Ameriška Domovi ima

■■ ■ '
y%/Vl'EK	140/W1E
AM€RICAN IH SPIRIT f©R€J®N IN UNGUA©€ ONIV
NO. 120
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 21, 1965
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€8
r-f~f ■■
ŠTEV. LXIII — VOL. LX11I
Združila? Nemčije pa scdbi Nemcev šs daleč
Ko so se pretekli teden spominjali Zah. Nemci protikomunističnega upora Vzhodni Nemčiji 1. 1953, so govorili tudi o težavah na poti k združitvi Nemčije.
BONN, Nem. — Dne 17. junija 1953 so se Vzhod. Nemci uprli komunističnemu režimu W. Ul-brichta. V upor so morali poseči ruski tanki in ga zadušiti. Upor je razgibal tudi Zahodne Nemce. Njihovo veselje se je po prvih Urah upora spremenilo v žalost, obup in razočaranje. Samo spomin na upor jim je še ostal in tega praznujejo vsako leto 17. junija kot dan zedinjenja. Je to za Zahodne Nemce dejansko narodni praznik. Tudi letos so ga praznovali na 3000 narodnih shodih, za mladino je pa bilo prirejeno kar 42,000 zborovanj. Kar nekaj pomeni v Zahodni Nemčiji, je tudi govorilo na shodih in zborovanjih.	■
Tlsžave od znotraj
Vsebina letošnjih govorov je bila posebne vrste. Ni bilo preveč navdušenih besed, zato pa tem več povdarka, da bo zedinjenje naletelo na težave od znotraj.
Predsed. republike dr. Luebke je opozoril rojake, naj ne pozabijo, kdo jih je 1. 1945 osvobodil ed komunizma in naj ne bodo nestrpni, ako morajo ugotoviti, da je do dneva zedinjenja še daleč. Imel je tudi toliko poguma, da je opozoril poslušalce, da je bil Hitler tisti, ki je pognal nemški narod v sedanje brezno in da tega še ne smejo pozabiti. Kancler dr. Erhard je govoril v nemškem parlamentu in tudi povdar-jal težave, ki še čakajo nemški harod na poti do zedinjenja. Berlinski župan W. Brandt je pa rekel nemškim komunistom na Vzhodni strani berlinskega zidu, da o zedinjenju ne more biti niti govora, dokler bo Berlin razdeljen v dva dela.
Razlika med obema Nemčijama vedno večja
Le čisto stvarnost je obravnaval v svojem poročilu Nemški hiedstrankarski svet za vprašanje zedinjenja, ki je vključen v hiinistrstvo za nemške zadeve.
^ svojem poročilu je na prvem hiestu povdarjal, da je brezno hied Vzhodno in Zahodno Nemčijo od leta do leta globlje. Bočim v Zahodni Nemčiji vlada sVoboda, je diktatura na vzhodni strani zmeraj hujša, akoravno navidezno tu pa tam popušča. Poročilo ne svetuje, da bi kdo s prevelikim optimizmom gledal na bodočnost zedinjenja. Nemci ne smejo pozabiti, da so Poljaki ^oživeli pet delitev med 1772. In 1939. letom in da so nekatere bajale cele rodove.
Zdi se, da so politični krogi hoteli porabiti 17. junij, da opozorijo svoje pristaše, naj tekom bosenskih volitev nikomur ne o-hetajo ničesar, kar bi lahko ro-Čilo pretiran optimizem glede koroškega vprašanja.
Shower*
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in toplo. Verjetnost ečja in neviht. Naj višja tem-^ratura 85.
Novi grobovi
Joseph Flak
Včeraj je umrl 36 let stari Joseph Flak s 15416 Glennwood Avenue na Maple Heights, sin Antona in Ane, mož Betty, oče Daniela, Charlesa in Marsie. Za njim žalujeta tudi dva brata in dve sestri. Pogreb bo iz Hopko pogrebnega zavoda na E. 93 St. v sredo. Čas še ni določen.
Louis F. Zdovc
V petek je umrl v Huron Rd. bolnišnici 50 let stari Louis F. Zdovc s 1764 Idlehurst Avenue v Euclidu zaradi poškodb, ki jih je dobil v sredo, ko je pri popravljanju strehe na neki stavbi na Sciota Avenue padel na tla. Od nesreče se ni več vrnil k zavesti. Zapustil je ženo Stefano, roj. Tutin, otroke Louisa, Deborah in Michaela, sestro The-reso, ki živi z materjo na starem domu na E. 60 St. Brat John je umrl. Pokojni je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb je danes ob devetih dopoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na E, 62 St. v cerkev sv. Felicite na Richmond Rd. ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
------o----
Til® sprejel ¥ Moskvi z vsemi slovesnostmi
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je prišel sem pretekli petek na 10-dnevni državni obisk. Sprejeli so ga z vsemi častmi, kot jih imajo prihranjele le za svoje najodličnejše goste. Tito je ta messc obiskal najprej Češko, nato pa se je mudil ves teden v Vzhodni Nemčiji.
Tito je imel pretekli petek prvič priložnost srečati nove vodnike Rusije, predsednika vlade Kosygina in glavnega tajnika Komunistične partije Brežnjeva, odkar je bil Nikita Hruščev lansko jesen odstranjen z vseh vodilnih položajev v Rusiji. Sprejem sam je pokazal, da imajo Tita v Moskvi še vedno v precejšnji časti, čeprav ga Kitajci proglašajo že dolgo za glavnega Vzdajalca” komunistične stvari.
Od 4. do 10. julija bo AD na počitnicah
V prvem tednu julija bosta urad AD in tiskarna zaprta zaradi počitnic o-sobja. Vsi, ki žele v AD kako objavo ali tiskovine, so prošeni, da to čim preje sporoče.
Humphrey, HrDivill in While obiskali Pariz
Podpredsednik ZDA in astronavta, ki sta v Gemini 4 nedavno štiri dni krožila okoli Zemlje, so obiskali letalsko in vesoljsko razstavo v Parizu.
PARIZ, Fr. — Tu so 11. junija odprli letalsko in vesoljsko razstavo, ki se jo udeležuje tako svobodni kot komunistični in nevtralni svet. Doslej je največ pozornosti in zanimanja vzbudila Rusija. Prve dni je pokazala model nadzvočnega letala, naslednji dan pa je pristalo na letališču Le Bourget, kjer je razstava, novo velikansko rusko letalo, ki naj bi bilo sposobno ponesti preko 700 ljudi do 6,000 milj daleč. Na razstavo je prišel kmalu po njeni otvoritvi ruski kozmonavt Jurij Gagarin, ki je prvi obkrožil Zemljo v vesoljskem vozilu.
Združene države so imele pri razstavi precej smole. Pokazale so svoje najmodernejše nadzvočno strategično letalo B-58 Hustler. Ko se je začelo spuščati za pristanek, je nastal ogenj v enem izmed njegovih jet motorjev in letalo je padlo na zemljo pred očmi tisočev gledalcev. Da bi vsaj malo popravili slab vtis, so se v Washingtonu odločili za obisk obeh astronavtov McDi-vitta in White na razstavi. Poudarek obisku je bil podan s tem, da sta prišla v spremstvu podpredsednika ZDA H. Hump-hreyja.
Humphrey je včeraj popoldne obiskal predsednika republike De Gaulla in mu izročil osebne pozdrave predsednika Johnsona. Obravnavala sta celotno vprašanje ameriško-francoskih odnosov in še posebej francosko politiko v Evropi. Humphreyjev sprejem pri De Gaullu smatrajo nekateri za dobro voljo od De Gaullove strani k izboljšanju odnosov med Ameriko in Francijo, ki so postali v zadnjih mesecih res že skoraj sovražni.
Po sestanku z De Gaullom je dejal Humphrey o odnosih ZDA Francijo in o razgovoru z De Gaullom: “Naši odnosi so bili vedno dobri; nikdar ni težko razumeti prijatelja.” Humphrey in oba astronavta so se še včeraj vrnili v Washington.
-----o------
— V človekovi lobanji je 22 kosti.
B, Bsldwafer razburja repblikansk® strank®
WASHINGTON, D. C. — Bivši senator Goldwater je že napovedal, da bo zopet segel aktivno v ameriško politiko in kandidiral za senatorja vsaj v letu 1968. Že to je razburilo republikance. Mnogo jih je namreč med njimi, ki mislijo, da Goldwater-jevo ime more njihovi stranki samo škodovati, pa naj senator zagovarja še tako zdrave ideje. Goldwater je napravil zdaj še en korak, ki vznemirja njegove strankarske prijatelje. Botruje ustanovitvi Zveze za svobodno družbo.
Trdi, da ta zveza nima namena ustvarjati tretjo stranko v ameriški politiki. Zveza bi samo rada odvrnila republikance od preveč konservativnih idej, kot jih na primer zagovarjajo reakcionarni brezarji. Goldwaterju ne verjamejo vsi vidni republikanci, zato se v republikanskem glavnem odboru počutijo slabo, kadar slišijo ime Goldwater. Zaenkrat stopajo v novo zvezo vsi Goldwaterjevi sodelavci iz zadnje volivne borbe.
Če nova Zveza ne bo pomenila nove konservativne stranke, bo pa gotovo postala močna struja med republikanci in seveda velika skrb za sedanjega republikanskega voditelja Blissa.
