), so se veljko lažje posvetili specialnim problemom tehnične dokumentacije. Predvsem so z velikim trudom dosegli, da prihaja k njim urejena, va-lori rana 1 dovolj podrobne popisana, s < ner so ustvarili osnovne pogoje za izdelavo dobrih znanstveno-informac »ki h po m očkov za prevzeto gridivo. Celoten potek del za dosego tega cilja jo deli na pa etap,
1.	razpošiljanje anketno-prijivnega lista vsem organom in organizac am v svoji pristojnosti (ta vsebuje osnovne poaatke o ustvarjalcu, njegovi osnovni dejavnosti ter o količini, starosti in stopnji ohranjenosti dokumentarnega gradiva po naslednjih skupinah; znanstvenoraziskovalno, projektno, konstruktorsko in tehnološko gradivo lastne proizvodnje, gradivo tehnične dokumen-taci , k jc dospelo z drugih organizac:' in splošno spisov no gradivo);
2.	sestava seznama vseh projektov in drugih skupin tehnične dokumcntacijc (npr. poročila o znanstvenih ra-
ziskavah) pri aoiocenem ustvarjaieu, ki mora vsebovati sledeče nodatke: številko in naslov projekta, faze projektiranja, ime avtorja in leto nastanka projekta (v tej fazi jodelujejo strokovnjaki iz vrst ustvarjalca in državnega arhiva);
3.	združevanje projektov po ob ;kt 1 ter notranje si-stcmiziranje dokumentov v projektih po delih proicktov in fazah projektiranja, pri čemer sc upoštva tudi dokumentarno grad o splošnega značaja (to in vse nadaljnje etape opravijo samo strokovnjak državnih arhivov po posebn 1 oogodbah z ustvarjalci gradiva);
4.	valorizacija posameznih delov projekta, ki imajo pomen za raziskovanje 'godovinc znanosti in tehnike;
5.	tehnično oblikovanje arhivskih enot odbranih za hranjenja v državmn arb vi h, sestavljanje notranjih in predajnih popisov ter seznama odbranega gradiva.
Glede na osnovne klasifikacijske skupine znanitveno-tenmčn' 1 drlavn 1 arhi"ov so generalni objektni katalogi izdelani na podlagi posebnega klasifikatorja znan-stveno-tehmčne dokumcntacijc v državnih arhivih. Ta jo najprej razdeli v zc navedene štiri osnovne skupine. Vsaka od teh skupin se deli na panoge, podpanoge skupine, podskupine n tako naprej po osnovnih pop. nih enotah. Poleg teh katalogov sestavljajo tudi kataloge k posameznim vrstam znanstveno-tehnične dokumentacije kot so npr. standardi, izumi oziroma patenti in podobno.
Kljub velikemu napredku pri zdelova :u popisov n katalogov za znanstveno-tehnično dokumentacijo v zadnjih dvajsetih letih, sovjetski arhivski teoretiki še zdaleč niso zadovoljni z množičnostjo in eilj' njene uporabe. Pokazalo se je,da v arhivu ni dovolj imeti dobrih popisov in katalogov, Vanje zahajajo predvsem uporabnik ■' h zamma le dokumentacija o določenem objektu, zelo redko pa raziskovalci, ki bi proučevali tehnično do-kumetnaeno tematsko, z v. "ka raziskave zgodov e določene tehnične dejavnosti ali znanstvene veje (npr. zgodovina kemične industrije, zgodovina kemije kot znanc-st , T' se pri svoji h raziskavah še v;dno raje naslan ajo ha podatke iz spisovnega gradiva. Zato v zadnjih letih znanstveno-*chnieni arhivi usmerjajo veliko fvojih sil v objavljanje temats-ih znanstvcno-informacijskih pt.po-moekov. Kakšnih vidnejših rezultatov nove usmeritve še ni, ker so šele nedavno rešili teoicf na n metodološka vprašanja tega dela. Teoretično naj ovir ne bi bilo več. Praksa pa bo pokazala, čc jc res tako.
OPOMBE
A. A. Kuzin, P S. Preobraženskaja, N. G. Filippov, A. S. Pro-kopenko: Naueno-tchničtskic arhiv;, Mcskva 1975. Teorija in praktika arhivnoga dela v S?SR. R^dakterja F. I. Dolgih in K. 1. Rudeljsou, Moskva 1980
Osnov nye pravila raboty gosudarstvennyn arhivov SSSR, Moskva 1934
Probbmy naučne-lehničeskih aokumcnf.ov i arhivov. Redaktor A. A. Kuzin, Moskva 1984
18
ARHIVI IX 1986
-iinii la dokumentacija kot sestavr del enotnega arhivskega fonda v fSR
Ljudmila Bezlaj- K reve!
Do srede Jcta 1984 je imel naS arhiv uvedeno zamenjavo za glasilo slovenskih arhivov Arhivi med dru^mi ludi z nekaterimi Češkimi arhivi. Ker narr o? red nje glasilo čeških arhivov, Archivni easopis, Žc vsa leta ljubezniv^ posoja Arhiv Slovcniic, iino bili s češkimi arhivi dogovorjeni /.a zamenjavo različnih priročnikov in tiskanih napotkov reševanje posameznih -jroblcrriov v stroki.
Vsi napol ki, kijih )c o ravnanju s tehnično dukumentacijo izdala aihivska up.ava pri notranjem ministrstvu CSR, so nude-jeni v dve skupini. Piva je namenjena delovnim organizacijam, ki pri njih nastaja ali pa pri svojem poslovanju prihajajo v slik s lehnieno dokumentacijo, druga pa arhivom, ki pc prenehanju njene piakiične v red nosu in po opravljenem izločitvenem po-siopku sprejmejo tovrstno dokumentacijo v hrarbo in s tem postane sejtavni del Enotnega arhivskega fonda v CSR v smislu arhivskega zakona iz leta 1974. Tako prvi kot drugi napotki so zelo okvirni in dopuščajo možnost psdrobnejše ravpeljave in konkretizacije glede na značaj usi varj.ilca in pomen dokumentacije. skladno z internimi predpisi uclovnih organizacij i njim nadrej :nih ccntralnih organov.
Ker sem dobila dovoljenje, da fji pravim prispevek o reševanju vprašanj v zvezi s tehnično d o um en tac ijo v ČSR zr posvetovanje Arhivscga društva Slovenije o tehnični doumcmaciji, le kol »ljubitelj« in izven redn ;ga gc lov nega časa v arnivu, sem lahko pripravila pregled slanja navedene dokumentaeije v ČSR le na podlagi priročnikov, ki so bili izdani do leta 1984 in z oporozilom na problematiko, kije v zvezi s lerni vprašanji izšla v zadnjih pelih leinikin Archivnegfi časopisa.
Vsa navodila za izločanje ichrnen: dokumeniaeije dele slednjo na glede na gradbeno {gradnja ubjcktuv) i i tehnološko (izdelovanje proizvodov), glede na potek nastajanja tovistne do kumcntacijc pa jc tr< ba ločiti etapt. raziskava - razvoj - izdelovanje.
Gradbena dokumentacija
Ta obsega'
-	invcsneijski program in drup,o pripravljalno dokumentacijo vseh realiziranih n nerealni rarih grad en
-	projektno dokumentacijo vseh realriran h in nc-Tealizirar.ih gradenj,
-	izvajalsko dokumentacijo vštevši reali ac ;ko dokumentacijo,
-	računsko in kalkulaeijsko dokumentacijo kol se-stavn del prvih treh,
-	dokumcntaeijo poskusnega obratovanja ..t končno tehničnega prevzema objekta,
-	različno drugo dokumentac jo, ki sc nanaša na projektirano gradnjo in je nastala oh dejavnosti investitoria, projektantskih organizacij, izvajalskih organizacij, stavbnih uradov pri narodnih odborih, oblastnih organov itd.,
-	montažno dokumentacijo,
-	dokumentac j sprememb m sanacij na objektu in končno dokumentacijo o rušenju obiekta,
-	razvujno, luži skoval no, vzorčno, tipsko in normativno dokumenta, .jo.
Za svoje poslovne potrebe evidentirajo i i hrai o gradbeno dokumentacijo: investitor oz. uporabnik objekta, projektantske organizacije, gradbeni utadi pri narodnih odborih kot tu" razne druge zainteresirane organizacijo in odbori. Imetnik hrar io gradbeno doku-mentaeiio na podlagi svojih internih predrisov in sklad
no s predpisi njim nadrejenih centralnih organov, praviloma loecnc od druge dokumentae-j
Arhi/i sptejemajo giadbcno dokumentacijo le od investitorja oz. upotabnika objekta, projektantskih organ.-zacij in izvajalskih organizacij.
Investitor, ki je obenem uporabnik objekta, hrani dokumcntaeijo ves čas upoiabe objekta m jo dopolnjuje z vsemi sprememoami, izvedenimi na objektu v času njegove uporabe. Ce investitor ni uživale? objekta jo ob zaključku del praviloma preaa uporabniku objekta. V primeru zamenjave uporabnika sc celotna dokumcntaeita preda novemu uporabniku. Po oastraiiitv - rušenju objekta preda investitor oz uporabnik ohjekta od eclot-ne gradbene dokumentacije arhivu:
-	vso dokumentacijo . idelano in nastalo pred letom 1900,
-	celotno dokumentacijo ob' ktov, k; imajo spomeniško varstveno vrednost,
-	dokumentacijo (vključno s prvotnimi evidenčnimi pomagali), ki s pom :mbna glede na razvoj uporabnika ob.ekta rt njeeove dejavnost tehničnega napredka pro izvodnje, zlasti dokumentacijo pomembnih javnih zgradb, proizvodnih in ku¡turnih ustanov, važnih specialnih i eksperimentalnih gradenj všte^ši geološko, zemljemersko, kartografsko in drugo dokumcntaeijo s tega vidika presoja dokumentac . investitorska organizacija skupaj s pristojnim arhivom),
-	dokumentacijo aplikacijskih umetniških de! ni liKovnih rešitev na objektu,
-	gradbeno fotodokumeniacijo,
-	dokumentae" ), k ic investitor označi za dokumen tatijo trajne vrednosti.
Projektantske in izvujalske organizacije hranijo gradbeno dokumentacijo za potrebe lastnega poslovanja in_,o po izročitvi ponolne projektne dokumentacije objekta ali i dokumentacije dejansko izpeljanih gradenj, investi-toiju, p-edajo pristojnemu arhivu, Arhivi prevzamejo od projektantskih oz, izvmalsk. organizacij1
-	vso dokumentacijo nastalo pred letom ¡900,
-	dokumentacijo (vključno z cvidencami^, k' je pomembna z v'dika razvoja n dejavnosti projektanta ali izvaja ¡ca, napredka v razvoju projektnih del, gradbene tehnike m tehnologije al splošnega tehničnega nap red ki: proizvodnje kot tudi dokumentacijo, ki prinaša tehtne rešitve projektne in gradhenc problematike (s tega zornega koia ocenjujejo dokumcntaeijo projektantske oz. izvajalske organizacije označijo kot dokumentacijo trajne vrednosti.
Vsa ostala gradbena dokumentacija pa se po pre'cku roka hran eni a, 1 ga predpisuj :jo interni pravilniki delovnih organizaeli ali njim nadreienih organov, lahko uniči po podpisanem postopku.
Tehnološka dokumentacija
Tehnološka dokumentacija obsega; dokumentacijo konstrukcijske priprave prohvoda, dokumentacij tehnološke p. i prave proizvoda in dokumentacijo proizvodnega procesa n njegovih sprememb. Pri slikovni doku-mentae.ji se hrar. Ic or.ginaic (risbe, sheme ipd.), vse
ARHIVI IX 1985
79
kor e st takoj uničijo, č'm niso več potrebne. V delovnih organizacijah hranijo tennološko dokumentacijo pra loma ločeno od druge dokumentacije. Dokler traja njena poslovna vrednost, urejajo način uieditvc evidentiran c, hrambo . roke hrambe nteni predpisi delovnih organi ;aeij oziroma : ji i nadrejenih organov.
