PoStuiua plačana v gotovini Ljubljana, 21. decembra 1939. — Lelo XII. — .št. 1 1 GLASILO KHfčANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Božični mir Nam katoličanom niso božični prazniki lepi samo kot tradicionalni prazniki z vsemi svojimi lepotami, ampak so nam predvsem sveti zaradi svojega globokega pomena ne le za katoličane, ampak tudi za ves človeški rod. Saj le praznike obhajamo z vso slovesnostjo učlovečenje božje Besede, Odrešenika vsega človeštva. Ob rojistvn so prepevali angeli: Mir ljudem, ki so dobre volje! Oznanjali so mir, vsem tistim ljudem, ki so dobre volje, dobrega srca in dobrih namenov. Mir, beseda, ki jo dandanes tako rabimo, po kateri ne hrepeni eno samo srce, ena sama družina, en sam kraj ali narod, to je beseda, po kateri hrepeni danes prav za prav ves svet. _ Toda v božični noči nimamo v naših dušah koprnenja samo po tistem miru, po katerem danes večina razume to besedo, da bi namreč umolknili topovi in puške, da bi ustavile vise zunanje sovražnosti med narodi. Pravi katoličan hrepeni po tistem miru, ki danes stiska srca državljanov vseh držav. In ta mir so oznanjali angeli svete noči. Mir medsebojne ljubezni, ljubezni, ki ji je središče svetonočno Dete To svetonočno Dete je odrastlo in z 12 letom nastopilo svoje pravo božje poslanstvo. Vse svoje življenje je Kristus govoril o Resnici, ki je Inč sveta. In ta resnica ni v ničemer drugem, kot da je vse človeštvo ena sama velika družina, ki ji je skupni oče Njegov Oče, ki je v nebesih. Vsi, prav vsi, smo sinovi tega Očeta, vsi enakovredni, vsi enakih dolžnosti in pravic. V tej veliki družini ni nikogar, ki bi naj služil svojemu sobratu, ni nikogar, ki bi imel pravico svojega sobrata izkoriščati v svoje lastne gospodarske interese in mu tako odvzemati celo dostojanstvo njegovega Stvarnika. Človek je vzvišen nad vsemi dobrinami tega sveta, on je po svojem rojstvu več kot stroj, več kot navadno pridobitno sredstvo. To je žig človekov, vtisnjen od njegovega Stvarnika, od Boga. Ta žig božjega stvarstva je nesmrten in tudi začetek in konec božjega svetonočnega miru na zemlji. Ne^ bomo ise spuščali v podrobnosti današnjih razmer v človeški družbi. Le kratka ugotovitev naj zadostuje, človek ne pozna danes ljubezni, ne pravice, in ker teh hčera božjih ne pozna, gre v svojem 'življenju preko vecnostne zakonodaje, ki je podlaga lepega in zadovoljnega življenja med ljudmi. Zato pa so danes težki časi. Zato danes vsi toliko trpimo poti silo družabnih razmer, katere pa si je človek sam napravil. Kakršni smo ljudje, taki so tudi časi. In Bog te čase mirno trpi, ker ve, da bi današnji človek še Njegove čudeže zlorabil sebi v korist. Ko bo človeštvo spoznalo svoj greh pa bodisi v trpljenju in krvi, in zopet prav razumelo angelsko blagovest svete noc;’ takrat bo zopet krenilo iz svojih krivih potov na pravo pot, katero nam je božično Dete s svojimi besedami, s svojimi dejanji, trpljenjem in končno smrtjo dovolj jasno izpričevalo. Ob letošnjem praznovanju božičnih praznikov želimo le to, da bi žar bo-zicne noči blagoslovil v polni meri ietošr-:* *’ A)a „ današnji človek ob Žumer Srečk o, predsednik JSZ. JSZ in politika nji sveti noči prav spoznal angel- Že velikokrat smo pisali o tem vprašanju, pa kakor se zdi, gotovi ljudje tega vprašanja ne morejo ali pa nočejo razumeti. Temu je dokaz članek, ki ga je neki gospod napisal lin priobčil v »Slovencu« dne 13. decembra pod naslovom »Letak JSZ oznanja novo stranko«. Na vsak način hoče ta gospod omenjeni letak naprtiti »Jugoslovanski strok, zvezi«, kajti že podnaslov pove, da so »voditelji JSZ izdali letak, kjer napovedujejo svojo stranko brez svetovnonazorskih razlik«. Mi se v podrobnosti tega članka, ki je namenoma pisan tako, da obremenjuje JSZ z očitkom, češ da je prekoračila svoj delokrog — in kaj lahko sledi iz te*ga, ve dobro vsakdo sam —, ne bomo spuščali. Mi se nimamo nikomur nič opravičevati, povemo naj danes le svojim članom, da se je delo vršilo brez vednosti vodstva JSZ, ki ve prav dobro, kako je treba čuvati organizacijo v današnjih časih, ko preže na vseh straneh ljudje, ki bi jo najraje spravili s sveta. Važno pa je načelno vprašanje svobode in neodvisnosti strokovne organizacije. Iz tega načelnega gledišča lahko potem vsak objektiven človek sklepa, v koliko je sploh mogoče, da strokovna organizacija snuje svojo politično stranko. O tem vprašanju sem napisal že nekaj člankov pred lanskoletnimi državnozborskimi volitvami in sicer prav iz tega razloga, da ne bo kdo mogel sumiti, da se je JSZ kot strokovna organizacija opredelila ali za eno ali druga politično skupino. Dr. Janez Krek sam je večkrat poudarjal, da mora biti delo strokovne organizacije neodvisno od kogar koli, pa bodisi od časopisja, organizacij ali političnih strank. To pa zaradi tega, ker je delavsko socialno vprašanje tako važno, da mora neovirano vršiti svojo nalogo sko blagovest, prav razumel tudi pomen in namen rojstva Odrešenika in se približal poti, ki mu je v njegovo lastno korist začrtana od njegovega Stvarnika. Le po tej poti se človeštvo bliža rešitvi težkih gospodarskih in političnih vprašanj, bliža se rešitvi bratomornega krvavega obračunavanja in k lepemu mirnemu življenju medsebojne ljubezni in spoštovanja. Božično Dete, prikrajšaj dneve trpljenja človeštvu in blagoslpvi ga s svojim blagoslovom! S. ž. po svojih svobodnih delavskih zastopnikih. Naj se godi delavstvu krivica kjer koli, odpraviti jo je treba, pa naj bo to ali ono podjetje. Če se godi delavstvu krivica bodisi v zasebno gospodarskem ali v javnem življenju, odpraviti se mora, pa naj bo gospodar kdor koli, ali pa v delavskem zavodu pri javni ustanovi ali na vladi. Delavsko strokovno organizacijo ne sme brigati kdo upravlja ta ali oni port-felj, kdo je poslanec v tem ali v onem kraju, vsakdo mora opravljati svojo nalogo, ker je zakonodaja za vse enaka. Le, če bo upravljal vsakdo svojo nalogo na svojem mestu tako, kot jo je treba, bo stanje v državi urejeno in bo država procvitala vsestransko v polno zadovoljnost državljanov in vladajočih. Zato pa mora biti strokovna delavska organizacija neodvisna in svobodna, čeprav se njeni člani udeležujejo tudi političnega življenja. Za boljši socialni razvoj v državi, ki bi moral danes biti velikega življenjskega pomena za vsako državo, je neodvisnost delavskih strokovnih organizacij nujno potrebna, ker so le one pravi barometer duhovnega in gospodarskega stanja med delavstvom. Pri vsakem oviranju ali pa celo zatiranju svobodnega delavskega strokovnega gibanja mora družba računati na razna podtalna gibanja, katerim ni videti