Tit® h® la leden zopet reformira! gospodarstvo
BEOGRAD, SFRJ. — Tito je pretekli teden sklical vseh 155 članov glavnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije in jim preko svojega gospodar, strokovnjaka Todoroviča sporočil podatke o novi gospodarski reformi, ki naj deželo spravi na noge. Todorovič je menda porabil kar 11,000 besed, da je tovarišiji razložil, kaj vse bodo nove reforme obsegale. Po Todorovičevem poročilu se je razvila običajna debata, polna zaupanja v bodočnost; primešane je pa bilo tudi nekaj kritike, kot je pri komunistih v takih slučajih navada. Seznam reform je menda “najobsežnejši” in “najgloblji” v 20-letni zgodovini Jugoslavije. Odbor je seveda poročilo odobril, predlagane reforme pa pohvalil.
Da bo pa zadoščeno zakonu, se bo s poročilom pečal v sredo še Titov parlament, ki bo pa samo ponavljal, kar so tovariši rekli na seji glavnega odbora Zveze komunistov. Mislijo, da bi ta cirkus utegnil pomeniti novo devalvacijo dinarja.
POT ALŽIRIJE NEGOTOVA
V soboto je armada pod vodstvom podpredsednika vlade in vojnega ministra polk. Boumedienna odstavila predsednika republike Ben Bello in ga kot “izdajalca” zaprla. Sinoči je prišlo v glavnem mestu do demonstracij v korist odstavljenega Ben Belle.
ALŽIR, Alžirija. —- Ben Bella je bil sredi zadnjih priprav za afriško-azijsko konferenco, ki naj bi se prihodnji torek začela tu, ko je bil v soboto zjutraj nenadoma prijet, odstavljen s položaja predsednika republike in obtožen izdaje, zlorabe svojega položaja in neustavnega vladanja. Oblast v republiki je prevzel njegov tovariš iz časa boja za neodvisnost Alžirije, podpredsednik vlade in vojni minister polk. Houari Boumedienne. Ta je v vseh dosedanjih krizah in v času upora Berberov v Kabiliji stal trdno za Ben Bello. Sedaj se je nenadno obrnil proti njemu, verjetno bolj zaradi obupnih gospodarskih razmer kot zaradi zunanje politike. Trdijo, da utegne biti novi režim še bolj na strani komunističnega sveta kot je bil Ben Bellin.
V	soboto ob zori so vojaške enote s tanki in drugim težkim orožjem zasedla vladna poslopja, radio postajo in važna križišča v glavnem mestu. Kasneje je radio objavil, da je “diaboličnega diktatorja” Ben Bello zadela “u-soda vseh despotov.” Čete, ki so zasedle njegovo vilo, so ga prijele in odpeljale v zapor. Novi oblastniki so ga obdolžili izdaje in zlorabe oblasti v osebne namene. Objavljeno je bilo, da bo vlada z izjemo ministra za zdravstvo Mohameda Nekkache v celoti ostala na svojem mestu. Trdijo; da naj bi povod za pimVrat dal spor med Ben Bello in zunanjim ministrom, ki se je s podporo Boumedienna postavil Ben Belli po robu, ko je ta skušal doseči nekak kompromis in povabiti na konferenco afriško-azijskih držav tudi Sovjetsko zvezo, čemur se rdeča Kitajska upira z vsemi silami.
V	soboto je na splošno vladal v Alžiriji mir. Nikjer ni bilo videti kake podpore v korist odstavljenega Ben Belle. Sinoči je prišlo v glavnem mestu do demonstracij študentov. Policija jih je naglo razgnala in nekatere prijela. Nato so se jim pridružili še drugi in demonstrirali v korist Ben Belle. Oblast je naglo nemirneže razgnala.
Ben Bella je uvajal v Alžiriji socializem in spremenil republiko v nekako napol komunistično diktaturo. V zunanji politiki je hodil tesno s komunističnim blokom, pri tem pa vedno iskal gospodarsko pomoč tako pri De Gaullu v Franciji kot v Združenih državah. Na obeh straneh je pomoč tudi v bogati meri pre-
Rdeča propaganda radi Vietnama spodletela v Lat. Ameriki
CLEVELAND, O. — Komunisti in njihovi sopotniki se trudijo že nekaj tednov, da bi razburkali svetovno javnost in jo nahujskali proti Ameriki in njeni akciji v Južnem Vietnamu. V hujskanju se posebno odlikujejo kitajski tovariši. Oni so se tudi prav posebno vrgli na Latinsko Ameriko. Je to razumljivo. Tam živi primeroma veliko kitajskih emigrantov, ki držijo iz previdnosti vsaj na zunaj s Peipingom. Na drugi strani je pa naša dežela še posebej zelo občutljiva za kritiko, ki jo sliši iz Latinske Amerike. Ako bi se rdečim Kitajcem posrečilo, da nahujskajo Latinsko Ameriko proti naši deželi, bi bil to zanje uspeh, vreden zmagovite vojne.
Pregled javnega mnenja v raznih republikah Latinske Amerike pa do sedaj ne nudi dokazov, da bi se kitajski tovariši mogli pohvaliti z velikimi uspehi, čeprav javno mnenje v Latinski Ameriki že samo po sebi
gleda nezaupljivo na našo zunanjo politiko, kar seveda vsi levičarji pridno izrabljajo. Največ kritike prinaša dnevno časopisje. Ker je že od nekdaj navajeno, da gleda nezaupljivo na Washington, mu ni treba iskati še posebej razlogov, da pade s kritiko po našem državnem tajništvu. Kar piše časopisje, po tem se ravna ulica, posebno v prestolicah. Od besed do dejanj je pa v Latinski Ameriki pot navadno precej dolga, zato se komunistom in njihovim sopotnikom le s težavo posreči, da spravijo levičarske množice na manifestacije, demonstracije, izgrede in nemire. Pri tem pa levičarjem ni treba niti računati, da bo policija skušala preprečevati razburjenje v javnosti.
Vlade v Latinski Ameriki so navadno zelo šibke, se ne spuščajo rade v pretepe in poulične boje, ker ne vedo nikoli, kaj vse se lahko iz tega izcimi. Zanimivo je tudi, da Castrovi pristaši po
Latinski Ameriki niso pokazali take razgibanosti, kot jo kažejo doma na Kubi. Zdi se, da nimajo tistega vpliva na razne pre-stolice Latinske Amerike, kot navadno mislimo. Opazovalci jim sicer ne odrekajo dobre volje in požrtvovalnosti, — toda delovni ljudje Latinske Amerike niso več tako zaverovani v vse, kar pride iz Havane, kot so bili pred meseci in leti. Angleži imajo verjetno prav, ako trdijo, da Castrovo gibanje že upada v Ameriki.
Pred tedni so vsi pričakovali, da bodo v republikah Argentina, Čile, Peru, Urugvaj, Venezuela in Mehika burno protestirali proti ameriškemu ‘imperializmu’ v Vietnamu in Dominikanski republiki. Protestov noče in ne more nihče zanikati, toda niso bili tako vehementni, kot bi človek mogel pričakovati. V nekaterih drugih republikah so pa diktatorji upravičeno pričakovali, da se jim izgredov ni treba
bati. So pa ravno zato napovedovali ostre nastope proti njim. Sedaj pa se hvalijo, da se je levica ustrašila njihove odločnosti in se poskrila, kar seveda ni res. Levica sploh ni bila dosti močna, da bi sprožila nemire večjega obsega.
Ni pa treba podcenjevati komunističnih gibanj z njihovo disciplino, požrtvovalnostjo, spretnostjo in partijsko zavednostjo. Da se jim načrti z demonstracijami proti naši sedanji politiki v Vietnamu in v Dominikanski republiki niso posrečili, to jim ne bo jemalo poguma. Začeli bodo znova, kadar bodo mislili, da je prišel ugoden trenutek. Tudi to je razlog, da mora biti naša ameriška zunanja politika ne samo odločna, ampak tudi potrpežljiva, obzirna in mirna. Le taka politika bo jemala levičarjem v Latinski Ameriki prilike za javne nastope proti naši deželi in njeni politiki.
jemal. To dežele ni rešilo iz stiske, v katero je zašla, ko je večina francoskih naseljencev, ki so preje vodili vse gospodarstvo, odšla iz Alžirije.
-----o-------
Zadnje vesti
KAIRO, ZAR. — Predsednik kitajske vlade Ču-Enlaj je sinoči označil britanski predlog za posredovanje v vietnamski vojni za prevaro, s katero bi radi Angleži pomagali Združenim državam, da bi se obdržale v Vietnamu.
NEW YORK. N. Y. — Sinoči je zadet od srčne kapi umrl 94 let stari Bernard M. Baruch, sin nemškega priseljenca, ki je postal iz nič milijonar in svetovalec sedmih predsednikov Združenih držav.
NEW YORK, N. Y. — Novi predsednik Ameriške zdravniške zveze dr. James Z. Appel je pozval svoje tovariše, naj ne bojkotirajo MEDICARE, če bo postal zakon, ampak naj sodelujejo z njim “v črki in duhu.” --------------o-------
— Sanderjord na Norveškem je glavno pristanišče za kitolov-ce na vsem svetu.
Znižanje prometnega davka stopi v veljavo jutri
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson bo danes podpisal zakon o znižanju prometnega davka na vrsto predmetov, ki je bil vpeljan v glavnem v času druge svetovne in korejske vojne. Zakon bo stopil v veljavo jutri.
Zvezno blagajno bo tekom letošnjega leta stal 1.7 bilijona dolarjev, prihodnje leto pa poleg tega še 1.6 bilijona. Znižanje prometnega davka v okviru tega zakona bo izvedeno postopno v štirih letih.