A.hi vi prevzemajo načelno vso tehnološko dokumentacijo, nastalo pred letom 1900, vse zt. kc ri b, tehniine pot e in izdane normative proizvodnih organizacij. V primerih, ko gre za dokumentacijo proizvodnje strojev, ki jo konstruki sko pomembni in pomenijo doprinos v razve j tehnološke dejavnosti organraci e, prevzame arhiv kompletno tehnološko dokumentacijo tega izdelka z vsem oripadajoeimi evidencami in propagandno gradijo. Od organ tacij, ki so pri proizvodnji veiane na obvezne tehnološke osnove (plavžarstvo, kemična industrija in razne konsumne dejavnosti) prevzame arhiv tudi pomembne tehnološke in proizvodne predpise, navodila in predpise postookov, proizvodne knjige in recepture kot tudi Jokumentaeijo pomembnejših sprememb v tehnoloških in proizvodnih proccsih. Delovna organizacija lahko preda arhivu še gradivo, ki ;ajc sama označila kot dokumentacijo trajne vrednosti.
Vso ostalu dokumentacijo pa je mogoče uničiti po predpisanem postopku.
Dokumentacija, nastala z uporabo računalniške tehnike
Tovrstna dokumentacija, ki sem zanjo v arhivski literaturi zasledi'a tudi i; raz znanstveno-tehnična doku-mcntaeija, obsega vse računalniške grafične (pisane in risane) in s strojem čitljive dokumente brez ozira na vi sto n ob iko materiala, na katerem so izraženi. Izločanje dokumentov, nastalih s pomočjo računalniške tehnike, Jc urejeno z arhivskim zakonom iz leta 1974 in z odlokom notranjega ministrstva CSR iz istega leta, kjer so navede ii kritei i ja določar j : dokumentarnega gradiva, k ima lastnost arhivskega gradiva. Konkretna navodila o i očanju dokumentov trajne vrednosti, nastalih z uporabo računalr ške tehnike, 1 jih je leta '980 izdala arh' ska uprava pi i notranjem ministrstvu ČSR, pa glede na nagel razvoj in var abi aost računalniške teh ke, programske in tenniene opreme, prakse in dejavnosti računalniških eentrov, razdeljujejo dokumentacijo v nekaj osnovni1 skupin n podskupin, k nastajajo v tem času pri delu računalniških centrov, Skupine so zasnovane tako, da bc dokumentni io, t bo po predvidevanjih v bodočnosti še nastajala pri tovrstnih ustvarjalcih, mogoče uvrstiti med analogno in stvarno najbližie skupine v navodilih navedenih dokumentov.
Arh'vi prevzemajo dokumenta.ijo samo od avtoijev (izdelovalcev informac je), vse ostale delovne organiza-ci ; pa lahko po prenehanju poslovne vrednosti te doku-mentac : po preteku predp sanega roka hrambe, to dokumentacijo uničijo.
Nc g,ede na obliko se vsa z računalnikom nastala dokumentacija vrednoti le po pomembnosti svoje vsebine.
Delovne organizacije predajo arhivu:
1. od dokumentacije igmdbc avtomatiziranega sistema
- vso proj ktno dokumentacijo (investicijski program, investicijse študije, tehnoioško-ekonomske študije, poročila o raz jkavi in analiri „.stemov, projektno nalogo, predlog tcnnične opreme, opreme sistema, ostala poro la in predloga, tehnični projekt si ;tema in pod-
sistemov, izvršilni projekt podsistemov in odobrilvene protokole),
-	del sistemske dokumentaeijc (razvojni diagrami sistemov, protoko o poskusnem obratovanju, protokoii o predaji sistema v c porabo, zaključno ooročilo in protokol o proučitfunkcioniran j),
-	del investicijske dokumentaeijc računalniškega centra (plan gradr.je, dokumentacijo računaIniško-tchnične opreme, dokumentacijo računalnika, zak^učno poroČ, lo),
-	od planske dokumenta' le letni plan računalniškega centra z vsemi prilogami,
-	del operacijske dokumentac i (organizae. ski red računalniškega središča, delovne predpLe, varnostne predpise, predpise uporabnia, vzorce, vsebinske sezname dokumentacije - evidence po dokumente. ik,n sku-oinah);
2 od programske dokumentaciji' (ne glede na druge nosilce informaeij) prevzemajo arhivi le1, spceifikaeije sestava programov, programske pr rocr nce - vzorce, predpise za manipulacijo s programi - vzorei, operaei ske sisteme (imster, control) programov, slovar n ■>-gramskega jezika in analizo programskih vrst;
3.	od ihkutnentcije prometa pride v arhiv:
-	manioulac ,ska dokumentacija (pregled sestava z znaki za odložitev, predpisi za manipulaeijo, predpisi za delovno manipulacijo s trakovi in magnetnimi diski, predpisi za manipulacijo z izsledki obdelav, predpisi o vodenju evidenc, dispc.ieiisl i izkaz)
-	delovna dokumentaeija (tezaurus, številčniki, prevozniki. Kade, ključi, šifre);
4.	od statistične dokumentacije prevzame arhiv le letne izkaze, analit čne p rep lede o dejavnost1 ačunalni ;ke-ga centra ter splošne izkaze o statistični in analitični dejavnosti;
18
ARHIVI IX 1986
5 oa vse ostale uoKumeniacije, ki e označena koi po /ttoina, pt-dc v arhiv le pregled - bilanca prihodkov in izdatkov.
Strokovna obdelava tehnične dokumentacije v arhivih
S prevzemom odbranega dela tehnične dokumentacije v arh.ve postane le-ta sestavn lel Enotnega arhivskega fonda ČSR. Arhivi hranijo tehnično dokumentacijo v enem primerku, kt je pri tehnološki dokumentaciji praviloma original; pri gradbeni pa kopija, ker je izdelana v kontrastnih barvah in zagotavlja moinosi nadaljnjega kopiranja ,n dolgoletne hrambe, čemur originali nc za-doste.
Razvrščanje
Gradbena dokumentaena j" lahko sestavr del pristojnega arhivskega fonda bodisi kot priloga spi lom ali kot samosti i i pododdelek tega fonda (podfond). Tehnološka dokumentacija pa se lahko razvrsti kot sestavni del pri sto1 nega arhivskega fonda ali kot samosto n fond v pimeru, da se navezuje na dva ali vee fondov.
Urejanje
Vsa tehnična dokumentacija, kije priloga spisom, se pravi'oma u^ja skupaj n in 0
Pr. predhodnem urejanju še nezaključenih fondov (akcesijski fondi) se posamezne komplete (to je projekte, zbirke dokumentov o enem objektu, proizvodu, akeiji) uredi kronološko, da bi bilo mogoče vloži v fond še kasnejše pritoke gradiva.
Gradbena dokumentacija, ki ni priloga spisom in predstavlja samost jen oddelek nekega fonda, se ureja po sistemu prvotne urec itve. V kolikor je neznan, ne-ugotovljiv ali neustrezen, je mogoče dokumentacijo urc-
Te h nična dokumentacija1 siroj vobačni ¡ovartu, 1354
d bod si kronološko al po vsebini. Kronološka ureditev pride v poštev pri majhnem številu dokumentov. Uredit ;v po vsebini - stvarna ureditev pa je mogoča:
-	po ohjektih (administrativna stavba, proizvodna hala. skladišče) m v okviru er.ega objekta kronološko,
-	po vrstah gradnje (novogradnja, adaptneija, prizid-k t v okviru cnc vrste po objek h in naprej kronološko,
-	po vrstah projeku -anih o ijektov (stanovanjske gradnje, kulturni objekti, ceste, komunikacije) in " okviru ene vrste objektov kronološko,
-	po vrstah projektne dokumentacije (idejni osnutki, uvodne štud.,uvodr projekt in znotraj vsake vrste po posameznih objek i h i dalj: kronološko,
-	po značaju projektov (razvojni projekt- "zorčni projekt »ipski projekt ra; skovalni projek, n znotra: teh skupin kronološkn,
-	krajevno (po krajih, mestnih četrtih, u :ah, popisnih številkah).
Tudi tehnološka dokumentacija se prav oma ureja po načelu prvotne uxditve. V koliHor je treba odstopiti od tega načela, je mogoče dokumentacijo ure liti:
-	kronološko (če gre za istorodne dokumente),
-	po posameznih izdelkih in naprej kronološko.
-	po skupinah zdel kov, v okv ru sku n po posameznih tip; izdelkov in dalje kronološko.
Invemarizacijo:
Tehnična dokumentacija, ki je priložena spisom, je sestavni del inventarne enote, ki :i spis pripada in je zajeta v njegovem inventarnem zaznamku. V kolikor oa ni pr loga spisom c možnosti za določitev inventarne enote več. Je pa v vsakem bnrneru vezana na en objekt ali en prr..zvnd, Nc glede na obseg sp ovnih arhivsk . enot mora in v en tarn i zaznamek p'" tehnieni dokumentaciji vsebovati naslednje podatke, ki jih je mogoee še dopol-njeva1. inventurna številka, prvotna S: natura (označba), naziv E vsebina, avtor: i avtorska organize t a, seznam dokumentov, tehnični podatki (o izvedbi, materialu, barv'lu, merah), eas nastanka oz. časovni razpon, število evidenčnih enot (rol, map, kartonov, plošč, predalov).
V	obsežnejših skupinah doKumcntacije je neobhodno potrebno -nventar opremiti z registrom, 1 olajša orientacijo po gradivu glede na -'setino, kraje in avtorje. V posebno pomembnih delih tehnične dokumentacije se po končani invcntarizaciji izdela še katalogizacija. V večini primerov (načrti rudnikov, železniških prog ipd.) je pn tem mo^no uporabiti načela, ki so se uveljavila pri katalogizaciji zemljevidov in načrtov.
V	primeru, da je tehnološka dokumentacija razvrščena kot samot t< en fond, je treba zanjo izdelati lastni arhivski inventar z vsemi elementi arhivskega inventarja (uvod s histo latom ustvarjalca in gradiva, ustrezen seznam gradiva, pripadajoča kazala itd.)
Odločite'v in hrawba tehnične dokumentacije
Ob odložitvi gradiva na stalno mesto v skladišču mora biti evidenčna enota urejene dokumentacije označena z nazivom arhi skega fonda, moreb'tno oznako kategorije vrednost' gradiva, inventarno številko in številko evidenčne enote. Pri pomembnejšem gradivu se lahko evidenčno označbo dopolni še s poimenovanjem dokumentacije in easovnim razponom.
Razvrstitev vložene dokumentacije naj bi p-aviloma odgovar ala razvrstitvi inventarnih številk, kjer to zaradi raz) Sne velikosti gradiva ni mogoče, pa se na odgovarjajočih mestih vlo . opozorilo na dejansko vložitev. Teh-
ARHIVI IX 1985
81
nično dokumentacijo je mogoče hraniti v predalih po sebnih omar, v kartonskih ploščah, zvitih v ovalnih etuiih, vloženo v regaleali obešeno na stojalih.
Glede urejanja in hranjenja tehnične dokumentacije, nastale z uporabo računalniške tehnike, ostaja Je c^la vrsta odprtih vprašanj. Del delavccv v ari i se nag.^a k temu, da ie tovrstne dokumente prevede v navadno, klasično obliko in ureja nato po vsebini kot vso ostalo tehnične dokumentacijo, saj po njihovem mneriiu arhivi še dolgo ne bodo imeli opieme, ki je potrebna za njihovo hrambi n uporabo. Drugi del pa zahteva, da se vprašanjem računalniške tehnične dokumentacije posveča ■■'so pozornost, saj je mogoče že v bližnji prihodnosti pričakovati, ob u^edt novih tehnologa in nov 1 reprograf-skih sistemov, velike spremembe tudi pri delovnih postopkih v arh- ih. zato opozarjajo na nezadostnost doslej izdanih pravil in napotkov in stoje na stališču, daje Kakršnakoli melodična pravila nemogoče idela brez tesnega sodelovanja arhivskih delavccv s tehniki, pa naj gre za reševanje term loloških vprašanj, določanje defi-
niciji: originala in kopije pa do vprašanj prvotne uredi tve oz evidentiranja, izločanja, arhivistične obdelave in hrambe tovrstr. :ga gradiva.
orumbe
G. Čehova, Archivm zpracovani map a planu, Arc-hivni časopis, 1959,stT. 132--144
^asady pro aremvni zpracovani lechnicke dokumen-lace, AS MV ČSR. 1973
Ramcove zasaoy pr vyraiovani (skartai ) techr. ;ke dokumentace, AS MV CSR, i978
Zasady pro vyiazovani (skartaci) pisemnosti vznikiych použitfm v>početni tcchniky, AS MV ČSR, 1980
V. Babic ka, Vedeckotechnicka revoluce a archivr.u:-tvi, Archivni jasopis, 1^83, str. 129-144
M. Kohout, Technicka dokumentace a jeji specifika, Archivni Časopis, 1985, str. 92-97
c iskus ja
Diskusija na posvetovali j u
Tehnična dokumentacija kot del kulturne dediščine
Povzetke diskusije je uredi! B. Šuštar
ŠTEFAN FAJMl'T:
Pri delovnih organizacijah gre za dve vrsti dokumen-tac Za tisto dokumentacij, ki jo organizacija potrebne za svOjf: delo i jo zaradi predpisov hrani. Večkrat gre za poidovno-pro vodno dokumentacijo, ki jo orga-ni-ac ; nerade obravnavajo z 'idikz. kulturne dediščine. Druga stvar jc arhivsko gradivo, ki gaje potrebno odbrali iz cclotncga grad a, iz tehnične dokumentacije.