ne začetka, ne konca. Politična stranka in delavska strokovna organizacija sta pri današnjih razmerah dva činitelja, ki se sicer lahko medsebojno podpirata v skupnih vprašanjih za splošen dobrobit, toda medsebojne podreditve spričo sedanjih političnih strank ne smeta poznati. Politično in strokovno delo sta danes ločena. Prav zato je Jugoslovanska strokovna zveza, ne le zadnja leta, kakor pravi omenjeni člankar, ampak vedno od dr. Kreka sem dosledno nastopala zoper podrejenost politični stranki. In prav zaradi tega je, kar je vsakemu našemu članu znano, nastala nova delavska organizacija pod imenom »Zveza združenih delavcev«. Naše delavstvo je v letu 1931. pri zopetnem oživlje-nju političnega udejstvovanja odločno zahtevalo neodvisnost svojega gibanja. Za to zahtevo je bilo povsem upravičeno iz delavskega stališča, ker le v neodvisnosti more vršiti svojo nalogo tako, kot jo dandanes zahteva delavsko vprašanje. Toda za odgovor je dobilo novo delavsko organizacijo. Ob ustanovitvi te nove delavske organizacije sem sam opozoril merodajne činitelje na nevarnost, ki bo slej ko prej sledila, to je, da bo razcepu na strokovnem polju nujno sledilo tudi nezadovoljstvo članov s politično skupino, ki je ta razcep pripravila. Kajti vedeti moramo to, da je vsak član strokovne organizacije tudi svoboden državljan z vsemi pravicami in dolžnostmi v javnih političnih zadevah. Kajti za Jugoslovansko strokovno zvezo je njeno članstvo od dr. Janeza Ev. Kreka in Gostinčarja pa do današnjih dni veliko trpelo in žrtvovalo in je ona sama prav za prav plod in delo čistega idealizma, ki ima svoje korenine v globokih krščanskih načelih in nikdo ne more zahtevati, da bo to članstvo še hvaležno za vse, kar se je z JSZ delalo. Pa tudi življenje samo sili delavstvo, da se tudi politično udejstvuje tam, kamor delokrog strokovne organizacije dosega. Toda to gibanje, ki je sicer le nujna posledica razcepitve na strokovnem polju, JSZ samo kot tako ne briga. Kajti, če bi iz tega gibanja slejkoprej nastala res kaka politična stranka, bodo odnošaji med JSZ in morebitno novo stranko prav taki, kot je načelno stališče neodvisne strokovne organizacije do političnih strank vobče. Zato pa JSZ kot sindikat ni in ne bo sodelovala pri nobenem takem gibanju, ker bo ona ohranjala svojo neodvisnost proti vsakomur tako v bodoče kot v preteklosti ter svojih članov ne bo silila v določeno politično skupnost. Iz tega stališča pa dovolj zgovorno sledi, da se je omenjeni letak sicer lahko delal v tej pisarni, toda brez vednosti vodstva JSZ. In če izjavim še to, da sem njegovo vsebino sam spoznal šele iz »Slovenčevega« članka, mislim, da je na ta napad na JSZ zadostno odgovorjeno. Vsa druga podtikanja, o voditeljih, o kandidaturah in sličnih izrazih iz raznih strankarsko političnih predalov bi si pa člankar lahko prihranil, ker je znano, da so slični rcflcktanti iz JSZ že bežali pred leti, da so lahko še pravočasno dosegli svoje. Pri strokovničar-jih JSZ je pa danes samo stvarno delo, požrtvovalnost in idealizem, za katerim bo marsikomu morda v bližnjih bodočih dneh še resnično žal. Svetonočna vest in človeštvo Najintimnejši praznik krščanstva je brezdvoma — božič. V srca vseh ljudi se naseli neka nepoznana nežnost, neko veselo pričakovanje. Božični zvonovi se zlivajo s temi srci v soglasen akord. Vsi pojejo slavo sveti noči. Samo ena noč v letu je tako lepa, da jo imenujemo sveto. V letošnji svetonočni spev vdirajo drugačni glasovi. Svetonočna harmonija je uničena. Svetonočni spev je spev miru, spev ljubezni, spev pravičnosti, spev bratstva, odrešenje revežev in zatiranih. Svetonočni spev je oznanjevanje blagovesti. Kakšni glasovi so, ki vdirajo v svetonočni spev? Grmenje topov, brnenje bombarder-jev, ječanje ranjenih, umiranje potapljajočih se, ropot tovarniških strojev, da zgrade čimveč ladij, aeropla-nov, topov in drugega morilnega orožja. Med ljudstvi vlada zbeganost, revščina, obup. Med državniki nezaupanje, besedolomstvo, izigravanje pogodb. Sedanji čas ne more priklicati v srca človeštva tistega zaupanja in 'harmonije, brez katerega ni sveto-nočnega speva. Ali ni današnja sveta noč slična sveti noči, ko se je pred skoraj 2000 leti rodilo Dete v bornem hlevčku? Takrat je nastajal razpad kulture in iz nje izvirajočega gospodarskega in družabnega reda, ki jo je ustvaril stari poganiski in imperialistični Rim. Ta doba je dokončavala. Podjarmljena ljudstva, izkoreninjeni proletarci so čutili, da gre proti koncu oblast nekaj tisočev bogatašev, ki so izkoriščali ves takrat znani svet, s tem. da so si prilastili državno oblast. Tudi sužnji so čutili, da se približuje odrešenje. Sicer je ležalo v jaslih le ubogo, nago Dete, vendar je pomenilo novo dobo. Saj je bilo včlovečena Beseda. Proti knezu tega sveta, ki je vladal v poganskem rimskem kapitalističnem redu, je nastopil nov knez. Knez svojega lastnega kraljestva. Tega kraljestva ni ustanavljal z orožjem v roki. Saj je rekel: »Kdor prime za meč, bo z mečem končan.« Tudi ne z duhovnim nasiljem. Njegovo orožje je bilo orožje Duha. To Dete je postavilo lik mojstra, ki stoji pred očmi _ človeštva vseh stoletij. To Dete je bilo Mojster sam. Bilo je Mojster, ki je ozdravil stotniku hlapca, ki je obudil ubogi vdovi sina od mrtvih; ki je poveličeval dar vdove; ki je blagoslovil skesanost grešnega cestninarja napram ošabnemu in obsojajočemu farizeju; ki je pokleknil pred svoje učence in jim umil noge; ki je imenoval vse ljudi svoje brate in sestre; ki je bil najbližlji najbolj revnim; ki je določil za merilo svoje odločbe na poslednji sodbi ravno ponašanje napram bližnjemu: »Karkoli niste storili enemu izmed najmanjših, niste meni storili«; ki je postavil najvišjo zapoved ljubezni do Očeta, zapoved ljubezni do svojega bližnjega v isto vrsto; ki je sprejel nase križ, da bi potrdil in utrdil nauk svojega kraljestva in da bi moglo biti deležno vse človeštvo sadov tega nauka in njegovega kraljestva. V resnici. To Dete, ki je bilo rojeno v Betlehemu, je prišlo na svet, da odreši ves svet. Ni hotelo s svojim naukom prekvasiti le nekaj izvoljencev, ampak ves svet. To Dete je dalo človeštvu tudi zagotovilo, da ne bo deležno le duhovne sreče, duhovnega miru, ampak da bo imelo tudi potrebno materialno blagostanje. Pogoj! »Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli... Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to se Vam bo navrgla« Tragedija človeštva je v tem, da je sredi pota okrenilo. Saj je razpadel rimski poganski kapitalistični družabni red, saj so se pojavile nove družbene in gospodarske oblike, človeštvo je vstajalo v materialno in duhovno blagostanje. Nova kultura, ki je temeljila na nauku božjega Deteta, je ustvarila čudovita dela. Toda človeštvo je omagalo. Zajel ga je zopet poganski duh starega Rima, zopet je pričel triumfirati kapitalistični Rim. Mesto dnha, ki odseva iz svetonočne blagovesti, je zavzel prvo in odločujoče mesto duh mamona, egoizma. Imamo sicer formalno krščansko kulturo, v resnici je ni. Sedanji svet nima nič več skupnega s svetom betlehemskega Deteta. Hotelo pa je, da bi bilo njegovo kraljestvo tudi v tem sedanjem svetu. Znaki njegovega sveta so: Prvenstvo občestva, solidarnost, človečanstvo, bratstvo, pravica in mir. To bi bili tudi najbistvenejši znaki pravega krščanskega sveta, prave krščanske kulture. Toda v današnjem krščanskem svetu, vsaj tako ga hočejo vladajoči imenovati, nič o tem. Današnji svet ima svoja gesla, svoja sredstva: nasilje, teror, kri, vojne, za-sužnjenje. Zaradi tega se zdi, da gredo svetonočni zvonovi mimo src največjega dela človeštva. Ko pomislijo na bogato obložene božične durove, na razkošne prireditve, na drugi strani pa na svojo revščino, na otroke brez darov, na borno, mrzlo, vlažno stanovanje, na svoje prazne kuhinje, jim vstaja bridek občutek. Prej se jim zazdi sveto-nočno zvonenje posmeh, kot pa znani-tev veselja. Prave melodije ne morejo razbrati. Ni čudno, saj je sedanji svet pregnal svetonočno blagovest. Pa kljub temu ni tako. Kljub temu se sliši ta blagovest. Sicer je čudno, da se sliši ideja o bratstvu, o pravici, o miru, o sreči od tam, od koder ne bi pričakovali, od tam, od koder ni naklonjenosti Detetu. Dejstvo pa je, da ________________ ____r _________________ #___ je tako. Za kazen sedanjemu svetu, ki svetonočni spev. Sprejmimo v svoja dokaz, da prihaja ta odrešilna blagovest od Besede. Ne hrepene prvikrat bedni in zatirani po tej blagovesti. V vseh časih, zlasti v časih stisk in težav, je bilo še bolj živo. V zavesti teh množic, ki gredo po cestah, tovarnah, poljih, taboriščih, po frontah bledi in trudni, notranje zbegani in mrki, živi nov, drug svet, ki je obsežen v svetonočni blagovesti. Zavedajo se, da ni mogoče misliti na njihovo odrešenje, dokler bo vladal kapitalizem, mamon, Krez tega sveta. Prepričani so, da bo zavladala svoboda, mir, bratstvo, da jim bo delo v blagoslov šele tedaj, ko bo človeštvo in njegov red postalo nositelj sveta božjega Deteta. Sicer bo kdo mislil, tehtajoč te misli po sedanjih razmerah, da ni tako. Mi pa verujemo, da so gibanja, ki na videz izhajajo od kneza tega sveta, vendarle v službi idej, ki nam lijejo od jaslic v Betlehemu. Verujemo in smo prepričani, da bo veselo oznanilo svete noči, čeprav v drugi obliki, postalo vodilno novim gibanjem, gibanjem, ki gredo za tem, da osvobode človeštvo — duhovno in gospodarsko — izpod jarma, ki mu ga je naložil knez tega sveta. Bratje in sestre! Trdno verujmo v sicer govori o Detetu, pa ga na vsakem koraku izdaja. Izdaja s tem, da jemlje visoke obresti, da podpira kapitalizem, da izkorišča tuje delo in od njega bogati; s tem, da pod krinko, da preganja nered, sam ustvarja nered, ko ruši družine, ko omogoča, da uživajo brezdelneži sadove tujega delu, ko zatira sirote in vdove. Ta Detetov klic pa doni tudi kot srca isvetonočno blagovest. Sodelujmo po svojih močeh in z vsemi silami, da zajame ta blagovest vse delovne tovariše in tovarišice, da bo vedno bolj izginjevalo sovraštvo, ki je zaveznik kneza tega sveta, in da nas bo vedno bolj ogrevala in dokončno ogrela ljubezen, ki je priklicala tudi božjega Deteta iz nebes v boren betlehemski hlevček. T. M. Božič je praznik miru. V želji, da bi posebno v današnjih težkih dneh zmagala misel božičnega miru, želimo vsem blagoslovljene božične praznike. Uredništvo in uprava »Delavske pravice" Jugoslovanska strokovna zveza V pričakovanju Danes ves svet nečesa pričakuje. Kristjani vemo, da v adventu pričakujemo Kristusa, ki prinaiša pravico in nas objema z ijmbeanijo. Toda oglejmo si človeštvo danes z druge 9trani. Ves svet taikorelkoč tekmuje in se boiri. Razlika je le v tem, da 'neka-tenniki vedo, da bodo uspeli, drugi pa tega ne morejo z gotovostjo trditi. To so na emi -strani industrijalci vseh vrst, kapitalisti, sploh pridobitniki m izkoriščevalci 'bednega ljudstva. Železarska industrija iima danes v svetu mnogo iagleda za uspeh. Živi v pričakovanju, da se ‘bo sedanje vojno »tanje y.avleklo še precej v nedogled. S tem bo v nedogled rastel tudi njihov dobiček. iNa drugi straini so pa delavci in delavke, brezposelni in vsi nemaniči. Teh je ogromna večina, vendar še nimajo v družbi mesta, Iki jim po naravnem pravni gre. Vsi ti odločno stoje proti kapitalistom in njihovemu redu. Zato se mnogih imenitnikov polašča strah, boje se teh ljudi, ,kj zahtevajo pravico. Toda ‘ta stran je prazen, nesmiseln. Poiščimo podobne zinake današnjega življenja v dobi izza Kristusovega rojstva! Strah teh liudi je popolnoma podoben onemu, ki je ves pretresel Heroda, mogočnika in tirana, gospodarja nad judovskim bogastvom in nad tolikimi človeškimi življenji. To je oni Herod, ki je tako močno posegel v judovsko usodo, ves dveletni in we mlajši naraščaj je dal pomoriti. Herod se je bal Kristusa, ki ni) nič prinesel s seboj na svet; bal se je onega nebogljenega Otroka, Iki je že prv.i hip svoijega človeškega življenja spal na slami, v jaslih, v prosti naravi. Ali ni čudno, da se je bal novorojenega Otroka — Kristusa bolj kot mogočnih Modrih, bogatih vzhodnih magnatov, ki .so pa znali svoje imetje prav vrednotiti. Herod je bil zaslepljen od bogastva in imetja. Bati bi se moral le svojilh sorodnikov in drugih mogotcev, ki so dejansko po njegovi smrti pograbili njegovo kraljestvo in bogat«tvo. Tožili in črnili so drug drugega v Rimu. Tudi za 'njegovega življenja so kovali zarote proti njemu. Njegovega bogastva ni dobilo revno judovsko ljud- stvo, iki se ga je Herod bal, zato mu ni dal, da bi svobodno zadihalo, in tudi ne Krisitus, ki je s svojo revščino vendar zmagal. 