Goldwaterju se mudi nazaj v politiko
SCOTTSDALE, Ariz. — Bivši senator Goldwater je lani po predsedniških volitvah, ki je na njih propadel, rekel, da hoče sicer ostati v politiki, toda ne bo se prehitro odločil, kakšnega političnega posla naj se loti. Sedaj pa je izjavil, da bo 1. 1968 kandidiral na republikanski strani proti sedanjemu 88-letnemu demokratskemu senatorju Hayde-nu.
Goldwaterju bo zelo žal, da bc tekmoval s svojim “prijateljem” Haydenom, toda politika je politika. Sicer je pa še vprašanje, ali ga bo Hayden pri 90 letih še želel imeti za tekmeca. Goldwater je zaenkrat prvi kandidat, ki se je prijavil za senatne volitve v 1. 1968.
/z Clevelanda in okolice
Dvojčki—
Mr. in Mrs. Anthony F. Drobnik s 1121 Addison Rd. so se rodili dvojčki, Michael Wesley in Christopher Dean, bratca Mat-thewa A. Mr. in Mrs. Anthony Drobnik Sr. z Norwood Rd. sta postala tretjič stari oče in stara mati, Mrs. Jennie Dobrinik z Norwood Rd. pa tretjič pramati. Čestitamo!
Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi ;v. Kristine sv. maša za pok. Josephine Femec na 30. dan njene smrti.
V	četrtek ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Julijo Makse na 30. dan njene smrti.
Zastonj—
Dobro •ohranjeno zofo dobi revna družina zastonj, če kliče IV 1-6711.
Velik ogenj na Senklerju-—
V	soboto zvečer je nastal požar v Oblakovi trgovini s pohištvom na 6612 St. Clair Ave. Povzročila ga je menda eksplozija plina. Ogenj se je iz trgovine razširil v klet in v prvo nadstropje, kjer so stanovalfe tri družine. Vse tri so o pravem času poslopje zapustile. Pri gašenju požara, ki je nastal okoli desete ure, je sodelovalo 70 gasilcev in 14 brizgaln, lestev in ostale velike gasilske opreme. Tri gasilce so morali odpeljati v St. Vincent Charity bolnišnico. Eden od njih si je poškodoval pri padcu nogo, druga dva pa sta se onesvestila zaradi dima. Škodo v celoti še niso mogli pregledati, sodijo pa, da znaša okoli $100,000. Lastnik trgovine in hiše, Louis Oblak, živi na 32451 Eddy Road v Willoughby Hills, O.
Romarji na poti domov—
Romarska skupina k Sv. Avguštinu v Florido je imela tam včeraj ob desetih slovesno sv. mašo v slovenščini in s slovenskim petjem, kot je danes zjutraj telefonično sporočil vodja romanja č. g. J. Godina. Zgodovinski oltar, kjer je bila pred 400 leti brana prva sv. maša na tleh sedanjih Združenih držav, je bil okrašen s slovenskimi nagelj! in s slovensko zastavico. Popoldne so si romarji ogledali zanimivosti in zgodovinske spomenike mesta. Danes zjutraj so se po maši odpeljali preko države Georgia v Tennessee, kjer se bodo ustavili v Chatanoogi. Vreme so imeli lepo in se vsi počutijo dobro. Svojim znancem pošiljajo pozdrave. Predvidoma bodo v četrtek zvečer zopet doma v Clevelandu.
Štrajk pri East Ohio Gas se nadaljuje—
Štrajk pri East Ohio Gas Co., ki se je začel pretekli torek, se nadaljuje. Razgovori med družbo in unijo so bili prekinjeni in družba je poslala vsem zaposlenim pismo, v katerem jih poziva, naj se vrnejo na delo. Za danes je napovedano, da bo prišlo okoli 700 žena štrajkujočih piketirat pred glavni urad družbe v mestu.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala danes ob 5.30 pop. do 7. zvečer asesment v šoli sv. Vida.
— Okoli eno desetino vseh otrok v Združenih državah obiskuje še vedno enorazred-ne šole na podeželju.
»M /tnifcMiSKft ikitimam

' 1^1 rnomsm*	.jsMBfrst :rTg
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
j partije jeseni odstavil Hruščeva. Uporniki se naj bi posta-] vili na stališče, da je “bila doslej demokracija goljufana: ! Oblast pripada svetom, ne partiji!”
Vrhovni svet (sovjet), ki je sedaj le formalno vrhovno telo Sovjetske zveze, naj bi prevzel dejansko to svojo vlogo in vlada naj bi prevzela dejansko vodstvo dežele, Komunistično partijo pa potisnila vstran in ji vzela vso oblast in sredstva. Cel prevrat bi bil, tako sodi omenjeni Francoz, skoraj zakonit prehod v novi red_v .samem okviru obstoječe ustave Sovjetske zveze.
Francozovo razčlenjevanje položaja v Sovjetski zvezi izgleda dosti stvarno in verjetno. S tem vendar še ni rečeno, da bo do preobrata tudi res prišlo ali v obliki, kot jo predvideva Francoz. Razmere so lahko za revolucijo zrele, toda do te ne bo prišlo nujno, če ne bodo te razmere potisnile v vodstvo tudi človeka, ki jih bo znal in hotel izrabiti. Napredek znanosti, kulture, splošne izobrazbe in tehnike kliče po nujnih spremembah obstoječih razmer v Rusiji, propadanje diktature slabi odpor obstoječega reda. Ta se bo nekoč v bodočnosti podrl in napravil mesto novemu, to je gotovo, da bi pa to moralo biti že “nekje okoli leta 1970,” je pa zelo tvegana napoved.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 120 Mon., June 21, 1965
Rusija na poti k novi revoluciji?
n.
V	skoraj pol stoletja, kar vlada v Rusiji komunizem, se je ta spremenil duhovno, družbeno in gospodarsko. Rod, ki je osebno poznal razmere v predrevolucijski Rusiji, je izumrl ali pa izginil iz javnosti. Primerjava med nekdanjim in sedanjim veliki večini torej ni možna. Le redkim so bile znane razmere na zahodu, da bi jih mogli primerjati s svojimi.
V	povojnih letih so dobili Rusi možnost boljših stikov z zahodnim svetom. V Stalinovi dobi so imeli to možnost še največ vojaki, ki so bili v zasedenih deželah srednje Evrope. Po Stalinovi smrti so začeli prihajati v Rusijo tuje knjige in časopisi, pa tudi poročila in novice vseh vrst preko radijskih valov. V Stalinovem času so .tuje radijske oddaje za Rusijo dosledno motili. Razlika med razmerami doma in v svobodnem svetu je postala boljše znana vsaj precejšnjemu delu inteligence.
Postopno odpravljanje diktature in razkrivanje njenega nasilja pod Hruščevim je omajalo vero v komunizem tudi med najbolj trdnimi pristaši režima, prav posebno pa med mladim rodom. Vse, kar ni strogo in trdno povezano s Komunistično partijo, se je začelo odmikati od komunizma kot svetovnega nazora, pa tega kritičnejše presojati tudi kot gospodarski in družabni sistem v primerjavi s tem, kar ve o svobodnem svetu.
Komunistični gospodarski in družabni red, ki je bil grajen v vednem strahu pred sovražno tujino, pred napadom kapitalističneg sveta, je postal preokorel, preneroden in preneuspešen, ko je Rusija postala moderna industrijska država, ki se zaveda svoje moči in se ne čuti več oblegana od sovražnega sveta. V takih razmerah tudi ni več vzroka za skrajno napenjanje sil za narodno varnost, za izdelavo orožja, za osebne potrebe pa kriti le najnujnejše. Rusi si želijo več in boljše hrane, večjo izbiro v obleki, primerna stanovanja. Hruščev jim je vse to obljubljal, pa obljub ni mogel izpolniti. Vodniki gospodarstva vidijo napake in vsaj nekateri so spoznali, da je vzrok neuspehov v samem sistemu.
Lani so začeli uvajati v gospodarstvo poskuse s svobodnim trgom, neodvisnim vodstvom nekaterih podjetij, kar je vse v nasprotju s komunističnim sistemom. Čeprav so se ti poskusi obnesli, jih niso razširili na celotne gospodarske panoge, kaj šele na celotno gospodarstvo. Komunistična miselnost je še premočna, nazori o starem sistemu še pregloboko zakoreninjeni. Čim več pripadnikov starega rodu bo odšlo z vodilnih mest in čim več novih bo te zasedlo, tem močnejša bo težnja za temeljito spremembo, ki naj odvrže in raztrga vezi, zadržujoče gospodarstvo, znanost, umetnost! in vse drugo v svobodnem poletu. Izgleda, da razmere zor? najhitrejše na duhovnem polju. Nasprotja med obstoječim in novimi tokovi življenja so vedno večja, trenja vedno močnejša, spremembe v smeri prilagoditve novim razmeram so nujne. Te je možno uvajati postopno, kot se to v skromni meri dogaja od Stalinove smrti sem ali pa z naglim, nasilnim preobratom. Do tega pride tam, kjer se trdovratno upirajo spremembam, kot se to dogaja v deželah Latinske Amerike. Kot je tam zastareli red s.socialnimi krivicami vzrok za poskuse nasilnega prevrata, tako je preživeli in neuspešni komunistični sistem, ki je v primitivnih deželah morda do neke mere znosen, neprimeren in hudo breme za razvito gospodarstvo in razvito, izobraženo družbo.
Michel Carder, francoski strokovnjak za razmere v Sovjetski zvezi, o katerem smo zadnjič omenili, da je napovedal preobrat v Rusiji za “nekje okoli leta 1970”, je to svojo trditev takole utemeljeval; Kar gledamo sedaj v Rusiji je proces, ki ga najlažje opišem s primerjavo s splošnim rakom v človeškem telesu. Vse od Stalinove smrti smo videli znake Se usodne bolezni, toda večina ljudi temu ni posvečala pažnje. Sedaj imamo pred seboj, kar bi jaz imenoval smrtne muke sedanjega leninistično-marksistič-nega sistema v Rusiji.”