Če delimo celotno tehnično dokumentacijo na arhivske n tri 10 dokumentaciji >, uporabljamo m ' rofilm za arhivsko gradivo do naslednjem principu; kjer je mež-nost mikrofilmanja, naj se posnameta dva mikrofilma, oba originala. Eden naj sc odstopi arhivski ustanovi z o , rialnim arnivskim gradivom.
Cc se smatra kot edin original matrica, velja povedati daje prav ta najbolj nezanesljiva, ker sc večina sprememb dela na matrici. Vprašanje je, katera kopija je sploh ci' nal. V tem p meru nastopa kot pomembno sredstvo ravno mikrofilm. Razmišljati smo začeli, da bi matric ne obravnavali kot vrsto tehnične dokumentacije, temveč da bi le tisto, kar gre v izdelavo, veljalo kot orisinalna dokumenta ja.
Z'asti pri izdelkih sc srečujemo z dvema vrstama dokumentacije. Ena j j cisto tehnijna, konstruk jska, druga pa je tehnološka, n r, ana in ji pravimo kar receptu-■re. Tc nastopajo npr. v zdravilstvu in se spreminjajo. Posebe ^elja ome: ti še kontrolno dokumentacijo, ki te rcccpture ohranja.
P "i tehnični dokumentacij za graditev objektov so projekti izvedenih del tisti, na katerih moramo graditi bodoče razmilljan .. Že prej bi morali povedati, kateri objekti nas zanimajo, da bi investitor še za nas izdelal izvod ¡'vedbenega projekta. Tega pa zakon o graditvi objektov ne zahteva.
PETER PAVEL KLAS1NC
Slovenska arhivska služba lahke še določen Čas toleri-ra obstoj dveh arhivsk.ti služb v eni delov i organi iae/ se pra\ splosn :ga :i tehnienega arhiva, ne more pa tak način dela nostati stalna praksa.
Posebej arhivski strokovni delavci moramo tukaj več govoriti o valorizaciji. Poskušamo najti odgovore na vprašanja, kateri so tisti tehnični dokumenti, za katere
smo kot ar vski delave zainteresirani. Nam iahko do kumentacija, k jo hranimo v arhi ih, pomaga pri valorizaciji dokumentacije, ki nastaja danes? Kot zgodovinarja in ar-1 sta me v Tovarni avtomobilov in motorjev zanima generalni pregled nad njihovim prvim kamionom, nc pa vseh '000 za to potrebnih temeljnic. Mislim, da arhivska «lužba lahko reče, kaj je tis™ za kar smatramo, da naj se kot arhivsko gradivo hrani. Tega je malo. Po mojem je 0,5 % tehnične dokumentacije take, ki bi jo bilo treba hraniti v arhivi h.
Velika nevarnost je, da delovna organizacija po opravljenem mikrofilmaniu oi., :nale uniči. Bo kdo vprašal arhiv, če je morda zainteresiran za kak original preden ga uničijo? To seje zgodilo v zelo redkih f i meri h. Praksa da so po mikrofilmanju zmetali originale proč, je nesporno ugotovljena. Izkoristiti moramo zakonske možnosti ter povedati tudi za tehnično dokumentacijo, kaj jc arhivsko gradivo, ki ga bo arhiv pnruvljen prevzeti.
Ni edino PIT tista, ki ima t. im. pravilnik o delovanj arhivske službe oziroma vnaprejšnji dočifeni seznam. Imajo ga tudi SDK. sodisča, sodniki za prekrške, zavarovalnica itd. Ali so imeli arhivi kot pristojne arhivske službe možnost vplivati na vsebino teh pravilnikov? Saj dostikrat sploh ne vemo, kaj piše v njih, in vprašanje je, če sc strinjamo z njihovo dikcijo ali stališči.
PETER RIBNIK AR:
Predlog, da bi se arhivom izročalo kopije načrtov {tehnične dokumentac ;) je napačen, ker pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu določa, da sc arhivom izroča lc iz rno arhivsko gradivo. Odbiranje tehnična dokumentacije je eno delikatnih vprašanj, pri katerem e potrebno upoštevati 'azfične k terije. Mislim, daje razglašeno premalo pr ektantsl i organizacij, ki bodo i zročale svoie arhivsko gradivo zgodovinskemu arhivu.
Ne vem, kam bi prišli, če bi arhivi zaradi tehnične dokumentacijo, ki jo ustvarjalci rabijo dalj Časa kot znašajo roki za izročanje arhivskega gradiva arh u {po 66. Členu zakona o naravni in kulturni dedišu? ), sklepali z ustvarjalci pogodbe po 102. členu omenjenega zakona. Morda bi kazalo razmisliti glede rokov predaje gradiva arhivu.
ARHIVI IX 1985
83
JOŽE ROTAR.
Kot Kartograt si drugače predstavljam, kaj je matrica, Kot pa strojnik ali tiskar, zato je tu term nološka z m.'da. Gre za to, oa si predstavljam pod originalom kot kartograf neka; drugega kakor kdo drug. V strojništvu ima original drugačen pomen kol pri nas. Tehn- i imamo velike težave določiti, katero gradivo, ki se hrani v arhivih delovnih organizacij, j: pomembno za kulturo n znanost nekega naroda. Mogoče je to res prvi tovornjak, a najbrž je p tem malo nostalgije, saj e bil morda le kopija nekega tovornjaka. Enake probleme določanja, kaj je arhivsko gi divo, bomo imeli tudi pri aeroposnet-kih. Na vrednotenje vpliva tudi različen odnos ljudi do stvari: kar bi mladenič vse zmetal stran, bi starejii vodja dokumentae "kega centra v podjetju ohranil. To je resni a znana iz domače prakse.
PETER PAVEL KLAS1NC:
Tovornjak sem omenu zaradi tega, ker je to edino, kar j; nare<i;,.a tovama leta 1946 'n je ohrani ev generalnega načrta lahko eden od kriterijev varlorizacije gradiva. O valorizaciji in kriterijih smo se največkrat pogovarjali v zvezi s splošno dokumentacijo. Odprto pa ostaja vprašanje! kako v primeru tehnične dokumentacije formirati kriterije, s katerimi bomo"določili, kaj od velike količine ie arhivsko gradivo. To je sedaj velik problem in je podoben reševanju vprašanj arhivskega gradiva za ekonomsko zgodovino skupn z ekonomsi.m. rgodo ,na i. Efekti so več ali maiij izostali. Sede podobno poskusa-mo s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tehnično dokumentacijo. Kot zgodovinarja me zanima prvi tovornjak - čc prav je bil morda narejen po licenci - prvi likalnik Ni pa rečeno, da bo ta kriterij za vse odločujoč. Za kriterije se motamo skupno dogovoriti da nc bomo lekli: če nimamo kriterijev, potem na bomr pač vse hranili. ■ Prof Curk mi je pred leti povedal primer valorizacije, za katero sem najprej mislil, da je neresna, potem pa sem spoznal, da ^ v nje le nekaj. V umetnosti lamo tudi valo lacijo - selekcijo. Pred tristo leti je nek kipar ali slikar ustvaril mnogo več slik kot jih je danes obrati nih, ker jih je naravna selekcija uni 'la ali izgubila. Kar je i -stalo, pa gledamo kot veliko zanimivost in se pri tem niti ne zavedamo, da je bilo narisa' ih morda deset boljših slik kol seji h je ohranilo do danes. Se pravi krite-iji, kriteriji in ponovno kriteriji so tisto- kar je pomembne za vsako valorizacijo.
MARUŠA ZAoRADNIK1.
Kriterijev za odbiranje arhivskega gradiva ne moremo posploševati. Za vsakega ustvarjalca posebej se moramo vprašati, kaj bodo žele naj. ¿porabnik v odbraL. zbirki tehnične dokumentacije, ki sc bodo ukvarjali z razvojem industrije, konstrukcije in tehnologije. Zato moramo odbirati tehnično dokumentacijo, tako da bo vse to v njej zajet". Kvaliteten izbor nam lahko zagotovi samo sodelovanje strokovnjaka.
Količina odbT-nega gradiva tehnične dokumentacije bo večja pi ustvarjalcih, ki imajo v svoji sestav inštitut oziroma znanst ve no-razi skoval ni oddelek. Tu bo ogromno že samo patentn* dokumentacije. Pri uf t varal cu, ki tega nima in ima skromnejšo paleto zdelkov, pa bo izbor tehnične dokumentacije temu primemo skromnejši.
Glede prevzemanja tehnične dokumentacije v arhiv na ozalidnih kopijah in ne na pavs papirju, bi poleg že v
referatu navedenih razmišljanj, omenila nasiedr-e; luo gradbeno dokumentacijo prevzemamo na oze idr .n kopijah. Resda je potrjena in s tem dobi veljavo originala. Ne vidim razloga, da nc bi nekaj podobnega dosegli tudi pri tehnični dokumentae i pr< izvodov, zlast , ker predstavlja prevzem gradiva na pavs papiiju za arhiv precr*-nje težave.
Na posvetovanjih odpiramo dileme, s kate mi se ar-hivlsti srečujemo pri svojem delu. Žal pa se naša skupna prizadevanja pri tem končajo. Nujno bi bilo, da so nam nakazani problemi samo izhodišče za nadaljnje delo. Čemu se po posvetovanju nc zberemo arhivisti, zadolženi za področje, ki je bilo obravnavano in ne povabimo strokovnjakov ter dodelamo stvari do konca? Dajem pobudo arhivskemu društvu, da nrevzame organizmi ..jo tovrstnih srečanj, katerih namen bo razrešiti nakazane prob rme do konca.
ŠTEFAN FAjMUT.
Za tehnika je original matrici. n& pavs papirju ali transparentu, v drugih poslovnih ciklusih pa je original nekuj drugega. Pri gradbenem načrtuje Šest or inalov, t. j. pot enih kopij na ozalidnem papiiju. K^j je torej tisto, kar bomo opredelili kot original? Nezmerno biti preozki, saj velikokrat pravega originala sploh ne bomo našli.
Pri Metalni in Litostroju, kjer imajo na stotisoče tehničnih dokumentov, gr = večinoma za dokumentacijo za razpis proizvodnje od tehnoloških in podrobnih detajlov, materialnih listin in kosovnic. Pr izločai 'u teh dokumentov moramo biti rigorožni in izlod . vse nebistveno.
IVANKA ZAJC-CIZELT.
Zaupnost dokumentov s ptvvzcmom v arhiv ni prekinjana - zaupni dokumenti ostanejo zaprti za javnost, dokler želi ustvarjalec oziroma kot je določeno z zakonskimi predpisi. 9. člen pravilnika o odbira" u in zročanju arhivskega gradiva arhivu (Ur. 1. SRS 34/81) pravi: »Arhiv mora varova tajnost zaupn;b podatkov, k so vsebovani v arhivskem gradivu, ki mu je 1 o izročeno.
Dokumente, ki vsebujejo zaupne podatke, mora izroči tel j arhivskega grad.va označiti z oznako »zaupno« n določiti čas trajania zaupno t i.«
PETER RIBNIK ^R:
V zvezi s hranjenjem arhivskega gradiva, ki ga hranijo arhivi in muzeji, pa bo res treba uporabiti 102. člen zakona o naravni in kulturni dediščini in z njim urediti problem materialnega varstva, strokovno obdelavo, uporabo in objavljanje arhivskega gradiva, k g^ hranijo muzeji.