'Bil mu je posebna uganlka. Proč z njim, da ne zasede mojega prestola, si je mislil Herod'! Ta otrok bi se morda rud vsedel v moj sijaj, ker nič nima. Tako brezploden strah prevladuje tudi danes v nekaterih bogatih ali vtsaj dobro zasidranih krogih. Kakor vse delavstvo, tako tudi naše slovensko, živi v pričakovanju, da se mu razmere zboljšajo. To naše krščansko delavstvo pričakuje najprej pravice, potom šele ljubezni. Kajti da pojasnim s primero, z začudenjem bi prejela služkinja božično darilo od svoje dobre gospe, ki ji ga poklanja v tolažbo, ker ji jo tri mesečne plače iše dolžna. Ko je Kristus živel na zemlji in učil, je preko trpečih teles prodiral v duše, tako pravi neki pisec. Tako se bo zgodilo z našim krščanskim delavstvom, če se bo pošteno in vztrajno lx>rilo za svoje pravice. Veruje namreč, da ponovni letošnji Gospodov prihod iza 'to jamči. Saj oznanja pravico, ljubezen in mir. Da, Gospod, pridi, prinesi miru, posveti naše delo, daj snom danes naš vsakdanji kruh, kakor nas učilš moliti. Kaj izmoraš vse Ti, ko že o dobrem človeku pravi netki modrec: »če bi bil kak človek v zamaknjenju kalkor sveti Pavel im bi vedel, da kak izčnpan človek potrebuje od njega malo juhe, sem trdno prepričan, da bi iz ljubezni stoipil iz zamaknjenja in z večjim veseljem služil revežu.« Blizu je Gospod! M. V. Toda, če gledamo na eni strani neizmerno množico ubogih, ki so zaradi raznih, od njih neodvisnih vzrokov v skrajni bedi, na dragi strani pa toliko drugih, ki se brez mere zabavajo in trošijo ogromne vsote za popolnoma nepotrebne reči, ne moremo, da ne bi z bolestjo izpovedali, da mnogi niti ne izpolnjujejo zares zapovedi pravičnosti, niti ne razumejo, kaj zahteva krščanska ljubezen v vsakdanjem življenju. — (Divini Redemptoris.) Božične misli Tudi mi bomo ta dan pozabili na vsakdanje skrbi. Zapustili bomo vedno temne rove, odtegnili se iz zatohlih delavnic, ne bomo poslušali škripajočih koles, ne gledali vedno gibajočih se strojev. Naš duh se bo tedaj mudil v Betlehemskem hlevu. Z našimi otroci bomo postavljali jaslice in prisrčno si bomo pripovedovali o prvi sveti noči. O veliki ljubezni Njega, ki je hotel priti na svet v najskromnejših razmerah od Device, ob strani tesarja, med ponižnimi pastirci. Bogati, učeni, mo-gočni ga niso hoteli sprejeti niti takrat niti pozneje, ko jim je razlagal postavo. Skoraj nekako prijetno nam bo, da živimo v skromnih razmerah. Še žena bo po/abila, da ji manjka tega in onega za gospodinjstvo, da ni denarja za razne stvari, ki jih potrebujejo otroci, in za še vse drugo. Na sebe, na stvari, ki jih sama potrebuje, je pa tako že davno pozabila. Pozabili bomo, da smo nebogljenci, ki jih lahko psujejo in zaničujejo tisti mogočni in bogati, in tudi tisti, ki se senčijo v milosti prvih, še nekam veseli bomo vsega tega, zavedajoč se, da smo tem bližji novorojenemu Detetu božjemu. V naših dušah ne bo postora za nobeno sovražnost. Rekli bomo, kakor je rekel On: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Jaz sem prepričan, da res ne vedo. Že ve eden ali drugi, da nas mučijo, ali ne zato, da bi bili tako pokvarjeni, ampak zato, ker smo jim drugače neprijetni. Večina pa nas ne pozna in meče blato na nas zato, ker ga tudi drugi mečejo. Saj je bilo tako pred 1900 leti in je tudi danes tako. Kristus je delal samo dobro, zato so mu tudi klicali: »Hasana!« Ko pa so teden pozneje tisti, ki jim je bil Kristus neprijeten, in njihovi plačanci kričali: »Ne maramo ga! Na križ njim!«, je tako vpila še ostala množica, četudi ni vedela, zakaj. Ker v naših srcih in naših dušah ni prostora za sovraštvo, bo v njih našla odmeva ljubezen. Gotovo bo najbolj prisrčna naša ljubezen v hiši in družini. Iskreno se bomo pozdravljali s sosedi, sorodniki, prijatelji in tovariši kjer koli se bomo srečali, na cesti ali pred cerkvij. Noša ljubezen pa naj velja v teh svetih dneh in še in še tudi vsem tistim, ki jih ne bomo srečali pred cerkvijo, ki ne postavljajo jaslic. Revni so kot mi, skrb za življenje jih tare tako kot nas in še srd in obup se družita z vsem. Vse to jih ne bo zapustilo niti na sveti večer, zakaj oni ne poznajo Njega, ki je prišel na svet zato, da dvigne skromne in poniža ošabne. Bogati in mogočni imajo za te vrste ljudi le še osovraženo ime, ki pomeni danes že tudi psovko. Mi pa, ki bomo zopet v podzemeljskih rovih — v znoju in trpljenju, v slabem zraku, ki polagoma mori, v nevarnem delu, ki te pohabi ali usmrti — ramo ob rami delali, jim bomo z besedo in dejanjem izkazovali ljubezen, zavedajoč se, da ljubezen gore prestavlja. Iskrena ljubezen, ki se iz. raža v besedi in kaže v dejartju, naj zadiha tudi v delavnici in tovarni, na cesti ali v gostilni. _ Naše misli bodo ta večer objemale tiste, ki so enega srca in enega duha. Kar sama po sebi se poraja misel, kako lepo bi bilo, ko bi neki sveti večer vsa ta velika drnžina bila skupaj in bi vsak razlagal svoje velike misli. Mirno bi govoril Srečko iz Ljubljane, preudarno Kores iz Maribora in goreče Pukšič z Jesenic. Potem pa še desetina drugih in sto, tisoč bi jih poslušalo. In vsi bi govorili o močni veri, o ljubezni, o Detetu v jaslicah. In če bi bile z nami še žene in otroci, bi bila to velika družina. Za sedaj pa bomo vsak pri svoji družini, v duhu bomo združeni tudi vsi tisoči, ki imamo isto hrepenenje in iste težave. Na ta način bo sveti večer vendar lep in poln božjega miru in ljubezni. Prav ti lepi božični dnevi nam bodo dali novih moči za nadaljnje delo, ki nas čaka. In ko bodo morda tudi na nas padale psovke, bomo mirni, ker se zavedamo, da smo močni v Njem, Id je prišel na svet skromen med reveži, zakaj bogati ga niso marali. Alojz Lešnik. Kopajte pri tistih, ki oglašujejo v našem lista! 1939. — Št. 52. — 3 MMMMimiiV Rojstvo Deteta v jaslicah Skoraj neverjetno se slišijo besede: rojstvo Deteta v hlevu, — v jaslicah, v staji med živimi bitji, ki nimajo človeškega razuma. Razodetje, ki se ponavlja že skozi skoraj dva tisoč let, nam pove, da je bil resnično rojen Odrešenik sveta, Nosilec krščanske omike pri mestecu Betlehemu v hlevu. Že ob njegovem rojstvu se sliši klic: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Klic, ki je veljal vsemu človeštvu sveta. Današnja doba pa nam pokaže, da kljub visoki kulturi in civilizaciji besede: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« niso upoštevane. Mislimo, da ne more biti resnica, da je brezumna žival klic »Mir na zemlji« bolj razumela kakor državniki s svojo visoko, vedno poudarjajočo človeško kulturo. Kaj pa Kristusov nauk: »Ljubi svo-jega bližnjega kakor samega sebe«? Kaj pa dobra dela? Lačne nasititi, žejne napojiti, bolnike zdraviti itd.? Vse to je odločujočim velika neznan, ka. Ne smemo se čuditi, če spoznavamo iz dneva v dan, da ljud je s polnimi usti krščanstva in katoličanstva pozabljajo na dejanja. S svojimi dejanji pa kažejo, da so jim besede o krščanstvu dostikrat le sredstvo za osebpe koristi. Vprašajmo se: ali res ni mogoče v današnji človeški družbi najti človeka z dejavnim in praktičnim krščanstvom? S krščanstvom, ki nas ga je učil Oni, ki je bil rojen v betlehem- skem hlevu? Priznnjmo, da so tisti, ki živijo po naukih Evangelija,_ ki_ je Kristusov nauk, zelo maloštevilni. Ti so brez oblasti