Leto VI., štev. 294 Ljubljana, sobota 19. decembra 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din =» l»h«l» cb 4. »I.tf«]. wm Stane mesečno O« «5 —; n lno-icmstvo Din 40-— oeobvuao. Oglasi po taiifb. Urednifitvo ■ Dnevna redakcija: MikioSiCeva cesta Stev. J6/1. — Telefon Stev. 7*. Nočna redakcija: od to. ure naprej ▼ Knailovi ul. St. 5/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ulica »t. 54. — Teleion tt. Inseratni oddelek« LJubljana, Pre Ser-nova ulica »t. 4. — Teleion it. 49S Podru2nlcf: Maribor, Barvarska uNca St. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem fek.uvodni LJubljana M. 11 M - Praha čisto 7«. 18« Wien,Nr. 105x41. Ljubljana, 18. decembra. Šest mesecev je minulo. odkar ie prišla na krmfln koallcfia RR. ki razpolaga z ogromno večino etacnv napram zelo razcepljeni opoziciii. Zato so njeni pristaši samozavestno prerokovali, da ostane na vladi mnogo let Danes ie RR v raznadti. v raz^ulu na celi črti. Vlada ne bo padla v Narodni sfcpiščini. arrtnak sama iz sebe se bo -azšla na lastni notranjih nemnžnostih in nasprotjih Pri tem ie naiboli zanimivo. da v opoziciii niti ni nosebne ner-voznosti. da se padec vlade pospeši. Treba je priznati, da te mal«katera vlada. gotovo pa nobena s toliko večino. pokazala tako malo aktivnosti v naravi in zakonodajstvn kakor da-na-šma koaliciia. Tri mesce so b'li radičevski in drugi ministri na počitnicah, sedaj pa ie minulo znova troie mescev, se ni^n mog'l zedmitf razen za ne-predmetov. ki so bili že v preišnil vlad; dovršen?. V vladi n; nnfrebnega edinstva v glavnih vnrašanrh. drne irugemu ne zaupa, vsak se boji prevare. Medtem na so se gospodarske in so-ciialne razmere naglo slabšale. Mase so začele uvivdevati. da državno krmilo ni v dobrih rokah. Nezadovoljstvo ie začelo našlo rasti in to razburja vladne demagoge. Ko bi bilo ostala vlada PP. bi danes imeli poleg glavnih organizacijskih sodnih zakonov ood streho gotovo !iidi žc zakon o izenačenja davkov in ?akon n finančni imravi Izvedene bi bile oblastne volitve in razpisane bi bile tndi volitve v okraine zastope. Ni rreba biti poseben optimist, da se verjame. da bi se ta dva nanredka sama po menila ogromno. Vprašanie razdelitve davčnega bremena na pravičnem potu. uprav? ca nov. mlad. a krepak čini-telj: oblastna skupščina, niena kritika in inicljativa. — to bi zuačilo popolno spre membo celega stania. Bilanca režima RR je povsem pasivna. V celi držav? in v Sloveniji še posebej. V neveščih rokah častihlepnih noediiicev brez čuta globlje odgovorno sti je vplivanje na vladne odločitve z Slovenije bilo zelo nesrečno. Otročarije v osebni politiki, nameščanje nesposobnih novih moči. smešna maščevalnost kratkovidnih napihnjencev, to so bili glavm ziakf te dobe. Klerlkalizmu se je v senci te revščine dobro godilo. Spravil je nazai na važna mesta svoie eksponente, ki jih ie oreišnii režim odrinil. ker so službo zlorabljali stranko. Danes bi bile izvedene volitve v Trgovsko zbornico, da niso politični otroci nasedli raznim intrigam. Občinske volitve v Liubliani se zadržujejo, da se odrine v daJišo bodočnost neizogibna obsodba neodgovorne klike, ki je Ljubljano spravila ob poslanca, zdaj pa se beji. da bi jo upravlja! občinski svet narodnega in naprednega mišliema. Zaključuje Pa klika svoie delo z infernal-nim naskokom na ljubljansko univerzo v trenutku, ko so državne finance tako Potrebne olaišave. da se ie bati prenagljenih žrtev. Naibolj žalostjo Je. da gotova klika v Liubliani, ki se danes senči v minliivi milosti vlade, s svoiim postopanjem naravnost podpira atentat Proti naši univerzi. Umiran:e RR režima lahko traja še nar tednov, ali celo par mescev, a prav tako je gotovo, da je vsak nadalini dan njegovega «defc>vanja» izguba za državo. ki potrebuje nove koncepcije. Narod ne potrebuje piškavih «sporazu-inov» in delitve moči med strankami On potrebuje dobro upravo In energične korake na gospodarskem polju. On -"otrebuie uvedbo zdrave samouprave. Za vse to ni potreben državnopravni sporazuma, ki služi kot plašč za nesposobnost in brezdelje, ampak dobri zakoni in dobri uradniki z Ijnbez-nijo do ljudstva ln z veseFem do dela. Manj politike in zamotanih odnosa ie v. j več dela. na to naj se misli ob smrtni oostelji vlade RR. ki vzbujajo pri naših čftateljih te sploh" pri konsnmentffi ter treorvsklh prijateljih ugodno razpoloženje napram voSčiku. naj nam vsi znnajl trgovci. obrtniki In droel pridobitni krogi takoj vp<>5Ijek>. da bomo lahko ustregli vsem Številnim zahtevam in željam voščScev. Kdor hoče. da bo njegovo voščilo pri-Keno na lepem prostoru ter z Izbranimi črkami, naj naim čimpreje sporoči svoje naročilo, ker v jadnijem trenutku ni več m o-Soče ustreči vsem željam. Razpadanje režima RR Demisifa ministra Uzunoviča. — Nezadovoljnost NRS z delovanjem vlade. — Nove kombinacije. — Kritični dnevi po Božiču. Beograd. 18. decembra, p. Listi obeh vladinih strank skušajo prikrivati, kar je danes vsakemu poznavalcu razmer jasno: v vladi RR se ie pričel razkroj. Govori se sicer le o spremembah v kabinetu. ki da jih bo Pašič izvedel po pravoslavnem Božiču, toda vč se. da so to le prve napovedi mnogo daleko-sežneiših dogodkov. Včeraj je minister gradjevin eosp. Uzunovič podal gosp. Pašiču ostavko, ki sicer ni publicirana in se zadržuje, a je dejansko izročena. Vzroki in utemeljitev te ostavke značilno osvetljujejo nemogoče odnošaje v vladi. Oosp Uzunovh č smatra, da je sodelovanje z gosp. Radičem nemogoče. Razne Radičeve iziave. ki ustvar-iajo na znotraj m na zunai vladi težkoče in oster oseben konflikt med Uzu-novičem in Radičem. ki ie svojega kolego v ministrstvu razžalil. so Uzunoviča prisilile k temu koraku. To je pri-četek potresov. Z davidovičevske strani se že ra znašajo razne komhinaciie in se trdi. da se Liuba Jovanovič pogaja z Nastasom Petrovičem in Davidovičem o novi koaliciii brez Pašiča. Te vesti so prav gotovo neresmčne. Pašičeva avtoriteta v radikalnem klubu ie tem večja, čim večie ie nezadovoljstvo z radičev-skimi zavezniki, zlasti pa s Sti. Radičem. katerim sedaj radikali pripisujejo . krivdo, da vlada nič ne dela. Današnja i debata v radikalskem klubu ja dokaz kako kritično je razpoloženje napram sedanii koaliciji. V radikalskem klubu samem odnošaji med predsednikom kloba Ljubo Zivkovičem in nekaterimi klubovimi člani še vedno niso razčiščeni. Gosp. Zivkovič sploh ne prihaia v klub ter se smatra za verjetno, da bo odložii nredsed mesto v klubu. Trdi se. da bi Zivkovič ob prvi izpremembf vstopil v vlado, dočim nai bi Uzunovič prevzel mesto predsednika radikalnega kluba. Zagreb. 18. decembra, n. Značilno fe za današnjo situacijo, da ie frankov«ka stranka zopet počela javljati v političnem življenju. Danes so bili nabiti lepaki, da ima stranka prava v nedeljo svoje prvo javno zborovanje. Govoril bo dr. Aleksander Horvat, ki je te dni slavil svojo 50-letnico in ho po dolgem prestanku prvič zopet politično govoril. «Hrvatsko Pravos piše. da je to začetek dr. Horvatovega nastopanja v aktivni hrvatski politiki po večletnem mirovanju. Govoril bo tudi radičevski di-sidetrt dr. Buč. Zagreb, 18. decembra, n. Za nedeljo je napovedal Stjepan Radič shod v Ši-beniku in bo menda nato posetil tudi druge dalmatinske kraje. Glavna svrha njegovega potovanja je, da uvede disciplino v svoje omajane organizacije. Deklaracija češkoslovaške vlade Notranja in zunanja politika ostaneta nespremenjeni. — Novi škandalm izgredi. Praga, 18. decembra, s. Na današnji seji poslanske zbornice ie prečital min. predsed-sednik Svehla vladno Izjavo. Glede zunanje politike izjavlja vlada, da ie Češkoslovaška uredila odnošaie z vsemi sosedi in da se je ustvarila trdna tradJciia za mednarodne od. nošaje z vsemi evropskimi državami. Prišlo te do sporazuma med Češkoslovaško in Av-stiiio. ki le določen v pogodbi iz leta 1922 hi ki ga bosta obe strani lojalno izvajali. Vladna izjava govori dalie o zvezi s Francijo kakor tudi o stabiliteti razmerja z Anglijo in Italijo in nadaljuje* »Zelo važno 'e za našo državo, da je z locarnsko pogodbo na 6e razmerje do največjega soseda — Nemčije urejeno tn ustaljeno. Češkoslovaška bo tudi nadalje neemajano vztrajala na dosedanjih smernicah v srednjeevropski politiki.« Glede razmerja do Vatikana naglasa iz-'ava. da bo vlada dosledno sledila političnim smernicam prejšnje vlade Dosedanje odnošai so narekovali državni Interesi In čuti lojalnosti, dobre voljo ter spoštovanja do vseh veroizpovedi In cerkva kakor tudi dolžnost, da je treba vztrajati na pravicah države in čuvanja lastnih interesov. Po teb načelih bo vlada postopala tudi v bodoče. Med čitanjem vladne Izjave ie prišlo do tsko burnin scen, kot jih zbornica še ni videla. Že pri uvodnih stavkih je vrgel poslanec HRnkove stranke Matmasik sveženj aktov proti ministrskim klonem. N tto so sledili prepiri med poslanci lilinkove stranke in poslanci agrarcev. Ko je min. predsednik nadaljeval čitar.je deklaraciie, so pričeli raz grajati tudi nemški naci)onalci. Ko je opozicija videla, da vse razgraianje ne pomaga, so pričeli Hlinkovi pristaši peti »Hej Slovan!*, nemški nacijonalcl pa »Deut-schland. Dentschland uber ailesc. Ko ie min. predsednik končal, so pristaši koalidle ta vlada z min. predsednikom stoic zapeli na-cijonalno himno. Opozicija se ni dvignila s sedežev. Po teh škandaloznih prizarih je pričel govoriti predsednik MalrpetT, ki le obsojal dogodke, ki absolutno niso vredni parlamenta. V senatu ie prečita! min. predsednik Sveh la enako vladno Izjavo kot v zbornici. Govor min. predsednika so senatorji koalicije pozdravljali, dočim so Nemci, komunisti in slovaška ljudska stranka glasno protestirali. Zaupnica senata Briandovi vladi Volitev novega podpredsednika v parlament«. — Senat razpravlja o francoski politiki v Siriji, Debata o štedenfu v državni upravi Ostri napadi v radikalnem kluba na delovanje vlade. — Vuki-čevič proti Radiču. — Finančni irinister o štedenju in o davkih. Beograd, 18. decembra, p. Radikalski klub je danes razpravlja! o štedenju v državni upravi. Debata je bila živahna, stala je očividno pod vplivom nejasne situacije in razdvojenosti v stranki. Substrat debate je tvorila predstavka 73 radikalnih poslancev min. predsedniku Pašiču. v kateri je rcečno: Narod je začel čutiti neznosno težo državnih davkov, ker so kmetski produkti. prehrana in živina, vedno cenejši, dočim so državna bremena vedno ista. blago pa, ki ga kupuje kmet, se je samo neznatno pocenilo. Uspešno Sledenje izdatkov v proračunu se more izvesti samo. ako začnemo s štedenjem od zgoraj: Predlagamo: 1.) Redukcijo ministrstev od 18 na 12. Ukinejo se naj ministrstva za izenačenje zakonov, za agrarno reformo, za socijalno politiko, za vere. pošto in za šume m rudnike. Ministrstvo za agrarno reformo naj se pripoji poljedelskemu ministrstvu, temu pa odvzamejo vode in pridajo prometnemu ministrstvu. Ministrstvo za vere se mora spojiti s prosvetnim ministrstvom, poštno pa s prometnim ministrstvom, dočim bi se ministrstvo za šume in rudnike pridelilo trgovinskemu ministrstvu. Ministrstvo za socijalno politiko bi se mozlo dati ministru za narodno zdravje ali notrantemu ministru (!) Z uklnienjem omenjenih ministrstev se bo dosegel velik prihranek v državnih izdatkih, ki bi zna?al stotine milijonov in tudi država bo politično stabilnejša. ker čim manj bo ministrstev, toliko manj bo ministrov. 2.) Ukine se naj položaj državnih pod-tajnikov, odnosno naj se reformira, ker Je tak. kot je sedaj, postal sinek ura. 3.) Reducira nai se 28 odst. uradnikov. 4.) Redukcija avtomobilov m prepoved. da nihče razen ministrov ne sme Imeti državnega avtomobila. 5.) Reviziia upokojencev, ki nimajo polne pokoinine. pa so zdravi in bi lahko še služili državi in narodu. Skoraj vsi govorniki so izražali svoje nezadovoljstvo z delovanjem vlade. Ljuba Jovanovič je posebno ostro kritiziral sistem naknadnih kreditov, ki upropašča proračun. Napade! je ministra saobračaja. ki se preveč peča z nemožnimi projekti in premalo vidi realnosti. Za Jovanovičem so govorili še d'ngi poslanci. Na popoldanski seji se je oglasil tudi bivši minister prosvete Vukičevič. ki je ostro napadel Radiča. češ, da je kar na željo gotovih zagrebških krogov brez vsakega pooblastila trgovsko visoko šolo pretvoril v fakulteto. Med drugim se je oglasi! tudi finančni minister dr. Siojadinovič, Stedenje pomeni zmanjšanje izdatkov, izdatki pa pomenjajo plačevanje državnih potreb. Vendar se ne more reči. da so naše državne potrebe danes v polni meri pokrite, kakor bi jih morala imeti kulturna država. Le poglejmo šole, ceste, železnice. Toda ako hočemo vse c,;ža- r.e potrebe pokriti, bi morali priti do novih davkov, doklad in taks. Niso izdatki, ki pomenjajo državne potrebe, dosegli maksima. temveč skrbi nam dela preobremenjenje naroda, ki je doseglo tako mero, da ni mogoče misliti na nove davčne vire. Naknadni krediti so res velika opasnost za proračun, toda še večja nevarnost so gotovi zakoni, ki se smatrajo za popularne. Prevzetje gotovih pridobitnih podietij v državno upravo, ni koristno. Država se nI izkazala niti kot dober trgovec niti kot podjetnik in industrijalec. Da bo štedenje dalo svoj rezultat, se morajo zmanjšat? ne samo številke, temveč se mora tudi izpremenitt s'stem administracije. Potrebne so veiike reforme v državni ad-ministtaciji. Po govoru dr. Stojadinoviča je bila seja zaključena ter prihodnja določena za 23. januar. Pariz, 18. decembra, z. Novi finančni mi. nister Doumer, čegar imenovanje je splo. šno ugodno vplivalo na javnost, je prevzel svoje posle. Na včerajšnji seji poslanske zbornice so So vršile nadomestne volitve podpredsed. nika in siccr na mesto socijalista Varennea, ki je bil imenovan za generalnega guverner« ja v Indokini. Izvoljen jc bil socijalist MU stral. Msd razgovorom o proračunu za koloni, jc je minister za kolonije Leon Perier odj govoril na interpelacije raznih poslancev j glede govoric, da je Francija pripravljena i odstopiti eno ali drugo kolonijo. Minister | Perier je energično zanikal vsako tezadev. ; 00 možnost. V senatu se je nadaljevala razprava o in* terpelaciiab glede francoske politike v Siriji Slo je predvsem za politiko generala Sar. raila. Vojni minister Painlevč je izjavil, da znašajo celokupne francoske izgube od le* ta 1920. do danes 6960 mož ter je obširno razlagal zgodovino poteka posameznih do* godkov. Izjavil je: Predno storim končno; veljaven sklop z oztrom na te dogodke, mo ram dohiti natančno poročilo generala Du» porta. Do 15. septembra je bilo ubitih 312 Francozov in legijonarjev. Glede odpoklica generala Sarrailfi je iz> javil, da je treba v podobnih r'učajHi vedi no ohraniti mirno kri. zato je smatral za potrebno, da se odpokliče general Sarrail še le po osvoboditvi Soueide. Končno je naglašal, da se je treba zahvaliti Sarrsilovi politiki napram muslimanom, ako upor v Damasku ni zavzel širših dimenzij. Seia se je zaključila s soglasnim izglasc* vanjem zaupnice vladi. Burna šefa madžarskega parlamenta Budimpešta, 18. decembra, s. V parla. mentu je prišlo danes tekom posvetovanja o zavarovanju po voini poškodovanih do razburljivih debat, katerih politična posle, dica bi bila lahko končnoveljavni razpad demokratskega opozicijskega bloka. Ženski poslanec Ana Kethly (soc. dem.) jo imela oster protimilitaristični govor, v katerem je pripisovala vojno krivdo gene. ralnemu štabu, cerkvi, ki je blagoslavljala orožje, in tudi delavstvu, ki jc leta 1914. mesto, da bi se dvignilo, sledilo mobiliza. cijskemu povelju. (Živahni nemiri na des. niči). Na ta govor je odgovarjal predsednik de. mokratskega opozicijskega bloka poslanec Ludvik Szillagvi. ki je zagovarjal generalni štab in potrebo močne armade na Madžar, skem za primer vojne. (Medklici in nemiri v zbornici). Vsled tega poaiva govornik vla do, naj stori pravočasno vse ukrepe, da so; cijalni demokrati ne bodo mogli izvesti na. povedanih namer. (Protesti pri socijalnih demokratih.) Nato je pričel govoriti finančni minister Bud in izrazil naiprej svoje začudenje nad govorom Ane Kethlyjeve. Med ministrovim govorom je razburjenje vedno bolj nara* šealo, tako da je bilo treba sejo za cele minute prekinjati. Finančni minister se jc obrnil proti socijalnim demokratom in za-klical, da se lahko učijo preteklosti. Mi= nister je prepričan, da bi v primeru vojne madžarski delavci kot en mož prijeli za orožje. (Burni ugovori pri socijalnih demo« kratih.) S tem je bila debata o zakonskem predlogu končana in seja zaključena. Po seji je izjavil socijalnodemokratski po slanec Kari Pcver, da smatra, da je izstop socijalnih demokratov iz demokratskega opozicijskega kluba po govoru demokrat, skega poslanca Szillagvja izvršeno dejstvo. T/ a • • 1 v 1 v.v fcralj pride cez bozic na Bled Beograd, 18. decembra, p. Danes se je v vladnih krogih govorilo, da je radi kritične po'itične situacije kraljevo potovanje v Zagreb na nedoločen čas od-godeno. Ker pa vladar želi spro^esti katoliške božične praznike izven Beograda. se smatra kot verjetna da pride čez praznike na Bled. Točnost teh vesti ni bilo mogoče proveriti. Konferenca Male antante odgodena? Praga. 18. decembra, r. Iz krogov zunanjega ministrstva se Izve. da je bila napovedana konferenca Male antante po želji praške vlade zaradi položaja v Češkoslovaški odgodena. Praška vlada želi pred konferenco zun. ministrov dr. Beneša, dr. Ninčiča in Du-ce rešiti gotova zunanjepolitična vprašanja. od katerih ie najvažnejše vprašanje priznanja sovjetske vlade ln vzpo stavitve normalnih ednošnjev med Rusijo in Češkoslovaško. To vprašanje naj bi se rešilo še tekom meseca januarja. Vlada in škofi Zagreb, 18. decembra, p. V sredo dopoldne je dosnel semkaj minister n. r. dr. V. Janjič, ki je včeraj popoldne posetil zagrebškega nadškofa dr. Baura kot predsednika škofovskih konferenc ter se z njim razgovarjal o aktualnih cerkvenih vprašanjih. O tem sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo. Kakor pa se od poučene strani doznava. se je dr. Janjič razgovarjal z nadškofom dr. Baurom o odnošajih naše države napram Vatikanu. Kakor sklepajo po zadržanju okolice nadškofa dr. Baura ooset dr. Janjiča ni ostal brez uspeha. Dr. Janjič je sinoči odpotoval nazaj v Beograd. Vesoljni cerkveni zbor v Rimu? Rim, 18. decembra, c. »Tribuna® piše, da namerava papež Pij XI. sklicati vesoljni cerkveni zbor, ki naj bi se vršil v letu 1928. Temu zboru bi prisostvovalo okoli 2000 šk« fov iz vseh strani sveta. Nekateri Italijan« ski listi zanikujejo, da bo skušal papež ob tei priliki rešiti pravni spor, ki obstoja med Vatikanom in italijansko vlado že 55 let. Francija nas terja za vojni dolg Beograd. 