Pri valorizaciji dokumentarnega gradiva, 1 je neposredno povezana z gradnjo objektov, zlasti jradber dnevniki, finančna dokumntacija o investicijskih vlaganjih, bi za objekte, ki so po svoji pomembnosti in namembnosti že v času gradnje dobili značaj stavbne kulturne dediščine (npr, poslopje Skupščine SR Slovenije), ohranili vse gradivo, ki se nanaša na investicijo.
Potrebno bi bilo upoštevati pri valorizaciji tudi načrte notranje opieme, ki so izdelki pomembnih ar tektov in oblikovalcev ter valorizira patente.
18
ARHIVI IX 1986
FRANCE STUKL.
V smislu pravne varnosti občanov bi v krog naertov oodal še spise kolavdacijc pn ve I j i h objektih oziroma vselitvena dovoljenja. PriHižno med let' 1550 in 1961 včev j h gradbenega načrta ni bilo v gradbenem spisu in so ga uvrstil v"vsclLivem spis. Ta c doh; novo številko. Poleg tega so pri vselitveneni dovoljenju oziroma kclav-dae zapis j ka ie oilo med gradnjo spi cm e jene ga
Vprašanje arhitekturnega muzeja oziroiia hranjenja spisov pr, muzejih, mislim, ne bi smelo biti problematično Pn Strahlovi, Groharjevi in tud: Golarjevi zapuščini sem opazil, da so raziskovalci strigli, odlepili itd. posamezne spise iz arhivskih enot. Tega pa ne smemo dopustiti.
STANE i STE NIČ1.
Zaradi težav in neznanja, kako arhivirati dokumentacijo, je bilo to posvetovanje potrebno posebe. za orjani-zaeije, ki jih zastopam v imenu Splošnega združenja gradbcniitva i IGM, a njihovih predstavnikov tukaj r v želenem številu. Upam, da bo vsaj publikaeija našla pot med proicktantske organizacijo, ki izdelujejo pretežni del te dokumentacije, pa se ne zavedajo obsega problema arhiviranja. Pomembno je tudi vprašanje ranjenja dokumenta je, k. jl dragocena kot del kulturne dcdiŠei ne, saj je del arhitektonsko gradbene dokumentacije objektov zgraicnih po vojni izgublicno zaradi različnih vzrokov, med njimi tudi neznanja.
7 a rad i stiske z arhivskimi prostori, ki vam je znana, so organizat je hran ; svojo dokumentacijo zelo različno, bolj ali manj vestno. Da bi si pridobile prostor za dokumentacjo, . je prihajala s projektivnih miz, so na
hem po svoj. presni odstianjevali starejšo, zanašajoč se, dii o že hranijo na občini in investitorji. Za marsikatero teh novejših stavb bo zaradi tega potrebno napraviti nove »arhivske načrte«.
Pn sor 'anju - klasificiranju tehnične dckumentaeije so še vedno nejasnosti, katera je o- ginalna dokumentacija oziroma tista, ki sc mor? ohraniti in ostala, ki se lahko ume: A1i je za arhil jranje pomembna sta, ki jo je avtor - prevzemnik dela naredil in'jo oddal naročniku, pri realizaciji pa po njej velikokrat sploh r dosledno izvedeno, ali tista dokumentacija, k: p.ikazuje izvedeno stanje izvedenih del" Investitorji oddajajo dela v realizacijo na več načinov z zelo različno stopnjo obdelane dokumentacije npr. kot. projekt za razpii, projekt za izvedbo, pri sistemu »ključ v roke« pa lahko obstaja idejni pro:-;kt ali eelo skiee, nakar prevzemni dokumenta* jo izdela sam glede na svojo tehnologijo dela. Kot kompletna dokumentacija sc tudi tu pojavi (po zahte/ah zakona o graditvi objektov; pr- eki Izvedenih del, ki ga hra investitor oziroma uporabnik objekta. Naj se potem hrani tega za arhiviranj;? Kako pa z arhitektovimi skicami, predštudijami in podobnim gradivom, ki pravzaprav p1" kazuje rast dokončne rc?'tve pro;ek .ranegaob -kt«?
Količina dokumentacije, to jt posameznih projektov, je odvisna od nauna oz oma 5'stoma gradi've, od vsakokratne tehnologije izvedbe in znanja tistih, ki gradijo, kar je bi o v vsakem obdobju različno. Zato so bili včasih projekti po obsegu manjši, pa tudi mojstr. posameznih strok, ki so p/ojekt realizirali, so obvladali svojo stroko in pri izbiri (predvsem pri enostavnih gradnjah) niso potrebovali detajlnih izvedbenih načrtov. Danes so potrebni tudi zaradi mno"iee inštalacij in naprav ter tehnologih graditve.
Problem arhiviranja tipskih projektov je preeej zapleten. Pra^i tipski projekt, ki b< bil takoj uporaben, pn graditvi pravzaprav nc obstajr, razen na enotno koncipirani h in kompleti rani h zazidalnih območjih. Z^to bi tem projektom bol; veljua oznaka tipske rešitve a' nekaj podobnega. Tipski proičkti, ki so pri nas v uporabi, predstavljajo namreč določene tnske rešitve tlorisov, pre'rezo\ fasad in drugega, ki sa jih; - potrebno za vsako konkretno lokacijo Iclc prirediti in dopolniti, kot npr. nosilnost s temelji, vhodi glede na prometni.>c, dovode elektrike, vode, plina, odtoke idr. Šele tako prirejen oro-jekt je uporaben za pridohitev gradbenega do . oljema. Pri nas so večina zgrajene stanovanjske hiše tp' edvsem prr/atne) na podlagi takih tinskih proicktov, pri katerih pa je težko določiti, kateri tipski irojekt je originalen, ker jc bila oh' tistem času zelo veliko uporabljena t. im. »fuš« dokumcntaeija, velikokrat plagiat drugega avtorja, opremljena formalno z žigom neke organizacije, reg stri-rane za izdelavo takih pr< :ektov al pa celo brez njega. Pri graditvi 30 ti investitorji, ki so gradiii pretežno v lastni režiji, nato to lokumentaeno sprou sami dopolnjevali al pa j pomoč o nasveto" vee ali mani kvalificiranih stroKovnjaKov Zaradi tega bo tržko danes najti iz virn^ga avto „a takega tipskega projekta. V času, ko j( bila v giaditeljstvu konjunktura, se projektivne organizacijo niso preveč ukvarjale r delom na teh projektih, pa so zato ta dela opravljali projektanti iredvsem privatno šele kasneje so nekatere organi-ac : začele ponuj_ii pir vat m gradit :ljem sviijC tipske pro ekte. Obstajaj pa tudi tipski projekti za družbeno stanovanjsko gradnjo, industrijske objekte in drugo. Tam so avtorji lažje določljivi, čeprav so tudi tam pn jektanti kopiran med seboj vsaj določrne rešitve. Urejanje tovrstne dokumenti, .ije nebo lahko
PETER PAVEL KLAS INC;
Za koordinacijo slovenskih arhivov sem napisal tekst Arhivsko gradivo mora v arhr. Tam sem omenil 102. člen zakona o naravni in kulturni dediščini, ki pa je lahko le iz.jjma. Arhivsko gradivo sc mora v celoti hraniti v arhivih, vse drugo pa je lahko le izjema. Pr reševanju teh vprašani sc moramo medsebojno spoštovati, Ne moremo mimo arhivske družbe, ki je z zakonodajo dobro predpisana
Valorizacija sodobnih ncsuccv iniormaeij bo hud problem. Jasno oa nam mora biti, da ne bomo hranj di skov, magnetofonskih tiakov in. tudi video kaset ne. Jih ni, ker televizija na isto kaseto presname tisto nekaj drugega. Morali bomo najti element, na katerem se bodo podatki sodobnih nosilcev informaeij ohranili. In to je papir.
O informacijah med arhivi m drugimi hranite' irhiv-skega giadiva moramo povedati, da se k Vodniku po arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski arhivi (izšel 1984), pripravlja dopolnilo. V nj^m bom d por- sa i tudi fonde in zbirke, ki jih hranijo muzeji, galerije itd.
Pri tehnični dokumentaciji gre za dokumentarno gradivo, za katerega moramo skupaj z arhitekti in gradbeniki ugotoviti, da lijo določene kategorije značaj ari v-skega gradiva. Potem naj šele pridejo tisti, 1 bi rad ira-nili to gradivo zaradi kakšnih drugih interesov,
BknNKO ŠUŠTAR'
Poleg brezkompromisnega stališča »arhivsko gradivo mora v arhiv« - ki brez dvoma velja za grad: 'o, k: c šc pri ustvarjalcu - je uveljavljena tudi bolj pomirljiva us-
ARHIVI IX 1985
85
meritev, kakor je pokazaia diskusija na posvetovanju v Ormožu. Za gradijo, ki so ga muzeji in knjižnice zbirali pred razmanom dejavnosti arhivske službe, je važnejše, da je dostopno in urejeno po načelih arhivistike, da dela z njimi človek s potrebnimi znanji. Čcpiav ostaja v odnosu muzeji - arhivi - knjižniee sicer nekaj vprašanj (npr. zapuščine, osebne zapuščine ali pa nekatere m;jne kategorije grud!1, a), pa je nedopustno, da se pojavlja npr. muze kot zb ralee arhivskega gradiva.
VINKO DEMŠAR:
Ob poslušanju današnjih referatov, so se mi porodili trije pomisleki, kijih želim povedati. Prva pripomba je na referat mag. Pirkovieeve, ki je predlagala, »naj družba valorizira, kaj bo spomenik, kulturna tediščina ...« Menim, da bi b'!a v tem pr meru družba preveč ¡mag naren pojem in da morajo strokovnjaki narediti selekei-o gradiva in šele poUm pripravi mo dati v obravnavo ustreznim družbenim telesom.
Druga pripomba je na predlog kolega Dušana Bahuna, naj .bi hkrati odbin tehnično dokumentarno pri obLr in okraju. Menim, da b: b 'o to hkratnost treba malo bolj pojasniti in konkretizirati. Sam si predstavljam, da bi bilo treba v takem primeru najprej popisati gradivo tehnične dokumentacije pri okraju na kartiee in s pomočjo kartic bi potem sproti preverjali, kaj je ohranimo in kaj ni za posamezno občino, ko bi Ic-to popisovali. Okraj bi bil tako razerva za dopolnjevanje občinske tehnične dokumentacije.
Tretja pripomba je na račun terminologije. Danes je bilo govora o »arhivskem gradivu ari '^kture, gradbeni dokumentaciji, tehnični dokumentaciji, zbirki gradbenih zadev« in verjetno še čem temu potobnem. Vsi ti p mi verjetno niso zmera' čiri sinonimi, kaže pa vseeno na veliko mcšanieo pojmov. .V arhivistiki pcgreŠam jasnosti v terminologiji. Pojem mora biti jasen, da se ve, ka: oomeni. Podobno je z registraturo in dokumentarnim giadivom. Razumem, da se jezik razvija, vendar je tiid prav, da se enkrat dogovor kaj bo določen pojem pomenil in ta naj pomen tudi nekaj časa ostane. Glasilo Arhivskega doištva in arhivov Slovenije Arhiv: pa' bi lahko imelo stalno rubriko Gradivo za slovenski arhivski slovar.
Na današnjem posvetu pogrešam, tako kot je Udi že omenil Peter Ribnikar iz Arhiva SR Slovenije, razne kreaiorjt- n oblikovalec, saj tud' ti ustvarjajo posebne vrste tehnično dokumentacijo. Zanima me, ali so bili povabljeni zraven ali ne?
JELKA PIRKCV1Č KOCBEK:
Dala bi pojasnilo k prvi pripombi, gre za nesporazum, nisem govorila o valorizaciji arhivsega gradiva, ki ga naj bi opravljala druiba, ampak o tem. da status spomenika v koreni fazi dodeli družba in to skuošeina občine ali druge družbenopolitične skupnosti
PETER RIBNIKAR:
Slovensk gledališč in filmski muzej nc more in ne sme zbiiati arhivskega gradiva dmgih ustvarjalcev, katerih grac vo bodo prevzemali posamezni zgodov iski ar-hi v Sloveniji na osnovi seznama družbenih pralnih oseb in aruŠtev, ki g; e določil in objavil pristojni repu-b „iki ali občinski upravni organ za kulturo.