in zaradi tega tudi brez vpliva na odločitve v človeški družbi. Ob tem razumemo, zakaj je še v današnji dobi, v času dvatisočletne civilizacije toliko rojstev v hlevih in celo brez strehe, toliko ljudskega klanja, toliko preziranja revnih, toliko nečloveških grozot, ki prekašajo početje divjih zveri v pragozdovih. In vse to naj imenujemo človeško družbo krščanske omike in visoke kulture? Mar je človeško uničevanje tudi že »visoka kultura« današnjega časa? Ali je vse to zaničevanje nižjih slojev ljubezen do bližnjega? Ali ni vse to nečloveško ravnanje grozna rana_ današnje človeške družbe? Kdo naj bo kirurg, ki bo to rano zašil, da bo človeštvo prišlo do zdravega in pravičnega razmaha? Strašno smo postali tuji nauku Onega, ki .se je rodil v betlehemskem hlevu. Ali res ni več poti nazaj k božjemu Detetu? Poiščimo zvezdo in pastirje, ki nas naj popeljejo na pot resnične človeške in krščanske ljubezni, da bo zavladala pravica v človeški družbi. Pravico lahko deli samo pravičnik, nikoli pa krivičnik. Zato dajte odločilno besedo tam, kjer se odloča o usodi človeštva, pravičnikom, da bo mir na zemlji ljudem, ki so dobre ▼olje! Kores Martin. Namesto, da bi jo politično vzgajali v cilju narodne skupnosti, ki nam je prav sedaj tako potrebna, jo že v mladih letih razdvajajo in zahtevajo od nje samo izvrševanje zapovedi in podreditev. Koliko in koliko se govori in piše o socialni strani življenja mladine. Koliko vzdihovanja nad dejanji alkoholizma itd. Če opazuješ doraščajočo mladino, se vidijo že pri mnogih zle posledice alkohola, pomanjkanja, nerednosti in izrabljanja. Kako težko je mogoče dobiti res agilne, samozavestne in značajne mlade ljudi. Iz tolikih odseva neka topost, brezbrižnost, nezadovoljnost in zamerljivost. Pa tudi degene- . riranost vedno bolj raste. Prav bi bilo tudi o tem vprašanju narediti statistiko, ki bi bila zelo zanimiva. Res, da je to število za sedaj še v manjšini, ali dejstvo je, da napreduje. In pravimo: mladina je bodočnost naroda. Kakšna bodočnost? Tudi fizična zmogljivost na splošno upada. Delavec mi je pripovedoval: »Ko sem bil vajenec, je bil moj mojster bolan na odprti tuberkulozi. Podnevi se je zavijal v odeje, zvečer jih je pa dal meni in je bilo to edino, kar sem imel ponoči za odevanje. Mnogo sem slišal o jetiki, silno sem se je dal, raje sem ležal pod zelo slabo streho brez odeje, in si tako nakopal hud revmatizem, da sem danes komaj pri življenju.« Takih in sličnih zgodbic vedo vajenci veliko povedati. Koliko jih je pa tudi, ki so večkrat brez hrane. Otroci, stari od šest do dvanajst let, s svojimi upadlimi obrazi in velikimi lačnimi očmi. so najhujša obtožba kulture 20. stoletja. Vem, da bo marsikdo dejal, da me je le jadikovanje in da je tega v tako resnem času že več kot dovolj, da je treba svetovati in delati. Zavedam se vsega tega. Toda res je pa tudi, da marsikdo pravi, saj ni tako hudo, marsikaj se samo poravna in saj ne moremo povsod pomagati. Da je vse to res, če ne še hujše, povedo statistike in mladina sama! Kje je pa treba in kako je treba resno prijeti za delo se bo mladina sama oglasila. Pavšič Š. Problemi mladine Kdo bo imel mladino? To^ je vprašanje različnih struj današnjega časa. Dobro se zavedajo tega in mnogo store, da bi jo zavojevali, a uspehi^so po navadi le delni, če ne neuspešni. Morda jih zavojujejo le trenutno, da so podlaga njihovim načrtom. Ko pa doraste mladi rod, sc mnogo nauči in mladina že postavlja svoje cilje. Svetovni nazori, — njih up je mladina. Komunizem jo hoče za sebe. Da jo pridobi, ji daje navidezno vsestransko svobodo, nov svet, izživljenje. Fašizem svari vse organizacije s svarilom: roke proč od mladine, ker je naša, državna. Država pa smo mi! Cerkev, tvoje delo je v cerkvi, v posmrtnosti. Mladino rabimo mi, nam je treba vojske, močne, hrabre, disciplinirane, vsak hip pripravljene. Zato naj bo vsa naša. Njih mladost mora biti vojašnica, strumne parade, uniforme, topovi, aeroplani itd. To je življenje in bodočnost? Krik iz bojnih poljan. Mladina ali je to tvoj cilj? Tudi pri nas ni drugače, tudi mi hočemo mladino. Vsaka politična stranka si jo osvaja, vsaka organizacija jo ima v programu. Vsak jo hoče po svoje vzgojiti. Skoraj vsak zahteva, naj bo mladina z njim, ki je dober, razumen, skoraj nezmotljiv. Danes mladine v veliki večini ne razumejo. Ne poznajo njene duše, ne okolja, v katerem živi, sicer ne bi bilo očitanja, ki pravi, da je ni mogoče vzgojiti. ^Koliko Im bilo več uspeha, če bi znali z njo čutiti, pa bi jo manj psovali in zapostavljali. Napačno umevanje je ustvarilo zadnja leta tudi pri nas navado, da mora vse kloniti, da je ves uspeh v avtoriteti. V takem mišljenju vzgajajo seveda tudi mladino. Z avtoriteto ji skušajo ubiti samozavesten ponos osebnega ustvarjanja neglede na njegovo vrednost. Vsak samostojen dvig jim pomeni že upor, vsaka kritika že komunizem. Danes imajo radi mladino ubogljivo, mirne narave in to predpostavljajo za vzgled prave mladosti. Mladina, ki lahko prosto razmahne svojo samozavest, postane čestokrat neprecenljiva sila v krščanskem svetu v korist obče blaginje. Ne boji se odgovornosti in poguma, ki ga tako_ primanjkuje. Takšna mladina lioče imeti pred seboj vedno jasen cilj za svoje delo. Zelo žalosten pojav v slovenskem mladinskem življenju je, da je mladina povečini že strankarsko opredeljena, politično zastrupljena. Dobrobit Slovenije je skupnost vseh sil v narodu. Ali pa moremo pričakovati od današnje mladine kaj več idealizma kot ga je med starimi? Povsod ji vcepljajo strankarski duh in sovraštvo, ki se izživlja že kar v osebni gonji proti onim, ki ne sledijo določeni ideologiji. O političnem katolicizmu Iskreni in zavedni katoliški duhovi so se iskreno trudili, da bi ohranili vero daleč od političnih strank. Zavedali so se, da tudi najboljša politika diskreditira vero ali pa zbudi nasproti nj el j nezaupanje v gotovem delu vernikov. Slaba politika pa pomeni v tem pogledu naravnost pogorišče. Tudi mi zastopamo stališče, da_ se vera ne sme vlačiti v politiko. Sicer ne bi bilo treba tega še posebej poudarjati, če bi bili vsi iskreni katoličani. Saj so zavzeli v tem svoje sta-lišče papeži in drugi cerkveni dostojanstveniki. Zdi se, da nekateri tega ne upoštevajo. Drugače ne bi mogli in smeli sumničiti glede pravovernosti tistih, ki ne morejo iti z njimi iz ute-meljenih vzrokov v politik^ gospodar-stvu in tudi družbenih ciljih. Glede političnega katoličanstva sem se spomnil članka o tem vprašanju, ki je izšel leta 1930. v nemški katoliški reviji »Schonere Zukunft« (Lepša bodočnost). Torej pred devetimi leti, pa