18. decembra, r. Francoski poslanik je naši vladi izročil prijateljsko noto. ki pravi, da francoska vlada zaradi težke finančne krize v Franciji apeRra na zavezniško jugoslovensko vlado, naj uredi svoje vejne dnlgove v Franciji. Naša vlada je odgovorila, da bo tej želji ustregla, kolikor ji bo mogoče. Sličnc note je francoska vlada iz ročila tudi vladam Češkos'ovaške, Italije. Poljske in Rumunije. Naša finančna delegacija, ki odpotuje v pondeljek v Ameriko, se bo ustavila tudi v Parizu, da se posvetuje s francosko vlado o rešitvi tega vprašanja. O tej zadevi sta danes konferirala tndi ministra dr. Ninčič in dr. Stojadinovič. Japonci zasedli Mukden Koncentracija japonskih, čet v Madžuriji. London, 18. decembra s. »Daliy Mail« poroča iz Tokija, da so japonske čete zasedle Mukden, dasi je maršal Cans-tsolin. ki ima v Mukdenu giavni stan in arsenal ogorčeno protestiral proti japonski zasedbi. Po vesteh iz Tokija šteieio japonske čete v Mandžuriji S000 mož. Na temelju pogodbe sklenjene v Portsmouthu sme Japonska imeti v Mandžuriji 15.000 mo i za varstvo železnic in prometnih sredstev. iz Italije Ne Nikicev? temveč Žerjavov pravilnik Beograd, 18. decembra, p. Z velikim za. nim-anjem se je pričakovalo besedilo pra. vilnika o ureditvi položaja delavcev in na. meščencev v državnih rudnikih, ki ga jc že nekaj časa sem naznanjal minister za šume in rudnike dr. Nikič. Sedaj je pravil« nik tn, a izkazalo se je. da jc domala do> besedni prepis projekte, ki ga je pripravil Nikičev prednik v ministrstvu dr. Žerjav in katerega uveljavljeni« je preprečil pa« dec vlade Narodnega bloka. Moralo je pre« teči skoraj pol leta, da pride pravilnik zo« pet na dnevni red, akoravno je ostal po* vsem neizpremenjen! Rim, 18. decembra, e. Na današnji seji parlamenta ie državni podtajnik Alessio 1'rancesco naznanil, da namerava italijan; sko finančno ministrstvo zamenjati seda; nje državne bankoves z novimi bankovci, ki bodo popolnoma odgovarjali tehničnim zahtevam. Preteklo bo nekaj časa, predno ^o uresniči ta načrt, zakaj novi bankovci morajo biti izključno izdelek domače indu = strije. V nove bankovcc bo utisnjen faši-stovski liktorij, simbol vladajočega fašiz; ma v Italiji. Senat je na današnji seji odobril zakonv ski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da more uvesti nekatere izpremembe v zakonu o javni varnosti ter zvišati apanažo neka= terim kraljevskim princem. Včeraj se je sestalo v Milanu vodstvo italijanske socijalistične stranke, ki je spre« jrlo ostavko ravnatelja strankinega glasila «-Avantija». Za njegovega naslednika je bil imenovan član vodstva poslanec Riccardo Migliano. Hudi očitki proti radičevcem Klerikalni poslanci očitajo radioevcem, da so dobili od Trboveljske premogokopne družbe dva in pol milijona dinarjev. — Radičevci odločno demantirajo. Kmalu po vstopu HSS v vlado k pričela v radičevskem časopisju ostra kampano proti Trboveljski družbi. Pri nas v S!ove.il'i sta se te kamna me z vso vnemo udeležila IJubMansko dnevno glasilo dr. Ravrvharia in oosl Puclja ter strankarski tednik gg Puclja in Prtv peluha. Vsi ti listi so naenkrat pričeli naiostrelše obso'atl. da ie podietje Tr-bovel!ske družbe pod vplivom tuiega kapitala. obtoževali so politične nasprot nike. dr? so nremalo rnzlli na pogub 10 delovanje TPD. pomiVivali so delavstvo. ki ga družba eksploafira i.i zlorablja ter mu onemogoča eksistenco, protestirali so proti previsokim cenam premoga V vedno vcčiem ogorčenm so radičevska glasila tv.-2'vala vladni, odnosno ministra za šume in rudnike dr. Nikiča. nai napravi red. nai Trbo-velisko družbo udari, nai io popolnoma nacllonalizira i.i nai zaščiti korist! naroda in države moti tujemu izkoriščevalcu. V jeseni je gonia proti TPD v radl-čevskih listih, kakor da bi odrezal, prenehal. dasi se za javnost ničesar ni zgodilo, kar bi iznreminlalo preišnje stanie. Sedai sn vložili nosi Kremžar in tov. senzacijonalno interpelacilo na ministra za šume i rudnike dr. Nikiča. Iz besedila te interpelacije, ki jo priobčuje včerajšnji »Slovenec, povzemamo, da je Trboveljska premogokonna družba na svoji seji meseca novembra t. 1. sklenila, dati 2 ln pol milijona dinarjev v propagandne svrhe. o razdelit vi te vsote pa pravi interpelacija dobesedno to-le: •-Kakor se je izvedelo, se je ta svota izplačala s tremi čeki Francosko - srbske banke in z dvema čekoma Jadransko - podunavske banke. Zanimivo r? Ali mn ie znano, da se »"Isll prodptn nremosa poveriti firmi Kaufmann fn dra«? 4!) }e res. da Je v zvezi s temi podIetJI?B Interpe'aci'a ie nanravila radi konkretnih obdolžltev zlasti v beogra'ski javnost? velik ut's ter izzvala v prizadetih krog'h. osobito na v vrstah radi-čevske stranke konsternacilo. Me moremo si mlsl'ti. da b? Inteme-lanti mogli izrekati tako težke konkretne obdolžifve brez dokazov, a če se izkaže, da ie vsai de! očitkov opravičen. rotiti n' dvoma da i? rade*a HSS v srce. Vzpričo iznašanja tako daleko-sežne kortipcijske sfpre. kakor Jo slika interpelacija nosi Kremžaria in (nv. tud! ostala iavnosf ne more molčati, izvršiti se mora razčiščenie do kraja! se ? Soli io sovelofn! iiili JI Obe Številki sta izredne reklamne in reprezentančne vrednosti. Za novoletna voSčila je prostor omejen, zato jih vsi, ki tega še niste storili, čimprej naročite v Inseratnem cdtfeikn »Jutra«, LfnMfiuta, Prešernova ulici Ste?. 4, milimi ininHMi 111 ■■niiairn ^iiMMMMUMi^MM^^ PRVA IZJAVA /MINISTRA NIKIČA. Beo?rad, 18. decembra, p. Povodom včerajšnjega vprašanja poslanca Krem-žarja in tov. na ministra za šume ln rudnike, je dr. Nikič poslal novlnam nismo, v katerem pravi: Ker so seje Narodne skupščine odgo''ene. m! ni mogoče odgovoriti posl. Kremžarju v skupščini. Ker pa se mi zdi, da le b;1o gospodi potrebno, da med njihovim vprašanjem in mojim odgovorom mine dalj časa, da bi mogli na>praviti «šti-mungo« s svojimi klevetami, jim odgo-variam to-le: »Niti jaz niti moja stranka nimamo nikakih zvez s Trboveljsko dražbo, posebno ne takih, kakršne hočejo predstavljati gospodje v zvezi s propagand nimi svrhami Trboveiiske družbe. Ravno tako so neresnične trditve o mol!h zvezah z drugimi podjetji in zavodi, ki jih oni sipravlfajo v zvezo z menoj. Ni mi treba naglašatl. da so trditve: »sro-vori se» in zanesljivega vira». popolnoma izmišljene po velečastitih bratih v Kristusus. Kabinet ministra za Sume in rudnike objavlja sledečo izjavo: fQ. Kremžar in tov. so poslali nrni-stru za šume in rudnike v stvari Trho-veljske družbe vprašanje, v katerem trdijo, da je šef kabineta ministra za šume in rudnike no svojem zaupniku potom Franko-srbske banke dvignil tri čeke Trboveljske družbe. Ta trditev je popolnoma Izmišljena«. Politična in gospodarska kriza v Nemči ji Po izjalovljenem poizkusu za sestavo velike koalicijske vlade. Berlin, 17. decembra. Poizkus za obnovo velike koali.rie iz leta 1923., segajočo od nemške in bavarske ljudske stranke preko katoliškega centruma in demokratov do socijsi-ne demokracije, se ie končno izj.ib»'il Potem ko ie centrumov voditelj Feti-renbach odklonil misijo za sestavo vlade, se je moralo poverjenje predsednika demokratske frakcije 'r. Kocha .smatrati pač kot poslednji korak v 'ej smeri. Ko je sprejel od državnega predsednika Hindenburga poverjeno mu nalogo, so pisali socijaldemokratični časopisi: »Koch je pošten demokrat. Bil ie no-tranij minister tudi v času. ko ie izbruhnil Kapoov puč. in ima zasluge za ms govo udušitev. Koch ie tudi iskren pri-.staš združitve Avstrije z Nem?1'o. z3 katero ie opetovano govoril. Snlišio vlada prenričanie. da če se tudi Kochu ne posreči sestava velike koalicije, ie ta za tokrat onemogočena.» In ravno ta in tak Koch ie moral vrniti misijo, ker sociialni demokratie tiso hoteli pristati na n'egov kompromisni vladni program. Dr. Koch se ie res pošteno trudil, kot mu je na zadnji seji delegatov priznal v imenu soriial-ne demokracije poslanec MilHer-Fran-ken. tudi njegova »republikanska in demokratska zanesljivost« je zanj »izven dvomas. Vendar nasprotsfev v nazira-nja lludske stranke in socijalnih demokratov ni mogel izgladiti. Nemška lludska stranka se ni nič kaj z veseljem spustila v poga;anja za sestavo velike koalicije. Storila je to ie i/rccno željo predsednika republike maršala ITnder.burca s tihim upom, da iz cele stvari ne bo nič in da ji ne bo treba sedeti v vladi skupai s sociialnimi demokrati. Le-ti Imaio zopet nred orm! sc nedavne slabe sktišnie s Streseman novci iz velike koalicije I. 1923. Vedo. kako težko je sodelovati z liudsko stran, ko, katere besedi ni ničesar verjeti in ki je za hrbtom svojih zaveznikov pripravljala pakt z nemškimi nacijonalci in jih končno tudi spravila v vlado, raz- bivši dotedanjo koalicijo. Da se ta igra ne ponovi, je sedaj sociialna demokracija točno precizirala svo'e zahteve tako na polju zunanje politike kot glede notranje, zlasti socijalne in gospodarske politike. Ljudska stranka se ie izbijala in se ni hotela vezati. N:enemu načelniku Scholzu lebdi še vedno pred očmi oni bistroumni načrt, ki ga je imel pred otvoritvijo krize: delati zunanjo politiko s podporo socijalne demokracije. notranio pa v sporazumu z nemškimi nacijonalci. Ni torej čudo. da so se spričo takega političnega dvoživstva po-gaiania razbila. Globlji vzroki za nestrpnost med ljudsko stranko in socijalisti se imaio iskati nele v tem, da so prvi skraino nezanesljivi čuvaji republikanske wei-marske ustave, temveč predvsem v dejstvu. da zastopata obe stranki različne socijalne plasti in tendence. Nem.",ka ljudska stranka je izrazita zastopnica kapitala. N.iena politika se uravnava po interesih kapitala, kot se socialdemokratska ozira na delavski razred. Ta na sprotstva so se zadnie čase zopet poostrila vsled težke gospodarske krize, ki io preživlja Nemčiia. Danes le v Nemčiji čez 750 000 liudi. ki iščeio delo Polno brezposelno podporo uživa 450.000 oseb. nepodpiranih pa je tudi naimanj 300 000. da ne govorimo o delavcih z le delno zaposlitvijo. Kakšen je položaj trgovine in Industrije. nam pričalo te-le številke: v novembru ie propadlo v Nemčiii podjetij. Dočim je priSlo ta mesec kakih 25 konkurzov na dan. iih ie v prvi polovici decembra dnevno 35 do 40. Pri-čakuie se. da bo do konca meseca čez 1200 konkurzov. lndustriie. ki so trenutno še zadostno zaposlene, so pravzaprav samo rudniki lignita in nekatera tekstilna podjetja. Avtomobilska Industrija n. pr.. ki je še pred meseci Imela dobro kliientelo doma in v Rusiji, je danes težko prizadeta. Zdi se. da mnogo podjetij ne bo preneslo krize. število brezposelnih neprestano raste. Na Saškem so prebivalci celih vasi fn mest brez dela. v Vestfaliji in Porenju oddavljajo rudarje. V mnogih Industrijskih središčih se zapro obrati pred božičem in se odpro šele sredi januarja. Delavstvo je silno razburjeno še posebno zato. ker se pričakuje tudi znižanje mezd. V takih razmerah ie stavila socijalna demokracija obširne socijalne zahteve, ki jih zastopniki industrije niso mogli sprejeti. Gotovo Je sicer, da bi socijalisti lahko več storili za delavstvo v vladi kot pa irven nie. Toda bojazen pred demagoško tekmo komunistov jih ie privedla do postavitve programa, kl je dobro agitacljsko sredstvo med delavskimi množicami, ki pa ie deiansko sokriv izialovljenio poskusa za ustanovitev velike koalicije. 2ella nemške ljudske stranke se je izpolnila: ne bo jj treba sedeti v vladi skupaj s socijalisti. Po odločitvi o mosulskem vprašanju Odločitev o usodi Mosuia, ki je padla te dni pred Svetom Zveze narodov, je nedvom no edsn najvažnejših dogodkov, kar jih be« leži mednarodna politika » poslednji dobi. Nastaja vprašanje, kaj more storiti sedaj Turčija, ki se čuti zelo prizadeto radi svc» jega neuspeha v mosulskem vprašanju. Pred vsem je lasno, da bo Turčija vztra« jala na svojem principijelnem stališč«, s ka. terim sp"oh odklanja pravico odločitve Sve« tu Zveze narodov. To načelno »tališče omo» goča Turčiji, da poskuša doseči od Angliie oziroma od Iraka kake koncesije v vpraša, nju razmejitve. Zastopnik Angliie je že hi. tel naglašati. da je Velika Britanija priprav Ijena v ri:rektnih pogajanjih upoštevati upravičene ielie angorske vlade. Toda kdo bi mogel biti tak optimist, da bi predpo. stavljal na angleški strani več nego samo pripravljenost, ugoditi Turčiji, v kakih brez pomembnih zadevah; da pa bi bili v Lon« donu ter v Bagdadu pripravljeni na kakšno teritoriialno popuščanje, na to gotovo nih« če resno ne misli. Turčiji preostaja poleg tega edina pot, da apelira ra oroiie. To pa je pač malo ver. letno, da bi se Aneora odloči!« za tako ha. yardno politiko Res da doslej vse vesti na« glašajo, da hnaio Turki na meji zbrane mnogo večie voin« sile neeo Angleži oziro« ma Irak. toda naiven bi bil. kdor bi iz te» ga sklepal, da bi bile vojaške šanse Tur. di js ugodnejše nesfa acgleikoairašks. Toda tudi v Angori pojnajo angleiki način boje vanja in zavedati se morajo, da bi Velika Britanija ne hotele odnehati, tudi če bi spo« četka ne imela uspehov na bojišču. V zvezi z mosulskira problemom so se zadnje tedne javljala poročila, kakor da je Angora stopila v stike z Moskvo, v svrho, da do»ežs pri niej diplomatsko in morda tudi drugačno pomoč zoper Anglijo. Poro* čalo se je eelo, da ponuja Turčija sovjetom za tako pomoč okrožji Kars in Ardahan. to je ono ozemlje, ki ga je ob rcvolucijskem razkroju sovjetske vlada morala odstopiti Turčiji. Toda dasi je danes sovjetska po« litika še vedno osredotočena zoper Angli. jo, vendar težko, da bi mogla Turčija do* biti odločilno korist. Diplomatska pomoč samo Angori skoro nič at pomaga, poleg te* ga bi ji mogli sovjeti pošiljati oroJie in voj* ni materijal sploh, toda to šc vedno ne bi bilo dovoli. Da bi se pa Rusija sama za* p!et'a v vojno, na to seveda sploh ni misli* ti. Ruska pomoč bi mogla biti tedaj pre* malo izdatna, da fci mogla Turčija nanjo staviti nade na zmago. Tako se zdi, da Turčija ne more več po. praviti poraza, ki ga ie doživela v moftu!« skem vpraSanju. To je prvi nieri poraz, ki ga je doživela. od'«ospoH;irsWega in političnega iernb* stva. ki je rešil Smirno in vzhodno Trakijo z Adrijanopoljem. ki je onemofločil evrop* ske interesne sfere v iužni Mali Aziji in razširil v sporazumu s Franciio turške meje preko Killkite in dalie v siriiskl teritorij. Poraz v mosulskem vprašanju je vsekakor znaten, osobito, ko fe Tnrčiia v vzd-ževa« njn izredne armade na meji Iraka potrošila velike denarne vsota. Nastsna Se vnra5«nie. če bi mogM poraz glefle Mosuia vp!:vati ns notranio politiko v Turčiji in morda oinčitl nasprotnike Ke* ma'a 'n n'egov'b ra^ikaln^ mnoo«'t»ansVib reform, t'pati ie. da se to ne zgodi in oa Tnrčiia nodaMuie ri>->očcto delo notranjega preporoda in napredka. Italijanska sodba o fašizmu V Parizu, pri R«s«ardw. 'e 'zš!a \ frsnco«Vem ipzikti kn:'ga zn^n^ga lta!:-ianskega nuhPrista Prezzo!in!'a o fa- Prezzolin! se ie v svo'em delu postavil nad svetovna naz'rn«(a ie sklenil r»ouč;H inozemstvo, kakšen ie fantovski nokret v resn'ci. Prezzotlnllevo delo n!ma na «eb! n'S akademič.tega. ono Je živliensko. Tri nol'tične osebnosti Ifalre ie očrta' Pr?z žsoJini z moistersktm nere«om: N!ttiia. Giol-ttiia in Mu«rnpciie v naši državi napravi konec 2al. da se je kmalu videlo, da sc o korupciji ne govori radi nje. ampak radi oartiiske oolitike. Gg. davldovičevci !n drugi so kričali na korupcijo, da bi se sami nredstavliali kot možje čistih rok in nalovili kmgHic. S tem je bila na naivečio radost pravih korupcijomstov pokopana antikomociiska akcija. Ko je bil obtožen gosp. dr. Laza Markovič. :"e večina odzlasovala zani. češ. da se ga preeania radi partlle. Letos se je vsa mržnja zlila na dr. Lukiniča in to lz čisto partijskih razlogov. Iskali so dlako v ialcu. da znosijo iezo nad njim. Zc meseca iulija je vsakdo videl, da ie dr. Luktnič popolnoma nedolžen in da bi mu morala biti vsa država hvaležna za korist, ki jo ie izkazal z zakonitim in pametnim rešeniem slučaja Thurn-Taxl*. A tedaj je »sporazum« potreboval svojo os!ti?e;o po lastnem zatrdilu od Vatikana še nred uvetiavlieiriem konkordat uvedbo glagolice v katoliško b^goslužle. niso v lavnost prodrli drugi g'asovi. kakor da fe po odhodu škofov iz Rima nastopi! snor med našo državo in Vatikanom za radi zavoda sv. Jeronima. Dasi so škof-!e ored svo iim odhodom v Rim iz;av-Pa'i. da »e namen niihovpga notovanja re5'tev vnrašania glagolice. vendar o svoiih uspehih nozne^e n'so n'česar javili. Zd1 so. da so b;!i vsi spori, ki so nozneie .tastali rr^d /.istoonlki katoliške cerkve ter naš; države, samo omet no m>r'»orien! zato. da se orikri'"e nra-vo slanie vpraJania trlagollce. Vatikan nc smatra ramreč glagolice za sredstvo, s katerim bi se p°g'obflo versko živHsnfe med našim ljudstvom in bi se j zbližali zapadna in vzhodna cerkev, ' temveč za navaden predmet pri ko.i-kordatnih pogajanjih, kakor je n. pr. vprašanie imenovavnia škofov ali pa nprave zavoda sv. Jeronima v Rimu. Škofje v Rimu niso ničesar dosegli radi glagolice. zato pa vsa klerikalna iav-nost od njihovega poseta v Rimu dalje neprestano izmišlja nove aiare. da bi odvrnila pozornost od glavnega vnrašania. kl nas zanima, vprašanja glagolice. Razne afere, ki so si jih izmislili v zadr.iem času klerikalni krogi, no svoji neutemeljenosti to samo potrjujejo. Pošteno bi biio. ako bi škofje Povedali iavnostl. kaj so s svojo interven-zijo zaradi glagolice dose^j PI-j Vatikanu. — Duhovnik - glagola š. Iz demokratske stranke Pretekli teden so se vršili ustanovni obč> ni zbori krajevnih organizacij SDS za ljub* Ijinsko ob!ast w sledečih krajih: V HolederSlc/, kjer se je izvolil s-edeči odbor: predsednik Josip Turk, podpreti, sednik Kari Brus, tajnik Josip Brus, b!a» gajnik Kari Nagode, odbornik Ivan Al* breht. V Straži pri Novem mestu, kjer ss je iz-. volil sledeči odbor: predsednik Rudolf Fa. leskini, podpredsednik Dular Vinko, taj« nik Fabjan Urban, namestnik Bajt Franjo, blagajnik štrumbe.lj Martin, odborniki: špo rar Jože. Hrovat Franc, Puge!j Jožo, Cei Franc, Kramaršič Jože. Škufca Viktor. Bar. tol Alojzij, Smolič Janez, Tomič Jože. Da* rovee Franc, Medic Janez, Tomič Alojzij tn šušteriič Alojzij. V Lokah pri Zidanem mostu, kjer se je izvolil sledeči odbor, predsednik Baša A!oj* zij, podpredsednik Punčuh Ludvik, tajnik Tročlj Rupko. blagajnik Korošec Slavko, odborniki: Pevec Stanislav, Supanič Vinko Koleno iHorjan, Franje Ivan, Lovrec Franjo. Gostinčar Franc in Ciril Majcen. V Radečah pri Zidanem mostu, kjer je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Lintner Robert, tajnik Fink Oton, odborr.i« ki: Rant Frane, Hmelj Frane, Istinič Jožef, Klopčič Ignac, Poljane Anto«, Paškulin Av* gust. Jazbec Ivan, Lainik Ferdo. Na vseh ustanovnih občnih zborih so pes ročali delegati ta centrale o političnem položaju in o programu stranke. Navzoči w z odobravanjem sprejeli novo organizacijo z zavestjo, da bodo samo n« ta način co segli izboljšanje prilik v Voiih žtve. Dalje so se vršili St redni