RaTOMIR MLADFNOVIČ:
Kako organizirati arhiviranje v organizacijah, kjer imajo t. im. splošno dokumentarno gradivo in tehnično dokumentacijo? Tu ne bi dajali prevelikega poudarka enotno:, arhiviranja (en oddelek za pasivno in atkivno tehnično dokumentacijo) obeh vrst dokumentacije. V osrednji arhiv morata priti obe vrsti gradiva, ko postaneta delno aktivni ali pasivni. Mud njima je samo ta razlika, da poslovno-komereialna dokumentacija pride v zbirko dokumentarnega gradiva po dveh letih (pri nas v Savi)| medtem ko tehnična dokumentat a lahko po desetih, dvajsetih ali več letih, odvisno od *ega, koliko časa je aktivna. Seveda se ves ta čas voc v določeni urejeni obliki v priročnem arhivu organizacijskih enot, ki jo imajo in pride v osrednji arhiv po preteku njene aktivnosti, od tu pa se i z nje odb ra. arhivsko gradivo..
Ravno ta dolžina aktivnosti tehnične dokumentacije pa odpira drugo dilemo: o kateri in koliko tehnične dokumentacije se moramo pogovoriti in kakšne podlage za vicdnotenje moramo postaviti za takrat, ko bo to gradivo postalo arhivsko sraoi^o. Tovrstne dokumcntac e jc trenutno zelo malo ali pa je sorazmerno stara. Zato naj bi bila že v arhivih kot institucijah ali pa jc Se v arhivih delcvnili organizaeij bolj ali manj uspešno urejena, z nje pa naj bi od ustvatjalea do ustvarjalca odbrali, kar bi bile takrat ocenjeno kot arhivsko gradivo. Za to delo predlagam kom sije, sestav"ene iz članov lastnika tc dokumentacije m pristojnega arhiva. Ostala dokumentacija naj se pe odbiranju izloči ali varnostno že prej posname na mikrofilm. Slišati je bilo oceno, da je to"r£tne dokumentacije okrog 0,5 % (lahko tui" več), z nje pa dobro organizirana arhivska služba v organizacijah združenega dela ali drugod nc bi smela imeti problemov, če ima zapcslenc ustrezne kadre.
Preahgam torei, da se morajo rešitve pripravni za naprej in aktivnost1 na tem področju ne «memo zaustaviti niti v okviru Arhivskega društva Slovenije, arhivov kot inštitueij, upoštevati pa maramo tudi posvetovar a Sodobni arhivi v Ridencih.
JOVO GROBO VŠEK:
Predlagam, da se reg.onaln arhiv poveže z ustreznim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ter oee n omanjkljivosti it, n red nos ti nastajanja dosjejev v zavodih Ob tem =tiku bi prišlo de zanimivih medsebojnih dilem in razgovorov. Veljalo n arnfizirati tuc učinkovitost zakona o naravni m kulturni dediščini, ki govori tudi o ari 'Vih.
Lahko bi vse tiste: ki se ukvarjajo z umetnostno ali drugo kritiko povabili, naj dodajo Še kakšno misel o tehnični dokumentaciji in njenem varovanju.
BRANKO ŠUŠTAR:
Na zadnjem zborovanju arhivskih delavcev Sloven 'C jeseni 1985, ki je obravnavale arhivsko gradivo družbenih dejavnosti, jc g arhivski problematiki gradiva zavo: dev za varstvo naravne in kulturne dedLŠČmc govoril Jurij Rosa. Zavzel se je za kasnejši rok prevzemanj l n"ho-vega arhivskega gradiva - strokovna dokumentacija, ki pri njih nastaja, sc uporablja operativno trajro - in ovrednotil večji del strokovne dokumentacije kot arhivsko gradivo. Članek Do kmalu objavljen v glasilu Arhivi za leto 1985 (prim. Arhivi Vili, 1985, str. 46-51).
18
ARHIVI IX 1986
JELKA PIRK0V1Č-KOCBEK:
Ali smem pri tem opororiti, da za razliko od prejšnje zakonodaje zakon o urejanju naselij ne šteje več službe i? varstvo naravne in kulturne dediščine kot obveznega soglasodi |alca k prostorsk i izvedbe; m aktom? To se pravi da v bodoče služba za varstvo naravne in kulturne dedi ieine ne bo več avtomatično dajala soglasij k zazidalnim načrtom in k lokacijskim dovoljenjem, razen v p meru, če gre za spomenik, razglašen spomenik.
Izbor tehmenc dokumentae^e za Lasebno gradnjo je res problematičen v velikih mestih. Samo kako bomo na primer v občini šmaije pri Jelšah delali tak izbor, ko v enem letniku mogoče niti ni deset vlog za izdajo gradbenih dovoljenj.
BRANKO ŠUŠTAR:
Al: t1 1 il rezultat raj iskave privatne tipuke gradnje, narejene z vidika vrednotenja, kaj velja kot arhi .rsko gra di' o ohran sorazmeren z vložen n delom? Če upo-štvamo, da večina privatnih stavb, nastalih v novejšem času, ne predstavlja umetnostnega ali arhitekturnega do sežka in da j: le redka stavba zgrajena po predložen eh-nic;ii dokumenta ji.
BREDA M1HEL1Č:
Sieer se nisem poglabliala v to : i bi ? takim nafmom dela, z eno raz Kavo prišl io objektivnega rezultr.ta, bi pa bil to poskus, čc se da na ta način priti do selekcije. Verietno bi .ia ta način lahko prec' gra ,,va ovrednotili. Vprašanje pa je, kako bi delali selck< o v manjših krajih.
FRANCE ŠTUKL.
V prvih povojnih naseljih so hiše poaobne gr; dnje kot pred vojno. Za arhiv vzamemo nekaj primerov. Za drugo obdobje je primer naselje na Trati - bloki v Džungli. Ne glede na to, kdo je bil projektant, vzamemo primer takšnega bloka. Za tretje obdobje je primer urbanistično urejenih naselij Hafnerjevo naselje na Trati. Pri sedmih hišah lahko naenkrat vidimo, kako enake so in kako ne-dor selno so postavljene v vrsti. Brez arhitektonske vrednosti. V naselju Podlubnik so vstne, atrijske in sa-most »jne h;re. Za vzorce vzamemo vsakih nekaj, posebno takšnih, kjer so jih lastniki posebej ured i. V naselju montažnih hL - npr. dahavsko naselje - so posamezne hiše brez pomena. Zanimive pa so stalne pri; dave in spremembe pr teh hišah, k rypiajq več nobene oblike. Nekaj individualnih gradenj izstopa, te opazimo. Glede odbirai i sem mnenja, da : potrebno pokazati neko znanje in ne ustvariti risteme. Pri zna"ju pa.i^ potrebno sodelovaje stroko vnj ikoi n ne samo arhivi sta.
JOŽE ROTAR:
Zaradi interdiscip inarnega deh 'c potrebno znanj :.n iodelovanje. Geodeti opravljamo ciklično aerosnemanje Slovenije v merilu P.IO.OOO, posnetkr pa se da povečati v merilo 1:1000. Tako posnamemo vsaka tri leta celo Slovenijo in približno vemo, kje se kaj gradi. Zaradi ne-
poznavanja se ti rezunau snemanj premalo uporabljajo, Uporabljajo se lahko tuOi druge e". ienee, npr. h ,nih številk, ki jih je pri nas 430.000. Toliko je stanovanjskih stavb in od teh je potrebno izbra tiste, k so pomembne kot kulturna dediščina.
Omenil bi rad še precej podcenjujoč odnos do delavcev, ki delajo v arhivih podietij ali upravnih organov. Potrebovali Di podporo arhivskega društva, da bi se vodilne strukture (direktorji) zavedli, da delo v arhivih r enostavno, temveč odgovorno in strokovno zahtevno.
PETER F1STER:
Tukaj se vrtimo okrog različnih stvari, -aj vsak po svoje vidi "aloriztteijo. Ponovil bi izkušnje iz časa, ko je nastajaj dogovoi o načinu ari l:ekturne dokumentacije. Prej sem navedel šest ali sedem različnih strok, ki so pi tem sodelovale. Mislim, da bi morali tako interdieciplinarno gleaati tudi pri odbiranju, kaj naj bi dokumentirali za bodoče potrebe in za arhiviranje. Poudarek naj bi bil na študijah, k se delajo za zazi&avo nekega področja ali na tistih doumentih, na osnovi katerih bi lahko izdelali tako študijo. Kaj je pomembnega in kaj je manj pomembnega (ne glede na starost) mislim, da bi se lahko tudi domenili; najbrž ne v okviru 'arhivov, ampak v okvini drugih javnih akeij. Predvsem pa ponavljam; gre resnično za problem interdisciplinarne določitve vrednosti arhivskega gradiva in ne za ozko mono-disc i plina most!
BRANKO ŠUŠTAR:
Arhivi so prekmalu postavljeni pred odločitev, kaiero gradivo naj cdberejo kot arhivsko. Zakonodaja (zakon o naravni in kulturni dediščini) določa, naj arhivi prevzemajo arh> sko gradivo od upravn organov po petnajstih letih od njegovega nastanka. Če se torej odločimo, da homo prevzem? tehnično dokumentacijo od uprav: nih organov, moramo določiti, katero dokumentacijo, nastalo do leta 1970, smatramo za arhivsko gradivo. Sieer te dokumentacije ne bo več in zainteresirani (spomeniško varstvo, umetnostni zgodovinarji, arhitekti) bodo lahke skali načrte pr im>.ektam,n, uporabnikih, med rbjavami v tisku ali pa izdelovali posnetke obstoječega stanja.
Z n»ka .'o1 je možno priti do določenega izbora pomembnejših novejših privatnih gradenj. Ali bo izbor gradenj za katere naj ari. vi ohranijo tehnično dokumentacijo, narejen ob sodelovanju različnih strokovnjakov, pa r od v'1 s no le od arhivsk h delavcev, ki jih odbiranju sili zakonodaja in praksa, ampak tudi od vseh zainteresiranih, zlasti spomenškovarstvene službe, ki so bili že večkrat vabljeni k sodelovanju. .
V imenu Arh'vskega društva Slovenije se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali na posvetovanju z referati ali disku jo, pa tudi tistim, k x>do nakazane probleme reševali kdaj pozneje. Če pa se bomo s podobnim namenom še srečali, pa priuaku mo, na osnovi sedanjih spoznan i, več konkretnih rešitev, predvsem s sodelovanjem ivajalcev in pro. cktantov različne tehnične dokumentacije.
splošno gradbeno podjetje sct ljubljana
si je v Štirih desetletjih z realizacijo najzahtevnejših projektov na treh kontinentih utrlo pot v vrh
jugoslovanskega gradbeništva
in je pripravljeno
za nove naloge,
pred katere nas postavlja čas
pred vrati tretjega tisočletja
das allgemeine bauunternehmen sct ljubljana
hat sich in vier jahrzehnten
di irüh realisierung von anspruchsvollsten
projekten
auf drei kontinenten den weg zum gipfel
des jugoslawischen bauwesens eropert
und steht für die ausführung neuer aufgaben
bereit.
zu welchen uns das zeitalter vor dem rutsch ins dritte jahrtausend herausfordert.
SCT Ljubljana Titova 38 61000 Ljubljana tlx: 31 493 sct yu tel: +61 - 319-273 fax: +61 -319-389
UDK 62:651.5:002 (083.9) Vuko^av Žirkovič, vodja službe za tehnične storitve, Titovi zavodi Litostroj, 61000 Ljubljana. Djakovifca ?6, YU Ur janj in arhiviranje tehnične dokumentacije v Titovih zavodih Litostroj Arhivi, Ljubljana. IX/1986, št. 1-2, str 6-1 V članku so podana izhrdiiča za varovanje '.ehničr.e dokumentacija. Na podlagi analize so podane smernice za izbira vzorčne dokumentacije, k ima pomen kflturne dediščine ter sistem urejanja, varovanja in računalniške obdelave tehnične dokumentacije.	IJDK 002:6"'4+65:930.253 (083.9) Ana Zaletelj, dipl. pravnica, Zgi dovinski arhiv Ljubljana, 610C3 Ljubljana, Mestni fg27, YU Pojem teh ni t ne dokumentacij. Arhivi, LJubljana, ]X,'i986, št. 1-2, str. 5 Prispevek povzema definicijo tehnične dokumentacije po Splošnem tehniškem slovarju in našfc va vrste te uokumentaeije po zakonu o graditvi objektov
UDK. 67. 68:651.5+002:930.2;t (083.9) M a.-ušji Zagradnik, ari vist, Pokrajinski arhi' Koper, 660G0 Kopor, Čevljarska 22, YU Tehnitna dokumentacija djlovne.ore inizacije Tomos Koper Arhivi, Ljutljana, 1X/1986, št. 1-2, str. 10-14 V referatu je obravnavana tehnična dokumentacija Tomosa. Prikaianaje ten-nična dokumentacija- njen pomen, količina, ohranjenost in naeit. !.ranjena. Razčlenjeni -o kritenji za vrednotenj j tehnične dokumentacije Tomosa z arhiv škrga -tališČL ter razmišljanja o pr jemanju originalov ali ozalidnih kopij v arhiv, oziroma o možnosti razglasitve celotni zbirke tehnične dokumentacij t za arhivsko gradivo, s tem, da ostane pri usivarjal ;u. , i	UDK 67/68:65! 5+002:930.153(083.9) Pete/ Pavel Klasinc, mag , ravnatelj. Pokrajinski ariiv Maribor, 62000 Mar bor. Glavni trg 7, YU Problemi tehnične dokumentacije v Tovarni avtomobilov Maribor in Metalni Maribor Arhivi, Ljubljana, IX/ 986, št 1-2. str. 7-10 Avtor obravnava vprašanje odnosa med splošnim: in tehničnimi arhivi. Po: eb-no pozornost posveti tehnični dokumentaciji, "ki nastrna v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor i n Metnlni Maribor. Del tehnična dokumentacne Metalne Maribor je pred leti artm' prevzel v svoja skladišča.