vendar je še vedno aktualen. »Schonere Zukunft« piše takole: Razumljiv je poizkus, da bi približali Cerkev kaki politični stranki in da bi strankino delovanje ogrnili s cerkvenimi zastavami. Ampak ta poizkus je vendar zelo nevaren. Lepo je, če je v kaki deželi stranka, katero moremo prav posebno imenovati zastopnico katoliškega ljudstva. A pridobivati si mora privržencev ne s sklicevanjem na Cerkev, ampak z dokazi zdravega človeškega razuma, zgodovine, politike in gospodarstva. Kajti nekaj drugega je Cerkev,_ nekaj drugega je stranka. Cerkev je večna, univerzalna, je tukaj za nadnaravno sre- čo človeštva. Njene dogme, prihajajoče iz božjega razodetja in od sve-tega Duha varovane, imajo značaj absolutne resnice. Stranka je minljiva človeška tvorba, danes cvetoča, jutri propadajoča, izpostavljena nepopolnosti, zmotam in omahovanju. Kdor se nagiba k temu, da bi potegnil Cerkev v strankarsko politiko, bi jo vpregel v strankarski voz, izpostavlja Cerkev nevarnosti, da bo postala odgovorna za vse slabosti, za vise le preveč človeške strani strankarskega življenja. Izpostavlja jo nevarnosti, da se ji bodo odtujili vsi tisti, ki se zaradi vesti, zaradi stanovskih ali poklicnih ozirov ne morejo strinjati s posameznimi pro-gramatičnimi točkami tako imenovane stranke, ali pa, ki ne morejo odobravati njenih metod. Dobro vemo, koliko je škodoval jožefinizem ne samo Cerkvi. Toda ne obstaja le jožefinizem' cesarjev, nagnjenja do jožefinizma pa moremo najti tudi pri političnih strankah. Sicer morajo biti nemški kntoli-čani 'hvaležni, da imajo lastne stranke. Toda zavedati se moramo, da obstajajo velike dežele: Francija, Španija, Angli ja, Severna Amerika, v katerih nimajo katoličani lastnih strank, v katerih katoličani principielno zavračajo lastne politične stranke in to samo zaradi tega, ker se boje, da bi mogla trpeti univerzalnost katoličanstva, da bi mogli z lastnimi strankami škodovati značaju Cerkve kot duhov, ni materi vseh državljanov. Te okol. nosti morejo služili kot opomin, da mora biti velika razdalja med Cerkvijo in stranko.« Članek je še vedno aktualen. Naš slovenski človek se čuti domačega samo še kot »somišljenik« in »pristaš«, kot Slovenec nikjer! Jožu Mulinič: Sovjeti v luči sedanjih dogodkov (Božično pismo slovenskemu malemu človeku.) Kakor je življenje pestro, talko imamo v človeški družbi opravka z ljudmi najrazličnejših svetovnih nazorov, 'ki se neiziprosno bore med seboj, kar je čilsto naravno in prav. Dokler se namreč vrtši to trenje med poštenimi in iskrenimi ljudmi in z objektivno po-zitivnimi sredstvi, je to zdrav pojav življenja in rasti človeškega urna in srca. Človeka, ki je o svojem nazoru do konca prepričan in je značajen, pa najsi je naš ideološki nasprotnik, spoštujemo, dasi z njim ne soglašamo, če smo sami notranje dograjeni in ustaljeni, nam tak nasprotnik ne more prav nič Škoditi in nam je zaradi svoje močlne osebnosti minogo bližji od kakega pripadnika našega svetovnega nazora, ki je na letšga pristal zaradi tradicije ali kakršnih koli sebičnih namenov ali ki Za dosego svojih smotrov uporablja silo in druga nemirav-na sredstva. S poštenim nasprotnikom prav lahko izhajaš, toda pomilovanja vredni in smeSni »e ti zdijo tiisti, ki se ga — zgolj zaradi razlike v prepričanju — bodisi iz zagrizenosti ali pa r? ,z^va pogledati moramo, ali isti ljudje spoištujejo oseb-. no svobodo nasprotnikov in videli bomo, kako so naši levičarji n. pr. do versko orientiranih ljudi pri nas kaj malo strpni. In če pogledamo še v njihovo matično državo, Rusijo, ugotovimo na prvi pogled', da se avtoritarni boljiševiški režim more meriti z vsemi tovrstnimi v Evropi. V kateri državi imajo vodjo, ki bi mn žrtvovali velč ljudi, kakor v »svobodni« Rusiji? Saj so umori najlzvesitejših ideologov revolucije in njenih najvdanej-ših delavcev zelo pogostni. To nam dtokaziujejo tudi izpovedi bivših vodilnih osebnosti in kulturnih delavcev, ki niso mogli več sodelovati s stranko, ker je zatajila svoj prvotni frogram, in jih je stranka sama iz- ljučila, ker se ji niso hoteli slepo pokoravati. Berite v letošnjem »Dejat-nju« Plisnierjevega »Igorja«! Stro koDiia ftamleila Celjsko delavstvo za Božič Prav za prnv so to obrabljeni naslovi. Meščansko časopisje rabi v največji meri tak naslov, pod katerim potem v nekaj poglavjih po svoji časopisni dolžnosti razpravlja, razpravlja tako, da končno ne veš, kaj se je s tem hotelo reči. Delavski časopis kaj takega noče, če uporabljamo Božič za primeren trenutek, v katerem povemo nekaj besed o delu, ki ga vršimo sko-ro vsak dan, o našem življenju v de-lavnicah, neštetih težavah, ki tarejo dane« delovnega človeka, potem storimo to zaradi tega, ker so naše besede v luči božičnih praznikov, v oznanjevanju miru, ki ga prinaša božje dete, vendar nekaj tako žalostnega. In končno tudi ni važno, da bi govorili o celjskem delavstvu. Saj kakršen je celjski delavec, tak je tudi njegov tovariš bodisi kjer koli na Slovenskem. Skoro ni nobene razlike. Delo, kruh, borba to so pečati, ki jili nosimo. Neizbrisljivi pečati... Slika celjskega delavstva po zaposlitvi je v glavnem sledeča: tekstilno delavsto, delavstvo cinkarne in West-novo delavstvo. Potem so še manjši obrati, h katerim moremo prišteti tudi delavstvo pri regulaciji Savinje. Skupno število teh je gotovo 5000, s svojci temu primerno več. Kakor sploh opažamo, tako je tudi med temi preveliko število delavk — žensk, ki bi morale v normalnejših razmerah ostati na ksvojih domovih. Toda življenjske prilike in sodobno gospodarsko stremljenje sta znala to moč uporabiti na cenen način, na mnogo cenejši način kot je to mogoče računati z moško močjo. Po neki statistiki sem mogel ugotoviti povprečno plačo, ki sta jo J »red časom prejemala delavec v Ce-ju, odnosno delavka. Povprečni dnevni zaslužek prvega je n. pr. bil (in gotovo danes ni v tem bistvene razlike) na dan 30.35 din, dočim je delavke povprečni zaslnžek bil 18.01 din. Zgovorna razlika! Zanimivo je tudi dejstvo, da celjsko delavstvo, ki živi v Celju ali bližnji okolici, ne zasluži povprečno več kakor njegov tovariš v drugih mestih, dasi je znano, da je Celje od slovenskih mest skoro najdražje. Toda končno, kajne, to delavstvo le živi. Da, dekleta hodijo v tekstilne tovarne, v Westnovi tovarni delajo nekateri delavci že 30 in še več let, prav tako v cinkarni. Povsod je mir in red, včasih se sicer začno nekaka pogajanja, toda to je le včasih in tako moremo reči, da kljub temu, da vemo kakšnega pomena so danes za delavca pa tudi za občo blaginjo urejene razmere in kolektivne pogodbe, kakor pravimo, danes v teh