Carder zavrača možnost demokratizacije in humanizacije sedanjega sistema. Trdi, da nehumanega sistema ni mogoče humanizirati, ne da bi ga uničili. Francoz ne vidi možnosti, da bi vojska prevzela oblast in odstavila komunistično partijo. Po njegovem so ruske oborožene sile nekaj čisto’ svojstvenega in za tak korak nezmožne. Prav tako ne vidi možnosti za revolucijo §tare vrste z upori množic, izgredi in boji.
Najenostavnejšo rešitev iz sedanjega stanja vidi Michel Carder v prevratu v samem vodstvu. Sovjetske zveze. Del tehnične inteligence, odgovoren za vodstvo gospodarstva^ se bo nemara povezal z nekaterimi “izdajalci” v Komunistični par-^ii, s posameznimi deli vojske in policije in odstranil sedanji red, kot je Centralni komitet Komunistične
... n	—-
BESEDA IZ NARODA
F. Bernard Imbrežli, 0.F.1L - ilafomašnik
Cleveland, O. — V tem mesecu praznuje 50-letnico mašni-štva svojega duhovnega življenja p. Bernard Ambrožič, fran-čiškan-duhovnik . za slovenske naseljence v Avstraliji. Dne 22. junija 1915 — med divjanjem
Rev. Bernard Ambrožič
prve svetovne vojne — je bil v Mariboru posvečen in zapel je prvo Glorio v župni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani, svoji rojstni župnpiji. Rojen je namreč bil pri Trnovcu v vasi Gabrje pri Dobrovi v letu 1892. Pri krstu so mu dali ime Franc. Leta 1911 je — kakor povedo drugi Ambrožičev! — kar brez besedi prekinili vsa ugibanja, kam jo bo ubral po končani gimnaziji, odšel z doma in vstopil k frančiškanom v Ljubljani. Bil je takrat še gimnazijski višje-šolec. Končal je gimnazijo že kot član frančiškanske redovne družine v Kostanjevici pri Gorici. Kot bogoslovec-Jrančiškan je študiral v Kamniku, Ljubljani in Mariboru. V samostanu so mu dali ime p. Bernard.
Po novi maši je služboval v Mariboru 'kot veroučitelj in nato kot profesor na zasebni frančiškanski gimnaziji v Kamniku. Učenje in vzgoja mladih sta mu “ležali” in predstojniki so bili tudi mnenja, da bo p. Bernard srečen in uspešen učitelj in vzgojitelj njihovih mladih kandidatov. S to mislijo so ga dali zopet v šole. Od 1. 1919 do 1925 je na ljubljanski univerzi študiral slavistiko in klasično filologijo' in si pridobil usposobljenost za profesorja srednjih in visokih šol. Leta 1925 je na povabilo frančiškanskega komisa-rijata v Lemontu, 111., to karije-ro prekinil in odšel iz Slovenije v Ameriko. Čez 30 let — 1955 — se je, za mnoge iznenada, odzval klicu ikričeče dušnopastir-ske potrebe, zapustil Ameriko in odšel v Avstralijo.
Tako je p. Bernard postal frančiškanski duh ovnik-misijo-nar Gospodov za Slovence. Dokler je bil v rojstni domovini, je izven samostana delal kot učitelj, vzgojitelj in organizator mladine v katoliških orlovskih in orliških vrstah. Kot “brat Nardžič” je urejeval “Orliča” za fantiče in “Vigred” za dekleta. Sodeloval je seveda pri verskem mesečniku, ki so ga izdajali o-četje frančiškani, “Cvetje z vrtov sv. Frančiška” in pri drugem katoliškem tisku.
Kar na sredi je odrezal in se
odzval klicu dolžnosti na delo v drugem koncu slovenskega vrta-vinograda Gospodovega. Ko je “brat Nardžič” postal ljubljenec katoliške mladine, ko se je s svojim ljubkim načinom pripovedovanja, popisovanja, razlage in pogovora tako tesno približal mišljenju in razpoloženju fantičev in dekličev, da so od meseca do meseca prisrčno radovedni čakali, kaj jim bo povedal lepega prihodnjič, je p. Bernard na poziv predstojnikov pustil vso to ljubljeno mladež, zapustil rojstno domovino in odšel misij onarit med Slovence v severno Ameriko in Kanado. Po misijonskih potih je obhodil naše naselbine po teh dveh deželah in ni je, kjer se ga ne bi mnogi hvaležno in veselo spominjali iz tistih časov.
Urejeval je verski družinski mesečnik “Ave Maria” in koledar istega imena precej let. Pa naj je bil urednik ali pa ne, v letnikih so njegova dela, vzgojna, leposlovna, pripovedna, svojevrstno lepo cvetje slovenskega branja. Pisec kaže, da se vedno bolj zaveda, da je pisana in tiskana beseda njegov poseben božji dar, talent, ki ga vestno izkorišča za namene misij onar-jenja med Slovenci, posebej med Slovenci na tujem. P. Bernard vztrajno in stalno piše, čeprav istočasno opravi vrsto drugih težkih in izrednih misijonskih nalog, poleg vsega rednega dela v dušnem pastirstvu. Tako n. pr. ustanovi župnijo sv. Janeza Vianeja v Detroitu, Michigan, tam zida župno cerkev in župnikuje, dokler ni župnija čisto “na nogah”, postane predstojnik vseh slovenskih frančiškanov v Ameriki, ustanovi leta 1929 Baragovo zvezo kot združenje skupnega slovenskega dela za proglasitev škofa Friderika Barage blaženim in svetnikom, župnikuje po raznih župnijah, pomaga in vodi misijone in duhovne vaje. Poleg dolge vrste člankov, razprav, poročil in daljših povesti napiše tudi čudovito srčkano in ljubko povest “Tonček s Sloma”, ki je obenem moj-sterski popis mladosti drugega slovenskega oltarnega kandidata, škofa Antona Martina Slomška. Vse to pa ga na ne ovira, da ne bi započel in izvedel še posebne misijonarske in prosvetne akcije med Slovenci v Kanadi in sodeloval skoro pri vsaki slovenski katoliški stvari v Ameriki.
Vojsko je sprejel p. Bernard le kot novo priložnost za poglobitev, razširjenje in preureditev svojega misijonskega poslanstva. Po njegovem prizadevanju je izšla knjižica, ki popisuje divjanje nacistov, fašistov in komunistov in slika mučeništvo Kristusove Cerkve v Sloveniji; Martyrdom of Slovenia by John La Farge, S.J. V maju 1944 pomaga pri izdaji zbirke podatkov in dokumentov pod naslovom “The Slovenes and the Parti-zans”, ki je izšla v založništvu Zveze slovenskih župnij v Ameriki.
Čim so prišle prve vesti o komunistični revoluciji v Sloveniji v Ameriko, se p. Bernard ves posveti apostolatu usmiljenja in dobrodelnosti. Mravljično pridno piše o nesreči v domovini in kliče rojake k sočutju in pomoči. Soustanovitelj Lige katoliških slovenskih Amerikancev je, njen glavni propagandist, srce in motor njenega delovanja dolga, dolga leta. Poleg tega še sam zbira obleko in obutev, hrano in potrebščine za domovino in za taborišča, sam razpošlje na stotine paketov potrebnim, oskrbi cerkvene paramente za taboriščne in druge revne kapele in za duhovne slovenske sobrate, kar največ more. Gonilna sila je za denarne zbirke Zveze slovenskih župnij in Lige K.S.A. Ko je delo LIGE K.S.A. dozorelo do stopnje, da se je pričelo množično prihajanje preseljencev v Združene države, je p. Bernard zapustil župnijo na Willardu, Wis., in prevzel zastopstvo Slovencev v glavnem preselitve-nem uradu N.C.W.C. v New Yorku ter glavno tajništvo LIGE K.S.A. Vsak trenutek tistih let je vse njegovo delo bilo neposredno posvečeno za pomoč izgnancem, beguncem, doseljencem. Kakor so ga Slovenci, ki so se pred drugo svetovno vojno naselili v Ameriki in Kanadi, poznali in vzljubili kot misijonarja in urednika, tako so novi doseljenci vedeli zanj kot svojega dobrotnika, ki je zanje skrbel preko morja in je vsakemu, če je bilo le mogoče, prvi segel v roke, ko so stopali na ameriška tla.
Leta 1955 se je p. Bernard po posvetovanju s predstojniki in s pokojnim škofom dr. Gregorijem Rožmanom odločil in odšel med Slovence v Avstralijo. Frančiškana p. Klavdij in p. Beno, ki sta tam zaorala prve brazde versko-misijonskega in katoliško-prosvetnega dela med slovenskimi naseljenci, sta se po ukazih razmer morala vrniti v Lemont. P. Bernard je vedel in čutil, da tisoči in tisoči Slovencev, ki so po drugi vojni prišli v Avstralijo, enostavno ne smejo ostati brez verskega in duhovnega vodstva. Iskal je primernih ljudi. Ko jih ni našel, je odšel sam, čeprav že prileten, v popolnoma tuje in očitno težje razmere. Potem, ko je v Združenih državah odpravil po vojni najtežjo nalogo, je odhitel v Avstralijo, da se tam loti še težje.