občni zbori pri k. o. Toplice, k. o. Mengeš, k. o. Mora«. £e, k. o. Dob ter javni shod pri k. o. v Dol Logatcu. Na teh sestankih je poročal o no* tranje političnem položaju tajnik demokrat ske stranke g. dr Rape. Izvoljeni so bili rovi upravni odbori, ki garantirajo za pro* speh in napredek demokratske airsli v teb krajih. V nedelja dne 20. t m. pa se vrše občni ibori: V Vodicah in to ob 10. uri dopoldne. Kot delegat centrale poroči C- dr. Rape. V JarSah ob po! 4. pop. Kot delegat een< trale poroča g. dr. Rape. Istega dne se vršita tudi sestanka so* mišljenilcov SDS v Martin jako in v Grehe* vem. Obeh aentankov se udeleži srrzki taj« nik g. Fran Pavlovčič. • Oblastno ta/niitvo SDS ta ljubljansko oblast priredi od 27. t. m. do tncl. 30. t. m. tvojo Vil. politično iolo. Kakor pri vseh šolah do sedaj, se je tudi to pot oglasilo veliko število gojencev, ki žele posečat; predavanja, da se usposobijo za podrobno delo na gospodarskem, kulturnem in poli* tičnem polju na deželi. One krajevne crga» cizacije in poverjeništva. ki do sedaj še niso odgovorila prosimo, da nam svoje u de ležence prijavijo najkasneje do 20. t. m., ker bi ae na kasnejše prijave radi prevc!i» tegs itevila udeležencev ne mogli več ozi. rati. Vse prijavljene udeležence šo!e bomo potom posehnih vabi! obvestili, kdaj in kje se jim je javiti. Prosimo pa v interesu re» da in uspeha, ki ga vsi želimo, da se vsi točno ravnajo po pismenih navodilih, ki jih prejmejo in da se vabilu točno odpovejo. Iz okrožnega ta'ni«tva SDS za Notranjsko. Stari trg. V nedeljo dne 20. decembra ofc fi ori v šoli predavanje o jetiki. Predava g. dr. Pušeniak. Grahovo. Istega dne sestanek SDS v gostilni g. Krajca ob pel 6. popoldne. Martinjak. Istega dne »estanek SDS * Martin laku ob 2. popoldne v gostilni g. Le--varja. Obeh sestankov se udeleži okr. tal* nik g Pavlovčie. Po sveta — Rczsodlšir.a pogodbo med Češkosh» vaSko In Švedsko. Ob priliki zadnjepa sedanja Sveta Zveze narodov sta smc!a dr Beneš in švedski vnanji minister lrnd. več posvetovanj o sklepu razsodiščro r-"-godbe med obema državama. Posvetovsr.' so se končala r. ugodnim uspehom ter • t »e oba ministra sporazumela glede besedi!.. pogodbe, ki temelji na načelih loearnskih pogodb. Po ratifikaciji pogodbe v Pragi sc bodo odobritveni doknmcnti koncem janu* arja 1926. izmenja!! v Stockholmu. — Chamberlain Častni meičen londonske City. Londonska Citv korporacija jc ime* BOvala Chamberlsina v priznanje njegovih zaslug za locarnske pogodbe ta. svojega častnega člana. Lovro Tepina umrl Včeraj ob pol eni popoldne je nenadoma preminul zopet eden tistih naših delavcev, ki jih radi njihove skromnosti skoro niti čutili nismo, da so med nami, a šele. ko odidejo, zapazimo neiz-polnjivo vrzel, ki nam jo napravlja njih izguba. V najboljši moški dobi. pri najboljšem zdravju in volji je včeraj ravnatelju ljubljanske bolnice za živino in podkovske šole Lovru Tepinj pretrgala smrt nit življenja. Tepina se je naredil !. 1882. v Straži-ščn pri Kranju. V Kranju je maturiral. Živinozdravniške študije pa je dovršil na dunajski živinozdravniški visoki šoli i. 190S. Kot svoje prvo mesto je prevzel službo deželnega živinozdravnika v Mokronogu, a že po enem letu mu je bilo poverjeno vodstvo poak. šole in staroznane živalske bolnice na Poljan, ski cesti v Ljubljani ter je ta zavod vodil z vso spretnostjo in vestnostjo do svojega poslednjega dne. V svoji službi je Tepina vedno v polni meri doprinašal dokaze, kaj zmore marljiv, jasen duh poleg službenih dolžnosti storiti in ustvarjati. Če se je potrebovalo za resno stvar resnega, sigurnega delavca, je bil Tepina tisti, ki je stvar dovršil. Konjerejski odsek Kme tijske družbe utrpi v njem skoro nenadomestljivega sotrudnlka. ki je vodstvo odseka organiziral, vodil in ga s svojo inicijativnostio naravnost nosil: da so se zadnja dva leta zamoglo ob priliki vele-sejma v Ljubljani prirediti tudi živinorejsko razstavo je malodane edino-le Tepinova zasluga. Enako marljivo se je udejstvoval v vseh drugih vprašanjih, dotikajočih se gospodarskih smeri, ki iščejo v naših krajih prospeha v živinoreji. Bil je neumoren — požrtvovalen delavec v publicistiki, kakor tndi v ži. vi besedi. Izpod njegovega peresa je izšlo nebroj važnih gospodarskih člankov. v svojih mnogobrojnh preda va-jih, ki jih je prirejal po deželi, mnogo od teh v okviru Zveie kulturnih društev. se ie pa pokazal našemu kmetu najboljšega mentorja v vseh težavah in stiskah, ki ga zadevajo pri živinoreji. V ostalem je bil značaj, mož. ki je hodil vedno isto pot. bil ie zvest somišljenik SDS ter je napredno zastavo nosii vedno očito in odkrito. Čast njegovemu spomina! Njegovi globoko žalujoči družini pa velja naše naiskrenejše sožalje. Lika popolnoma zasnežena Skoro tri metre snega. Promet na progi Gračac-Knin nemogoč. Velike zamude vlakov. V Liki razsajajo 2e tri dni strašni snežni viharji in zameti. Vsa Lika ie zasnežena, železniška proga popolnoma zamedena. Med Zrmanjo in Malovanom je burja na posamezne kraje zanesla to. liko snega, da je zastal sploh vsak promet. Iz Gračaca poslana rešilna težka lokomotiva z močnim snežnim plugom je mogla z največjim naporom prodreti ie do Knina, nakar se Je morala vrniti v Gračac in znova očistiti progo, ki je bila namreč medtem vnovič zamedena. Osebni vlak iz Zagreba, ki je prispel v Zrmanjo okoli poldne, ni mogel naprej proti Kninu. ker je burja nanesla na progo dva do tri metre snega. V bližini Zrrrranje je snežni plug z dvema lokomotivama zadel na velikansko skalo, ki se je odtrgala s hriba in padla na progo. Plug je bil uničen, prva lokomotiva je popolnoma skočila s tira. druga le deloma. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Vlak št. 863. ki vozi proti Zagrebu. so pri Pribudiču razpustili. Sploh vozijo vlaki iz Ogullna samo do Gračaca. iz Splita pa samo do Knina. dočim je na progi Gračac-Knin promet sploh nemogoč. Na stotine delavcev dela ponoči in podnevi med strašnimi napori na pro gi, da jo vsaj za silo očistijo. Vprašanje pa je. kdai se iim to posreči, ker so očiščeni deli proee vedno znova zame-deni in delavci fizično izčrpani. V Splitu leži sneg mestoma 8(1 cm na debelo. V četrtek zvečer le bil promet ustavlien in ni prišel v Split noben vlak in noben odšel iz Splita. Vlaki, ki nrihaiaio iz Beograda in Dalmacije v Zagreb, oziroma l.itibliaoo, imajo večurne z»mude. Včeralšnii dopoldanski brzovlak W Beograda ie prišel v Ljubljano s 445 minutami zamude. večerni mariborski lokalni osebni vlak je imel 45. večerni beogra'ski brzovlak pa preko dve uri. Liubliana je bila včerni telefonično ves dan pretrgana z Beogradom. Kotor, 18. decembra, n. Hudi mraz je tukai popust'!. Jutri bodo zopet vzpostavljene poštne zveze. Saralevo. 18. decembra, n. Tukašnja meteorološka postaia iavlia. da je danes minimalna temperatura znašala 23 stopinj Celzija pod ničlo. Nenavadna poplava pri Faii Promet na državni cesti Maribor-Prevalje prekinjen. Radi o stresa mraza, ki ie nastopil popolnoma nenormalno ie tudi Drava zmrznila na eornii strani ta!ske elektrar ne cfco Brezna, kjer ie tok radi jezu po-časneiši. Nastalo je zato debelo ledeno površje, ki na ni gladko, ampak ie postalo radi ledu. ki ga donaša Drava ter radi pritiska vode srrbasto - valovito. Ledeno površie se ie na nekaterih krajih ček) dvignilo za več metrov, radi česar je prestopila voda breg in pokriva z ledom državno cesto pri Sv. Lovrencu v dolžini 50 metrov. Cesta je namreč tam precei nizko ležeča. Dvignjene ledene plošče ie tolmačiti s tem. da se ie led. ki ga prinaša Drava s Koroškega. zarinil potem to ie Drava že zamrznila, pod njene ledene plošče. Zato se ?e zožila ozka stroga, nakar se le pod pritiskom vode ledena plošča dvignila in voda razlila čez strugo. Takšnega letu še ni bilo tu. odkar stoji falska elektrarna Ob prvi priliki bo treba cesto na tem mestu primerno dvigniti. Samo ie danes! Samo še danes I Ker nam ni mogoče dobiti podaljšanja termina, se predvaja najnovejši, senzacionalni HARRY PlEL-film »Hitrejši kot smrt" danes zadnjikrat — Film je posnet na prekrasni francoski Rivijeri za časa glavne sezije. Senzacije, ki jih vidimo v tem imenitnem filmu daleč prekašajo vse do sedaj predvajano. Jutri v nedeljo i Novi senzacionalni film, ki se je pred dvema dnetna z velikanskim uspehom predvajal v beograjskem Luxor-kinu: »Pariške noči" Predstave danes v soboto ob* 4., pol 6., pol 8., 9. n jutri v nedeljo ob: 3., pol 5., 6. pol 8., 9. Prvovrstni nmeinfšhl orkester svira pri vseh predstavah. Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani (Tekfon K>4.) Visokošolci za svojo univerzo Ljubljana. 18. decembra. Sver slušateljev Ijublianske univerze je sklical za danes popoldne ob 3. prvo izredno skupščino liublianskih visokošolcev z edino točko dnevnega reda: vprašanie univerz. Zbor akademikov, ki so docela napolnili veliko zbornico in galerije, ie napeto sledil referatu predsednika SSLU. jurista Mačka, ki je zbral in ponovno oredočil vse nairaz ličneiše glasove o nameravani ukinitvi, ♦oziroma okrnitvi naš;h univez. predvsem seveda liublianske Almae matris. Podrobno ie zavračal referent posamezne argumente, s katerimi hočejo pristaši redukciie univerz zagovariatl svoie stališče Vsi ti argumenti so popolnoma m'čev; in ne moreio držati Flloaof V a t o v e c Je v svojem govoru posebno povdaria? bornost državnih prispevkov za liubliansko univerzo, na drugi strani pa lepe znanstvene uspehe našega mladega, najvišjega kulturnega zavoda. Po govoru medicinca M r z e l a je bila prečitana resnlncila. ki se odnošlie rektoratu. na kralievi dvor. gosp. ministru nrosvete in ostalim odločilnim faktorjem v državi Resolucija je bila soglasno navdušeno sprejeta in zahteva: 1.> da ostanek) vse univerze v kraljevini nenkrniene in da se po možnosti še iznopolniio: 2.) da se neha z denarnim barantanjem radi trenutnega ekonomskega stsnla države, ko gre za našo trajno kiiftirrno institucijo; 3.) da se enkrat za vselej res? ljubljanska univerza neprestanih skrbi za svoj obstoj. _ Bolniško zavarovanje Seja Sred'5nle"n Ureda za Osiguranje Radnika v Zagrebu. V dnevih od 14 do 17. t. m. se je vršila v Zagrebu seia SUZORA. ki je bila izpnlniena no večini z dolgoveznimi debatami med oosfodavci in delavskimi zastopniki beograiskega Okrožnega urada, ki pa ie vendar rešila nekaj zanimivih administrativnih vprašani. Raznrava o budžetu upravnih stroškov SUZORA in niegovih krajevnih organov se ie morala vsled pomanjkanja časa preložiti na prihodnio sejo. Iz zapisnika nadzornega odbora, ki vrši svoio me«ečno kontrolo nad poslovanjem SUZORA. so razvidne vloge koncem meseca oktobra t. 1.. in sicer iih ie bilo: nevezanih ca 14.730.000 Din. 8 dni vezan:h ca. 2.700 non Din. 1 mesec vezanih ca. 4.140 000 Din. 3 mesece vezanih ca. 5.30.000 Din. Skupaj je torei razpoložljivega denarja nad 22' milijonov Din, katero stanje se že več mesecev bistveno ne iznreminia. ker se plačane premije porabljata za tekoče potrebe in investicije v stavbe. Na zadnii seji ie bil snrejet Pravilnik izpitne komisije SUZORA za polagan'e strokovnega iznita. kateremu se bodo morali podvreči vsi tisti nameščenci bolniških hlagam. ki nimajo predpisane šolske izobrazbe. Palača SUZORA v Zagrebu napreduje počasi, komai en meter je zrastla iz tal. pa so že prekoračeni krediti za težke tisočake. Tudi Beograd zida stavbo za Okrožni tirad in izraža želio. da bi se zidalo tndi zn Osrednji urad. ki bi se Imel I. 1930. preseliti v državno nrestolico. Tako bi imeli kar dve palači. Da nič denaria v blagajnah. Ampak zagrebška veČina, ki se ie spustila v tako ogromne investicije, samo da prenreči naložbo kapitala oo vladnih želiah in da obenem prejudicira sedež SUZORA v Zagrebu, bo težko dajah odgovor za svojo finančno politiko, ki ie — kakor se vidi — niso vodili čisti ekonomski razlogi. Tudi Sušak dobi svojo stavbo. Predsedstvo SUZORA is namreč pooblaščeno po temeljitem ogledu kupiti staro stavbo za Okrožni urad. Zavarovanie stavbe v Lhih"nni pri vrednosti 12 miliionov Din fn 75°'oo premije, se je odklonilo, ker je predrago Okrožni urad mora k ronnvni lici- ■■■B2ag£SaBeaSSHBBSS3E2BBaBSaB3E&BBXS&SSasS£.a Na številna pismena in ustmena vprašanja je-li se velefilm Kulturni pregled Ljubljanska drama Sobot*. 19.: »Profesor Storicin* F. Nedelja, 20.: ob 15.: »Pegica mojega srca*. Ljudska predstavi po znižanih cenah. Iz« ven. Ob 20. »Druga mladost«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Fcmdeljek, 21.: »Krpan mlajši«. E. Liublianska opera S'bota. 19.: »Orfej v pod^emliu«. A. Nedelja, 20-: ob 15.r »Glumači«, »Favnova noč«, »Svatovac«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 21.: Zaprta Torek. 22.: »Eva«. Gostovanje g. Zdenka Knittla, F. Mariborsko gledališče. Sobota, 19.: »Zakleti grad«. D. Kuponi. Nedelja, 20.: »Vesela vdova«. Kuponi. (Na» stop g. Urvaleka). Novakov « Vihar« v Ljubljani Snoči sti o po dolgem odmori. Imeli ropot nriliko, čuti delo velikega sloga te koncepcije, simfonično pesnitev »Vihar« slavnega češkega mojstra Vitesziava Novžka. Kon- cert Je priredilo Narodno gledališče v Ljubljani s sodelovanjem Glasbene Matice in izvajal ga ie orkester Na-, gledališča, ojačen s člani Orkestralnega društva In dravske diviziiske godbe. Ves ta velik aparat je mojstrsko obvladal in vodil operni k a zelnik Ni-ko Stritof. Poleg tega so sodelovali trije solisti. Pavla Lovšetova. Svetozar Banovec in Julli Betetio." ki so svoje vloge zapeli z občutkom ln zanosom. Besedilo dela je napisal Svatopiuk Čech. Tekst ne očitoie posebne duhovitosti in izgleda. kakor da ie napisan botj priložnostno. Slika žfvlljnje na lad.il posvečeni pogubi neugnane mornarie. 'ustnvanie zamorskega kralja v eksilu. proSnje deklice in mladeniča za srečno rešitev in končno nen-Ijfv dialog dveh sentimentalno navdahnjenih piratov. Vmes so razstreseni nekateri situ-aciiskt zbori. Daleko nadkriljuje besedilo glasba. Tu :e mojster Novak uporabil vse barve modeme orkesterske palete, da ie naslikal mimo mor 'e. grozote viharia. razposajenost, molitev, tinbezen. prošnjo, pogubo ln vso skalo občuti! In barv. Harmonično in melodično je delo zasnovano v zmerno moderni smer! In uporablja delotna narodnim motivom podob- ne melodične obrazce. Bogata je barvitost skladbe: vsa glasbila so tn v službi barve; posebno ljubi Novik trobente in rogove s sordini. Skladba trpi pa Ra tem. da fi manjka pravega viška in da se giblje skozinskoz skoro brez kontrasta ter tako postaja vzlic svoli kratkosti (traja pet četrt ure) dolgovezna in enolična. Novaku najbolj odgovarjajo široke, pastozne in patetične linije, scherzo-motivi so nekam prisfllenL Irva!ano Je bilo delo z zanosom iu je donelo sijajno. Poseben blesk so razlivala pihala, ki so bila Izborna v vsakem oriru. NJim nasproti Je bil godalni aparat dokaj prešibek in ni prišel do prave veljave odtod morda tudi monotonost v barvi Godala bi morala biti enkrat mvčnejSa za ta kompleks pihal in močnega Matičnega zbora. Partlle solistov so pisane nezvefino in se niso mogle prav rvetiavitl. zbor pa ie Ime! hvaležno nalogo, ki jo Je lepo m vzorao izpeljal. Dirigent se je petopil v delo in ga ie pred-naial z ljubeznijo In s temperamentom. Pov daril ie posebno temeljno tematiko In barvo skladbe; tako ie ustvaril kofruaktno celoto in se ni porazgubil v podrobnostih. Gre mu hvala, da Je to veliko, moderno simfonično delo podal adekvatno in tako postavil historičen datum v našem koncertnem živ!'enju. Želeti bi bilo. da se koncert ponovi aH pa poda v gledališča, morda v aboomajo? De- predvaja še v nedeljo 20. t. m., tem potom ui.udno sporočamo, da se na splošno željo ter radi obilnih prošenj z dežele in da p. n. občinstvu ustrežemo, predvaja filmski umotvor s petjem da sestra B S B še v nedeljo 20. dec. f. g. j in to nepreklicno zadnjikrat. g Predstave i ob 3. 5. 7. in 9. uri. Predprodaja od | 10. do pol 1. in od 2. dalje. | Kino »Ljubljanski dvor" | Telefon 730. | BBBBfiBBBBBBBBflBEBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBMBUBBEB taeiji poklicati vse zavode v državi, pri čemur bo dosegel mnogo povoljnejše uspehe. Bosanska lesna mdustriia se je že večkrat pritoževala, da plačuje previsoke nezgodne oremiie. odnosno da ni vnešena v odgovariairči varnostni razred. Padi tega ie direktor Matlaš'č sestavil Iz^men referat n^vaiaioč vse danes razpoVižliive statistične podatke o tej temi. Na osnovi niegovih izvaiani in niegnvegn ored!r*ra se ie nreuvrstiln lesna industrija v ni*ii nevarnostni razred s posebnim ozirom na industrijo drv. V Okrožnem uradu v Beo"-adu je Izbruhan oster s^or med beograjskimi zastopniki nnslodivcev in delavcev Povod so dale razne ma1 verza ciie m-kasantov beograjskega okrožnega urada. pritožbe nad neko rusko zdravnico, ki ie onhgala premalo brige v zdravljenje delavcev in druge nepravilnosti teea urada, k? lih ne moremo smatrati samo za otroške bolezni. Odrejena ic v naikraišem času sknntraciia zavoda in kontrola celega poslovanja. Čenrav kažejo razni znaki, da ie tako centralistično poslovanie SUZORA neekonomično, nočem za danes še ničesar prorokovati. ampak obljubl'am samo. da bom prihodnje leto vse trditve podprl s številkami. E. Lovšin. Prosvetni teden v Maribora Maribor, 15. decembra. Tako lahko imenujemo delovanje mariborske Ljudske univerze v preteklem tednn. ko je priredila nič manj kakor pet predavanj in en koncert. O Kr6mer-Brandlovem koncertu v pondeljek smo že natančne« poročali, zato moramo še na kratko izpregovoriti o predavanjih, ki so bila po svoji vsebini pravi užitek za inteligentne poslušalce. Predvsem se je v nedeljo 6. decembra dopoldne zanimivo uvedel s svojim predavanjem o zgodovini Slovencev v socijološkem oziru g. dr. Henrik Turna, ki je bil dosedaj Mariborčanom razen mlajše inteligence neznan. Razvijal je originalno hipoteao. da so v vsej srednji Evropi naseljeni kratkoglavci potomci kratkoglavih Praslovanov, došlih preko sedanjih ruskih planjav iz Azije, ki so prvotne dolgoglave potomce ni-gritov odrinili deloma proti severu, deloma proti jugu. Isto nedeljo popoldne je znani inž. Lupša od Male Nedelje ponovil svoja zanimiva predavanja o Siamu za šir"e sloje. Njegove dogodivščine v daljni malo znam deželi ln številne skioptične slike vedno zanima io. V sredo se je oddolžila Ljudska univerza spominu Ivana Cankarja s predavanjem profesorja dr. Maksa Kova-čiča. Naslika! je Cankarja kot človeka, nporabtiajoč vse biografske vire in spise avtobiografskega značaia. zlasti njegovo zgodnio mladost, dijaška leta. bivanje na Dunaju ter njegov literarni razvoj. V petek 11. decembra so se začela predavanja posebnega ruskega ciklusa s predavanjem dr. Steleta iz Liuhliane o ruski umetnosti z lepimi skioptičnimi slikami Podal je razvoj staroruske arhitekture do Petra Velikega, ko je prišla Rusija v stike z Evropo in se je začela tekma za prvenstvo z ostalimi evropskimi kulturami in ko so prenehali tesni stiki umetnosti z maso ruskega naroda. Renesansa se je pojavila za dvesto let pozneje kot v Evropi, roman ski vpliv v posameznostih je nedvomen. Stara ruska plastika se je reducirala na kamnoseško obrt in na rezbarsko obrt v lesu. Cerkev je prevzela od Bizanca določene tipe stavb ter se ie ta bizantinski element združil s tradicionalnim narodnim okusom. Predavatelj je na šte_ vilnih slikah pokazal razvoj ruske cerkvene arhitekture, zlasti lesene, z vso orientalsko fantastično zunanjostjo do baročnih in klasicističnih stavb zadnje predvojne dobe. Včeraj je bilo drugo predavanje ruskega cikla, in sicer urednika B. Borka o ruski duši. V izbranih besedah res lepega predavanja je poudarja! vpliv širne ruske zemlje, obsežne stepe in dol. ge zime z velikanskim hrepenenjem po pomladi na oblikovanje ruske duše. rnske miselnosti, na njeno nagnjenje k misticizmu, k želji po reformiranju, k mesiianizmu. Amerikanizacija je ideai sovjetske Rusije, ki oa še vedno koleba med vzhodom in zapadom in išče novih poti. Vedno bolj se nagibaioč na vzhod, je Rusija postala aziiskim narodom najvišja duhovna in civiiizatorna sila. S tem ie padla realizacija panslavizma. kar so uvideli že Masaryk, Beneš in poljski politiki. Tudi prihodnja predavanja Ljudske, univerze so posvečena Rusiji. Profesor Gruntar bo predaval 18. decembra o ruski pokrajini, inž. Janko Kukovec pa 21. decembra o mladosti Leva N. Tolstega. Danes višek pustolovščin v flmu „Mož iz železi' z predrznim no Hlberfini Ne zamudite tega fi'ma — da se ne bodete kesali. Predstave vsak dan popo'dne ob: 3., > 25, 6. 