večjih podjetjih ni skupnih dogovorov, ni kolektivnih pogodb, ne določila za plače in podobno. Te, za delodajalca sitne reči poznajo le pomočniki pri nekaterih obrtih, tako mizarski, pekovski, dočim skušajo krojači in čevljarji po svoji skupnosti šele urediti svoje delojemal-sko razmerje nasproti svojim gospodarjem. Večje podjetje, ki pozna urejene razmere, je edino le cinkarna in tako moremo soditi o zdravi delavski zavednosti in smislu za skupnost edinole po tem merilu. Godrnjanje in vzdihovanje tu ne pride v poštev, nezavednosti tudi ne opravičuje neka socialnost, ki jo včasih kaže ta ali oni podjetnik s tem, da da nekaj blaga, kuriva ali podobno svojim zvestim delavcem. Nihče ne bo rekel, da to ni prav, nasprotno, hvala za to — toda delavska zavednost je nekaj več kot darovi, s tem ko to zanemarjamo, priznamo na drugi strani, da smo v resnici manj vredni, da smo tropa ljudi, s katero se lahko razpolaga kakor kdo hoče. In neorganiziran delavec je dejansko to in nič drugega! Kapitalist, obrtnik, drugi poklici poznajo svojo skupnost — delavec, tisti, ki je v današnjih časih najbolj prizadet, ta je edini, ki jo zanemarja. Najbližji tem v Celju so samo nameščenci. Toda število zavednih in borbenih vendar ni majhno! Za čudo močno je celo! Vsi ti in z njimi drugi poznajo seveda še mnogo krivic, ki se godijo delavstvu. Saj to ni malenkost, če pomislimo, da bi moralo imeti delavstvo besedo tudi v parlamentu in drugih javnih institucijah. Duhovno pa bo celjsko delavstvo več ali manj praznovalo. Božično drevo ali jaslice bodo imeli tudi v vlažnih stanovanjih, tudi tam, kjer bodo morda veseli, da imajo mesto potice vsaj kruh. Toda nekega strahu le nihče ne bo mogel odgnati. Vseeno je, če rečemo temu vojna, pomanjkanje, draginja, majhni zaslužki, nezaposlenost. Nek strah je tu, ki da misliti tudi onim, ki imajo potico in denar. In kar je najhujše kljub vsemu ne vidimo za naprej izboljšanja. Sicer je tu dobrodelnost in socialna pravica na papirju — izboljšanje. Dejanskega izboljšanja, kar je najglavnejše, tega ni od nikoder. In vsi smo silno radovedni, kakšen bo božič v letu 1940. Jj. Dupličani v boju za košček kruha Že v zadnji »Delavski pravici« smo poročali, da je podjetje Remec in Co. kratkomalo zagrnilo predlog delavstva za povišanje plač. Pri tem pa je postopalo precej čudno. Najprej je trdilo, da ne more biti govora* o kakem zvišanju, dokler ne bo izdal ban nove uredbe o minimalnih mezdah. Ko so izjavili zastopniki delavstva, da so pripravljeni tudi pozneje razpravljati o tem predlogu, toda z veljavnostjo od dneva razgovora, to je od 9. decembra 1939 dalje. Podjetje je bilo proti temu predlogu. Ker pa ni moglo več operirati z uredbo o minimalnih mezdah, se je zateklo h konkurenci. Za zaščitnika si je izbralo tvrdko Thonet-Mundus v Varaždinu. Navajalo je, da je to podjetje njegova najhujša konkurenca in da mora prodajati po tej ceni kot to Papirničarji Delavstvo pri Združenih papirnicah je vložilo zaradi porasta draginje pri podjetju dne 27. novembra 't. 1. zahtevo po zvilšanju mezd za povprečno 30 odlstotkov, za delno prekategorizacijo delavstva, uvedbo stanovanjskih doklad in zboljšanje dopustov. Podjetje je pristopilo k razgovorom 11. in 14. decemlbra t. 1. Prvi razgovor je bil informativnega značaja, kjer je podjetje izneslo predlog za uvedbo dragiinjskiili doklad 'kot jih predlaga Delavska zbornica. vendar ne v taki višini. Delavstvo ise je pa izreklo '/a zvišanje urnih mezd. Ostale točke zahtev pa so zastopniki podjetjai odklanjali,. Na drugem razgovoru pa jo zastopnik podjetja dr. Pavlin prinesel sklep uprave, da so pripravljeni nuditi draginjsko doklado v iznosu 4 din na delovni dan za vsakega delavca in delavko. Ostale točke pa da odklanjajo. Po dvournem razgovoru je delavska delegacija dosegla za prekategorizacijo delavstva obeli obratov 7.5tret>iSčin minimalen in da od njega ne more odstopiti. Razprava ise je zaradi tega prekinila in so zastopniki delavstva o poteku obeh razprav poročali na članskem zborovanju, ki se je vršilo v nedeljo 17. t. m. v Stahovici. V nedeljo 17. t. m. je imelo delavstvo gornjega kamniškega okraja dobro obiskano deJIavsko zborovanje v prostorih Prosvetnega doma v Stahovici. Centralo sta zastopala tov. J urač in Štibelj. Zborovanje je otvori'1 predsednik skupine Stahovica. Prvi govoir-tiik tov. Jurač je v svojem govoru orisat 'borbo zavednega delavstva za svoje osnovne pravice. Posebno je grajal tisti del nezavednega delavstva, ki stoji 6e v borbi ob strani. Tov. Štibelj je podal .poročilo o neuspeli drugi razpravi pri »Kamniški korporaciji«. Nato je pa obrazlloižil vzroke nastale draginje. Ob zaključku je delavstvo razmotrivalo še svoje obratne nedo-statke itn dalo zastopnikoma centrale svoje zahteve. Jesenice * Opozarjamo vse člane, da se do 31. t. m. prijavijo vsak pri svojem obra-tovodstvu zaradi plačanega dopusrta, v kolikor ga kdo ni izčrpal. To pa zaradi tega, ker tako določa člen 9., točka 5. kodektivme ipogodbe in 1 oliko komu 'zaradi njegove brezbrižnosti ali nevednosti zapade. Visak naj tudi navede, kdaj približno bi želei dopust izkoristiti. — Opozarjamo tudi člane, Jel so v zaostanku s članarino, da jo skušajo do .konca leta poravnati ali pa naj se vsaj opravičijo pri odboru in (povedo, do Ikdaj bodo poravnali zaostanke. — Vesele praznike vsem članom im prijateljem želi odbor. Škofja Loka Odbor, ki je vodili mezdno gibanje, nam je poslal sledeče: Kakor smo pred kratkim čitali, je tukajšnje delavstvo tovarne »šešir« ,zapcčelo mezdno gibanje. Ker so bila 12. decembra 1939 pogajanja, zaključena, podaja unedstrokovni odbor svoje poročilo. Na razpravah so zastopali podjetje g. direktor Remec in g. ravnatelj Kmetič, delavstvo pa obratni zaupniki, zastopnik centrale JSZ tov. Jožko Rozman. ZZD pa g. Luizar in zastopstvo obeh ■tukajšnjih skupin. Vršile so se 'tri razprave. Prvotni predlog 1 din na uro je od strauii podjetja naletel na skrajni odpor. Morali sta se vršiti še dve ponovni razpravi, makar so zastopniki delavstva in podjetja pristali na sledeč sporazum: da se vsemu zaposle- nemu delavstvu zviša plača od 16. novembra dalje za 0.55 din na uro in da je ta sporazum smatrati- kot sestavni del kolektivne pogodbe od 20. junija 1938. Sporazum je bil podpisan od obeh faktorjev. Zaključili smo mezdno gibanje in se v polni meri zavedamo, da je uspeh delavstva v boju za pravične plače le v skupnem in strnjenem delavstvu. Blagoslovljene praznike! Odbor strokovne ■skupine obl. delavstva želi vsem tovarišem in tovarišicam vesele praznike.! Enako tudi vsem tvrdkaim, katere so dale oglase za današnjo številko ter jih vsem toplo priporočamo. Preserje pri Kamniku Ker so se cime .