UDC 002:624+69:930.253 (083.9) Ana Zaltielj, Gradual Lawyer, Historical Record Office Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Conception of Technical Documentation Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, pp. 5 The coniiibu an resumes the d*fmi >n of technical documentation accori ing to the General Technical Dictionary and cnumeratcj the kinds of this docurp-,n-■ tation according to the Object Building Act.	UDC 62:651.5:002(083.9) Vukospv Zivkovic, Hiad of Service for Technical Services, Tito vi zavodi Litostroj, 61000 Ljubljana, Dj->koviciva 36, YU Clissi fiction jwk Keeping oi Technical Documentation in Titori zavodi Litostroj Arhivi (Archi' ts), Ljubljana, 1X> 1986, No. 1-2, pp. 6-7 In thv article ar^ given the startinf points for technical dojum'ntation keeping. On the basis of the analysis are i ssu xi guide nes for selection of the sampk Jo-cun ntatior having th n, inig of cultural inheritencj, and the ;ystem of classification, keeping and computer treatment of technical documentation.
UDC 67/68:651.5+002:930.253 (083.9) Peter Prvčl Klnsinc, M.A., Director, Regional Record Office Maribor, 62090 Maribor, Glavni trg 7, YU Problems of Technical Documentation in the Or Factory Miri bor nad the Factory »M talna« My-ibor Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, pp. 7-10 Th- author treats the question of relation between general and technical a.'chi-ves. Special attmvion is devoted to the technical documentation, being fonr xl in th" Car and Motor Fact jry Maribor and :'n the factory »Metalna« Maribor. One part of the technical documentation of »Metalna« Maribor the R<cord Office took over into its depots some years ago.	UDC 67/68:651.5+002:930.253 (083.9) jirasa 1 -gradnik, An-hivist, R .¡ponal .Record Office Koper, 66000 Koper, r;vljarska22,YL Technic-1 Docuc n tat ion of the Working OTganustlori Tamos Koper Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, pp. 10-14 The authot -ss dcalrwith the technical documentation of Tomes Koper. Tht technical documentation, its meaning, quantity, prer trvation and the way of keeping are described. The criteria for estimation of the Tomos technical docu-mcntati n are analysed from the archiva1 standing-points, as well as considerations referring to taking over of the originals or ozalid coppies into the r, cords office, resp. referring to the possibility ofo.claration the whole collection of technical documentation for the archives, but would be kept by its creator.
UDK 621 19:651.5+002 Ivan U jeni k, inž., J y rektor tehniškega sektorja, Podjetje m PTT promet Ljubljana, 61000 Ljubljana, Cigaletova 15, YU Tehnična dokumentacija PTT t ;lc1.omura".acijskih naprav in omrežij Arhivi, Ljubljana, 1XJ1986, št. 1-2, YU, 18-19 > Tehnična dokumentacija PTl' telekomunikacijskih napram in cmrežij je izdelana na osne vi tehničnih predpisov Skupnosti jugoslovanskih P iT. Prehod s klasične izdelave na mikrofilmsko tehnologijo je predviden v celoti obdobju 1990-21 >00. Skupno z računalniško obdelavo predstavlja sestavni del PTT informacijskega iistrma.	UDK 620.9.651.5+002:930.25? (083.9) Aleksandra Pavšič-Milost, arhivist, Pokrajinski arhiv v Nem Gorici, Trg Edvarda Kardelja 1,65(00 Nova Gorica, YU Tehnična dokumentacija elektrogospodarsi ih organizacij Arhivi, Ljubljana, IX/1986, št. 1-2, str. 14-17 V prispevku so pt ' a7.1 ne organizacija in fredmet poslovanja clektrogospodar skih organizacij, vrste tehnične dokumentacije, ki pri njih nastaja, podvajanje tovrstne tehnične dokumentacije in rok. hranjenja pri p isameznih imetnikih ter predlog vrednotenja te dokumentacije za potrebe znanosti m kulture.
UDK 63). 1/.3:002:930.253 (083.9) Fr"nce AdamiC dipl. inž., dr. agr., zaslužni profesor Biotehniške fakultete v Lju-bjani, 61000 Ljubljana, JanežiČeva 1, YU Tehnična dokument cija v groživilstvu ' Ureditveni načrti, Investicijski in proizvodni programi v kmetijstvu in agr oži v il-stvu Arhivi, Ljubljana, IX/1986, št. 1-2, str. 22-25 Za pridobitev invesuc skih sredstev v agroživilstvu so potrebni ureditveni programi, investicijsk' načrt, in utemeljeni *chnološki pc topki z ekonomskim računam. V referatu si i jjodane ^snovne informacr" o vrstah in skupinah elaboratov, ki bi jih bilo potrebno hraniti v arhivih V štirih skupinah je omenjenih okoli 150 objektov, od tega j pi ¡dlaganih za hranjenje v arhivih 45 objektov in elaboratov.	UDK 625.7+351.811:002(497.12X091J-.930.253 Brane Kozina, arhivist, Arhiv SR Slovenije, 61C90 Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Kratek oris razvoja cestne slulbe v Sloveniji in problemi tehnične dokumentacije Arhivi, Ljubljana, IX/'1986, št. 1-2, str. 19-22 Razvoj cestne službe v Slovi :niji po letu 1945 je glavni predmel referata, problemi pa, ki nastaj o ob vprašanju tehnične dokumentacije so le nakazani, ker je objavljen del le prva polovica referata, ki naj bi [ okazal p.-obleme tehnične dokumentacije cestnih služb.
UDC 620.9:651.5+002*930.253 (08J. 9) Ali tsandra PavSif-Mllost, Archivist, Region?.! Record Oflict in Nova Gorica, Tig Edvarda Karde'ja 1,65000 Nova Gorica YU Technical Documentation of the Electro-economic Org lizations Arhivi (Archives), Ljubljana, 1X/1986, No. 1-2, pp. 14-17 The contribution dew bes the organization and the object of op" rations of tht electro-econom organizations, the kinds of technical documentation, being formed by them, redoubling of technical documentation of this kind and the terms of keeping by the individual owners, as well as suggestion for this documentation estimation for tht needs of cultur : and science	UDC 621.39:651.5+002 Ivin Usenik, Graduated Engineer, Technical S:ctor Manas,:r, Firm for PTT Traffic Ljubljana, 61000 Ljubljana, Hgaletova 15, YU Technical Documentation of the PTT Telecommunication Devices and Networks Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, pp. 18-19 Technical ducumc.ita m of the PTT idscom muni cation devices and networks is mad e in accordance with technical. ^gulations ofthr Community of Yugoslav PTT Organi.'ions. Transition From the ;lassical eb ho rati on to the microfilm technology s forse :n entirely in the period 1990-2000. Together with the computer treat mrnt it presents the component pert of the PTT information system.
GDC 025.7+351.811:002(497.12)<091 ):930.253 Bra ik. liozina, Archivist, R' cord Ofïiù: of the SR of Slovenia, 61000 Ljubljana, 7"ezdarska !, YU Short Description of Traffic Service Development in Slovenia and Problem! of Technical Documentation Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2,19-22 The main subj ct of the report is thr development of the traffin serv.ee in Slovenia after 1945, the problems, however, arising in connection with the technical documentation, are just mentioned, because only the first cart of the report, whic should describ: the problems according to the technical documentation of traffic services has been published.	UDC 631.1/. 3:002:930.253 (083.9) France A damit , Graduate :d Engineer, Dr. in Agronomy, Dtjerving Professor at Bio technical Faculty in Ljubljana, 61000 Ljubljana, Janezicev? 1, Yl1 Technical Docurr ¡ntation in Agri-Food Processing Induetry-Oassiflection Plans, Investm:nt and Production Progr mmes in Agriculture and Agri-Food Processing Industry Arhivi (Archives), Ljubljana, 1X/19P6, No. I-2, pp. 22-25 To get monty for investments into the agri-food processing industry classifica-t n programmes, investment plans and ¿rounded technological processes with econon } account are necessary. The Leport giv^s the basic informations about the k. ,ids and groups of elaborations that shculd be kept in record offices. In four groups about 150 objects are mentioned, out of this 45 objects and elaborations are suggested for being k :pt in the record offices.
UDK 622002:930.253 (083.9) Peter Rlbnivar, arhivski svetnik, Arhiv SR SLovemje, 61000 Ljubljana, Zvez-darska 1, YU Tehnična dokument ija v rud rstvu Arhivi, Ljubljana, 1X/1986, Št. 1-2,29-34 ' članek vsebuje popis rudi i in rudarske zakonodaje v Sloveniji ter opis ¿vrsti tehnične dokumentacije, ,iastale v zvezi z raziskovanjem in pridobivanj:m rudnin. Potrjei anje tehnične dokumentacije za raziskovanje in pridobivanje najpomembnejših rudnin opravlja Republiški komite za energetiko. Nakazanr. je tudi valoiizacija obravnavanegn gradiva.	UDK 664 1:651.5+^02:930.253 (083.9) Branko Oblak, arh.rist, Zgodovinski arhiv v Ptuju, 62 i50 Ptuj, Muzejski trg 1, YU Tehnični in tehnološka dokun ntacija kot arhivsko gradivo v Tovarni sladkorja v Ormožu Arhivi, Ljubljana, IX/1986, št. l-2,str. 26-29 V referatu jo predstav'jr;na analiza tehnične in tehnološke dokumentacije po po-sam-znih f-hr inih sektorjih, kjer ta dokumentacija nastaja. Po različnih krite-riih so določene kategorije tel dokumentacije, ki imajo "istnosti arhivskega gradiva. Izdelan jc tudi primer navodil zs odbiranje arhivskega gradiva strojne službe.
UDK 528:002:930.253 (083.9)-.34" 235 France Štukl, iag., vndia enote, zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Skofjo Loko, 64220 Skofja Loke, Blaževa 14, YL Tehsiina dokum itacija (načrti) pri z Miiljiikl knjigi in katastru Arhivi, Ljub'jana, IX/1986, ši. 1-2, str. 38 Pn 7^mljišl.i knjig1 tehnična dokumentacije ne nastaja. Stare zemljiškoknjižne mape v ilja prevzeti v arhivi C odetska dokumentacija obsega poleg katastrskih map in drugih izvedb in zadolžitev tudi kataste r hišnih št' :vilk in komunalni. kataster.	UDK 630:651.5+002:930.253 (083.9) Janez Kopač, vodja enote, Zg< rtovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, 6401 K) Kranj, Stritaijrva 8, YU Arhivsko gradivo r tehnični dokumentaciji gozdnih gospodrrstev Arhivi, Ljubljana, 1X/1986, št. 1-2, str. 35-37 . V uvodnem delu prispevka je nakazan zgodovinski razvoj gozdnih ".ospodarste» v Slove , nato pa sledi pregled tehnične in tehnološke dokumentacije, ki nastaja pi '. delovanju gozdarskih organizacij. Na primeru uozdnega jospodarstva Bled pa jie naprav ina tudi valorizacija te dokumentacije.