1/28., 9. uri, v nedeljo tudi ob ».jll ur. dop. Kino «Ideal» Opozarjate se, da eden par nogavic z žigom fn znamko (rdečo, modro aH zlato) jnkljuČ" traja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez žiga .kljoč" so ponarejene. 93-a n lo in njega izvajanje sta tega vsekakoT vredna. —c. Nedelja v Ijubl anskem gledališču. V nedeljo, 20. t. m. bodo v Narodnem gledališču v ljubliani tri ljudske predstave po znižanih cenah, dve v drami In ena v operL V drami se uprizori ob treh popoldne priljubljena komediia »Pegica mojega srca«, zvečer ob osmih p? novo naštudlrana veseloigra »Droga mladost«, ki /e dosegla pri zabave željni puMiki pri premfieri velik uspeh. V operi bo ob treh popoldne ljudska predstava, sestoječa iz Leoncavailove opore »Glumači« hi dveh baletov »Favnova noč« In »Svatovac«. V »Otwma£lh« poje Tonia g. Holodkov. Cania g. Orlov. Neddo gna Je-nikova. Sflvto g. SubelJ. Beppo g. Mohorič. DMirlra g. Balatka. reflra g. Sest Ta opera spada med nafbofJSe vprltoritve Narodnega gledališča v LJaM-slovenska naciionalna manifestacija na Dunaju. Os SO. dopoldne se ie vršila naiprej služba božia v katoliški cerkvi v Johannes-gasse. kjer ie Imel pater Jakopčič lep g-»vor o kral evlh zaslugah ra ujedinienle trol,tlečega našega naroda Nato so odšli udeleženci v III. okraj, v cerkev Sv. Save. kjer se jc vršilo slovesno cerkveno opravilo. Prisostvovali so ji vsi člani našega poslaništva in konzulata, velik del naš« koloni'e rtimun-skl poslanik in češkoslovaški cpravtrlk poslov. Ostali diplomati so oddali na našem poslaništvu svoje posetnice Imenom avstrij ske republike ie čestital poslaniku načelnik ministrstva dr. Lf>wenthal. Popoldne je priredilo naše poslaništvo v svoiih prostorih si jaien sprejem, po katerem se ie razvila prav domača zabava in so plesali tudi kolo. Kot solista sta nastopila tudi naša ožja roiaka g. Rliavec in violinistinla. edč. Baumgartcn. katere nastop je b!l prava sen»aclja Svečani spreem je trajal do 9. zvečer. Oostl so se razšli med pevanjem pesmi «Oro klikie«. * Proslava kraljeveca rolstnega dno v RU mo. Iz Rima poročajo: Ob priliki rojstnega dne kralja Aleksandra ie poslanik Antontie-vič priredil na iugoslovenskem poslaništvu v palači Borghese slavnosten obed. Min. predsednika, ki le bfl radi nuinlh poslov zadržan je zastopal državni podtalnik za zunanje zadeve Grandi. Obeda so se udeležili predsednik senata Tlttonl, predsednik zbornice Casertano, ItaMlanskl poslanik v Beogradu general Bodrero. vniaški ataše kraljevine SHS general Ječmenič In Ineosloven-ski generalni konzul v Rimu. V Imenu kraljeve Itallianske vlade In min predsednika Massolinija je napil kra! n Aleksandru, kraljevski rodbini inprocvltu luguslovenske kialjevlne drž. podtajnlk Orandt. Poslanik Antonllevlč se mu ie zahvalil In tudi on napil Italijanske/trn kralju hi Italijanskemu narodu. * Izpremembe v državni službi. Teo Vo- dušek, doslei pri generalnem konzulatu v Bukarešti, te Imenovan za pisarja v 8. skupini 1. kategorije pri generalnem konzulatu v Budimpešti. — Pomaknjeni so v višji plačilni razred: Inženjer Alojz Strancar prt oblastnem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani inžemer Franc Lampe pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru — oba v 6. skupino 1. kategorile; Leon Levltkl, tajnik pri oblastnem hidrotehničnem oddelka r Ljubljani, pa v 1. skupino n. kategorije. — Okrajni komisar dr. Ivan Osojnik je pride- ljen v službovanje okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru. * Za novinarski penzljskl lond so daroval povodom novinarskega koncerta naslednji denarni zavodi, tvrdke in dmgi: Mestna občina ljubljanska, Slavenska banka, pcdruiit! ca Ljubljana. Ljubljanska kreditna banka. Trboveljska premogokopna družba, pivovar na Union in neimenovana korporaci a pa 1000 Din. Hipotekama banka jugosl. hranilnic. Trgovska banka. Obrtna banka in tava rovalnica Slavija po 500 Din. tiskarna Hro-vatin 680 Din, lesna Izvozna družba Dolenc. Hudo vernik Javornik 300 Din Prva hrv. štedionica podružnica LJubliana. 250 Din. Kranjska hranilnica. Kraniska industrijska družba na Jesenicah. Pranio Krapež in Anton Sarabon po 2i)0 Din. Ko'inska tovarna 150 Din. zavarovalnica »Dunav«. tvrdka »Sladkor«. tovarnar Dragotin Hribar, spedl-cila I. & R. Turk. dr. Janko Berce. St. Ja-kohska napredna knfižnlca. Ivan Samec In notar Aleksander Hud-overntk po 100 Din ter bivši pokrajinski namestnik Ivan Hribat mesto vstopnine 50 Din. Prisrčna hvala vsem! * Uradniška zborovanj se vrše v nedelio po vseh več Ih krajih v svrho protesta proti nameravanim novim, eradništvu škodljivim odredbam vlade. RaztrovriT bo zljsti o napovedani alternativi: ali redukcija urad nlštva ali redukciia plač. Uradniške organl-zaciie so pozvale vse svoie člane, da se udeleže teh zhorovanl. ki nai postanek* pra-ve manifestaciie uradniške solidarnosti Uradniki iz manjših kraiev se udeleže zborovanja, ki se vrši v naiblfžjem krajn. * Smrtna kosa. V Lokavcu je n-mrl 15. t. m. po kratki bolezni šolski opravite!! z. Avgust Relec star komaj 33 let. Zapušča žr-n> in hčerko Pogreb pokoinika se ie vršil v četrtek na pokopališče pri Sv. Ani. — V LluNJanI je umri v četrtek g. Josip T r e-f a 11, po kratki In mučni bolezni. Pogreb po koinika se bo vrši! Jutri ob 16. Iz mrtvašnice deželne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. Blag Uma soomin, preostalln naše Iskreno sožalle. * Odlikovanje. Z redom sv Save IV. razreda sta odlikovana generalštabnl podpolkovnik Anton Lokar ter podpolkovnik Kare! Potočnik. * Imennvanle v zdravniški službi. Minister za narodno zdravje le imenoval dr. Vinka Kraserla >7 Maribora za okrožnega zdravnika v Koziem v okrajnem glavarstvu Smar Je pri Jelšah. * Za lnžen'erja elektrotehnike ie diplomiral včeraj na tehniški fakulteti lluhlianske univerze j. Prane S m o I e k iz Novega mesta. Čestita mol * Učltellsko druStvo za laški okra! poziva svoje člane, da se udeleže polnoštevllno shoda društva javnih nameščencev in ti pok o lencev, ki se vrši v Cetjtj v nedelia ob 10. dop. v prostorih celjskega »Narodnega doma«. Ker bo shod odločal o našem bodočem gmotnem stanla. nai nihče ne Izostane! — Predsedstvo uč. dr. za laški okral. * Ameriški Slovenci v političnem žlvl e-nju. Naši ameriški rojaki so se začeli uveljavljati tndi v političnem življenju. O vo-litvi cotmcilmanov v Clevelandu smo te poročali. Sedaj prihaja iz Forest Clty poročilo, da je bilo pri zadniih volitvah izvoljenih tam kal pet Slovencev v razne mestne urade I« sicer: Ivan Dečman za mirovnega sodnika. Matija Kamin in VIliem Sredenšek za conn-cllmana, Fran Telban za registratorja In Ivan Cerne za revlzoria mestnih knjig. Se od prej je v mestnem odboru Slovenec Ignacij Pancar. * Strokovna gola za geometre. V smislu odredbe finančnega ministra se z novim letom otvori v Skoplju geometerska šola za Izobrazbo strokovnega osebja za izdelajo katastra. * Izstop iz našega državljanstva Iz našega državliaitstva so izstopili: Vilma Plevčak vdova v Pragi, pristojna v Maribir, ki si ie izposlovala državljanstvo češkoslovaške republike, ter Ivan Smole, zidar v Vizami. pristoien v Preserje. ki je sprejet v avstrijsko državljansko zvezo. * Vsem ki se bavljn z dekorativno umetnost!«. Francoska vlada Izda prihodnje leto glavno poročilo o uspehu rszstivc. Z3 vsako Inozemsko državo bo izdala poseben zvezek, tako tudi o jugoslovenski dekoratlv nI umetnosti. Oddelek ministrstva trgovine ln lndu' * »Planinski Vestnik«, glasilo Slovenskega planinskega društva is z 12. številko zaključil svoj petindvajseti letnik. Zadnja letošnja številka obiavl a na prvem mestu prispevek dr. H. Tnme --Razor (2501 m)«: članek Brunona Rotterja pa vodi čitatelja »Po nepoznanen Pohorju«.. »V buril in snegu« je prispevek iz literarne zapuščine v triglavskem pogorju ponesrečenega Vladimirja To polovca. dočim nas vodi dr. Fran Ogrin »V osrčie Kamniških-Savinlskih planin«. Obi-čaini «Kotiček», »Cez hrib In do!« ter razne društvene vesti zakliučuleio to zanimivo šte vl'ko številki je priložena slika »Sv. Ambrož pod Krvavcem« — priljubljena Izietna točka. »Planinski Vesinfi«« izhaja dvana st-krat na ieto. Letna naročnina mu je 40 Din. Naroča se pri Osrednjemu odboru Slovenskega o!anlnnes, dne 19. decembra v Prešernovi ulici Št. 5 svojo podružnico. Nova drocerlja je bogato založena z vsem drocerilskim blagom, prav posebno pa tudi z najfinpjšimi francoskimi miti, parfumi tn drugimi lepoti!? ter s fotografskimi aparati !« potrebščinam! vseh elasovitjh svetovmh tovarn. Priporočamo lo občim t vo za n?ktrp boJričnih in novoletnih daril. V ostalem opozarjamo na oglas v današnji Številki. 23S5 u— Nafnoveiše bluze, otroške In dam«ke obleke, priporoča Krištofič-Bučar, Stari trg št 9. u— Opozarjamo na današnji inserat glede priložnostne pmdMe briljantnlh In bisernih nafcltov! — Jos. Eberie, Ljubljana, Mestni trg št. 17. 2358 u— Oo«tHna pri «Faim<*Stru» toS tzbor-no dalmatinsko vino z otoka Visa po 11 dinarjev IHer. u— Me«tna Orlrnia LJubliana priredi ob priliki 10-letnlce unrfka hrabre srbske vojske čez ilbanflo. danes, dne 19. decembra ob 20. uri predavanje v salona Bostflne Mrak na Rtmskl cesti O 1'maStvn kralja Osvoboditelja In njegove vojske bo fz prijaznosti predaval znani Itreosl. dobrovoljec e. prof. leras. Vabimo članstvo vseli mestnih nresniracij in p. n. narodno zavrdno ob-čins^tvo. da se te prireditve čim Številnejše udeleži. — Vstop prost. — Mestni odbor. p— Na mastnem drsatščn pod TlvoPJem Priredi v nedeijo, dne 20. decembra od 15. do pol 17. ure crodba dravske dtv. oblasti koncert. Vstoonina ta dan dvojna. dUafflre dnevne vstopnice se ne Sedala Jo. Osebe, ki imaio sezonske vstopnice, plačajo samo enkratno vstopnino. u— IzrtNIa Je v ve« srostftne Rajem na ?ahlaku aH t»k pred tostllno tnvetmtžna uradnica črno listnico z vsem ostankom svo le plače (okrog 140 Din). Pošten najditelj naj odda najdeno v omenjeni eostfitrl. u— Običajna boi-čna razstava Je na vpo-g'ed vsak dan do 25. t. m. v trgovin! P. Magdlč. LJubljana. Cenj. ohJfctstvo se nfi"d-no vab) na neobvezen obisk. 3352 o— Poziv prizadetim društvom. Zadeta nas ie Izredno teika Izguba. Včeraj Je preminul na srčni kapi naš požrtvovalni, cd-Hčnl sotrudmlk g. ravnatelj Lovno Tepšna, podpredsednik Jt«osV»v. klmoInSkega saveza In fimkctjnr.ar mnogih dragih organtea-cf|. Poživljamo člane vseh priradetih društev, da se vzdrže v nedeljo, dne 20. t m. vsake prireditve hi se polir^tevilno udeleže pokojnikovega pogreba. Odbor!. u— Protestni shod proti taksnemu zakonu, Kakor ie naznanjeno, »e bo vrHl v ne-deijo, dne 20. decembra ob 11. ur! dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Llnbliani protestni shod radi taksnega zakona, katerega sklicujeta notarska ln odvet nlška zbornica skupno z gospodarskimi organizacijami. Ker pnceza taksni zakon e lote oko v naše gospodarske razmere. Je pričakovati. da se sh>Mla polnoštevilno udeleže vsi prizadeti sloji. u— Šentjakobska knjižnica v LJablJanl. Stari trg II Je decembra, januarja in februarja odprta tudi ob nedeljah m praznikih od pol 10. do 12. dopoldne, ob delavnikih pa od 4. do pol 8. zvečer tn fzpnsojuje slovenske, srbohrvatske čeSke. ruske, nemške, ItaHianske. francoske amgleške šn es-perantske kn]!ge vsakomur, kdor se zadost no legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki kniig. u— «Dom», stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev v LJubljani, sklicuje izredni občni zbor na dan 20. decembra ob 10. uri dopoldne v salnsiu pri »Levu«. Oosposivetska cesta 16 z dnevnim redom: Sprememba zadružnih pravil prijave interesentov za stavbene parcele In slučajnosti. Zadnji trredrr občni zbor ie bil za spremembo pravfl nesklepčen. Zadružniki se oiporarjajo. da bo ta izredni občni zbor po § 36 zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu ud"ležrvikov. — Načelstvo. u— Odbor za postavitev spome-lka v svetnimi voitti npdifm tovarišem šentpeter-ske fare v Ljubliani sk'iou1e za danes, v soboto, den 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni z. Zupančiča na Ahacljevf cesti vn-f-H-mMfvni sestanek. V-b'mo vse tovariše iz svetovne vojne ter nj'hove prijatelle. da se sestanka gotovo od "leže ter tako prvprv •noredo do čim prejšnje udejstvitve želja ^imtpeterčpnov. — Odb->r. u— Jerebice ie lov«. Hudo zimo In mraz /rahljajo letos prav pridno Invskl tatovi. Celo v okolici mesta, kjer ni divjačine so na delu. Tatovi love na pasti večinoma dlv-:o perlad. posebno Jerebice. V četrtek Je stražnik zalotil pri nastavljanju pasti neke-ga delavca iz Zelene jame tn sicer na Ljubljanskem po-lju za tovarno za klej. Okrog paisti je natresel koruze in podil z njhr Jerebice proti pasti. IJie' pa se ie sam v past ter ga &»ka zasluženo plačilo pred sodiščem u— Policijske prllave. Od četrtka na petek so b:ti prijavljeni policiji slede« slučaji: 1 lovska tatvšna, 3 prestopki ka!|e«i;r> nočneua miru, 6 prestopkov cestnega policijskega reda In 2 prestopka r.arr^be o za-piraitju trgovin Aretaciji sta bil: izvršeni 2 in sicer: | radi poneverbe so l radi kalje-• nja nočnega miru. Iz Maribora *— Električne peči v Mariboru. Poloma se Maribor vendarle modernizira. Na vidiku Je obmejni kolodvor, pospešena grad bena akcija, pravkar pa ie sklenjena nova pogodba z elektrarno Fala, ki bo mnogo pomenila za razvoj Maribora. Po dogovoru med mestoim Mariborom in elektrarne se ie namreč določila ugodna tarifa sa dobavo nočnega toka za električne peči fc kuhfe v zasebnem gospodinjstvu za 0.66 (?'-narjev za krlovatno uro, za industrijo p& 0.33 Din. Vse elektrarne se trudijo pridobiti konznmente za naročbo nočnega tc-ka, da zvišalo izkoriščanje elektrarne, s čemer se zmanjšajo lastni stroški. Prav posebno omogočajo vodne naprave oddalo nočne energije po znižani ceni. tako da je v mno gih slučajih proizvajanje gorkote z električno energijo cenejše kot z drugimi kurilnimi sredstvi. Upati je, da bodo mariborski konzutnenti pridno izrabljali ugodnost nočnega toka. Falska elektrarna namerava vpeiiat! tudi v Ptuj. Celje in priključene občine podobno tarifo za oddajo nočnega toka. a— Skrb za nemško mladino. V Mariboru opažamo neprestano, kako pazijo nemški kapitalisti za nemško vzgojo mladine. Nobene priložnosti tre opuste. To njihovo ofen živo smo videli zadnji mesec ponovno: tako jeseni ob vpisu, potem kmalu nato nastop dr. Muhleisna v občinskem svetu, na Miklavževo pa so pod okriljem športnega društva Rapid napravili celo slavnost za otroke pri Ooetzu. pri kateri so obdaroval! svojo deco. Pri tej nemški slavnost!. katere namen Je več kot prozoren, je bilo tud; vse polno otrok, ki so govorili — slovensko. Zal. da napredna slovenska d-uštv:; niso letos ničesar napravila dec! za Miklavža. To ni prav v Mariboru, ko se vsi mogoči elementi trgajo za naraščaj. V nedeljo 20. t m. pa se vrši zopet posebna slavnost nemške evanzeljske šolske mladine, pri čemer bo •jEvaneelfscher Frauenverein*. obdari! 70 otrok s čevlji, obleko fn perilom ter jestvlnami. To je na vsej črti nadaljevanje cSiidmarkinega* dela. a— Za očila aa šolah. Na podlag; proračuna mestnega šolskega sveta je vstav? občinski svet v proračtmu za leto 1926. za učila na ljudskih m me5čansklh šolah letno subvencijo 80.000 Din kakor v letu 1925. a— Reliefna karta Maribora. Mariborski občinski svet bo nabavil reliefno karto S; stenski zemljevid Maribora v šolske svr-he. Za to je votlral znesek 8000 Din. Iz Trboveli t— rOtroški \ttee* na Vadi priredi » nedeljo 20. t. m. ob pol 4. pop. v Sokolskem domu «Božičnicoi> z bogatim sporedom. t— Lep uapeh rudarske nadaljevalne io. le. Socijalno dramo «Samec», ki jo ie spi. sai in režiral gojenec rudarske nadaljeval, ne šole Tone Saiovic, so igrali gojenci rj-darske nadaljevalne šole, kar dokazuje, ds deluje šols prav lepo v vzgojnem smislu. Avtor drame je na srečen način ilustrira! trpljenje rudarja v rovu in nevarnosti, k: mu pretijo pri njegovem trudapolnem delu. Smisel drame vsebuje stavek: Ne stori svo« iemu bližnjemu nič takega, česar ne želiš, da on tebi stori. Dvorana Je bila razprodana do zadnjega kotička, kar pomeni, da se na: 81 delavci dobro zavedalo, kakšnega pome* n« je pojav napredka, kf pride iz njihovih vrst. t— Pobiranje novih doneskov za savski mor.f nasproti železniške postaje ostane * veljavi do 31. decembra 1928. t— Silvestrov večer v nenavadno velikem cbsepu s sodelovanjem vojaške godbe bo priredilo trboveljsko sokolsko društvo. Iz Primoria • Cvet in sad na pragu zime. Josip Ko> drič, posestnik pri Mariji Magdaleni v Tr. stu je utrgal na svojem zemljišču te cr.i češpljevo vejico v cvetju in zarodek ss« du. ki je bil poleg cveta. V letošnjem izredno mrzlem vremenu je to pač presenet« Ijiv dogodek. • Tramvajska nesreča v Trstu. Pri Sv. Andreju v Trstu ae je te dni utrgal od tramvaja prikloplieni voz ter se spustil po strmem tiru navzdol. Ker je bil voz poln, ni bila nezgoda brez nesreče. Deset ljudi ie bilo težko In lahko ranjenih. Materija!