Zlatomašnik je starosta slovenskih misijonarjev v Avstraliji, urednik mesečnika “Misli” in središče verskega in sloven-sko-prosvetnega dela. “Misli” je razvil in izpopolnil, da so boga-to-pester mesečni šopek resnic in lepot, navodil in smernic, vesti, zgodb, šal in smešnic, vsega kar more lepšati in krepiti slovensko življenje na tujem. Čeprav hočejo “Misli” biti samo skromen družinski list, menim, da so tudi posebna literarna dragocenost, prav po zaslugi svojega urednika, ki je umetnik v pisanju in podajanju dobrega v lepi slovenski obliki. Poleg avstralskih naših bratov smo tudi drugi Slovenci deležni sadov njegovega peresa v Zborniku Svobodne Slovenije, tedniku istega imena, v “Ave Maria” in priložnostno tudi v drugih publikacijah.
P. Bernard stopa k oltarju za zlato mašo kot eden najbolj znanih, najpriljubljenejših duhovnikov slovenskih, kot vodilen med misijonarji med nami, najvidnejši karitativni delavec, garač za slovenstvo, umetnik pripovednega izraza in vzor katoliškega časnikarja. Naj ve, da ga spremljajo tisočeri bratje in sestre z iskrenim ponosom, globoko hvaležnostjo in vročimi željami za njegovo srečno pot naprej in navzgor.
Miha Krek --------o-------
Samo dobro tretjino
NEW YORK, N.Y. — Od okoli 30 milijonov mačk v naši deželi jih živi samo dobro tretjino v domovih.
Klub slov. upokojencev v lewbsirgi vabi na sejo
Cleveland, O. — Klub slovenskih upokojencev v New-burgu ima v sredo, 23. junija ob dveh popoldne sejo v Slov. del. dvorani na Prince Ave.
Ker je naš izlet na farmo SNPJ 8. julija, ste vsi člani in članice vabljeni na to sejo, da bomo videli, koliko nas je. Kdor na sejo ne bi mogel, pa bi se rad udeleži izleta, naj se zglasi do 5. julija. Dotlej moramo vedeti točno število, da bomo mogli naročiti avtobuse. Vabljeni so tudi tisti, ki niso člani kluba. Za malo odškodnino $1.00 se lahko peljejo z nami.
Kličite do 5. julija LA 4-7724 ali pa LU 1-4230.
A. Stokar
------o-------
Pevski zbcr Triglav
Cleveland, O. — V sredo, 9. junija, smo se pevci Triglava zbrali za odhodhico za Mr. in Mrs. Vatovec, ki sta šla na o-bisk v stari kraj. Tudi naš učitelj Anton Šubelj je bil povabljen. Moj mož in jaz sva ga želela povabiti, naj bi se preje ustavil pri nas na večerji in si malo ogledal vrt, kot je to storil druga leta. Klicala sva ga po telefonu že od pol desete naprej, pa ni bilo nobenega glasu. Nato se je nenadno razširila vest, da je Tone umrl. To je bil udarec za celo naselbino, za ves slovenski Cleveland in okolico.
Vsi, ki smo ga poznali, kar nismo mogli verjeti, da je res mrtev, da ga ne bo več med nas. Pevci smo ostali kot ovčice brez pastirja. Zbor Triglav je zapel žalostinko 10. junija zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, kjer je pokojnik ležal na mrtvaškem odru prva dva dni. Potem so ga prepeljali v Grdinov pogrebni zavod, od koder je bil nato v ponedeljek pogreb. Vsak večer so prihajali zbori pet k mrtvaškemu odru svojega pokojnega učitelja. Ljudje so se prihajali od vseh strani poslavljat od pokojnika, ki ga bomo vsi hudo pogrešali. Vse te dni in še posebno na dan pogreba se je pokazalo, kako spoštovanje in ugled je pokojni Anton šubelj užival med svojimi rojaki. Pogrebna sv. maša je bila v cerkvi sv. Vida. Ljudje so cerkev napolnili vse do vrat. Krasno je bilo petje materinskega zbora, prav tako tudi solo. Veliko so pripomogli člani Glasbene matice, da se je vse uredilo. Pokojnik je bil temu zboru kot oče. Zanj je njegova izguba še posebej težka.
Srečni smo lahko, da smo pokojniku z lepim banketom 7. februarja letos izkazali priznanje in zahvalo za njegovo delo. Bil je še zdrav in vesel, ko je videl okoli sebe nad 500 prijateljev v veseli družbi. Izkazujmo svojo ljubezen in priznanje živim, ne šele mrtvim, ne šele tedaj, ko nas za vedno zapuste.
Pokojnik je veliko storil za slovensko pesem, za slovensko petje v tej deželi. Dolžnost vseh zborov, ki jih je vodil, je da vstrajajo, da delajo dalje. Če bi Tone mogel govoriti, bi prav gotovo rekel isto.
Vsa čast slovenskim radio oddajam, ki so se pokojnika tako lepo spominjale. Solze prikipe v oko, ko človek posluša petje vseh zborov in pesmi, ki jih je še pokojnik nedavno sam prepeval. K temu se je oglasilo zvenenje na slovenski oddaji WEXN FM.
Prizadetim naše sožalje, pokojniku pa naj bo; lahka ameriška zemlja in naj v miru v njej počiva!
Ana Jesenko
“Triglav” piknik v lilwaukee
Milwaukee, Wis. — Zopet je prišel prijetni čas, da se v prosti naravi snidemo v veseli družbi, lepo zapojemo, zaplešemo, se predamo sončnim žarkom ter osvežujoči vodi. To je čas veselic v prosti naravi! In raditega vas nedeljo, 27. junija slovensko kulturno društvo TRIGLAV prijateljsko vabi na “PIKNIK” v Triglavskem parku, ki se nahaja blizu HEG MEMORIAL PARKA” na HY 36.
Pred društvenim domom bo pripravljeno plesišče ter točilnica vročih in hladnih pijač. Preskrbljeno bo tudi za izvrstno domačo jedačo, mladi pi-ščanci-pečeni na žaru, pečenice, hrenovke, raznovrstna solata, domače pecivo in druge dobrote. Pripravljeni bodo tudi prostori za balincanje, odbojko in druge športne igre.
Zatorej dragi rojaki, mladi in stari, od blizu in daleč, vsi prisrčno vabljeni na slovensko veselico, ozirona piknik v nedeljo, 27. junija popoldne v lepem Triglavskem parku. Vstop in parkiranje avtomobilov je brezplačno.
Nasvidenje!
L. G.
SMS v »mTsrin zakijačile pesitrms let®
New York, N.Y. — Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v New Yorku, kot je bilo v zvezi s tem svoječasno že poročano, je kljub negativnim pojavom* nenaklonjenega okolja v pretekli zimski sezoni znova zaživelo in pi^ešlo k rednemu poslovanju. Sestanki so bili redno vsak drugi petek v cerkveni dvorani na “Osmi”, in so bili združeni z aktualnimi predavanji strokovnjakov, na katerih s o udeležencem posredovali svoje • poglobljeno znanje. Tako so sledili po vrstnem redu:
Dr. Janez Arnež je podal izredno zanimivo sliko “Gospodarstva v Sloveniji”, dr. Joža Basaj je obravnaval. “Razvoj dogodkov ob revoluciji”, g. Rudi Večerim “Rojstvo slovenske moderne”, Peter Remec” Jugoslavija v odnosu svetovnega dogajanja” in na zadnjem, zaključnem sestanku je predaval v zelo zgoščeni obliki dr. Ludovik Pus o temi “Krščanska demokracija v sklopu svetovne politike.” Morda ne bo pretirano, če rečemo, da je bilo njegovo predavanje krona vseh predavanj.
Vsa predavanja, brez izjeme so bila zares na višku (dobro naštudirana in tudi dobro podana), s čimer so zbudila živo zanimanje in bila deležna hvaležnega odobravanja. Po vsakem predavanju se je vselej razvila živahna debata, ki je dajala nadih prijetnega družabnega razpoloženja.
Odber SKAS - a se na tem mestu v svojem ter v imenu poslušalcev gg. predavateljem iskreno lepo zahvaljuje in izkazuje vse zasluženo prinanje.
F. Gorše
-------o------
ZA SMEH
“Vsako jutro vstajam že ob šestih, ko prično na radio z jutranjo telovadbo.”
“Torej zjutraj telovadiš. To je zelo zdravo.”
“Ne jaz, ampak mlada gospodična, ki stanuje meni nasproti.”
«
“Ženske si vedno domišljajo, da vse razumejo,” razlaga nekdo v pisarni.
“No, moja vsaj prizna, da nečesa ne more razumeti,” pripomni nekdo.
“Res? In kaj naj bi to bilo?”
“Da se je poročila Z'menoj!”
i
)
]
j
i
1
i
)
t
1
J
1
I
c
1
i
1
(
c
c
i
j
?
!
MEEHIsKX DuMuViNa.
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
Janez skoraj sam sebi ni Verjel. Takega še ni videl Po-berina, kar je njegov sin.
“Prepišite mi.”
“Saj ti dam, otrok neumni, kaj boš prepisoval, samo ne Zapravi mi, če ne . .
Pri tem je stopil Poberin od okna in snel sinu polhovko z glave.
“Ali si še upornik?” vprašal ga je in vrgel polhovko na tla.
“še,” odgovoril je Janez in tesno pogledal očeta. Zjezilo ga je, da mu je oče ob tla vrgel uporniško znamenje.
“Pomni, da se pameten človek ne upira, zato bodi pameten in imel boš svojo streho, ce ne, boš pa berač. Upornikov hčere nimajo nič, obrni se drugam. Star si zadosti, o kresu menda šestindvajset. Premisli desetkrat, enkrat pa stori.”
Pri vratih se je pokazala Poberinka.