I IDC1664.1:651.5+002:930.25? (Of 3.9) Brankt Oblak, Archivist, Historical R cord Offic Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, YU Technical and Tecnno logical Documentation as Archives in the Sugar Factory in Ormoz • \rhivi (Archives), Ljubljana, IX,'1986, No. 1-2, pp. 26-29 The report describes the analysis of the technical and technological de .rumenta-tion from individual technical sector? where this documentation is formed. According to different criteria the categories of this documentation having the characteristics of th- archives, have been determined. The example of instructions for selection of the archives of the machine service has been made as well.	UDC 622:002:930.253 (083.9) Peter Ribnikar, Athive Councillor, Record Office ofSR of Slovenia, 61UOO Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Technical Documentation In the Mining Industry Arhivi (Archives), Ljubljana, 1X/I986,No..1-2, pp. 29-34 The article comprises the d script ion of the minorais ant. of the mining leg^la ve in Slovenia as we,, as the description of kinds of technical documentai"1!) having been formed in connection w"h minerals r-search and production. Technical documentation referring to rebearehe^ and production of the most important minerals is confirmed by the Republic Committee of Energetics of the SR Slovenia. The estimation of the discussed material has been ment" ^ned as well.
UDC 630:65 J .5+002:930 253 (083.9) Janez Kopii, United Head Historical Record Office Ljubljana, Unit for the L pper Carniola, 64000 Kranj, Stritarieva 8, YU Archives in Technical Documentation of the Forestries Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, pp. 35-37 In the introduction the historical development of the forestries in Slover.;a is d< bribed, then follow- the survey of technical and technological documentation ari: ing from the activity ol the forestries. On the example of the Forestry Bled the estimation of this documentation has also been made.	1 IDC 528:002:930.^53 v083.9î:347 235 K*i.nce Stukl, M.A., Unit Kïad, Historical RecoiJ Officr Ljubljana, Unit for Skofja Loka, 64220 Skofja Lokt, Blazeva 14, YU Technical Documentation (Plans) by the L-nd Register and Cadastre Arhivi (Archives), Ljubljana, 1X/1986, No. 1-2, p. 38 By the land register no technical documentation is formed. The old cadastral folders should be taken over by the record offices. Geodetic documentation comprises b«.ides cadastral folders and other realizations and obligations also the cadastre of house number? and the communal cadastr \
■ IDK67/68:651.540^2:930.253 (083,9) Vinko L še menile, vodja cadelka mlkrografije in rfatomir Mlad.novft, vodja oddelka affli viran ir doku-i en taci , Industrija gumijeviHJ usnjenih in komičnih izdelkov SAVA Kranj, Škofjeloška 6,640« ' (tnj, YL Tehnična dokumentacij na mi krofilmu in povezava z rafuiMlnikom , Arhivi, Ljubljana, IX/ 1986, št. 1-2, str. 42-43 Referat skuša predstavni poenotenje urejanja vse tehnične ookumentacije v delovni organizaciji Sava Kranj. /odenje evidenc s pomočjo računalniške obdelave in mikrofilmanje za potrebe iskanja pedatkov iz tehnični, dokumentacije v raznih organizacijskih tnotah dtlovne organizacija. Računalniška obdelava nas zelo hitro pnp eljt do iskan ga pndatka, mikrofiim pa nam podatke posreduje namesto ori inala.	UDK <i28,.f02:930 253 (083.9) Jože Rotar, dipl. inž geoa. samostojni svetovale; za kartegrafijo, Republiška geodetska uprava, 61000 Ljubljana, Kristanova H YU A rh i Tiran j., izdelkov geodetske siul v SR Sloveniji Arhivi, Ljubljana. 1X/1S86, št. 1-2, str. 39-41 Večina zdelkov g odetske službe prikazuie doioceno stanje zemljišča, njegov model. Največkrat jd oblika predstavitve načrt, karta ali aeroposr ;tek. Oblike in način te predstavitve so v različnih oblikah: kot yafični zdeiek, -fott ^rafVi a pa celo kot zapis na določmem računalniškem mediju. Izbor, kaj je med vsumi izdelki arhivsko eradivo, je izredno težak, Našteti so nekateri :eh nično tehnološki problemi ter težave pri določitvi kriterijev za izbor in popis. Potrebno to izdelati ni katere nove prtdpise (standardizacije popisa kart) ter še tesnejie sodelovanje arhivske in ge< :detske službe.
UDK 624+69:002:930.253 (083.9) Brinko Šuil arhivist, Zrodovitiski arhiv Ljubljana, 61COO Ljubljana, Meseni tre 27, YÜ Problemi vrednot en ji in popisovanja (eh nične dok um ne taci je za graditev objektov Arhivi, Ljubljana, IX/1986, št. 1-2,45-49 Strokovno neoporečna razrešil v vprašanj, za katere objekte, nas'ile po leiu 1955, naj ohranijo arhivi del tehnične dokum jntacije zr radi pomena ¿a -'nanos' ali kulturo, je možna le ob zagre.em sodelovanju ustvarjalcev in uporabnikov tovwm .ga gradiva. Upoštevati je tr*b? jradivo upravnih organov, posebej še projektantov in investitorjev ter odb. ati precej kasneje kot petnajst let po na-stinku. Pi dlog popisne kartice poudarja zlasti pomen lokacije objekta, ki jo določata pred v cm katastrska občina in pare J na številka.	UDK 719:930.253 (083.9) Jelka Pirkovič Kocbek, mag., umetr. zgod., Zavx) SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, 61000 Ljubliana, Plečnikov trg 1, YU Po n en tehnično dokumentacije zp varstve kulturi?» dediščine Arhivi, Liubljar , IX/1986, št 1-2, str. 44-4 S Avtorica se zavzema za to. da bi arhivsko hranili vsaj osnov del tehnične do-kumnetacije za vse objekte (fizične stavbe). To hkrati pomeni, da ne bi idfilli dokumentacijskih enot tJ celoti, temveč bi ooravili selekcijo geddiva z notni taic-šnih enot.
UDC 528'.U)2:930.253 (U83.9) Joie Rotar, Graduated Geod. Engineer, Independent Councillor for Cartography , Republic Gt--desic Administr&iion of the SR of Slovenia, 61000 Ljubljana, Kristanova 1, YU Keeping of the Makes of Geod-sic Service in the SR of S:oveuia Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, 39-4' The most makes of the geodesic service show a certain stale or a piecc of land, ! is model. In most times the form of presentation is a plan, map oran air shot Forms and the way ofth presentation are in different forms: as a oraphic make, photography orevm as a r :cord in a certain computer medium. Selection of archive« among all these make? js very hard. Some te^hnically- technol igical problems by the criteria determination for selection and list are annumerated. It will be necessary tc make some new i emulations (standardisation of the maps list), as well as a closer cooperation of the archival and t :odesic service	UDT67/68:651.5+u02:930.253 (083.9) Vinko UšenlEnlk; Head of Micro writm^, department, a.id R-itomlr Ml deoovit, Head of Documentation Kecpinj >epartrr.ent, Industry of Rubber, I «auier and Chemical Products SAVA Kranj, Škofjeloška 6,640CQ Kranj, YU Technical Docun "ntation on Microfilm and Connection with Computer Arhivi (Archives)., Ljubljana, 1X/1986, No 1-2, up. 42-43 The author- try to descrit: the uniformation of classification of all trcnncai documentation in the working organization SAVA Krani, evicknce 1' -eping with the help of computer treatm :n t and microfilming for tlv needs of da la search ig out of the technical documentation in different organizational units of the working o/ganizaticn. Th. computer data treatment brings us very quickly to th: information we're looking for and the n :rofilm gii m us data instead of the oti ginal.
UDC /19:930.253 (083.9) Jelk: i Pirkovič Kocbek, M. A., Arts H storian, Institution of tto SR of Slovenia for Natural and Cultural Inheritance Reservation, 61000 Ljubljana, Pučnikov trg L YU Meaning of Technical Doom. ntation for Cultural Inheritance Prest nation Arhivi (Archives), Ljubljana, 1X0986 No. 1-2, pp. 44-45 The authoresr it rives for at least elementary part of technical documentation foi all obj<cts (physical buildings) to be kept as archives. At the Lams time it means thatth' documentation units wouldn't bi eliminated in the whole, but that material s -l<ction would be done within such units.	f IDC 624+i?:002'.930.253 f083.9) Bmnko Šuštar, Archivist, Historical Record Office Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Problems Referring to Valorisation and Listing of Technical Documentation foi Objcct Building Arhivi (Archives), LjuLljana, lX/19s6, No. 1-2, pp. 45-49 From the expert point of view ireep "oachahie solving of the problems, for which ohjects, built after 1955, the iecord offices should kjep a part oflechnical documentation because of its meaning for the science or culture is possibl: only with enthusiastic coo[ ¡ration of creators and u'^rs of the matenal of this kind. Also the material of administrative organ:, especially, h 3 we ver, ofth; projectors and investors should bt tak;n into account and selected much later than 15 years after its forma ion. The s'-gges.ion referring to the list cards lays sUess es^eciallv on the meaning of the object lccation, which is de crmined above all by the cadastre commune and the partil number.
UDK 626+69:C 02:930.253 (083.9) Duian Bahun, arhivi it, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61C00 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Podvajanje tehnične dokumentacije 7* graditev objektov v fondih upravnih organov (občina - okraj) Arhivi, Ljubljana, IX/1986, št. 1-2, str. 52-54 V arhivih se mnogih primerih pojavlja medfondovsko poovajanje fjadiva zaradi izredno raziič* h potreb i povezanosti političnega, gospodarskega in družbenega sistema. Ulede tehi čne dokumentacije za graditev objektov prihaja ta pojav do izraza na rtlaeiji občina - okraj v letih 1955-1965. Prispevek širš: obravnava probt :matiko pcdvajaue ~.~adbene dokumentacije in nakazuje zanjo tudi ustrezne reiitve.	UDK 624+69:651.5+002:930.253 (083.9) Marjan Zupančič, arhivist - samostojni svetovalce, Arhiv SR .Slovenije, 61CG3 Ljubljana, Zv.zdarska 1, YU Tehnična dokumenticija republiškega komiteja za industrijsko in gradbeništvo Arhivi, Ljubljana, IX/I986, št. 1-2, str. 50-52 Avtor obravnava tehnično dokumentacijo na Republiškem komiteju za industrijo in gradbeništvo in razloge, zaradi katerih arhivi ne bi valorizirali in pn> vzjmali tehnične dokumentacije pri upravnih organih, ampak pri investitorjih oziroma uporabnikih objektov in projektivnih birojih.
% UDK 719:930.253 (083.9) Peter Fistc/, dr., dipl. arh., redni prof., Fakulteta za arhitekturo, pjadbenLtvo in ge_dezijo V fOZD Arhitektura, 61000 Ljubljana, Cojzova 5, YL' Tehnična dokumentacija stavbne dedi ičine - možnosti za izdelavo in uporabnost Arhivi, Ljubljana, IX, 1986, št. 1-2, str. 58-60 Referat obravnava pioblemc »nove« tehnične dokumentacije stavbne dediščine, ki je praviloma edni dokument o rjej. Zaradi neustreznega hranjenja in raz-piodenosti kljub velikemu obsegu propada ali je ni mogoča uporabljati. Ob raziskovalni nalogi na fakulteti za arhitekturo je nasta. poskusni arhiv in pi .dlogi za ureditev stanja: tudi nova dokumentacija stavbne dediščine naj postane obvezno arhivsko ¿radivo, centralno zb ani in hranieno, poenoteno oL ikovanc in ko risčeno za raziskovalne in varstvene namene, : delava ter organizacija hranj ;r i pa naj bosta material 10 pcipi ta kot posebna laloga.	UDK624+69:092:930.253 (083.9) Peter Pavel Klasinc, mag. ravnat :lj, Pokrajinski arhiv Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU Gradbeni načrti v Pokrajinskem arhivu Mnribor Arhivi, Ljubljana, IX, i9S6, št. 1-2, str. 54-58 Gradbeni načrti v Pokrajjtiskem arhivu Maribor se hranijo v treh različnih fondi n sicer zbirka gradbenih načrtov uprave za gradnjo in regulacijo Meri bor in Diiavnega gradbenega ura 'a v Szombatheyn in Zalaegerszefe. . Večgradb nih načrtov se hrani v nekaterih ostalih fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor (fondi župnij gospoščin, upravni fondi, gospodarstva, zbirkah fotograf.., zbirkah privatnikov ali v posebnih fondih).