« na škoda je zelo občutna • Gorilka porota. Goriško porotno sodi« šče }e obsodilo 26!etno Tcreziio Humar iz Grgarja na 3 let« io 9 mesecev ječe, ker je umorila lastno dete. Radi amnestije, ki le bila medtem izdana, pa ie bila Humar« jeva oproščena ter izpuščena na svobodo. — Porotno sodišče se je tudi bavilo s slu: čajem gostilničarja Valentina Peršolja, ki te ubil svojega očma v Smartnem Ker je zagrešil Peršolja umor v silobranu, kar so potrdJe vse priče, ga je porotno sodišče oprostilo. • Mastna tatvine v Trstu. Neznani tatovi so prošle dni vdrli v stanovanje družice Caris v Trstu. Ker ni bilo rekogar doma, so imeli dovolj časa. da so odnesli kar jim jc prišlo pod roke. Slučaj je hotel, da je bil plen prav obilen: odnesli so obleke, perila in drugih predmetov za 15 tisoč lir. O »to.-rilcih ni nobenega sledu. Davčne zadeve Na zadnji plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ie imel zbornični konzulent g. Fran Žagar naslednji referat o zborničnih akcijah v davčnih vprašanjih: •Zbornica se je v zadnjem polletju intenzivno brigala za davčno vprašanje, ki je postalo posebno aktualno zavoljo poostrenega izterjevanja neposrednih davkov sredi mrtve poletne sezone. Finančna uprava ie odredila poostreno Iz terjevanie v dobi. ko ie konjunktura v pretežnem delu našega gospodarstva slaba, ter ob času, ko postajajo konkurenčni pogoji vedno ostrejši, pomanjkanje denarja pa vedno bolj občutno. Na občutnost plačila davčnih zaostankov vp'iva v izdatni meri okrepitev naše valute, ker se stari zaostanki, n. pr. iz začetka leta 1924. pobiraio v 40 odst. krepkejš! valuti. Da postaviio gospodarski krogi minimalne zahteve glede znižaniš davčnih bremen, so gospodarske korporacije sklicale na dan 23. oktobra t. I. zelo številno obiskan zbor. ki se je pečal samo z davčnimi vprašanji. Resolucije zbora je zbornica poslala finančnem« odboru Narodne skupščine, raznim ministrstvom in vsem slovenskim narodnim poslancem. Na te resolucije ie ob priliki razprave zadnieea dvanajstinskega zakona še s posebnim brzojavom opozorila finančni odbor Narodne skunščine in poudarila nujno potrebo znižania obstoječih davčnih bremen. ker preti sicer gospodarska katastrofa in unlčenie vsake podietnosti. Izenačenje neposrednih davkov se ni premaknilo z mrtve tnčke. Posebna ko misija je sicer Izdelala četrti načrt zakona. a podrohnosti tega načrta javnosti še niso znane, ker ie finančni miil-ster mnenia. da bodo imele gospodarske korporacije po predložitvi teza predloga Narodni skupščini še zadosti prilike. da se o niem Izjavijo. Od splošnih akcli omenja poročevalec revizijo rentabilnosti posameznih pridobitnih strok In anketo, katero ie izvedla zbornica pri gnstllničarskih zadrugah in trgovskih gremiiih elede točilnih taks. Z zadevo se je izčrpno pečal zbornični obrtni odsek, ki ie reka pit ili— ral svoje zahteve v posebnem samo-stomem predlogu. Zbornica je posvečala vprašanju taks posebno pozornost, nadalfuje poročevalec. in vložila na generalno direkcijo posrednih davkov več spomenic, ki so imele glede posameznih tarifnih posta /k vsai toliko uspeha, da se ie praksa bistveno omilila. V zvezi s taksami, odnosno s pravilnikom o točilni taksi se je omilila prenoved prodajama denaturira-nega špirita točilcem piiač. vendar pa ne tako. da bi zadovnliila pretežno večino trzovstva. ki nI zadovoljno z odred, bo. da sme prodaiati denaturiran špirit samo v zaprtih steklenicah, katere polnijo grosisti. Izmed trošarin je omenjati zvišinje trošarine na špirit izza dne 1. avg ista 1925., ki se ie obiaviio tako pozno. Ca je zbornica na splošno zahtevo naprosila finančno upravo, da onerozne odredbe zakonov v bodoče pravočasno. In sicer naimanj 14 dni prei objavi, nre-den stopijo v veliavo. Glede troširin opozaria poročevalec še na ponovno predlagano znižanie kazni zaradi nerednega vodstva registra, ki se je koičio izvršilo na ta način, da se je katen znižala z 9-10 Glede direktnih davkov omenja poročilo obsežne predloee. katere ie zbor niča stavila za zakone o proračunskih dvana.istinah Poročilo našteva orad-loge glede posameznih davčnih vrst, glede zamudnih obresti in g'ede ekse-kucijskih stroškov in poudarja, da je zbornica priredila več anket o davčnih in taksnih vprašanjih. Potek teh anket je pokazal dobre uspehe za prizadevanje zbornice, da ostane v stalnem stiku s svojimi interesenti. Predlogi in spomenice so našle v ?a-konih o proračunskih dvanajstinah le deloma svoj odmev. Dvanajstinski zakon za mesece avgust-november L vsebuje dvoje olajšav: priznanje v "Oj-ni in povojni dobi uveljavljenih pnbii-kov in avtonomnih doklad ter pavša'i-ranju invalidskega davka in voiaško-komorske doklade na davek od zaslužka telesnih delavcev. Zadnji dvanajstinski zakon vsebije v davčnem oziru naslednje olajša.-e: I.) Maksimiranje občinskih In okranih doklad na hišno-najemni davek, in sicer prvih na 200 odst. in drugih ra 100 odst. 2.) Maksimiranie občinskih do klad na pridobnino na 200 odst. 3.) Znižanje davčne stope za hišno-naiemni davek v Ljubliani od 20 odst. na 12 oJst 4.) Znižanje zamudnih obresti od 12 odstotkov na 8 ost. 5.) Znižanje dohodnine za I. 1926. v tem smislu, da bo za to leto invalidski davek in vojaškoKo-morsko doklado pobirati samo od rie-ga dela dohodnine, ki zadeva dohodke, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku nego dohodnini. S tem se zniža dohodnina za leto 1926. v nižjih stopnjah za približno eno četrtino, v višjih stopniah pa približno za eno tretjino. S tem so se vsai deloma upoštevale tri važne zahteve, katere ie zbornica cd nekdai zastopala in katere je prevzel v svoje resolucije tudi protestni /nor, ki se je vršil dne 23. oktobra I92S. v Ljubliani. Nerešene oa so ostale še -nno-ge važne zahteve našega davčn*:ga programa. Darujte za Sokolski Tabor Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (17. decembra.) Z ameriških borz so jav-iiena ponovna tečajna povišanja, ki se nanašajo na neugodna privatna poročila o argentinski žetvi Na dunajsko tržišče so ©sta la ta poročila skoro brez vpliva. Razpoloženje in kupčija sta ostala v vseh predmetih zelo mirna. Cene so ostale nespremenje ne vsem predmetom razen turščkri, ki se je pocenila. Notirajo v šilingih za 100 kg vključ no blagovnoproraetni davek brez carkie na debelo: p $ e n l c a: dmmača 40 — 41, march feldska 38.75 — 39.25. madžarska potfeka 45 — 46.50; rž: marchfeldska 30 — 30.50; iečmen: domači 35 — 43; turščica: nova 22.50 — 23.50. sušena 36 — 27; ov e s: domači 28.50 — 30.50, madžarski 27.50 do 29.50. Dnnajskl živinski sejem (17. t. m.) Goveda: Dogon 278 komadov. Vse vrste razen bikov, ki so ss podražiti za 5 do tO gro-šev pri kg, so ostale v cenah nespremenjene proti glavnemu seimu. — Svinje: Dogon 3616 komadov. Ob mirnem prometu so bile cene mesnim svinjam čvrste, dmčlm so se debele svinje pocenile za 10 grošev pri kg. NotiraSe so za kg žive teže: mesne svinje 1.75 — 2.20, debele !.70 — 2 šilinga. = Priprave za trgovinska pogajanja z Nemčijo. Iz Beograda poročalo- Ministrstvo trgovine tn industrije ie odredilo komisi:o. ki ima proučiti vsa vprašanja, potrebna za sklenitev trgovinske pogodbe med našo kra Ijevino in Nemčijo. = Likvidaciji. D. d. «E!evator» v Zasrre-bu ie sklicala za 30. t. m. izredni občni zbor na katerem se bo sklepalo o likvidaciji pod Jetja. — aJela», d. d za papirno industrijo v Zagrebu Je sklenila 14. t. tn. likvidacijo. — »Gospodarski vestnlk«. Izšla je 12. številka z raztično vsebino Iz zadružništva, živinoreje, mlekarstva, čebelarstva, kletarstva. sadjarstva, poiiedelsfva itd. Ust izhaja mesečno tn stane 10 lir letno. Uredništvo in uprava: Gorica, Via S. Giovarani 6. I. nadstr. = Dobave. Direkcija državnih železnic "v Llubijani sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 30 m3 lipe v deblih. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju te direkctie. — Vršile se bodo nasledile ofertalne iichaciie: 9 lanuarla pri direkciji državnih železnic v Zagrebu srlede dobave 20.000 kg bel« kovine z 80% kositra In 10 tisoč kilogramov mehkega svinca; 11. jan. pri direkciii državnih železnic v L'ubljanl glede dobave 434 komadov kolesnih obročev 15. januarja pri direkciji državnih železnic v Saraievc glede dobave prenosnih elfktričnin vrtalnih strojev; 16. januarja pa glede dobave raznega železa, žice in žebllev. — Predmetni oglasi so v Zbornici zi trgovino, obrt ic industriio v Ljubljani na vpogled. = V Češkoslovaški se ne nvcde zlata va-Itrta. Iz Prage poročajo: Na razne časopisne vest! o možnosti uvedbe zlate valute v Češkoslovaški ugotavl:a Češkoslovaški ti?kov ni urad, da državna finančna uprava absolutno ne misli na to. Kaj takega da tudi ni potrebno, ker ia češkoslovaška valuta čvrsto stabilizirana in popolnoma odgovarja vsem državnim potrebam kakor tudi zahtevam s strani prebivalstva. = P1ač'lne težkoče češkoslovaške tvornice sukna. Iz Prage poročajo: Tvrdka Novot ny & Comp. in bombažna tkalnica v Rozko-5u le prišla v plačilne težkoče. Obveznosti znašata okroglo 14 mili ionov Kč. Tvrdka žali doseči izvensodniisko poravnavo. = Velika ruska naročila ma-ufaktnre v Češkoslovaški Iz Prage poročajo, da Je samo v prošiem tednu kupila Rusija v Češkoslovaški manufakture in drugega blaga v vrednosti 500.000 dolarjev. = Ukrepi proti navijanja cen v Poljski. Iz Varšave poročalo: Na nekem posvetovanju med zastopniki Poljske banke in zasebnih bank se je v svrho pobijanja valutnih špe kulacij sklenilo, da se onim trgovskim tvrd-kam, ki neutemeljeno navijajo cene, ne dovoljujejo nikakl krediti tako s strani državnih kakor zasebnih bank. = Poostritev krize v poljski tekstilni Industriji, Iz Lodza poročalo: Tefcsdlna tvrdka Gottesdiener Je ustavila plačila. Pasiva znašajo 1 milijon zlatnikov. Nekr. velika tvornica tekstilnega blaga je odpustila 4000 delavcev. Enako je tvrdka Grohmann & Scheibler sklenila odpustiti večje število delavstva. — Ustavitev nakupovanja dolarjev po Poljski banki. Iz Varšave poročajo: Poljska banka le predvčerajšnjim ustavila nakupovanje dolarjev, zaradi česar je nastala med valutnimi špekulanti velika panika. Zavoljo tega je dolar na varšavski borzi močno nazadoval = Obrestna mera v Litndonu se ne poviša. V zadnjem času so krožile v časopis-lu vesti, da se bo bančna rata v Lond>nu dalje povečala: vendar ravnateljstvo Angleške banke, k! Je imelo v četrtek sejo, ki povišalo obrestne mare. = Povečanja francoskega Izvoza. V prvih 1! mesecih t. L le znašala vrednost izvoza fz Francije 40.78 milijarde, a vrednost uvoza v Franciio 38 53 miliiarde frankov, tako da tvori prebitek 2.25 mi!i'arde frankov. Proti enaki dobi lanskega leta pomeni to znatno zboijšanje. — RatiFkacija nemško-ifaii anske trgovinske pogodbe. Dne 15. t. m. se >e izvršila v Rimu izmenjava ratifikacilskih listin nemško italijanske trgovinske pogodbe med Musso-iinijem in nemškim poslanikom Neurathom. Pogodba je stopila v veljavo istega dne o polnoči. — Italijanska zonan'a trjrnvtna. Iz Rima poročajo: Vrednost italijanskega uvoza je znaša'a v prvih io rres(v'h t. 1. 2I.fi milijarde lir, izvoza pa 14.8 milijarde lir, Prirran'- kljaj znaš?, torej 6.8 miliarde lir. Odgcvar-lajoči Številki za snako dobo iarskc?- ' ■••r/.-M -^"csno n milijard manikijaj 4.2 milijarde lir. Borze 17. decembra. LJUBLJANA (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe, in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78— 79, Vojna škoda 325—330. zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22. Ljubljanska kreditna 210—0, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 125—0, Vevče 120—0. Nihag 0—35. Stavbna družba 100—110, Šešir 115-120 (115). Blaeo: les: bukovi hlodi. I., H„ od 30 cm naprej, od 2.50 m dolž.. napr.. fco nakl. post. 200—0; trami monte. od 3/3—6/8 in od 4 do 12 m, fco nakladalna postaja 0—300; hrastovi plohi, l„ !!., od 90—130 mm in od 2.50 m naprej fco vag. Postona tranz. 1050—0; hrastova drva. 1 m dolž., 6tiha, fco nakladalna postaja 10 vagonov 17.80— 17.SU. (17.S0); hrastovi plohi, neobroblieni. I, II., od 70 mm de beline naprej in od 2.30 m dolž. naprej in od 20 cm šir. naprej, fco meja. 1 vagon 1000— 1000, (1000); hrastovi tesani in rezani trami. od 25 X 25 cm širine napr. in od 2.30 m doižine naprei, zdravi, fco meia 1 vagon 1C00—1000 (1000); borovi bouls od 4—8 m dolž.. od 35 cm debeline naprej, la. fco meia 1 vagon 650- 700 (6S0); poljski pridelki: pšenica slav. reš., 75/76. fco slav. p. 0—295; oves slav., reš. fco slav. postaja 0— 190, koruza umetno sušena, fco vag. slav. postaja 3 vagoni 165—165. (165); turščica: nova, lnzulanska, času primerno suha, fco mediimurska postaja, 1 vagon 175—175, (175), nova, času primerno suha, fco vag. slov. postaja 1 vagon 165—165, (165), nova, času primerno suha. fco vag. nakladalna postaja 3 vagoni 130—!30. (130); nova časa primerno suha, za dobavo L II.. fc vag. slav. postaja 0—'45. činkvantin, za L, II.. fco vag. slav. postaja 0—230; otrobi drobni, fco vag. slav. posta a 0—135; ajda. domača, fco vag. siov. postaja 0—250, otrobi ovseni, fco vag. Ljubljana 0—125: brinje, italijansko, foo vag. Ljubljana 375; laneno seme, fco vag. Ljubljana 0—550; mast in slanina: mast, čista, svinjska, netto, fco sod, fco naklad, postaja Banat (V-2100; pijače: siivovka 50% gar„ ic o sremska postaja, ne-otrošariniena 0—2300. ZAGREB. Na tržišču bančnih vrednot ie zabeležila majhen porast Praštediona. industrijski papirji so zabeležili za malenkost več zaključkov Tendenca za Vojno škcdo ie bila neznatno čvrstejša. Promptno blago a zabeležilo porast za 2 točki in se ie trgovalo po 325.5—237 — Dinar je na zunanjih borzah nespremenjen. Zato je bila na zagrebškem deviznem tržišču tendenca nespremenjena in tečaji niso zabeležili večjih sprememb. Prorret je bil nekoliko mar.iši kakor običajno. Notiraie so revize: Dunaj 790.4—800.4, Berlin 1337.4—1337.4, Bruselj 255—259. Italija izplačilo 226.4—228.8. London izplačilo 272.75—274.75. Newyork ček 56.057-56.657. Pariz 204—208, Praga 166.35—168.35, Švica 1085.5—1093.5, ček 0— 1069; valute- dolar 554^56; eiekti: bančni: Eskomptna 118-119. Poljo 16—19, Kreditna Zagreb 133—135, Hipo 63.5—64, lugo KV8—109. Ljubljanska kreditna 210—0, Praštediona 9-17.5—948. Slavenska 50—51, irdustrijski. Eksploatacija 41—42. Dubio-vaoka 410—450. Šederana 335—440. Nihag 0—33. Gutmann 350—365, Slaveks 140—150, Slavoni a 44.5—45. Trbovlje 320-325, Vevče zaključek 130, Danica zaključek 64: državni: investicijsko 78—79, agrarne 46.5— 47. Vojna škoda, promptna 325.5—326, za-december 325— 326. Beograjske in novcsadske borze zaradi pretrgane telefonske zveze nismo preieii. CURIH. Beograd 9.185, Berim 123.30, Ne-Jvyork 517.75, London 25.115, Pariz 19.85 Milan 20.88, Praga 15.35, Bnd!m»>ešta 0.007250. Bukarešta 2.405, Sofija 3.775, Var šava 52, Dtmaj 73. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Žlvnostenska 25S. Assicurazlotrl Generali 7660, Lioyd 1005, Spi!t cement 462, Krka 383. Devize: Beograd 43.95 d t 44.20, Dunij 347 — 357 Praga 73.50 — 77, Newycrk 24.65 — 21.85, Curih 477 — 480. Valute: dinarji 43.50 — 44, 20 zlatih frsn kov 94 — 97, zlata lira 478.66. DUNAJ. Beojjrad 12.5575 - 12.5975. Berlin 168.55 — 169.05, Budimpešta 99.22 do 99.52, Bukarešta 3.2875 — 3.3075. London 34.33 - 34.43, Milan 28.52 — 2^.64, New-york 707.50 - 710, Pariz 26 16 — 26.32, Praga 20.9575 — 21.0375. Varšava 72.25 do 72.75, Curih 136.65 — 137.15, Sofija 5.10 do 5.14; dinarji 12.48 — 12.54. PRAOA. Beograd 5".R1. Curih 651.875, Milan 136.05 Pariz 124.42=5. Dunaj 476.125. BERLIN. Beograd 7.435. Newyork 4.195, Praga 52.42, Curih 81. Milan 16.90. LONDON (Opoldne) Beograd 274. New-vork 485.12 in pol, Italija 120.18, Dur.aj 34.42 Švica 25.11. NEWYORK. (Zaključno 17. t. m.) Beog-ad 1.77 ir. četrt. Dunaj 14 in ena osmlnka,-ita-li!a 4.03 in pol. London 4.85 in ena šestnaj-stinka. Švica 19 32. B nedelj dne 29. ?. is?, celodnevna proda;a praktičnih božičnih in novoletnih daril p» L J. Humus t?, S/a^ana, Mestni Srn štev. 3, Če kapifis pr! Šport Vst motocikliste vabimo na sestanek, ki se vrši danes v soboto ob 9. zvečer v re« stavraciji Ljubljanski dvor. Namen sestal* ka jo razgovor o glavni skupščini Moto« saveza. Glavne skupščina Mot&saveza kralje» vine SHS. se vrši v nedeljo 20. t. m. v Ljub« Ijani v prostorih restavracije Ljubljanski dvor. Skupščina se začne ob 10. dop. Do« stop je dovoljen vsem motociklistom. Kurzi v umetnem drsanju. S. K. Ilirija otvori prihodnji teden na svojem športnem drsališču ob Celovški cesti kurze v umet« nem drsanju. Predvideno je, da se bodo vr« šili kurzi za mladino v popoldanskih urah, za ostale v večernih urah. Namen kurzov je dvigniti povprečno stopnjo drsanja v Ljubliani preko vsakdanjega promenadne« ga drsania v lokih ter pripraviti tia in ani« mirati širšo publiko za ples in družabne pri redltve na ledu. — Interesenti, d?me in go« spodie. se naprošajo v svrho podrobnejše« ga razgovora na kratek sestanek, ki se vrši jutri, v nedelio ob 11. uri v damsVem salo« nu kavarne «Emona» — S. K. IV-ija. Mladinska drsalna tek-na. Za cirsače, ki se hočejo prijaviti k mladinski drsalni tekmi, razpisani za pr'hodnjo nedeljo 27. t. m. priredi dr=*1ni od^ek S. K. Iliri ie v sporazumu z JZSS jutri, v nedeljo enourni trening, na katerem se bo predelalo in po« jasnilo razpisani program. — JZSS. Smnčf*rskl tečaj T. K. Skale v LiubPa« ni. Prihodnji tečai se vrši v nedelio dne 20. t m. Zbor točno oh 8.30 ziutraj pri Karlov« skem mostu. Vežba se na Rakovniku! — Smu "arsk-i odsek. Športniki sankači! Vsa spodnja Lju« hellska cesta od Sv. Ane 1026 m pod Ljn« beliem pa do Tržiča (9.8 kml nudi sedaj nai'dea'neiši saninec za športno sankanie. Ne zamudite te fgodne prilike! V selu Na plazu (5 km nad Tržičem) dobra gostilna »Ankele« (Tcnrliive sobe za prenočišča^ pri Sv. Ani pod Liubelom pri cestarju «Dov« žarnic mleko, čaj. kava. — R. B. Gla\ma skupščina flaška se je vršila v sredo. Za nio ie vladalo med članstvom precejšnje zanimanje, ker je šlo za to, ali bodo v novi upravni odbor izvoljene oses be, ki zastopajo stališče, da bi se mogli di« sidenti kluba, ki so svoiJas osnovali Ask, ; zonet sprejeti v klub, Dosedanii upravni ' odbor je namreč zavzemal stališče, da se ; poedinei morejo vedno vrniti v HaSk, da ! pa z A »kom ni mogoče »topiti v nobene I zveze. Skupščina ie potekla precej mimo. Za volitev sta bil postavljeni dve listi, in sicer lista starega odbora z nosilcem dr. Beloševičem in lista skupine, ki je za kom« promis z Askom. z nosilcem dr. Ivoro Ivan« čevi^em. Oddanih ie bilo 107 glasov. Licta . dr. Beloševiča ie dobila 5n glasov, ona dr. Ivančovira pa 51 glasov. Novi upravni od« , bor Ha«ka ie sestaviien nastopno: pred« sedn'k dr. Vaso B"1ošev'<5, I. pndnr<-d»ed« rik dr. Lipovšfak. IT. podpredsednik M'š'-o Zrhlč, T. tainik J. R:boli. IT. tafnlk St. Zo. rič. I. Miga in ik Z. Weiss. IT. Naga 'Vk B. Velikovič ter odhorrvki M f-.orak. B. Stan« i kovic. dr. M. Vinek in M. Benkovič. Halduk odpotoval v F.gipt. Splitski Hajduk se ie v sredo ultrcal za Egipt, kier bo, kakor smo že poročali, odigral več te« kem. Na turnejo so odšli nastopni igrači: Vratar Ga^zari: branile! Ronnčič, Rorlln, Duimovič. Bavč«»vič: krilci Pod-ije H. Km« rir, Oa77iri. D^s^ovič: napadalci Radič, Benčič. Bonačič. Bonačič A.. Markovina, Poduie I. In Marič. Anfflila In FIFA. Predsedstvo angle« Skega nogometnega saveza ie na svoji zsd« j rji si-tj sklenilo, da se ne ho prei vrnilo v FIFA. dnkier se Internsrional Rosrdu nc povrnejo ni»gove stare pravice. T^gVria to« rei, da se Angleži ne ktrieio radi d;ferenc glede amaten.tva. temveč hočejo braniti le . rvoje stare pravice. Prve letošnje drsalne tekme v Moskvi so *e vrš:!e pred par dnevi. Moskovski pr« vak Melnikov ie dosegel prav dobre čase, in sicer na 500 m 48.2 in na 1500 m 2 3S.6. Teikoatlet&ki rekordi. Dunajski atlet« ski klrh Herkules ie priredil 13. decembra rekordni večer. Atletu Ilaasu se je posre« , čilo, da ie napravil dva rekorda, dočim so ' ostali poskusi dn;g!h udeležencev hre*» 1'spešni. Hans Haas je sunil z d-?snJco 97.1 kg in »stvsril s tem svetovni rekord (prej« šnii 95 kg Šv:<-aria B!shelal. obojeročno pa je potegnil 87.5 kg, kar pomenja avstrijski rekord. Ameriški prvaki v brksu. Ameriška Boring Assoc'at:on je pred kratkim izdala !;sto vseh sedaniih ameriških boksarskih prvakov. Lista vsebuje naslednia imena: težka teža: .Tack Demps'-v: poltežka teža: Pa"1 R-»r!