“Pusti ga, kaj mu hočeš,” Je rekla devaje žlice v žličnik.
‘‘Saj mu nič nočem. Pameten naj bo. Pri upornikih naj he išče neveste.”
“Naj jo, kaj tebi mar.”
“Pa naj jo, samo da bo ko-hee,” je rekel Poberin in odšel iz hiše.
Stara Poberinka pa je pobrala polhovko in jo dejala Janezu na glavo.
Janez je stal in premišljal, h mati ga je začela lepo učiti: “Le daj, Janež, vidiš, Pisikovo je kupil za te, pa se lahko kar ženiš. Bomo napravili lepo svatbo, le vesel bodi — pa paketen.”
In Janez je začel ž njo pogovor, kakor še nikoli.
Poberin pa je zunaj naletel ha Andrejka, ki se je ravno Pripeljal po vasi.
“Kaj pa ti?” vprašal je Poberin in se že bal, csa bo zopet storil ž njim, kakor nekdaj.
“Ej, očka, dobro jutro,” hačel je Andrejko in privezo-vai konja, “kupčevala bova.”
“Tisto pa, tisto, zakaj pa he.”
“Hišo kupim od vas.”
“Katero pa? Ne vem, če bo
ste jo včeraj
svojo ropotajočo pesem po cesti.. .
In naš junak se je zazibal v sladke sanje, v pretekle dni; spomin za spominom se je vrstil pred njegovimi očmi, lepi, neprijetni, trpki, veličastni in vse je bilo, kot sanje ... Po gričih tam za poljem so že zeleneli gozdi in za njimi se je kazalo grajsko zidovje.
“Uporniki smo bili,” zamrmral je Andrejko in se zadovoljno nasmehnil, “hoteli smo, mogli smo, bili smo in zdaj je, kakor da nas ni bilo in ležimo kakor junak, ki so mu zvezali roke ... In vendar mora priti dan .. . Hijo, sireč . . .”
In v nove misli se je zazibal in prijetno mu je ob ušesih šepetala pomladanska sapa, kakor bi mu pripovedovala, kako bo lepo, ko bo poletje, ko bo vse v cvetju in zelenju, kakor da je ona šele oznanjevalka in predhodnica tistih močnih, lepih dni.
In voz je drčal v jasno jutro, a na njem ni več sedel upornik Andrejko, ki gre vabit zaveznike na vojsko, ampak mož, ki se vrača iz boja življenja v tiho domačo srečo.
saj
caj.”
“I, mojo, kupili.”
“Veš, ljubček, bo ”
ne bo, ne
“Zakaj ne?” ustrašil se je ■Andrejko.
“Prodal sem jo že po poti, saj nisem imel mnogo pri ■h j e j.”
Andrejko je resno pogledal koberina. V njegovi duši se •ih vse izpremenilo. Spal ni vso boč. Skrb za bodočnost ga je ^ria, ko je čul okrog sebe dru-riho v brezskrbnem spanju. J'h sklenil je ustvariti ji srečo, tiho, neskaljeno. Hotel je kupiti hišo nazaj, ali pa si pojaviti nov majhem dom . . .
Poberin se mu je smejal in bU’mral: “Ne morem pomagati, ljubček, kdo je mislil?... ■taz nisem vedel ... Pa bi bil bhej povedal, vidiš, kako ško-ha, ti bi dal gotovo več . . . ^ar je, je, nazaj ne dobiš . . .”
Andrej pa je skočil na voz *b zapodil konja nazaj po hoti.
Poberin je gledal za njim lb rekel: “Od vraga je ta člo-t'ek, izpulil bi mi zastonj . . . thsto utrahuje človeka . . .”
In voz je drdral zopet po Cesti in krasen pomladanski ?an je bil. In bilo je vse ka-.°r nekdaj, a takrat je bila teSen. Sirec je ponosno vzdi-^°val glavo, griva mu je igra-a v zraku in opletal je z reborn. Voz je pel enakomerno
Lepo majnikovo jutro je sijalo po Posavju, ko je drdral po dolgi cesti majhen voziček in pred njim močan neroden konj, ki se je, ali zaradi svoje starosti, ali zaradi svoje nerodnosti prav počasi in leno gibal, kajti teža treh oseb na vozu mu ni delala najmanjše težave in si je več dal opraviti z vsem drugim, kakor s svojim vozom. Na vozu so sedeli: Marko in Reščak s hčerjo. Vsi so se zamislili v to lepo jutro. Mlada dva sta se mogoče spomnila nekega lepega večera, Reščak pa je gledal Posavje, kakor bi ga hotel užiti zadnjič in se napojiti ob tej krasoti. Ko je začul šumenje Save, mu je prišla solza v oko...
“Otroka,” je rekel, “lepe čase bo še videlo Posavje. Moji vnuki jih bodo videli, jaz ne. Srečo naj vama da Bog, čudna so njegova pota. Pomnita, da smo bili uporniki. Ded Matej še ni umrl, on bo še živel v narodu, mogoče boste doživeli še čudne reči.”
Mlada dva sta malo pazljivo poslušala očetove besede, zakaj Ivanka je rekla: “Glej, Marko, tu-le sva izgubila cu lici, vem po tem-le hrastu . . .’
Marko se je nasmehnil in pognal konja...
In drdrali so proti Posavju in Reščak je kot znova oživljen gledal s čudnim smehljanjem po ravnem polju tja do mogočnih Kamniških planin.
Šli so črez brod in pod njimi je tako lepo mogočno šumela Sava . . .
“To mi da zdravje,” rekel je bolni Reščak in pogleda, radovedno na mlada dva.
In kaj bi še pravili? Celo življenje ni drugega kakor dolga povest. In življenje naroda je zgodovina, zgodovina .. .
(Dalje prihodnjič.)
Revolucionarji v Santo Domingu imajo pisano politično preteklost
SANTO- DOMINGO, Dominik, rep. — Zaenkrat ne kažeta ne general Imbert ne polk. Caama-no nobenega veselja za resna pogajanja o novi dominikanski vladi. Hočeta izigrati drug drugega kt sta se s tem spustila v nevarno igro. Skušata dognati, kaj vse je bil njegov nasprotnik, seveda ne v svojo zasebno zabavo, ampak z namenom, da dobita gradivo za napade nanj.
Zaenkrat je imel Caamano več sreče, kajti Imbert ima za seboj precej pisano preteklost. Ni samo aktivno sodeloval pri atentatu na diktatorja Trujilla in se pri tem ni ognil stikom z našo CIA, ampak je tudi pomagal Castrovemu gibanju z dobavami o-rožja in municije. Imbert ni tudi zanemarjal stikov s pristaši kitajskega komunista Mao. Sicer se pa stikov s komunisti niso branili tudi taki odlični ameriški protikomunistični diktatorji kot so kubanski Battista, venezuelski Jimenez, peruvanski general Odria itd. To, kar je sedaj prišlo na dan o Imbertu, pa že dolga leta ni bilo nobena tajnost za našo CIA.
Caamano tudi ni tujec med desničarskimi revolucionarji. Bil je na primer poveljnik policijskih oddelkov, ko je bila še vsa policija pod Imbertovo kontrolo. Sedanji Caamanov minister Aristy je pa bil še pred kratkim tajnik Imbertove liberalne revolucionarne stranke. Imbert torej vendarle ni tako nesposoben politik, kot so začetkom revolucije trdili. Vsaj za dobrega intrigan-ta se je izkazal.
ZIP CODE!
Cenjene naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da nam čimpreje sporoče številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega že niso storili, da bomo mogli zadostiti zahtevam poštnega urada.
Uprava
Ameriške Domovine
law Ycrk Times s® je lotil Feighgua zaradi iniigracijskega zakoua
NEW YORK, N.Y. — New York Times zagovarja "vsa leta ideje povojnih predsednikov H. Trumana, Eisenhower j a, Kenne-dyja in Johnsona, ki hočejo zbrisati iz naše zakonodaje zloglasne imigracijske kvote in jih nadomestiti z novim načinom dovoljevanja vseljevanja. Naša sedanja zakonodaja na tem polju je tako zastarela, da so morali povojni predsedniki predlagati Kongresu celo vrsto posebnih zakonov, ki so olajšali imigracijo. Dve tretjini povojnih imigrantov je moglo priti v deželo le na podlagi takih posebnih zagonov. Potem pa N. Y. Times dodaja: “Na nesrečo pa ohajski demokrat M. A. Feighan, ki načeluje imigracijskemu pododboru Predstavniškega doma, ne simpatizira z zakonskim predlogom administracije in poriva v o-spredje svoje lastno besedilo zakona, ki vsebuje več omejitev kot načrt administracije.”
N. Y. Times kritizira tudi senatorja Eastlanda, ki sabotira delo na zakonskem predlogu.
N. Y. T. uvodnik zaključuje sledeči stavek: “V dnevih, ko skuša dežela zbrisati vse stare krivice proti črnim državljanom, njena vest ne bo dopustila, da se pojavijo v vseh pristaniščih za vseljevanje napisi: ‘Samo beli iz severozahodne Evrope so nam dobrodošli!”
Feighanovi politični bodočnosti ne bi škodovalo, ako bi upošteval tudi to.
B@j za imredicijo ¥ atcmski {frchilec b@ M
WASHINGTON, D. C. — Za atomski drobilec se ne poteguje samo ohajska država, je še 64 drugih občin v 39 državah, ki imajo isto željo. Odločevala bo Komisija za atomsko silo. Ker ne bo mogla vsem ustreči, je že sedaj izjavila, da bo pritegnila k posvetovanju Narodno akademijo znanosti.