<
UDC 67.4+69:« 1.5-^02:930.2.^ (08? 9) Marjan Zupaniii, Archivist - Independent Counselor, Rrcord OfTc of th1: SR of Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Technical Dm indentation of the republic L'ommitte" for Industry and Building of the SR of Slov :nia. Arhivi (Archives), Lubljar.a. 1X/1986, No 1-2, pp 50-52 The author deals with th? technical documentation of the E rpublic Committee for Industry and \rchiiectui* of the SR of Slovenia, and with th reasons, why record offices wouldn't valorize and take over the technical docum ntation by the admin strativc organs, but by the investors rosp. object beneficiaries and project ofliers.	UDC62b+69:002:930.253 (083.9) Dušan Bfihun, Archivist, Kisu rical Record Office Ljubljana, 51000 L ubrana, Mestni trg 27, YU Redoubling of Technical Documentation for Object Building in the Records Groups of AdministMtivc Organs (Commune - District) Arhivi (Archives), Ljubljana, 1X/1986, No. 1-2, pp. 52-54 In record offices in man 1 cases comes to jnterarchives' material redoubling because of extraoidinary different needs and -~onn:ction of the political, economic and social system. As for the technical documentation for object building this comes phenomenon to expression on the relation commune - a.si n in the yean ■955-196-5. The contribution mote extensively deals with the problems of redoub'ed building dccumentation and pointi to the adequate solutions
1 IDC 624+69:C02:930.25? (083.9) Peter Pavel Klasinc, M.A., DiLector, Regional Record Office Maribor, 62C00 Maribor, Glavni trg 7, YU Building Plans in the Regional Record Office Maribor Arhivi (Archives), Ljubljana, 1X/19S6, No. 1-2, pp. 54-58 Btu'ding plans in the Regional R :cord Office Maribor ar-kept in thiee different r-cords groups: the collection of bui'ding plans of the Administration for Building und Regulation Maribor and of the: State Building Office in Szombathey and Zalaegersz ;g. More bunding plans are kept in some other records groups m collections of tht R gional Record Office Maribor (par sh, records rroups of landlords, administrative i ecords grcuf s of the economy, collections of photographs, private collections or special records groups)	UDC 719:910.253 (083.9) Peter Fistcf, Dr., Gradual Architect, Protessor in Ordinary, Faculty for Architecture, Building and Ueodesy Basic Orpanization of 'Associated Labour Architecture,^ 1CD0 Ljubljana, Cyj'tova 5, YU Technical Documentation of Building inheritance - Possibilities for its formation and usage Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, pp. 5Mi0 The report deals with the problems of the »new« technical documentation of the building inheritance, which is as a rule the only document about it. Due to inadequate keeping and dispersion it falls into decay or can't be uced inspite of its great extent. On doit g the: research work at the faculty for arctiitectme an :x-pen mental archive has come to existence and suggestions for state settling into order weie pi ven also the new documentation of the building inheritance should become oblatory arc..lve records centrally collected and kept, uniformed, formed and used for j tsearch and pi .serva'ion purposes, -laborauon and organization of the keeping should be materially supported as a special research wort.
UDK119:930.253 Jovo GrobovšeK, aipl. .nž. arh., ravnat i tj, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, 68000 Novo mesto, Kidričev trg 3, YU Optimalni izbor dokumentacije za raziskovanje stavbne dediičine Arhivi, Ljubljana, IX' 986, 't. 1-2, sir. r-3-64 ' Nastajanje grafičnega, fotografskem. filmskega, video gradiva Vrste ustvarjalcev. Jraaivo iz preteklosti in nastajanje norega gradi a. Nateč za urbanizem in arhitekturo. Načrtno razstavljanje in poblieiranje, kriučen odnos do nastalega gradiva, Izobraževalni procesi, raziskovanje in nastajanje popolnejšega grafičnega gradiva. Izbor in hranjenje gradiva. Predlog za uporabo iga »an, vska vrednost«.	U DK 72:624+69:002:069:930.253 (083.9) Peter Krefič, dr., ravnatelj,-Arh i tek tu .ti i muzej, 6100C Ljubljana. Kani nova 4, YU Arhitektura, tehnična dokumentacija in Arhitekturni muzej Arhivi Ljubliana, IX/1986, št. 1-2, str. 61-62 Reerat obravnav? stanje v sedanji muztjski in ai ivsk dem nosu v Sloveni.j ter odgovara na vprašanje, zakaj se pojavljajo specializirani larhitektumi) muz;ji, ki zbirajo ;pcciclne zvrsti tehnične dokumentacije. V sklepu se zavzema za krepitev in razširitev arhivskih ekip, ki bedo samf dovot usp»oblj;ne za izvajanie potrebnih selekcij arhivov tehnične dok umen tac
UDK 728(497 12)»l955/1965«:9?0.25:i (083.9) Bred' Mihelif, mag umetn. z^od., Zavod za ¡¿gradnjo Ljubljane, Tozd Urbanizem LUZ, 61000 Ljuoljana, Kardeljeva ploščad 23, YU Kriteriji za izbor gradbenih spisov s pt.3ročja stanovalke gradnje med leti 1955 in 1965 Arhivi, Ljubljana, IX/1985, št. 1-2, str 6V-68 Obsežna gradbena dejavnost v drugem desetletju po vojni je temeiiila na tipskih proiektih. Analiza teh projektov bi bila v pomoč pi. izboru tehnične dokumentacije, ki jo bomo kot del kulturne dediščine hranili trajno. P avtorskih pro :k-tih pa bo pofebna selekcija lev Dkvini gnidbenega ipisa. Za /se to pa je potreben študij ski pristop	UDK 728(497 12 Maribor):930.?53 (083.9) Jelka Pirkovič Kocbrk, mag , umetn. zgod Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, 61000 Ljubljana, Pkčniko / trg 1, YL Tehnična dokumentacija - problem kolektivne stanovanjske gradnje 1 Arhivi, Ljubljana, 1X/1986, št. 1-2, str. b5-66 Referat povzema izkušnje avtorice pri uporabi novejs«. g -adbene aokumentae je za mesto Maribor. Na tej i odlagi je oblikovanih tudi nek; konkretnih predlo goi za vrednotenje dokumentacije s stališča njene uporabe pri znanstvenoraziskovalnem delu, za njene odbiranje za potrebe arhiva in za arhivsko obdelavo tehnične uokumentacije, k? se nanaša na kolekuvno stanov^nj-.ko gradnjo.
UDC 72:624+/i9:002:069:930.253 (081 9) Peler Krefié, Dr., Director, Architectural Museum, 61000 Liubljana, Karunova 4, yu Architecture, technical Documentation and Architectural Museum Arhivi (Archives), Ljubljana, lXT936,No. 1-2, pp. 61-62 The report deals with i ne stale i a the nowadays mus-um ana archivai activity in Slovenia and gives answers to ihe questions, why specialized (architectural) mu seums appear, collecting special kinds of technical documental ion. In the conclusion the author striv s for strengthening and extending of the archive teams, which themselves w"*I be qualified enough lo carrl oui ihe necessary -elections of the archives of the technical documentation.	UDC 719:930.253 -Jovo GrobovSek, Gradua'ed Engineer of Arch, Director, instituion for Natural a.id Cultural Inheritance Preservation Novo m Kto, 68000 Novo mesto, Kidričev tre 3, YU ■ 11 Optimal Selection of the Documentation for Buildings Inherit» ice research Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/1986, No. 1-2, pp ¿3-64 Formation of graphical, photographicai, film and video material. The kinds of creators. Material from the past and formation of the new one. Competations for »own planning and architecture, Methodical exhibitions and publication, crv-cal rel?' on towards the formed material. Educational prot sses, research work and fori, tatica of more complete graphical material. Ma .erial selection and keeping. Suggestion to use the seal »archival worth«.
UDC 728(497.12 Maribor):930.253 (0e! 1.9) Jelka Pirkovli K«ebek, M.A., Arts Historian, Institution of the SR ol Slovenia for Natural and Cultural Inheritance Preservation, 610CÛ Ljubljana, PleCnikov trg 1, YU Technical Documentation: Problem of the Collective Flat Building Arhivi (Archives), Ljubljana, IX,'1916, No. 1-2, pp. 6'-66. The repirt describes 'he ;xpcrienck of the authoress with the us?.geofthe newer buildii s documentation for town Mari ho r. On this basis also : omt concrete suggestions arc made for estimation of doc unen tat ion from the asp of its usage by the scient cre^earch work, for its selection for the needs of the archive and for thi : archive treatment of the technics documentation, referring to the collective flat building.	'IDC 728(497.12)»I955/I965«:930.253 (083.9) Bredi Mihelii, M.A., Arts Historian, Instituion for Ljubljana Construction, Organization of Ass< -iated Labour »Town Planning«, Kardeljeva ploščad 43,6100 ) Lj'ib jana, YU Criteria for Building Acts Selection from the Sphere of Flat Building in the Years 1955-1965 Arhivi (Archives), Ljubljana, IX/. 986, No. 1-2, pp. 67-68 An extensive d ag activity in the second decade after the war based on the typ projects The analysis of those projects would be of help at the election of the technical documentation, which will be kept for ever because of its being part of cultural inheritance. With the authorial projects the selection will be necessary only in the frame of the building act. For all this, however, the studions accession is necessary.
Izkušnje, strokovnost, kakovost uvrščajo GIP GRADIŠ že 40 let v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva.
GIP GRADIŠ s svojimi poslovnimi enotami
-gradi industrijske, energetske, luške in hidrotehnične objekte, mostove, ceste in druge zgradbe, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg
'izdeluje gradbene elemente,vse vrste betonskih prefabrikatov, konstrukcijske elemente iz prednapetega betona
' izdeluje In montira tipizirane industrijske hale in montira gradbene konstrukcije
' izvaja inženiring dejavnost za gradbeno operativo
-	izvaja raziskovalno dejavnost
-	izdeluje gradbene stroje in opremo
-	opravlja vsa hidroizolacijska dela
*	izdeluje jeklene konstrukcije
*	projektira vse vrste objektov
-	izvaja investicijska dela v tujini
GRADBENO INDl'STRiJSKO PODJETJE n.sol.o. ■ ubija na Smartinska 134 a
tel.; n.c. 441-422 brzojiiv: Grad' Ljubljana poštni predal:, št. 89/1 telex: 31-216 yu Gradiš
ARHIV SR SLOVENIJE - 61000 Ljubljana Zvezdarska 1, Tel. (061)216-564,216-524
ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU - 63000 Ceije Trg svobode 10, Tel. (063) 25-546,25-552
POKRAJINSKI ARHIV KOPER - 66000 Koper Čevljarska 22, Tel. (06č) 21 -824 Enota Piran - 66330 Piran BclniSKa 30, Tel. (066) 73-822
ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA - 61000 Ljubljana
Mastni trg27,Tel, (061)310-566 Enota za Gorenjsko - 64000 Kranj Stritarjeva 8, Tel. (064) 24-480
Enota za Dolenjsko in Belo krajino - 68000 Novo mesto
Jenkova 1, Tel. (068) 22-163
Enota za rikofjo Loko - 64220 Škofja Loka
Blaževa 14, Tel. (064)61-390
Oddelek v Idriji-65280 Idrija
Prelovčeva 9, Tel. (065) 71-416
POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR - 62000 Maribor Glavni trg 7, Tel. (062) 26-871
POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA - 6500U Nova Gorica
Trj Edvarda Kardelja 1, Tel. (065) 24-521,22-11 1
aRHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE- 6 luOO Ljubljana Kidričeva 2,'Tel. (061)325-361
ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO- 61000 Ljubljana Župančičeva 3, Tel. (061) 223-112
ARHIV REPUBLIŠKEGA ŠiABA ZA TERITORIALNO OBRAMBO -61000 Ljubljana Preži bova 4, Tel. (061) 219-750
ZGODOVINSKI ARHIV CK ZK Slovenije 61000 Ljubjana, Tomšičeva 5 Tel. (061) 2 .7-212
ARHIV INŠTITUTA ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA - 61000 Ljubljana Trs osvoboditve 1, Tel. (061)217-621
NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA - 61000 Ljubljana
C ril Metodov trg 4, Tel. (061) 310-673
ŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR - 62000 Maribor Koroška I, Tel. (062) 27-690
ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 62250 Ptuj Muzejski trg l, Tel. (062)771-619
ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER 66000 Koper Trg revolucije 11, Tel. (066) 21-887