->nbach: srednja tc?a; Harrv Grebb: lahka teža: ,1'mmv Goodrich; peres na t^ža: Lou's Kid Kanlan- banta^teža: Charlv Ro^cnherg in mušja teža: La Barba. Sokol Prosvetni odbor sokolskega društva Ljubljana II. priredi v soboto, dne 19. t m. ob 20. v garderobi telovadnic« na realki pre davanje o »dihanju*. Predava br. Knmelj. Predavanje ie za celokupno članstvo, osobito za člane-pevce ter za ves naraščaj obvezno. — člane pevce opozar amo, da se isti dan vrši ob 19. pevska vaja. Pevski odsek sokolskega društva LJubljana II. 2e mesec dni vestno in agilno deluje pevski odsek sokolskega društva Ljubljana II., ki obstoji večinoma iz pevcev začetnikov. številna udeležba s strani članov, kakor tudi vestno in redno delovanje posameznih funkcijonarjev v pevskem odboru, kažejo na to. da bo posta! naš pevski odsek eden prvih činiteljev v društvu, ki pred vsem goje nesebično in pravo bratsko vzajemno skupnost. S tem bo pripomogel k pravi družabnosti, ki je v vseh društvih neobhodno potrebna, ker samo ona tvori resnično živo vez med brati in sestrami. Glasovni sestav zborovih moči povsem odgovarja stremljenju po ustvaritvi sokolsko dovršenega pevskega zbora; man ka samo dobrih prvih tenorjev, ki pa so pri vseh zborih v prvi vrsti potrebni. Pozivamo vse člane — pevce, osobito prve tenorje, da nam priskočijo na pomoč. Odprtih src sprejmemo v svojo sokolsko sredo vse, ki ste pripravljeni nesebično in redno posvetiti svoje moči v prid naše organizaci;e. Redne pevske vaie se vrše vsak torek ob 19. zvečer na realki. Zdravo! 20 letnica Sokola v Domžalah. 20 letnico svoie«:3 obstoja proslavi sokolsko društvo Domžale dne 26. t. m. ob 16. v lastnem domu. Spored: igra. telovadna akademija, pete, šaljivi nastopi, prosta zabava. Obveščamo in vabimo vse ustanovnike. da jih kot prvoboritelie na narodnem ool.iu pozdravimo v svoii sredi. K proslavi vabimo vsa sosedna bratska društva ln vse okoličane. Ljubljanskim šahistom. Ljubljanski ša-šahovski klub vabi vse svoie člane in članice, da se polnoštevilno udeleže današnje intimne proslave 40 letnice dr. Milana Vidmarja. našega zaslužnega prvaka in mednarodnega velerno stra. Proslava se vrši v restavraciji »Slon« in sicer ob 4. popoldne, člane in članice nujno prosimo, da pridejo pravočasno Dolžnost vsakega k'ubovega člana je, da se te redke proslave sigurno udeleži. — Liubli. šahovski klub. Od jutri 20. XII. naprej Pariške noči .......... v šSiilneia Eiau Matica. K načrtu za novi vozni red Objavljeno je bilo v časopisih, da se jc pri ljubljanski direkciji drž. žcleznic vtšU ia konferenca radi novega voznega reda za leto 1926. Že tekom tega leta so interesenti in obla« ati povdarjali imenom prebivalcev ob že« lezniškili progah vzhodno postaje Prager« sko zboljšanje voznega reda, to jc izpopol« nitev zvez za smer proti Ljubljani. To so proge: Pragersko«K.otonba, Ormož«Hodoš s priključkom do Radgone in Čakovcc«Dol« nja Lendava. Dolžina teh prog znaša čez 200 km in vendar ne nudi sedanji vozni red zveze z dnevn.m brzovlakom v Ljubljano, dasi imajo te proge živahen osebni promet. Notni brzovlak iz Budimpešte v Trst za na še kraje ni pripraven, ker vozi ponoči osam ljen brez možnosti priključka od stranskih prog. Vzemimo v našem slučaju kot primer pot nike iz Cakovca, Dolnje Lendave, Ljutome« ra ali Murske Sobote, ako potujejo v Ljub« l,ano radi kratkega opravka. Ker od Cakov« ca do Pragcrskcga med dnevnimi urami, to je od 8. do 16. ure ni potniškega vlaka, so primorani ti potniki odpotovati že zgo* daj zjutraj v Ljubljano, oziroma v bližnja mesta. Povratek je mogoč šele pozno zve* čer. Prav lepo bi se dalo temu odpemoči z vlakom, ki bi vozil med poldanskimi urami že iz Cakovca do Pragcrskcga ali do Mari« bora; iz Ptuja ta vlak že itak vozi. Potre« ben pa jc priključek na dunajski brzovlak p-oti Ljubljani. Prava ironija je, da sreča osebni vlak, ki odhaja iz Ptuja po 13. uri, brzoviak tik pred Mariborom, ne da bi imel zvezo in so tako potniki primorani, da potujejo z osebnim vlakom do Ljubljane, kamor prispejo po 18. uri ter zamudijo poslovni čas, dočim bi z brzovlakom prispeli se pravočasno. A':o res ne sme dnevni brzovlak na Pra--gerskem ustaviti, pa se naj omogoči zveza v Mariboru. V tako obljudenih okoliših ka« kor so: Ptuj. Čakovec, Kotoriba, Dolnja Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, je brez dvoma mnogo potnikov, ki so pri sc« daniih zvezah prizadeti z izgubo časa. "Vada,: sc priporoča boljša izraba času na proci Ormož«Hodoš, kjer je sedai vozni čas radi male brzine neprimerno dolg ter podali i še z dolg-mi postanki. Vremensko poročilo UnbPan*. 18 d -cemhr-i 1P?S L^bl^na .'-iO« m nad moriem bol} h'i **r'fii*nn ?n so 12r>02 o tnislna pr-3 Mi fu Mari!*. a mil d«i<»r nabavite ''S' vrste Istih erii"o!e v deli ln trfnvinl VonfeVri'slce tovsrno FRA1 DSRE^Dt & OSE., LJU3LIANA. Oradiife ■] Tel. (it W Hra"č*va cesta 2. lir; pri- j UaeUAHa. Krsko-J irg IS, l nsdstr. SsJsgo v e^tanteih, obleC«ie »e najseneje, Kra 1 opf>zov*nia ob zračn tlak Zračna •emneratiira Veter Oblafno 0—10 i^adav.nr mm L;uM ana . . . 7. 7724 - 128 jug. vzh. >as. LiuMjana . . . 14 /700 — 56 del. obl. Lltibliana . . . 21. 768-7 - 80 sever jas. Zagreb .... 7. 770-3 — 120 iug. zap. Beogrsd . . . 7. 771-6 — 14-0 < brezv. 7. j Praga .... 7. 763-5 - 1-0 jog. zap. vet obl. 1-0 Ip.omost . . . 7. Solnce vzha;a ob 7 33 zahaja ob 16-20, iona vzha'a ob 10 44 zahaja ob 20 43. B.iromete,- r.iž i temperatura nizka. Drnajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo in oblačna V vernih Alpah mestoma padavine. Močni zapadni vetrovi. se- Newyorško pismo New York, v začetku decembra. Ze zadnjič sem poročal o umazanem procesu. v katerega sta zapletena mlad newyorški milijonar Rhinelander i.i nieeova žena — mulatka. katere bi se milijonar sedaj rad otrese!.^ Ta proces se ie razvil v nečnveno Škandalozno afero. Odvetniki mil!jonarieve žene so hranili kot zadnio bombo dvoie erotičnih pisem, ki iih ie m'sal mladi mlli.to-Bsr svoji ženi iz Kalifornije, ko še ni bil ž nja poročen. Preden so se pričela čitati ta nisma. ie pozval sodnik vse ženske v dvorani, nai se odstranijo: ker se pa naše fine in vi mera te gnojnice do vrha polna, ie treba povedati še s'edeče: Ker se ie hotel mladi milijonar izne-biti pasti mulatke. ie trdil. da ni vedel, da je njegova žena kvadrnnka in da polje po nienih žilah mešana kri. Tedaj pa is vstal zastopnik njegove žene ter pobiial njegovo trditev s da je moral to spoznati, če ne na obrazu, pa vsai na temni polti nienega telesa. In je zahteval od sodnega dvora, nai ukaže mflijo*arievi ženi. da se v sosedni sobi sleče do pasu, da se bodo mogli porotniki na lastne oči prepričati da je miliionarieva trditev iz trte izvita. Tako se je tudi zgodilo. Plakaioča mlada žena je morala oditi v posvetovalnico porotnikov ter tam razgaliti svoje gornie telo. da so se Porotniki lahko prenričali o deianski resnici. Mladi miliionar bo seveda moral od-štoodovati mlado ženo s težkimi stoti-sočaki.___ Izza boljševiških kulis V Petrogradu je pravkar izšel roman. Id ima vrlo ne.iavaden naslov: aResnica o sovjetskih komisarjih«. Roman ie pisan tako ostro kakor brez dvoma še nobena knjiga, kar jih ie zagledalo beli dan. odkar vladajo v Rusiji sovjeti. in čuditi se moramo, da -'e rignrozna sovjetska cenzura sploh dnvolila. da izide knjiga, ki tako vehementno napada proletarske voditelie. Avtor roma.ia ie ruski pisatelj I.ebe-drnski. ki ga sam Lunačarski imenuje enega izmed najinteresantnejših literarnih poiavov sovjetske Rusije. Naj citiramo iz kniige le naiznačilne.iša mesta: »Današnii sovjetski komisarji se dolgočasijo. Ženijo se z meščanskimi dekleti in se vdaiaio pijači. Prebivaio v elegantnih stanovanjih in so že davno pozabili na svoio proletarsko preteklost . . . Nekdania navdušenost za sveto stvar komunizma jih ie minula. Cim je napočil čas nekrvave politične propagande. se ie izkazalo, da ni noben komi-t-ar več uporaben, zakai vsem manika strokovnega znanja . . . Vzemimo n. pr. pomisarja Vazilieva On ie iziavil. da ie vojake rdeče armade težko pridobiti za sovjetsko misel. Ko pa ie Vaziljev na fronti povelieval brigadi, takrat so bili vsi vojaki oduševljeni pristaši komunizma .. .» To bi bil nekak uvod. V nadalinem oiše Lebedinski doslov-no: »Sovletski komisarji se dolgočasijo jn to dolgočasie jih sili. da žive drugače kakor so živeli doslej. Preišniega komisarja za meščanske voine ie zamenial nov komisar. Le-ta seveda noče zapustiti elegantnega stanovania. ki ga ie re-kviriral. ko ie niegov lastnik, bogat trgovec, pobegnil. Razkošje mu očividno boli ugaja kakor niegov stari proletar-ski dom. Tako živi tudi n. pr. sovjetski komisar Smirnov z leno častmkovo soprogo. ki jo ie njen mož. pobegnivši pred boliševiki. zapustil. Svoio prejšnjo ženo. ki živi rekie v Osredmi Rušili, je komisar že davno nozabil in neče o niei niti slišati . . . Njegova druga žena ie elegantna dama. ki živi aristokratsko kakor nekdaj. In ž no .živi sovjetski komisar priietneie in udobneje kakor nekdanji buržu.i. Komisar ie v mestu, kjer je postal zbog svojega preišniega delovanja na voiaškem politi popularen, splošno spoštovana osebnost. Kadar mn je dolgčas, oa povabi k sebi na dom še ostale štiri komisarje, s katerimi igra na karte, popiva in se zabava. Komisarji pa prinašalo hišni gospodinji cvetice . . . Ravno tako so poprej delali meščanski kavalirji . . .» Tak ie komisar Smirnov. Ostal! komisarji niso za las bo'išl Ena izmed oseb, ki nastopajo v romanu, komisar Gromov. se izraža tako - le: «Zdi se. da je nam komunistom, ki smo se že leta 1907. borili za komunistične ideale, napočil konec. V časa. ko smo se mi borili na fronti, so stopili na naša mesta gimnazijci. in novi komisarji nas vodijo zopet cod stari, meščanski iarem.» Ti kratki izvlečki iz Lebedinskovega romana so dovoli značilni za mišlienje, ki vlada v Rnsiji c njenem današnjem stanju. Požrtvovalnost ameriškega zdravnika V dandanašniem sebičnem času živi le malo idealistov pripravljenih žrtvovati sebe za spas drugih. Ena izmed teh redkih junaških izjem ie ameriški učenjak, zdravnik dr. C. H. Bar!ow, ki je odpotoval v Kitajsko, da tam prouči novo vrsto kužne bo'eznl. ki zahteva na milijone žrtev ln se njeno strašno div. jame nikakor ne da obrzdati. Čim ie profesor dospel na Kitajsko, je začel brez strahu proučevati epidemijo med nesrečnimi bolniki. Delal je razne poskuse, da bi bolezen odvrnil aii vsaj omejil. Toda uspehi niegovega prizadevanja so bili malenkostni, zato se ie znanstvenik odločil, da v službi člove-koliubja žrtvuje sebe v korist znanosti. Ob povratku v domovino ie hotel vzeti s seboj potrebno število bacilov neznane epidemije, toda ameriške oblasti so nastopile zoper to. Profesorja ni preostalo nič drugega, nego da žrtvuje sebe. V tem smislu se je tudi odločil in preden se ie ukrcal na ladjo in se vračal v Ameriko, je pogoltnil 32 bacilov. In takoj, ko ie dospel na rodna tla. je šel v bolnišnico, kier ie razodel svoj ukrep. To.variši zdravniki so ga izolirali in profesor je začel opazovati samega sebe ter delati beležke. Imel je toliko vztrajnosti in energije, da ie pisal občutke cele štiri mesece ter sestavil obširen zapisnik o učinkih tajne bolezni. ki razsaia na Kltaiskem. Ko je svoje delo dokončal, je oslabel, da ni bil več sposoben niti za eksperimentiranje. Napravil je oporoko, v kateri je Izrazil nado. da ho zdravniški vedi vsai na podlagi študiia njegove lastne diagnoze mogoče najti primeren način oobiia-nja kuge. ki ji doslej ni kos še noben medicinec. Par dni nato ie prof. Barlow umrl In njegova smrt ie tako v znanstvenih krogih kakor tudi v širši javnosti vzbudila unravičeno divijenje nad pokojnikovim žrtvovanjem. Moderna .Dama s karae- lijami" Skrivnostna smrt mladega milijonarja. — Aretacija njegove ljubice, ki je osumljena umora. Pariz je vznemirila nova senzacionalna afera. Nedavno je umrl v majhnem pokrajinskem mestecu Asscičres zadnji potomec francoske veje ugledne londonske finančne rodbine de Monte-fiore. mladi marki Oerald Guy de Mon-tefiore. Zdravniki so ugotovili, da je mladega moža zadela možganska kap, njegov pogreb pa se je izvršil tako rekoč na skrivnem. Nihče njegovih sorodnikov, niti ne mati, ni bil obveščen o njegovi smrti. Znanci in prijatelji mladega markija so zvedeli o njegovi smrti šele potom drobne časopisne vesti. Pokojnik. ki je bil star jedva 24 let ter je bil znan športnik, je bil dedič ogromnega bogastva ter je živel v zadnjem času z gospo Doux. ločene ženo znanega hotelirja, kateri je kupil v Assieresu gra_ du podobno vilo. Ko je zvedela mati. gospa de Beuret, o sinovi smrti, ie najela odvetnika ter je v njegovem spremstvu obiskala prijateljico svoiega sina. Po hudem prepira jo je obtožila, da je izvršila zločin nad njenim sinom, ker se je hotela polastiti njegovega premoženja. Gospa Doux je izjavila, da ni mogla obvestiti sorodnike o smrti, ker je njen mladi prijatelj ži- J. Suchy : 0 treh bratih (Pripovedka iz Koreje.) 2'tveli so trije bratje. Da bi obogateli, so se domenili, da se odpravijo kopat čarodeinega korenia «ien - šen». Sreča jim ie bila mila in kmalu so nabrali toliko korenia. da so smeli šteti stotisoč vrečic bogastva. Tedai pa sta se dva brata zmemla: »Ubiiva tretjega, da si razdeliva njegov delež!« Rečeno, storjeno. Odkar na sta spravila tretjega brata s roti. nista imela več miru. drug drugega ie hotel ubiti. Nekoč sta potovala v dalj io selo. Ze sta zagledala v daljavi Prvp hiše vasi. Prvi le velel drugemu: «Poidi v selo in kupi žganja! Jaz pa te počakam tu.» Cez nekaj časa je čakaioči opazil vnča>očeea se brata s steklenico žgania. «Ako ga sedaj ubijem.* mu je šinilo v glavo. «bo vse korenje nioie in tudi žganje popijem.» Ko se je brit približal na strelsko raz-daho. te »prožil in brata smrtno zadd. Zatem je izpil vse žganje. Ub:ti brat Pa je bil 2e preje zastrupil pijačo. sluteč, da ga brat pošilja v nekem črnem nameuu . . , Tako ie plačal z življenjem tudi tretji brat. dragoceno, čudotvomo korenje €jen-šen» pa je segnito. Od tedaj Korejci ne kopljejo več korenia in rajši iščejo prijatelje kakor pa denar. Auguste Bardin: Obešenec v omari Moj oče je bi! umetniški ključavničar Bil ie blaga duša in je kljub svoji»ve!iki revščini skrbel za moio dobro vzgoio. za kar mu ostanem hvaležen svoj živ dan. Zvečer, ko je vsa družina sedela za veliko mizo. se je večkrat pripetilo, da je kdo potrkal na vrata. Navadno te kdo izgubil svoje kliuče in prišel prosit očeta, naj mu odklene stanovanje. MoJ oče ie vedno deial. da pride takoj in si napisal naslov dotlčtrka. Ko smo povečerjall. Je vstal. Sel v delavnico, vzel kup raznih ključev in rožljaje odšel po stopnicah. Prav rad ie pripovedoval, kako je včasl prišla policija poni in je odprl ali razbil vrata, za katerimi se je dogodil kak zločin ali samomor. Pripovedoval nam ie o samomorilcih, o obešeneflt, o vel v sporu ž njimi ter je večkrat izjavil. da jim ne zapusti niti centima. S svojo materjo ni bil zadovoljen, ker se je poročila vdrugič ter ie ni maral. Sinova mati je mobilizirala sodnijo in policijo ter je izjavila, da je bil pokojnik popolnoma zdrav, kar je potrdil tudi njegov večletni hišni zdravnik. Ker je bil precej grd. so ga pariške kokote po. gosto .izrabljale. Zaradi občevanja z dvomljivimi ženskami se ie spri z vsemi sorodniki. Mladi marki se je pred dobrim letom seznanil na francoski riviieri z gospo Doux. s katero je potoval po Angliji in Italiji. Doux. ki je za pet let stareiša, je vitke postave in je pravi tip pikantne Francozinje. V svoji garaži je imela kar deset avtomobilov, ki jih je večinoma sama vodila. Štiri tedne pred markiievo smrtjo ie prišel v vilo mlad mož. ki ga ie predstavila kot svoiega svaka. Po tem obisku so čule služkinje ponovne prepire v vili. Razmerje med markiiem in njegovo prijateljico se ie tako spremenilo, da so to opazili tudi drugi. Pri hišni preiskavi je policija ugotovila. da je neka pariška tvrdka izdala dvojen račun za dragoceno hišno opravo. Eden od računov je bil izdan na ime Montefiore. drugi pa na ime Doux. Kakor je razvidno iz poslovnih kniig dotič-ne tvrdke. je bil izdan drugi račun osem dni po smrti mladega markija. Iz računa pa je razvidno, da je Doux popravila datum, in sicer za par tednov nazai. Na podlagi teh ugotovitev je policiia odredila eksbumacijo trupla, gospa Doux pa je morala v preiskovalni zapor. X Nov katoliški praznik. Iz Rima poro» dajo, da namerava papež proglasiti nov cerkveni praznik »kraljevskega dostojanst« va Jezusa Kristusa». ki se bo prvič prazno« val 31. decembra v baziliki sv. Petra v Ri« mu. X Zlati prstani kot valuta. Državna kov« niča v Ljeningradu prične kovati zlate pr« stane s težo 5.10 do 15 gramov. Na prsta« rih, bo vtisnjen državni grb in bodo koti« rani tudi na borzi X Založnik Engelhorn umrl. V Stuttgar« tu je umrl znani založnik in ustanovitelj povsod znane rdeče knjižnice Engelhorn, ki je bil mnogo let predsednik društva nemških založnikov. Engelhorn jc ustano« vil v Stuttgartu veliko mestno ljudsko knjižnico. X Toledski morilec žensk prijet. Pred nekaj tedni se je pojavil, kakor smo v na« Sem listu že poročali, v Toledu (severoame« riška država Ohio) tajinstveni velikan, ki je napadal samotne ženske in jih tolkel s težkim batom po glavi. Deset žensk je bi« lo na ta način napadenih, in dve med nji« mi sta dobili tako težke rane, da sta na njih