Mislijo, da se bo komisija odločila že letošnjo jesen, vendar pa se še ne more trditi, da je načrtu zagotovljeno življenje. Vanj ne bo treba samo investirati ca. $280 milijonov, tudi vzdrževanje
bo stalo vsako leto okoli $50 milijonov, zaposlenih bo pa približno 2,000 inženirjev in tehnikov.
V	Kongresu pravijo, da so to veliki zneski in da je treba dobro premisliti, ali se ne bi morda našel cenejši način investicij in vzdrževanja.
Belgijska vladna kriza s® bliža svojemu koncu
BRUXELLES, Belg. — Zadnje volitve so podrle vse račune belgijskih strank. Do sedaj sta imeli dve stranki (krščansko socialna in socialistična) dvetre-tjinsko večino v parlamentu. Lahko sta se sporazumeli za vsako ustavno spremembo. Sedaj jim do dvotretjinske večine manjka en glas, revizija ustave je pa neobhodno potrebna.
Kje dobiti ta glas, okoli tega vprašanja se Suče sedanja belgijska politika. Kako težavno je najti ta glas, priča napor krščan-sko-socialnega voditelja Shry-verja, da bi sestavil novo vlado. Cele tri tedne se je trudil, da je tako daleč razširil politični položaj, da lahko upa na uspeh. Zato mu je kralj Baudouin dal sedaj formalen nalog, da sestavi novo vlado. Ali jo tudi res bo, o tem pa niso še prepričani vsi politični opazovalci v belgijski prestolici.
V	Združenih narodih pričakujejo obisk
Pavla VI.
NEW YORK, N. Y. — Ker bo menda res, da bo sv. oče šel leta 1966 na božjo pot v Čenstohovo na Poljskem, je na novo oživela akcija, naj papež obišče še letošnjo jesen generalno skupščino Združenih narodov in tam govori o svetovnem miru.
Uradni krogi v Vatikanu nočejo o tem govoriti, uradni krogi v ZN jih pa posnemajo. Zagovornikov obiska pa vse to ne moti. Vneto delajo načrte za obisk, morajo pa priznati, da naletijo na tem več težav, čim bolj se spuščajo v podrobnosti. Debata o obisku pa traja za kulisami že nekaj mesecev.
Praznik sv. Rešnjega Telesa so na Poljskem praznovali po navadi
VARŠAVA, Polj. — Na praznik sv. Rešnjega Telesa se poljski komunisti kar zgubijo iz javnosti. Po ulicah hodijo slovesne procesije, ki jih oblast nič ne moti. Glavno procesijo v Varšavi vodi običajno sam kardinal Wyszynski, ki ma med sv. mašo primeren govor. Rdeči režim se je moral sprijazniti tudi z dejstvom, da ta dan nihče ne hodi delat v državne in druge javne pisarne. Poljaki torej praznujejo ta dan, kot da bi komunističnega režima ne bilo.
V nekem rimskem predmestju j s pa procesijo vodil sam sv. oče. Obenem je imel tudi kratko pridigo.
Sukarno glavni nasprotnik imperializma!
DŽAKARTA, Indonez. — To čast si je podelil indonezijski diktator kar sam. Na sestanku javnih tožilcev je namreč izjavil, da se je Moskva odločila za mirno sožitje in se s tem odpovedala boju s kapitalizmom. In-
Moški dobijo delo
donezija pa ne verjame v možnost mirnega sožitja s kapitalističnim svetom in se zato ne more strinjati s tovariši v Moskvi.
V odločnosti proti kapitalistom ima Sukamo sedaj samo še enega tekmeca v kitajskem tovarišu Mao. Morda bo hotel še njega prekositi?
Ženske dobijo delo
Žensko za čiščenje in likanje
Katera bi bila pripravljena hoditi v torkih in petkih čistit in likat v Bay Village, najkliče TR 1-8222. Imeti mora priporočila.	(121)
MALI OGLASI
For Rent
five rooms down off E. 152 St. south of Lake Shore Blvd. Call after 4 pm. 732-7611
— (121)
V	najem
5 sob na 15701 Arcade Ave., blizu E. 156 St. Nič otrok. $85.00. Kličite IV 1-0876.
(120)
V	najem
Oddamo 4 moderne sobe, poploščena kopalnica, zgoraj, v Collinwoodski okolici; peč in hladilnik; za 1 ali 2 osebi. Kličite IV 1-3762.	(121)
Otroško posteljico kupi
Rabljeno, dobro ohranjeno o-troško posteljico kupi za primerno ceno. Kličite 881-4612 po osmih zvečer.	—(121)
Avto naprodaj
“Monza” 1963 convertible, cena $1200, v dobrem stanju. Kličite 531-0529.	(120)
Zidan apartment naprodaj
Štiri stanovanja in trgovski prostor na E. 156 St., vedno zasedeno, dober dohodek. Majhno naplačilo. Ugodna priložnost za naložitev denarja. Kličite KE 1-3636.	(124)
V najem
Oddamo 4-sobno stanovanje in stranišče. Najemnina. Prednost imajo starejši ljudje ali upokojenci. Vprašajte na 1244 E. 61 St.	(122)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, dve garaži, na E. 147 St. in Westropp Ave., blizu cerkve in šole. Kličite KE 1-9067.
(120)
Zidana hiša naprodaj
za dve družini, E. 152 St. južno od Lake Shore Blvd. Cena pod $20,000. Kličite po 4. uri 732-7611	—(121)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Starejši mož
sprejme žensko ali dvojico na stanovanje, da bi skrbela za njega. Cleveland Heights okolica. Mora imeti priporočila. Plača in hrana. Tudi sprejme žensko z otrokom. Pišite na: Box 287, Cleveland, Ohio 44139. Ali kličite 248-4480.
(124)
PrijaiePi Pharmasf
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONfc Clair Ave. & 68th SL. EN 1-4? >2
Sobe v najem
za upokojence in druge, ali drugače po dogovoru. Kličite po 4. uri 732-7611.	—(121)
Hiša naprodaj
Na 18705 Kildeer Ave., je naprodaj enodružinska hiša, 5 sob, v dobrem stanju, nič popravljanja, plinski furnez. KE 1-8349.	—(124)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio teL JOrdan 4-55®S
PLESKANJE - BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St.	HE 1 -0965
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. « Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.

1884
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NEPOZABNEGA OČETA
Joseph Terlop
ki so po kratki bolezni izročili Bogu svojo blago dušo dne 21. junija 1964.
Žalost naša je še velika, ko po hiši hodimo.
Ni več mame, ne očeta, oba sta pri Bogu združena.
Saj tudi mi bomo zemljo zapustili, ko večni Bog pokliče nas, v nebesih se bomo združili, to bo veseli čas za nas.
Vaši žalujoči:
SINOVI, HČERE, VNUKI, SORODNIKI, PRIJATELJI.
Cleveland, O., 21. junija 1965.
STROJNIK
Tovarniško delo na orodje, natančna mera, srednje težko delo. Stalno čezurna plača, plačane počitnice in prazniki.
LIBUDA MACHINE
AND TOOL CO.
30925 Aurora Rd.
(124)
SLOVENSKI DOM na 15810 Holmes Ave.
mm oskiMka
Za' informacije kličite
upravnika Victor Derling 681-9675 ali tajnika Frank Koncilja IV 1-6955.
»SC
V BLAG SPOMIN
NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE OB PRVI OBLETNICI NJENE SMRTI
Agees Koren
ki je umrla 21. junija 1964. leta.
Leto dni je minilo že, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, ko se spominjamo na Te!
V raju prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da. Tam bomo zopet združeni, -veselje večno uživali!
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI Cleveland, O., 21. junija 1965.

NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 25. maja 1965 v Gospodu preminula naša ljubljena mama, stara mati, sestra in tašča
JULIA MAKSE
Pokojna je bila rojena dne 13. novembra 1884 v vasi Bela Voda pri Loškem potoku, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišla leta 1920.
Pokopali smo jo dne 25. maja. Iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je župnik, Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik daroval zanjo slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče Kalvarija. Msgr. Baznik je opravil za pokojno tudi pogrebne molitve in obrede v pogrebnem zavodu in ob grobu. Rev. Raymond Hobart je bil pri pogrebni sv. maši. Naj prejme Rt. Rev. Msgr. Baznik našo najtoplejšo zahvalo za vso naklonjenost in duhovno tolažbo, zlasti še za to, da je pokojno obiskal med boleznijo in ji podelil sv. zakramente in vsa tolažila sv. vere za zadnjo uro. Istotako se zahvaljujemo Rev, Hobartu za molitve in počastitev pri pogrebu.
Pokojna je bila članica društev sv. Marije Magdalene KSKJ št. 162, Slovenske Ženske Zveze, podružnica št. 25, in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Vsa ta društva so lepo počastila pokojno. V skupinah so zanjo molili ob krsti v pogrebnem zavodu, člani in članice so se v velikem številu udeležili pogreba. Iskrena hvala vsem odbornikom in članom. Prav posebno pa smo . hvaležni vsem tistim, ki so našo pokojno mamo tolažili med boleznijo, jo obiskali, jo pozdravljali s karticami in pismi in ji z ljubeznivostmi in dobrotami lajšali trpljenje.
S krasnim skupnim vencem so se poslovili uslužbenci A & A Grinding Corp. Najlepše se jim zahvalimo.
Mrs. Dolly Ausec in Mrs. Dolores Zakrajšek sta nam v dneh najhujše žalosti velikodušno pomagali. Naj prejmeta zagotovilo naše trajne hvaležnosti.
želetovemu pogrebnemu zavodu smo hvaležni za ljubeznivo in skrbno ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogreba.