umrli. Morilec je po vsakem napadu fcrez sledu izginil, in drugi dan se je poja« vil na kakem drugem ko-ncu mesta. Vse moško prebivalstvo se je končno postavilo v bran za tamošnie ženstvo, in ko še to ni pomagalo, so se jim pridružile čete dobro oboroženih stražnikov in vojakov. Ali ven« dar je pretekel cel teden, predno se je združenim močem posrečilo polastiti se strašnega morilca. Po svojem zadnjem na« padu ga en teden ni bilo na izpregled. po« tem pa se je nenadoma zopet pojavil, in takrat so ga zgrabili. Morilec ie po stasu velikan, oblečen je v cunje in govori ne« ramifntjiv jezik. Po vsem videau ne more hiti duševno normalen človek. Ko so ga stražniki aretirali, je begal brez cilja po predmestjih in vihtel v roki težko kladivo. Zločinec je telesno izredno močan in je pokazal, da ana tudi zelo hitro teči. Celo prebivalstvo mesta Toledo, posebno pa ženske so si gotovo oddahnile, da se ie slednjič posrečilo prijeti toli nevarnega blazneža. im božična darila pisemski papir v kasetah, pisalne garniture, namizne mape, albume vseh vrst, koledarje, polnilna peresa, božične okraske itd. priporoča Iv. Bcnač, I^ublfana V nedeljo bo trgovina ce! dan odprta. Tretja konferenca Ženske Male antante v Atenah Feministično gibanje« — Za ustanovitev ekonomske Male antante. — Vprašanje narodnih manjšin. — Za žensko volilno pravico. Letošnja konferenca Ženske Male antan« te, ki se je vršila v Atenah, je trajala od 6 do 13. decembra. Prisostvovale so zastop niče iz Češkoslovaške, Rumunije, Grške in Jugoslavije. Poljakinja radi velike oddalje« nosti in prevelikih stroškov niso mogle pri. ti. pač pa so poslale svoja poročila in pred« loge. Jugoslavijo so zastopale: ga. Lepo. sava Petkovič, predsednica Ženske Male antante in Ženskega Saveza v Beogradu, dr. Ksenija Atanasijevič, docentinia na beo grajski univerzi, dr. Maša Žlvanovič. pred. sednica Ženskega Pckreta iz Sarajeva in ga. Mira Kočonda, profesorica v Zagrebu. Kongres se je vrši! pod predsedstvom ge. Leposave Petkovičeve in so bila najprej prečitana poročila vseh zastopanih držav o napredovanju feministične in pacifistične ideje. Poljakinje, ki imajo žc svoje politič« ne pravice, so delovale letos predvsem na tem, da zavarujejo nezakonsko deco. Čeho« Slovakinje, istotako potitično enakopravne, so v preteklem letu izpopolnjevale sanitet. no organiziranje šole, podpirale češko de« co, ki živi v nemškem teritoriju in usta« novile za matere higiienske, gospodinjske in politične kurze. Sploh so feministične or« ganizacije na Češkoslovaškem močno uko. reninlene in imaio zelo lepe uspehe. V Bu« karešti se je vršil letos kongres vseh za« stopnic ženskih organizacij narodnih manj« šin Iz Transilvanije. Banata in Bukovme. ki so predložile svoje pritožne. Savez rumun« skih žen je sklenil intervenirati pri mero« dainira činiteljih. da se ugodi željam narod nih maniSin, v feolikt»r so iste upravičene. Na GrSkem je predsednik republike pt>d» pisal zakon, po katerem dobe nekatere žen« ske čez dve leti volilno pravico, toda z do« datkom, d2 more vlada med tem časom s posebnim dekretom dovoliti to pravico le ženskam, ki imajo nad 30 let in znajo pi» sati in čitati. Sploh je pričakovati, da pri« deio na Grškem ženske najkasneje v dveh letih do svojih političnih pravic. O uspehih feminističnega gibanja v Jugoslaviji v pre« teklem letu ie poročala docentinj3 beo. graiske univerze ga. Atanasijevič. Po vseh glavnih mestih Jugoslavije: Beograd, Za« greh. Ljubljana Sarajevo. Mostar, Split in Subotica — so ustanavljene feministične o ganizaeije, ki imajo isti program in isto ime kakor centralna društva v Beogradu, čeprav so avtonomne. Na seji Ženske Male antante dne 8. de« cembra se je razpravljalo predvsem o hrač nem zakonu. G-. Kočonda je referirala o problemu zakona in pravicah soproga s sta. lišča etike in sociologije, ki morata biti po njenem mnenju temelj pravnega nauka. Sprejeta je bila resolucija, ki zahtev« po« polno enakopravnost moderne iene. Ker je zakon zveza, storjena po prostem sklepu moža. nai ostane vsakdo gospodar svoje osebe, imrtja in zaslužka. Dot« nsj se uki- obveznosti napram narodnem manjšinam, določijo pa naj se istočasno dolžnosti r.a. rodnih manjšin napram državam, katerim pripadajo, da se preprcč'jo novi korilikti. Na zborovanju 12. decembra so bile pred ložene splošne resolucijo, v katerih se zah> teva odprav« smrtne kazni, in da se uvede v šo!e pouk o zgodovini civilizacije posa. meznih narodov mesto vojne zgodovine. Resolucija pozdravlja konferenco v Locar. na kot prvi stvarni korak k miru, ter za< hteva žensko volilno pravico za vse države, kjer še ni uveden*. Dne 13- decembr« se jo vršila v veliki dvorani atenske akademije slavnostna sej^ Ženske Male antante, na kateri je predsed« niea ga. Petkovičeva iskreno pozdravila gr« ške tovariSicc in se jim zahvalila za njiho» vo gostoljubnost, naglašujoč skupne ten« dence jugoslovenskega in grškega naroda. Ga. Kočonda je strokovnjaški referirala o prvih fazah feminizma, ga. Atanasijevičev: pa je podkrepil« sodobni feministični po. kret z ženskim gibanjem v Stari Grški in s Platonovimi idejami o emancipaciji žensk Popoldne je imel« ga. dr živanovičeva v zdravniškem društvu zanimivo predavanj* o gospodinjskih šotah v Jugoslaviji. S simpatijo od vseh grških časopisov pozdravljena tretja konferenca ženske Male antente v Atenah pomeni nedvomno nov velik uspeh feministkinj. ki streme z vse resnostjo po popoln! enakopravnosti žensk 2 moškimi. Smučarlem preskrbi tres, kompleten s čepico in ovoj-kami, hlače in bluza Iz impregniraaega švicarskega kidna Tvrdka Drago Schwab - Ljubljana „Robinson Crusoe" Za slovensko mladino priredil Vladimir Levstik. Z barvno naslovno sUko In 7 celostranskimi ilustracijami po izvirnih risbah Rajka Subica. Založila K!emmayr & Bam-berg, dr. z o. z. v Ljubljani Cena broširanemu izvodu 2S.— Dta, vezan! kirji-j: 32.— Din, s pošto 3.— Din več. Ako ic v besedah nemškega pesnika, da Je »najboljše baš dovodj dobro za mladino«, le količkaj resnice, potem smemo ceniti slavno zgodbo o Roblnsonu nad vse knjige tesa sveta. Mladež vesoljne zemeli-ne in stariši naj imaio enake pravice v od. [ ske oble le oddala zanjo svoj glas in priči: nošaju napram otrokom, kakor tudi enake \ zanjo leto za letom, vsak d2D iznova. Ni Žensko delo v hiSI naj se i & kulturnega jezika, na katereza »Robin- son Crusoe* ne bi bil preveden, ad ga odgovornosti, smatra kot profesija in kot prispevek k skupnosti. Ta profesija nai da ženski pra« vico na de! moževih dohodkov za njene osebne potrebe. Zdravniško spriflrvalo O zdravju moža in ?ene mora biti obliontno in izdano že pred sklenitvijo zakona Civil. ni zakon nai se uvede v vseh državah, kjer še ne obstoj«. 9. decembra so bila prečitana poročila o polo-žaiu ženskih uradnic » veh državah Ženske Male antante. O uradnicah Jugo« slavije je poročala tudi ga. dr. živanoviče« va. Sprejeta Je bila resolocija, v kateri se zahtevajo Iste kategorije, iste plače in pra« vice do napredovanja, kakor za moške. Na seji dne 10. decembr« je biio prečita« no poročilo gospe Odobescu iz Rumunije o ekonomskem vprašanju držav Ženske Ma« le antente. V zvezi s tem predlogom je bi« la izražena želja, da se prouče načini, kako bi se ustvarilo gospodarsko edinstvo vseh držav Male antante. Ga. Purkinova lz Češkoslovaške je poda« la skrbno sestavljeno poročilo o manjšinah. Tozadevno sprejeta resolucija zahteva od vlad, da zasigurajo manjšinam svoboden razvoj in da opuste vsako intervencijo, ki bi cnog!« kompromitirati mir ali sporazum med narodi Ker je bi! svetovni mir osno« van n« spoštovanju pravic vseh narodnosti, bo Ženska Mala antanta delovat« z v«nii silami n« to. da manjšine ne bodo ovirane v Intelektualnem in gospodarskem razvoju, zahtev« p« se od njih popolna lojalnost. Pogodba, ki garantira pravice manjšin, naj bo v vseh državah, ki so članice Zveze na« rodov, enaka. Vse države naj imajo enake pismenega človeka, ki ne bi prišteval ie divne knjige med najdražje spomine svojega detlnstva. Še odrasli je ne moremo odpreti, ne da bi nas tanova uklenfla v svoj čar. Nič čudnega ni tedaj, da je *Ro-blnson Crusoe* od svojega prvega pojav-Ijenja med Slovenci tudi naši mladini in našemu ljudstvu brezprimerno ljub in drag. Od stare Cafove in Parapatove izdaje pa do raznih, bolj ali manj neuspehih priredb iz novejše in najnovejše dobe je roma! med narod v mnogih deset tisočih izvodih. Založba K!einmayr & Bamberg, dr. z o. z. v Ljubljani se je lotila naloge, podati to književno veiedelo vendar Ze enkrat v res vzorni izbiri in času primerno dovršeni jezikovni obliki. Njena izdaja sRobinsona*-, ki Je prišla te dni na trg. je v tem pogledu prava mojstrovina odličnega pisatelja in prevajalca Vladimira Levstika in mimo tega še llustrovana z Izvirnimi risbami Rajka Šubica. Roditelji, ki hočejo razveseliš svojo deco z »Robin-sonom«, ter šolske in ljudske knjižnice, ki ga žele nabaviti, se zdaj ne bodo mogle več pritoževati, da dobrega slovenskega »Robinsona* ni. Zabeležiti ie treba tudi to, da je K!einmayr & Bamberg-Levsttkova izdaja s svojimi 162 stranmi srednje osmerke doslej najobširnejša v slovenskem Jeziku. Cena je spričo tega pač skrajno nizka. Lepo in vsebinsko dragoceno knjigo priporočamo kar najtopleje za božična in novoletna darila; dobi se po vseh botiših knjigarnah ali pa neposredno pri založništvu Kletemavr & Bamberg, dr z o. z. v Ljubljani strašnem vonju v sobah, kjer so že več dni viseli. Imel sem takrat petnaist let in sem bil silno samozavesten. Zato kar nisem mogel verovati očetovemu pripovedovanju. Moi oče ie kmalu spoznal, da se mu na tihem rogam. in skleni! je, da me ob priliki vzame seboj. Nekega zimskega večera smo začtili trkanie na vratih. Grem odnret: bil je policijski komisar in je hotel govoriti z moiim očetom. Vedel sem že. za kaj gre. in šel sem iskat očetove ktjuče v delavnico. Ko sem se ž njimi vrnil, mi je dejal oče: — Vzemi pelerino In pnldi z menoj. Nesel mi boš o rod še. Odpreti moram sobo. kier se ie nekdo obesil. Zunaj ie bil hud mraz ln hodili smo s komisarjem precei časa. preden smo Drišli do cilja. Vstopili smo v veliko, elegantno hišo. kier so morali stanovati zelo bogati ljudie. Komisar je ravno hotel prijeti za tol-kač velikih, težkih vrat. Vo so se ta odprla Pokazal se ie vratar. — Naprej, gospodje! — To ie moj dečko, je dejal moj oče. ko je zapazil, da me vratar začudeno gleda. Preko velikih marmornatih stopnic smo prišli v tretje nadstropje, kjer je bilo zbrano nekaj liudi pred zaprtimi vrati. Ti so nam povedali, da se je v sobi obesi' gosoodariev služabnik. Zt Det dni ga ni bilo iz sobe. Zakai bi se bil obesil? Tega nihče ni vedel, toda iz sobe ie prihaial čuden duh in vsi so prestrašeni stikali glave ter tailnstveno šušliali med seboj. Vratar le prišel z močno svetilko in svetil mojemu očetu ki je iskal primeren kliuč. da odklene. Toda vrata so menda bila dvakrat zakleniena in moi oče se je zaman trudil. Sledniič ie na povelle policiiskega komisarja razbil ključavnico in vdrl v sobo. Moj oCe me ie priiel za roko ha ie bila prazna! Vse v niei ie bilo v redu. celo postelia je bila postlana. Moi oče io ie potegnil od zida. mlsteč. da se trunlo nahaia za njo, toda tudi tu nismo aašli ničesar. Tudi po mrtvecu ni dišalo v sobi. nasprotno duha! sem prijeten vonj poma-de za lase. To ie bilo vse! Samomor so si menda izmislili razgreti možgani kake nervozne služkinje. Ze smo hoteli oditi, ko se je moi oče udaril oh čelo. Stopil ie k omari, ki te bila vdelana v zid in io odorl. Nudil se nam ie strašen pogled: notraniost ie bila zakrita z velikim zasforom iz navadnega krel 9. nri —večer in v nedeljo 20. C. tn. ob 4. popoldne priredi gledališki oder Narodne čitalnice Peter Petrovičevo vaške šalo v treh dejatrjih «Vozel». Nove okusne dekoracije je izvrši! tudi za to predstavo akademfčtii slikar r.arndnega gledališča v Ljubljani g. V. Skružny. Pri obeh predstavah svira čitakiiSki orkester, pri današnjem zpbavttem večeru pa oo igri tamburaSki zbor »Edinost*. Za prihodnjo f-ero se pripravlja veleburka «Spansko muha-., ki bo sigurno ponovno napolnila dvorano. — Na letnem telovadišču kranlske.ga Sokola se bo v najkrajšem času uredilo drsališče. — Dne 17. t. tn. so je vršilo zaključno streljanje na dobitke. RADOVLJICA. Sokolsko društvo ponovi v nedeljo, dne 20. decembra ob pol štirih popoldne Ntr?!čevo dramo cOrka::?, ki je bila z velikim uspehom v splošno zadovolj-nost občinstva uprizorjena pretečeno nedeljo. Drama je posneta iz svetovne vojne: zadaje dejanje se vrši rta fronti. Železniške zveze ugodne! Posetita! JESENICE. ■(Edinost, na Jesenicah jc proslavila rojstni dan našega ljubljenega kralja s članskim sestankom, na katerem jc predava! mladšloljiib, ravnate!] meščanske šole g. Magerl. I.e-ta nam je tudi poda! g!e de sistematičnega Izobraževanja nekaj praktičnih nasvetov, katere Jkmtd tivaževa-ii. Mladina želi, da nas g. ravnatelj še večkrat poseti. — Na Sveti večer priredi »Edinost« pri H umni b ličnico z izbranim spo-rodntfi, na katero vabim.) svoje prijatelje Začetek cb 21. uri. Zdravo! VEL, DOLINA. Preteklo ncdeijo se je vrštio na osnovni šoli protiafkoholno predavanje s skioptrčil;mi slikami sicer: za starše ob 8. uri, za odrasio mlad»« ob 11. uri in za šolsko mladino oŠ 14. uri. Udeležba je bila vse trikrat naravnost sijajna. Predavatelj e. Joško Lindič iz Ljubljane je s svo5'm temperamentnim govorom živo orisa! kvarni vpliv demona alkohola tako z zdravstvenega, kakor tudi r moralnega in gospodarskega stališča. Priporoča! je Izdelovanje brezalkoholnega \-hra iz sadja in grozdja. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja. Ker se bo brezalkoholno vino lahko še draije prodalo kakor alkoholno, bo protialscoholni razvoj le v korist sadjarjem hi vinosrradn!-kom, ki su neopravičeno boje treznostnega pokreta. Šolsko uprav!te!jstvo izreka iskreno zaitvab veleposestnik« Mokr!c z. Ber-cerjt: in ErašSteskemu upravitelju g. MihaJ-krviču ki sta poslala brezplačno voz po predavatelja v Brežice in nazaj. Istotako se izreka zahvala tisk. župniku g. Janezu On jezdi fn predsedniku krat. Jo', sveta, posestnika Francetu Žrličti iz Brecranskega ' sela za njihovo naklonjenost in sodelovanje. Mali oglasi, kt slutijo * posredovalo« to socialna ■amen« občinstva, vsaka besed« 60 par. Ma)R)«a|ll istult Din 5-—% Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsake beseda Din I-—, Najmanj li s nese k Din t0*—t Mlada gospodična ffče Inštruktorja ca moderne pl"« Prijave » navedbo honorarja na upr »Jntra« pel .Tango«. — StMn* Slike za legitimacije Ij.-leloJe najhitreje totor'al R a g o d H I b 8 E K Ljntv tjan*. Valvatorjev trg les tdsais Tr! učenke M sprejmejo u Šivanje 9eTif.'ii«g> perila Puau.lhe 31 Domačo tvornieo tkega perila tn vetealo. r t. j o. «., Seleeburgov« sliea J. 32S69 2 jamska paznika • ru-1ar«ko srednjo iool«nj.ko Pocndham j« priloiitl pre-pi?e apri^««al lis na««»s4 točna uhlevke. PreT e:»r**tt «jL'*ro» 83511 Potnik U hi oh:«ko«al irgena » tiftatfb la «ap«h t« 116« proti proviziji PonarfKa na -JOžtrl predaf 44 « Zaffreha Krajevni zastopniki ta apilni patoi-l t ti-plm r.astop*>m, 8« .prajmejo- — Zirnfa molel tma*o nrp^noet. Popise pod »L P. V. — 9« ca upraro »Jutra«. 528» Gospodična rtinega »uiSaja iUe flaS-ho kot natakarica * holjll eo«tllr,l Nastopi tahko t januarja 19SS Poandh« pod inačfeo »Etaacia 1dlDja. IU' aorta k iuwt.. doVo tke!. ranmdo aotpo.lo wa(ttop4 lahko takoj. Pooodt>» pod »l>«ea« trt apravo »Ja-ttu. S28S1 Natakarica il*a alolh« aa datali. Ha. »lo* t □ nravi .Jutra. — 32814 Postre/nlco vlado tn pt^t^no. tičrni ea popol.In«. Pnl;an?kn o. 75, pritličje, levo. $2573 Zele7olivarje popolne strokovnjake, »t*, rajie mo."i 2 večletno prakso, IVemo m »talno aamo-l^enje No-lo? l« Izv. v »nravi »Jntra«. 32513 Gospa aH gospodična s leplro n&slopon, p*-ta obisk privatnih strank samo v »vrbo ugotovitve demna.rraH'« nove metode po akviilterjti — proll plail Ir, provlrtji tj takojšen n.yfrp Predstaviti se usehno do ponedeljka sve-cer pri »Etek»ro-t,nx. Do-naiska re*ta 22 med poslovnimi jraml. 52.7J9 A stilne gospode v svvho -letnonstrarlj nove T.elode pri privatnih stran-ish ca LJnMjano in Ua-Mbor lWe proti plaffi in p«.>-••l«!ji »F.l"!t>ro-Loj« l.jab. Ijana. Dunajska e««te 12. 'redstaviti »e po aiotnAstl ■««bno do poae.telji« ••«-".or. 8859? Trz. sotrndnik U ja dovrlil prod kratkim efao dobo. 1*11 «pr»meaitl slojho « kako holjUo manutaktoroo trzo-vlno. sajrale kot prak-tikant po nosovom. Po-oodhe r.a apravo »Jutra« pod »Slanafaktnrla*.« 1609Z« KontorisUnlo »nslna v«eb pi.arnilklh dal ter spretna prodajalka. 6e5i pw>aientli sedaal« mesto. Ore tndl kot hlaeajnlčarka. Pnnn.lhe poslati pol »Za-aesljlva« na spravo »Jatra« podrtiJIca Olje. S!M8 Ahsolventlnja tneWitnsk.> iole In treov t-^»la oa Ureja s Sme»e?ao 3t*i>l)» ritari^v, • prav /?ohrln» ioUklm lon. tn»«!*f« kot trf^nJs« v trgovini t cn*8anlni ffom t r»o o*krHo v Wli. pove oprava »-ln-tri« Celje. Ka) le «Oortrodar»? ftortodar Je nns*av»k aa lonienl pefi »H HedPnlka. kl prihrani S« % na kurjavi io da v 90 tnlnntah toplo sobo — Varo/ite In oaleiie OorVodar pri tvrd-kl Joie Mihelt.s In rime. I.Jvbllana. P*inal«ka eesta St 41 Telefon «t 777 -Jolko Ralaie. Uartbor Pa. bralka ooeta a 82131 t lfEe'o) Prodajalk® anafaktnrn. In *«l«eterlj ka strok« r vetl-tfto peak-»o, valena tndl Bp-renJ« :Ma mesta Gra ln.il kot cj«Jovo »4. 326119 šivalni stroj »Sinffer«. se po cjfodni ee-ei proda. Naslov v opravi »Jatra«. 22608 G. Čadež, Ljubljana prodaja po najnisjifo cenab nogaviea. rokavico, krava-te, perilo itd K147 Velik Meccano kompU-..«. Ki. hlorjrv — •ftteinhaukaf-ten«, v«lii format lo psnil stro), vse t prav dohr.-ra stanju, naprodaj. Naslov pove apr •Jatra«. 9X849 Nov kožuh hi aimsks saka)o prodali. I»lokarJ«v» ulica l 82384 OtroSkc Igračka fledllBik, po«telje, eiene-tarijs, ve* v najboljšem stanla. poceni naprodaj. — Poiavs ee Gosnofvet^ka C. 12, O., od pot 14. do 1«. are. 32S95 2 postel.fi ta orehovesa lefa. I no. vimi Zlmnlcami vred, sko. paj ali po«ameeno. naprodaj. Pnirve se Oospo-•vetska oeita 18, D., od pol 14. do t«. 32503 I mikroskop naT>roda]. Pohve se Go-e posvet.Va cesta It, IT., od pol 14. do IS. S2S97 Madrace vsakovrstne. »iJne vlolka. o*ani«na, dlvsne. kleh»T;a rarniture dobite in icvrftnje po naroMin prirnano eoli 1. no in najceneje RadotT Sever. Goeposvetska t'. — 52553 Pllnova peč dobro ohranjen-i. pripravna u pisarno, se taknt apod. no nro-la Več «e pol*ve pri tvr«lki Ivan PeHan nasi ▼ Ljubljani, Krekov trg It. Ura Stoparlca in oov frak naprodaj B«-flektantl na poti jejo aa»le» na upravo »Jutra« pod »Hr. IS«. Sme. zajce, jereb* e Itd knpnje in prodaja As. ton V e t b i S. LJubljana. Stritarjev* nlic*. 4M Polkov*, »»(#<*. arnfakov* hi Hali|* kože vedna D Zdravi*. LJobfjana, Plortjamka al • #1 kupuj* Llobljac Bukove plohe •vet. In snhe. v vsek 40- bellnah od 40— MO ma. a*-olamana. v d al linah «4 2 m naprej In v lirinab od 18 etn dal]* knpnjemo — Peno.n* na tvrdko Sicer-hae it Bartol, Ljnblian-. Kralja Petra trg itev. S. Blagajna št.O—^ rabljena, ce kupi. Ponad1>e na upravo »Jutra« jod »Blagajna 15B1R«. aaatjfl Juto od emhalale in Jatine krpe kupujemo. Ponndbe na up'. »Jutra« pod »Jtita«. 33578 Za parno žago ee iSCe kompletno lokomo-bilo, malo rabljeno ter v brezhibnem stanjn, ne pod 24 PIP (kurjava jiaianM s v«eml pripadajočimi deli — kakor vea, cirkulari. Jer-oieni itd. Točne ponndbe e pertifikati ia natančnimi podatki a navedbo nalnllle cene je postati na na«lov: Milan Modic, Kova vas Rakeku vas pri 82304 Gl'naste cevi stare, nad 2D cm premera, kupim. Ponn'he t ee no na npravo »Jntra« po.' — »Cevi«. 82576 Opalogral rabljen, folijo velikost, »e knpl. Ponudbe pod »Opal« o* apravo »Jutra«. 5254S Hiša (vila) tik kolodvora Poljčants- S sobe. predsoba, kuhinja, veranda. 2 kleti. Pri hI51 vodnjak, raslično sadno drevje .vrt a celenjavo. njiva in vinosrnd s ame-rižanskim nasadom, noseč tetno do 17 hI vina. s vinsko posodo vred. »e p^ona za C3.fi» 16031«. S2552 Zakonski p?»r brec otrok. iWe stanov*, nje 8 sob In kuhinje — Plača pol leta naprej. — Ponadbe na upravo »Jo-tra« pod »Stanovanje — 16074«. 92888 1000 Dinarjev dani nagrade tistemu, ki tnl preskrbi ctanov*aje It 1 »obe. kahtneta kakluje In prltlklin u tak.J aH pntMje Cenjen« prosim aa oprav* »Jatr*« pod »Stanovanj* 16872- — Soba * Milini pon* se odda •M aospodl*n|. Našla« f •fsavi «Jutra«. Soba elegantna, opremljena, v iililini gl kolodvor«, n aa takoj. Penndhe ped *wčke »Soliden 16048« ea orav o alstiH Prazno sobico e elektriko iSKe gospodiO-na. Ponu.lhe pod »Mirni ttadij« os uoravo »Juira«. S26U0 Sobo in kuhinjo IRČe eakonski par. Ponndbe pod »Consuelo« sa upravo »Jutra«. 32601 Delavnica velika in svetla ter opreta-Ijena soba st takoj oddata Pojasnila daje A. Kassi?. r.idov.=ka ulica 7. S2519 Trgovski lokal obstoječ ia večje dvorane in dveh man.iSili sob. pri-praven tndi ta kako obrtno podjetje se odda v najem v vefijem trpu ob jui-ni Seleaniei blizn Ljubljane na naJl^pSem prostoru sredi trea. Ponudbe pod rnačko • Lokal 8» aa upr. «Jntra>. 32410 Delavnica z dvema manjšima jn-osto-roma tf&i ia takoj. — Ponudbe n» npravo »Jutra« pod »Lokal 160S3«. — 32606 GostPna oa prometnem krajn v mestu aii na deSt-ll »e vasme na račnn Ponadbe na upravo ».tiicra« po.! »Pro. metna t«076-<. S2392 Družabnika strokovno sj»sohn^ja. 1 nekaj kapit*'a i^Ce ta turi-stovski he.el mlajfta vdova. Ponndbe pod »B B. 16086« na noravo »Jutra«. 52612 vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki nai jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijo pristojbino v znesku D!n 2*—. Posebno opozanamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošt poš je naslove od malih oglasov. Vsa vpra?an'a in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din B«- LEPIH POVESTE toplo priporočamo PUŠKIN . PRIJATELJ; KAPETANOVA HČI Povest. Broš, Oin 24"- , vez. 29.—, poštnina 1-25 Izdala TISKOVNA ZADRUGA v Liubijani. kupuje po '-ajvišjih eenah Židovska ulica nasrroti hotela .Union' .■Binnnitimnneiimamnnsinums* : : i iiektrotehn^na tvrdka S LJUBLJANA, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve nudi 7484 krasni bdi:na in novolelna darila dskiričnlh s velik, ka-h Inikov, Iik^inikov i, t. d. z !07o pnpastfira na stalne cene do 25. decembra 11. »■■■■■■■■■■■■■■M Krasna in praktična božična darila i aoifati že od Din 360 — (9 12) naprej OgIe:te si bogato zalogo drogerije A. Kane sinova Ljubijana, Židovska uiica f. IS s a s a a e s M t » ■ »I I lil z večjim kar»iia1om za že obstoječe kem. teh. pod etje. Zaslužek 40 do 100%. Ponudbe na upravo ^Jutra" Maribor pod „ Kem'kalija** Katera dama hI hotola nnjno pomagati mlajšemu mbnkwo vilja« no privatnima uradniku, ki je eara4 clukrena hvaleinonit aa opravo »Jutra*. 32MR Mol i. m.! Te pričakujem v nedeljo l največjim veselje«. — P<» ljub T H. Lovski pes 1 leto ste«, čistokrven, »e proda. Naelov v upravi •Jutra«. iS« 10 Velik pes čuvaj. volt:-, pasme, močan, s« prod*. Naslov v upravi •Jatra«. «2406 ubl}*ni Sop ključev • Wertheim. is dragih s* Je aaftlo Dube se v opravi •Jatra«. 8i7n6 Polril glolvike žalosti naznanlam. užrt« vest, da je naš nre iobri oče, stari | oče, tasi ln svak, gospod Josip Trefalt j dne 17. decembra t !. zvečer po kratk zelo mučni boiezni za vedno zatisnli n>a v svo-iem v menu svojih otrnk Marjana in Pavel&fea lei vseh ostalih sortidni kov, da ie nien Nkteno jubljenl soprog, predobri oče, biat, stric, zet in svak, gospod £ovro Tepina višji livlnozdravnik In ravnatelj dri. podkovske tole danes, zadet od irčne kapi, nenadoma preminul. Pogreb predragega pokoinika sc vi SI v nedeljo, 20. derembra 1925 ob | p<>l 4. pop. U hiše žalosti Selo, državna žiebčarna na pokopališče k Sv. Križa. V LJubljani, 18. decembra 1925 OOOCOKmX.il f. perc, maribor Gosposka ulica 34 trgovina z muz kalnimi inštrumenti. Na večia zaloga vseh vrst giasotl stiun in niih posameznih delov. Lastno izdelovanje '.nrmonik po nar >čoi, tambunc, gosli, citer itd. Naiboiiša deiav.iica za popravila Gramofoni, pložče !n igle Na debelo. 2251S a Na drobno. rs o ■ cd ■ rs 9 <—> s <—>» o s cr»« ca ■ cd • cr> m o t o c cd m ro w zg božiči!!! in nmiemo darila znatno sn žaa® cane v modni trgovini Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg 18. Pull-overs, garcon- ilouse, ()>ubi) Tunika, sveaterl. telovniki, volne e in sv.lene jope, nogavice d«.ko enice, rokavice, športne čepice, mo. kl klobuki, moSko ln darasko perilo, damske torbice, Ustnic-, rariumi, t no milo, itd Velika izbira kožuhovine. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO industrija MARIBORA ■vompletna garnitura, 12 kotn. :.akor na siikL ?toti predplačilu ali povzetju 'ranko na dom Cerkveni zvonovi, armature, surovi odlitki. OkasioneSiiii kupite radi zmanjšanja prevelike zaloge: briljante, bisere zlaftninoi ure, srebrna namizna in jedilna orodja pri Jos. EM m\\m, Mestni trs 13. Bianca Avanclnl: Bojazljivka Ko je Paolo srečal Nado Migliani ored hotelom v športni obleki in s parom ogromnih smuči v rokah, ni verjel svojim očem. In zasmeial bi se bil. da se ni domislil, da je imel Nado rad nekoliko let. ali brez uspeha, še predno se je poročila z drugim. «Kaj ti si to. Nada? Ti. s smuči?» »Da. vežbam se. Presneto je težko Dva koraka pa padem. Pred pa misli vendar, da se bom naučila.« Fred je bil njen moi. »Kaj pa slikanie Nada, si pustila?® «Da. nimam časa.» Zamahnila je z roko in odšla. Klical io je Pred. Zakon med Nado in Fredom je bila čudna kombinacija. Bilo ie skoro smešno gledati malo. svežo. ljubko Nado poleg visokega Freda. čigar plavj obraz je bil brez izraza in Citrar roke so bile podobne lopatam. V trenotkih iskrenosti je Nada sama priznavala, da se tudi ona čudi. zakaj je vzela Freda. Ali prenašala ga ie in pozneie ga te Imela celo rada. Tudi Fred se ie istotako Čudil, nagiašajoč posebno, da Nada nima smisla za šport. Fred pa je bil sportnJk od glave do pet. Navdušen ie bi! za tenis, nogomet, boksanje, avijatiko. avtomobil. Posebno za avtomobil in se je čudil, kako se Nada ne more navdušiti niti tedaj, ko nra le uspelo da napravi po sto kilometrov na uro. In to ga je jezilo. In ono malo ljubezni. ki io je ime! do nje. se ic začelo izgubljati. Fred je mrzil bojazljivce in Nada, da bi ga kolikor toliko odobro-volfila, se je začela učiti vse vrste spor tov. Bile so to grozne ure za Nado. Njeno drobno srce je strašno utripalo. •Bojazljiva sem ... Ah, če bi Fred samo vedel, kako se mi vrti v glavi, ko se soeniava na višine, kako mi srce bije. ko dirava 7. brzino stodvajset kilometrov. Ce bi Fred vedel, bi se mu smilila.« AH Fred ni vedsl ničesar. Paolo ie radoveden opazoval to dramo med Rubesniio in športom. Nekega dne. ko te izvlekel Nado iz snega kamor le Padla zaradi požrešnega okre-ta. jo ie Paolo vpralal: »Ali ti v resnici vse to ugaja? Meni se zdi. da prenašaš strašne muke in glej. zdaj mi izgtedaš kakor čudo . . . »Oh. Paolo, težko mi je. strahovite mi is težko ... Ali rotim te. nobene besede o tem Fredu! . . .» In Fred. kakoT da je videl, da mu žena ne izgleda dobro, jo je poslal nekega dne na rtvijero. »Potrebno ie. da se odoočlieš da boš zdrava ln lepa ker veš. kai še pričakujem od tebe.« *e dejal Fred. Želel ie in bi imel rad poleg športa tudi — sina. • * Fred je pustil ženo na rivijeri, sam pa je šel. da preizkusi neke nove dirkalne avtomobile. Pacio. kakor vsak primemo zaljubljen človek, je dopoto-val nekoliko dni kasneje za Nado. Še ved"? ie upal. »Pogiei Nada. kako si se samo za nekaj dni spremenila! Kaj se je zgodilo prijetnega v tvojem življenju ?» jo je vprašal Paolo nekega večera, !:o sta sedela na terasi in je držal Nado za roko. Nada mn je ni iztrgala; gledala ie v noč. »Kaj pomenijo ona rdeči lampijoni pred kazino?« je vprašala, samo da se izogne odgovoru. «Ne vem točno, ali mislim, da so signali: na tem mestu je cesta razkopa-na.» Paolo je še močneje stisnil Nadino noko. na katero je spusti] nekoliko poljubov. »Nada. hotel sem ti reči . . .» »Ne. ne govori mi ničesar in pojdi. Fordi . . hočem biti sama , . . Ce bi vedel . . .» »Kaj če bi vedel . . .» »Paolo, jaz sem zelo srečna, presrečna ...» in odhitela ie v svoio sobo. pustivši nesrečnega Paola. ki ie vnovič razočaran — mislil je že. da je na tem. da bo srečen poleg Nade — razmišljal, zakaj bi bila Nada srečna. V svoii sobi je Nada, z razžarjenim licem, pisala: »Fred. duša moja . . .» Fred je prišel, še predno je preje! Nadino pismo. Prišel je z novim avtomobilom. »Pridi, da boš "videla . . . vstopi.* »Fred. prosim te.» «Še vedno bojazljivka . . .» «Fred. pisala sem ti. irnela sem ti nekaj važnega povedati, zelo važnega .. »Eh, zopet kakšna neumnost, zopet izgovor, da se izmuzneš . . . Vstopi.» Nada ie vstopila in trenotek pozneje ie dirjal z vratolomno brzino. Pri kazini je Fred obrnil na desno. »Fred. Fred. ne na desno. Cesta se pooravlia.s je zaklicala prestrašeno Nada. Ali Fred ni slišal ničesar: avtomobil ie dirjal z brzino sto kilometrov in več. Nenadoma je tudi Fred razrogačil oči. Cesta ie bila razkopana. Poskusil ie. da ustavi, ali bilo je prekasno. Strašen tresk, eksplozija . . . V iarku kraj ceste so ležali 09tanki avtomobila Na travi je ležal Fred. vržen iz voza. Iz avtomobila ie molela neka glava in bela, drobna roka . . . Vse ie bilo tiho . . . Ko ie oriše! Fred zopet k zavesti, ni vede! prvi trenotek kje se nahaia. Bolelo ga ie . . Šele ko ie zagledal strašno gomilo. mu ie postalo jasno, kai se je zeodilo. Zbral ie poslednje moči in se privlekel do ostankov avtomobila Prijel ie za Nad^ roko ... Od groze ie kakor zledenel . . . Ves iz uma 'e dvignil Nadino glavo . . . Bledi obraz ie bil spačen od strahu. Iz neke rant tia čelu je curljal tenek mlaz krvi. »Nada. Nada!« Klical ie kakor zadavljen . . . »Nada, jaz sem živ ... Ne boj se. Nada!« Fred ie čutil, da ga navdaja strah začel je razumevati položaj. »Nada!« ie klical še glasneje. Odgovora pj bilo . . . Otrpnjeno telo, poškropljeno s krvjo, se ni zganilo. In Fredu je postalo iasno. da le Nada mrtva. Zavrtelo se mu je v glavi, kakor nekdai Nadi. ko ie gnal avtomobil po stodvajset kilometrov na uro . . . Izgubi! je poslednje moči. Cez pol ure. ko so prišli na mestu nesreče prvi mimoidoči, so našli one-sveščenega Freda na kupu ostankov avtomobila. V svoji roki je» krčevito držal otrpnjeno Nadino roko ... Iz enega očesa mu je pritekla solza . . . • • • Pismo, ki ga je poslala Nada Fredu in ki ea je prejel še!e dva dni po nesreči. se ie glasilo: »Fred. duša moja. srečna sem. srečna. srečna. Ker naposled bom mogla tudi iaz storiti nekaj za Tebe. tudi iaz bom mogla nekoč pokazati Ti. da nisem bojazljivka . . . Fred. Tvoja mala Nada bo mati . . . Fred. prisegam Ti, da me pred to strašno nalogo ni prav nič strah . . To težko uro čakam z vedrim licem, z nasmehom . . . Fred. ne boiim se . . . Fred. duša moja. ali si vendar enkrat zadovoljen z menoj?^ Da omogočimo (udi p. 11. r občanskemu občinstvu udoben nakup svoiih priznan h, deloma svetovno-snanih specijalitet, otvarjamo danes, 19. dec. svojo podružnico v Prešernovi ulici 5. (M lo-al tielame ta: i B ■ I ■ ■ ■ ■ HI S V tej, po izvirnih umetniških načrtih docela novo opremljeni prodajalni borno niKEli svojim p. n. ljubljanskim odjemalcem: vse običajno droserijsko blago, tako kemikalije, zdravstvene ln kozmetične preparate kakor vsakojske potrebščine za postrežbo b) nego bolnikov, dojenčkmv itd. v bogat! izberi in kar najboljši kakovosti. Se posebej si usojamo opozoriti cenjene dame na svojo izredno dobro asortira-no zalogo najizbranejših francoskih raH. parfumov in drugih lepotil. R n. fotografom šn ljubiteljem fotografije smo na razpolago z aparati, ploščami, papirji In drugimi potrebščinam) najslavnejših francoskih tn nemških tvonnte. Za točno postrefto ta solidne cene jamčimo s polnim ugledom, katerega si Je stekla naša tvrdka v tvojem dosedanjem poslovanju širom Jugoslavije. Drogerija Sanifas, Celje BADSO • Daieriie prvovrstne pim® (Stabilne baterl s Tudor London' »»' .akumulator, y St3>os3ma;erjeva ulica 3. Mr oglašuje, ta n&prsinfs i vprašanji pro Ali so Vzm ssang velike ugodnosti naše božične reklamne prodaje? AS ste se iste ie udeležili? Ako še ne, stor te to nemudoma. Uverjeni smo, da bodo naše pošiljke napravile Vam kakor Vašim dragim neizmerno veselje. Tudi Vi bo-dete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročili, o čemer nam priča nebroj pri-zaalnib dopisov, od katerih nekatere spodaj navajamo. Da seznanimo širšo publiko z našo izborno spe-cijalileto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnosti. Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor naroči g sfs&lsfilc naffin. .»OSEOfT parfsma iepo sortiran v kartonu za samo Oin 65.-— (namesto Din SO*—) za sledeče: 1.) tia udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavka: 1 nagrada v skupni vrednosti 2 nagradi po Din 10.000 4 nagrade so Oin 5 000 2 nagradi po Oin 2.000 10 nagrad po Din 1 000 41 nagrad po Din 500 2.) Na pazdelitvs 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti Din 459.000 na ta način, da mora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50.000 D n. PoMjte tedaj takoj po nakaznici ali v denarnem p smu znesek D'n 65 (naroči se lahko tudi več kartonov naenkrat), nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic .ODEON" parfuma. Vsaki pošiljki je priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt za nagrade, s koiim se smatra strinjaočim se vsak naročnik. Vlaganje oiir. porazdelitev kuponov za velike nagrade ce vrši pod nadzorstvom kr. notarja. Kako pišejo naši naročniki a V časopisu sem bra'a Vaš oglas za nagrade. Ker sem se pri svojih znancih prepričala, da so Vaši pa-lumi, kljub nizki ceni res fini, naročam en karton. 65 dinarjev Vam pošiljam posebej . . . . Z. S. Hruška Vaša pošiiika ml ie napravila v resnid veliko veselje — Tako lepe Izbere 6 steklenic za samo 55 dmariev nisem pričakovala V enem ovitka sem našla prUnanleo za nosehno nagrade. Pošljite mi, prosim se dva kartona po 6 stekleulc. Znesek Din 130'— prilagam . . . M. P. Ljubljana. Zelo veliko srečo sem imela. Pri prvi pošiljat*! sem dobila priznanico za posebno nagrado. Ko sem vnovič naročila 2 kartona ra sem naila v enem lopet 1 priznanico. Pošljite mi pro>im takoj še dva kartona. Tudi več mojih prijateljic se je odločilo za naročilo ... B. L Beograd. Naročite 'orej nemudoma, kaiti naša reklamna prodaja traja samo do 27. decembra. Tudi Vi bodete l našo pošiljko zadovoljni! „QDEQN", \mm luntttl Izdelkov ia parfum Liubliana, Vegova ulica Stev. 8/a. Orn 50 000 Din 20.000 Din 20.000 Din 4.000 Din 10.000 Din 20.500 Premog, tm. silli, lil, ieli ifirija, Kralja Patra trg 8, tel. 220. Božična prodala novodošlih jopic, nogavic, ro&avio, čenic, perila, fine koiinske vode in mila traja ves božični teden v trgovini na Miklošičevi cesti šiev. 20 (paiača Okrožnega urada). Se priporoča Ivanlca Urbančič. icnoDnpauuuumuama^ mr pozorp trgovcu Ne zamudite si pri nas ogledati za bližajočo sezono: Velikansko izbiro okraskov za božično drevo; lameta, zlata pena, čarobne sveče, svileni pap;r, krep papir, barvani papir eno in dvostranski, zlati in srebrni papir Kasete in mape za dapiSa 71273 Albumi 25s dopisnice in poezije Božične in novoletne dopisnice Goričar & Leskovšek, Celje. Veletrgovina s papirjem, pisalnim) in risalnimi potrebščinami« : i ' - 1 Jugoslovansko veterinarsko udruženje, sekcija Ljub« Ijana naznanja, da je njega zvesti član in neumorno delavni odbornik, gospod iovro Tepina vlili živinezdrava k in ravnatelj drž. podkovs^e šole v petek, dne 18. t m. nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. decembra ob pol 4. popoldne iz državne žrebčame na Selu pri L ubljani na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabnemu dragenu tovarišu ohranimo trajen in blag spomin. V Ljubljani, dne 18. decembra 1925. ODBOR. < - •.. > s* Otvoritev delikatesne trgovine in zajutrkovalnice. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes 19. decembra 1.1. v Florijanski ulici Stev. 1 (Križišče cestne železnice poleg St. Jakobske šole) o tvoril delikatesno trgovino in zajutrkovalnico. Imel bodem vedno na zalogi vsakovrstne mes ne izdelke iz tu- in inozemstva, sir, sardine, raznovrstne morske ribe in konzerve ter konjak, rum, vino, pivo in izborne likerje. V zalutrkovalntd bodem lahko postrezal vsak čas cenj. gostom z gotkitni in mrzlimi jedili t« z razno toplo in mrzlo pijačo. Priporočam se prijazno za mnogobrojrH obisk z odličnim spoštovanjem G. BREZNIK. Absolutno gane*!«*! ^ ^ ; ^ ' trafnt / I jI elegantni JffMPJiSSIliG" ii ml! in Najceneje in najbolje si boste oskrbeli različno božično blago v delikatesni in specenjski trgovini - FR, KHAM, LJubljana, Miklošičeva cesta. tW Na sveti večer in dan preje sveže R38ffi8BmBBB8SSaaBBaBHBSBnBaHUBBBBMI Prva slovenska Izdelovalnica perila prlpatvta ia Božič perilo za dame belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst. Peri!® za gospode po nizki ceni. Frak, smoking in športne STajce le po meri in naročilu. M. ALEŠOVEC. L.ubliana, Cankarjevo nabr. 1, I. nadstropje. ,,. v g a r. g ga r ■ r- «s e .e-1? w » a » a c f-, a e a »s x « umrIŠ i t Eežika Heleo roj. Cehner javlja v svojem in v imenu svoje hčerke Marice, tašče Lofzke Befec in brata Franoa Ba]eo, da je njen ljubljeni in nepozabni soprog, oče, sin in brat Avgust Reiec Šolski upravitelj v Lokavcu danes po kratki bolezni v 33. letu starosti umrl. Zemeljske ostanke predragega pokojnika položimo na pokopališče pri Sv. Ani v četrtek ob 10. uri. Lokavec, dne 15. decembra 1925. Neiika Rejec.