Naj dobri Bog poplača vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili vence in cvetje ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. — Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit, se udeležili pogrebne svete maše ali spremljali našo mamo do groba. Prav tako smo hvaležni za vse osebne in pismene izraze sožalja, vsem, ki so kakorkoli drugače mamo ob slovesu počastili in nam ob tej žalostni priliki storili kako dobroto.
Zahvalne kartice smo poslali vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma ne dobil naše posebne zahvale, lepo prosimo naj nam oprosti in sprejme tole skupno zahvalo, ki je namenjena predvsem tistim, ki jih s posebno zahvalo nismo dosegli.
Hvala naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča, naj bo Tvoja v večnosti.
Žalujoči:
hčeri JOSEPHINE LESKO in MARY MIHALIČ sin JOSEPH
snaha ANNIE; zeta STEVEN in PETER enajst vnukov in vnukinj.
Cleveland, Ohio, 21. junija 1965.
o<c^o<cz>oo<zr>oo<z^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<^o<=>oo<:r>oo<=5<)0<i>o()<=>o
Tam je ležala, le še senca, in se je morala odločiti, da izbere ali žalostno smrt od žeje in lakote ali pa zakon, ki ji je bil ogaben. In kaj je pomagalo, da so jo imenovali Ame-novo Jutranjo zvezdo, da je bila edini otrok faraona in njegove kraljevske žene in da ji bodo, kadar umrje, priredili slovesen pogreb ter nje ime vpisali v zapisnike kraljev, dočim bo Abi, prekleti upornik, sedel na prestolu! Tam na postelji je ležalo, kar je ona, in tam ob končnici je stalo, kar bi ona bila, če bi je bogovi ne bili zapustili.
Njeno ubogo srce je bilo polno bridkosti, kakor s kisom nalita kupa, bridkost se ji je pretakala po žilah in ne kri. Bilo ji je težko, da umira tako mlada, ki so jo ljudje imenovali boginjo; da ji bodo vzcu' krono, vzeli maščevanje, da
tega princa žrelu krokodilov. Njene ugašajoče oči so se zabliskale ob tej misli, njena upala prša so se napela. In glej, oči mogočne kraljice njenih sanj so se tudi zabliskale kakor v odgovor in na njenih prsih se je nakit dvignil, kakor da ga je dvignil ponos ali bes.
Nato pa se je prikazen premaknila, lepi obraz — ali je mogla kdaj sama biti tako lepa? veličastveni obraz se je malo sklonil in z rdečih ustnic je prišel nežen glas, njen lastni zvonki glas, ki je rekel:
“Izreci svojo željo, kraljica, in se ti bo izpolnila. Jaz, ki stojim tu, sem tvoj pokoren služabnik, o Jutranja zvezda, o Amenovo kraljevsko dete.”
Tua je sedla na posteljo in se je prikazni zasmejala.
“Mojo željo!” je rekla. “O sanja, zakaj se norčuješ iz mene? čakaj, česa si želim? Prav, sanja, kakor berač ob vratih si želim požirka vode in skorjice kruha.”
“Tu je,” je odgovorila postava in pokazala s svojim kristalnim žezlom na mizico ob ležišču.
Tua je leno pogledala tjakaj in — bilo je tako! Na mizi je stala v srebrni čaši čista voda in ob njej kolački na zlatem pladnju. Iztegnila je roko, ker je bila ta domišljija zelo zabavna, in je vzela to dozdevno srebno kupo, svojo lastno kupo, ki jo ji je bil faraon podaril kot otroku, jo
nastavila na ustnice ter pila. In glej, čista, hladna voda ji je tekla po grlu, dokler ni bila nje strašna žeja potolažena. Potem je zopet iztegnila roko in vzela hlebčke kruha ter jih gladno jedla, dokler jih je bilo kaj, a ko je použila zadnjega, je vzkliknila osramočena:
“O, kako sebična ničvred-hica sem, da sem vse spila in snedla in da nisem ničesar pustila svoji rednici Asti, ki spi in umira od pomanjkanja, kakor sem umirala jaz.”
“Ne boj se,” je odgovorila sanja. “Gej, tudi za Asto je dovolj.” In bila je resnica, zakaj srebrna časa je bila zopet do roba polna hladne vode in na zlatem pladnju so bili drugi kolači.
Sanja -je zopet spregovo rila:
“V tvojem srcu, o Jutranja zvezda, so gotovo še druge želje razen teh po hrani in pijači.”
“Ah, o sanja, želela bi, da se maščujem nad izdajalcem AbTjem, nad morilcem mojega očeta, ker mi je hotel prizadeti najhujšo sramoto, ki se more ženski prizadeti. Želela bi se maščevati nad Abi jem in nad vsemi, ki so z njim.”
Svetla prikazen se je poklonila, iztegnila svoje z nakit-jem okrašene roke in odgovorila :
“Jaz sem tvoj pokorni služabnik. Prišlo bo tako maščevanje, o kraljica, o kakršnem ne moreš sanjati: maščevanje v kapljicah, ki bo prehajalo v njegove žile kakor strup, muke razočarane ljubezni, muke strašne groze, muke dane in zopet iztrgane oblasti, muke sramotne smrti in večne muke požiralca duš — tako maščevanje pride nad Abi ja in vse, ki so z njim. Ali ni v tvojem srcu, o Jutranja zvezda, o božanska kraljica, nobene druge želje?”
(Dalje prihodnjič)
bo umrla in odnesla s seboj svojo globoko, brezplodno ljubezen. Ali se bosta sešla z Ramesom onstran groba —bi bila rada vedela. Ali se bosta poročila in rodila otroke, ko bo kot faraon vladala na Spodnjem svetu? Ali bo Osiris rešil njeno umrljivo telo in jo oče Amen sprejel, ali pa se bo pogreznila v večno temo, kjer ni drugega kot spanje?
O, vse bi dala za eno uro moči in svobode, za eno kratko uro, da na čelu svojih armad udere v uporno Memfido v vsej svoji moči, da pogazi nje obzidje, izroči nje palače plamenu in vrže nje prokle-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
DIE SETTERS
2nd Shift. Full or part time.
Experienced men to set dies on 50 to 300 tons metal stamping and forming presses.
Hours 4 P. M. to 12:30 A. M.
Steady work-benefits.
BERNS AIR KING GGRP.
3050 N. Rockwell
(120)
REAL ESTATE FOR SALE
ST. JOE, MICHIGAN—BY OWNER New 8 rm. home in town on 17,424 sq. ft. of beach, Lake Mich. 28’ parlor steel cone. bsmt. Fum., eqpt, boats inch Priced for immed. sale, asking $75,000. Write R. Welborn, 810 Lake Lane, St. Joe, Mich., or phone 616-983-6888.	(123)
FOX LAKE — OWNER MUST GO OVERSEAS
Quick sale. Lovely 5 rm. house. Stone gar. 16-24. Nice garden lot 75x145. Shopping center and train 1 mile. Perf. for couple. Price very reasonable. JU 7-0315.	(122)
HINSDALE — BY OWNER 3 bdrm. frame ranch. Full bsmt, Air conditioning, Crptg., Ceramic tile bath, Fireplace, Gar., Fenced back yard with barbecue. Convenient to all schls. and shopping. In exc. condition. Immediate possession. Priced to sell, $27,500. — PH. 325-2031.	(121)
INC. PROP. FOR SALE
1 SUMMIT — INC. PROP. — BY~ OWNER
3 bdrm., downstairs, 3% rm. apt. upstairs. Private entrance. Pnld. Rec. rm. 2 car gar., 2 blks. from everything. Many extras. For apt. PH. GL-8-2909.	(123)
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine
Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Albert Moro. ■— Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar. Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph
Lach, Anna Palčič, Josephine WTeiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem • Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISKNE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in, blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 281-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpredsednica Mary Kolegar, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se
pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod-predsed. Josie Camenshek, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Kebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. SOth St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 3:30 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v 'SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI Š’*’. 5 SP^:
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Lad Debevec, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, EvaTrškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin.; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop.
DANICA ŠT. II SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV L 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Mary Geromi; podpredsednik John Zagorc; tajnik, in blagajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Ave., tel.: IV 6-4335; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in Adolf Brezovar; vratar Jennie Hudoklin; za-
stopnik SND Mary Geromi; društv. zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ
Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica Nettie Z ar nick pod-predsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar,
JUNIJ
27.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa na White Rd.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu,
počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem
slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.	—Federacija klubov slovenskih
upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik. 14. -15. -16. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu.
14.	—Klub upokojencev z Waterloo Rd. priredi piknik na farmi SNPJ.
25.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
25.	—Dan Slovenske Dobrodelne
Zveze v Parku sv. Jožefa na White Rd.
AVGUST
I.	—Slovenski športni klub ima na Slov. pristavi svoj piknik.
8.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
II.	—Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi.
15.	—Slov. telovadna zveza ima'
svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	—Klub Ljubljana priredi ob 35 - letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
2.—Slovenski dom na Holmes
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr-" ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: James Novak, Wm. J. Ken-nick in John Majerle; zastopnik za Slovenski dom na Holmes Avenue: Frank M. Perko. Zastopnika za federacijo: Frank M. Perko in Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Louis Urbančič in Louis Fink; vratar Michael Avsec; zastopnik za SND John Sever. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Avenue.
Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave,
10.	—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja.
30.	—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Ave. opero “Lucia Di Lammermoor.”
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 pO" poldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN - FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
				
	JI M	INI. %|[t 37:	j 5]	KOLEDAR društvenih prireditev
	ilšii m	Liji M m ioi!	apuni Mp 4125,IS rn