življenjskim potrebščinam znatno zvKale, so obratni zaupniki in skupinski odbor tudi v lesnem podjetju Stare v Preserjih pri Kamniku pokrenili akcijo za zvišanje plač. Podjetje je vsemu delavstvu /m-šalo urne plače za 8 odstotkov. Da ne more več povišati, je motiviralo is tein, da je v mesecu septembru zvišalo ur- ne mezde za 5 odstotkov iln da razmeroma najbolje plačuje svoje delavstvo. Delavci so ta povišek sprejeli. Ljubno Skupina lesnega delavstva v 'Ljubnem opozarja vse svoje člane, da poravnajo za leto 1939. zaostalo 'članarino. Kdor ne bo poravnal do novega leta članarine, ga bo skupina izločila. Posledice si pa naj vsak isam pripiše, ko bo še iskal v potrebi mašo skupino, oziroma Jugoslovansko strokovno zvezo. Vedno in vedno poudarjamo na sestankih, da brez strokovne organizacije ne bomo v današnjih časih nič dosegli, pa je še vendar mnogo naših tovarišev, ki stoje izven organizacije in vsi naiši sestanki in opomini pri njiih nič ne zaležejo. Postavljamo še enkrat trditev, da morejo delavci doseči svoje pravice le v skupnosti. Takšna skupnost je pa svobodna delavska strokovna organizacija. Zato vsi, ki še niste organizirani, pridite in bomo močna skupnost proti vsakomur! Kamnik Kovinarji v tovarni »Titan« v Kamniku so potom svojih strokovnih organizacij JSZ in SMRJ vložili predlog za 15 odistotno zvišanje plač. Podjetje je pristalo na pogajanja, ki so se vršila 13. t. m. Na tej razstavi je podjetje ponudilo delavski delegaciji povišek delavskih mezd v Obliki 5 odstotnega povišanja. Delavska delegacija tega ni mogla sprejeti, ker ta odstotek v nobenem primeru ne odgovarja sedan jemu stanju, v katerega je delavstvo prišlo zaradi velike draginje. Poleg tega je delavstvu tudi znano, da je podjetje svoje iizdelke znatno bolj podražilo, kot pa so delavci 'zahtevali, da se jim zvišajo plače. Delavska delegacija jo sklicala nato za soboto 16. t. m. delavsko zborovanje, na katerem je poročala o poteku razprave. Zborovanja so je udeležilo vse zaposleno delavstvo. Tajnika obeh central sta podaila izčrpno .poročilo o poteku razprave in o predlogu, ki ga je /.a zvišanje plač ponudilo podjetje. Delav- stvo je predlog podjetja odločno odklonilo, ker je spričo položaja, v katerem se delavstvo nahaja, to poviša-' nje absolutno premalo. Ugotovilo je, da draginje ni ono povzročilo in da ne zahteva nič več kot to, da se njihovi zaslužki prilagode novim razmeram. Popoldne po zborovanju so se nato nadaljevali razgovori z zastopniki podjetja. Delavska delegacija je po sklepu zborovanja stavila nov predlog, da ise povišajo pla'če v dveh kategorijah, in sicer: vsem, ki zaslužijo do 4 din na uro po 10 odstotkov, vsem onim pa, ki imajo urne plače nad 4 din pa 5 odstotkov. Toda tudi ta predlog je podjetje odbilo z motivacijo, da ga ne more sprejeti. Borba se bo tedaj nadaljevala! Delavstvo se zaveda samo tega, da je do poviškov .mezd upravičeno in da zahteve niso v nobenem primeru pretirane. Zdi se, da se hoče vsak s položajem okoristiti, deiavec-kupec pu bo oškodovan in njegova kupna moč bo še bolj padla, kar gotovo ne more rodiiti dobrih posledic. Guštanj Kovinarji jeklarne Guštanj so zahtevali, da centrali JSZ in SMRJ vložita zahtevo po zvišanju plač spričo sedanjega položaja, v katerega je delavstvo zalšlo zaradi draginje. V nedeljo 10. t., m. se je v Gu,Stanju vršilo veliko zborovanje, na katerem .so zastopniki central poročali o draginji in ukrepih, ki bi ise nat podvzeli, da se ta položaj ublaži. JSZ je zastopali tov. Mirnik iz Celja. Po zborovanju je šla delegacija na ravnateljstvo, ker' je ravnatelj ipodjetja obljubil, da bo .skušal delavskim zahtevam ugoditi. Podjetje pa je nekaj dni nato na vlogo glede zvišanja plač odgovorilo, da je vsuka razprava brezpredmetna in da podjetje že itak delavstvo preveč dobro plačuje in da zato ne more zvišati plač. Z ozirom na to so strokovne organizacije predložile predlog za poravnalno razpravo v smislu člena 15. uredbe o minimalnih mezdah. Trbovlje Članski sestanek naše kraievne skupine rudarjev Trbovlje se bo vrtšiil v sredo, dne 37. decembra ob 5. uri popoldne v običajnih prostorih. Tovariše Vablimo, da se sestanka v kar večjem številu udeleže. — Odbor. Borba rudarjev za zvišanje mezd Snričo občutnega porasta življenjskih potrebščin so delavske strokovne organizaciie predložile 22. novembra TPD predlog za zvišan je mezd, ki naj se prilagode novim draginjskim razmeram. TPD je 30. novembra odgovorila, da ne more pristopiti k razgovorom. ker še niso nastopili pogoji, ki jih .predvideva člen 26. kolektivne pogodbe, ki pravi, da se pristopi k reviziii pogodbe, ako se dviirne indeks Narodne banke zn 6 točk. Končno pa je TPD le pristala na pogajanin, ki so se vr-šila v petek 12. decembra na TPD v Liubliani. Na te1! razpravi ie delavska delegacija obrazložila težak položaj delavstva, v katerejra je zašlo zaradi draginje, in postavila zahtevo no 7vi"at> ju plač za vse obrate in rudnike TPn položai je bil izredno težak, ker je TPD trdila, da se druKinia ni zvišala več kot zn 8 odstotkov, kar je pokazal indeks Narodne banke in da ie pripravljena zvišati mezde za 6 odstotkov. To pa zato, ker rudarji tako bolje zaslužilo in so polno zaposleni, kar doslej niso bili. Po daljših debatah je ta povišek dvignila na 8 odstotkov in izjavila, da je pripravljena zvišati nižiim kategorijam, to je 3., 4. in 5. temelino plačo za 50 par. Nato se je še bila borba za čas, od kdai naj to velja in doseglo se je. da se računn od 1. decembra dalje. Polee tega je delavska delegaci ia zahtevala, da se za bodoča pogajanja vzame kot podlaga indeks od novembra in ne od decembra. kajti od novembra na december zaznamu ie že zopet znaten porast, ki bi opravičeval delavsko delegacijo Za ponovno zahtevo povišan ia plač. Ker povišek, ki ga je nudila TPD. v nobenem primeru ni odgovarial nastalim potrebam, se je zastopnik JSZ, pa tudi NSZ, močno upiral, da bi se to podpisalo in predlaepl. nai hi se to ne podpisalo in v reviriih delavstvu no-ročalo. Ker pa je bil položaj izredno kritičen, se v tem pogledu ni delalo razdora. Za nedeljo t?. t. m. je bilo sklicano za Trbovlje zborovanje, Nekai tisoč ljudii, ki so bili zbrani na dvorišču Delavskega doma v Trbovljah, pa je zahtevalo, da se poda poročilo, kakor tudi da je treba predložiti podjetju nove zahteve. Oblast je uvidela, da bi se ljudje še boli razburili in je dopustila, da se je podalo poročilo o položaju. To poročilo je podal naš tovariš Križnik. Tajniku ZRJ pa sploh niso pustili do besede. Delnvstvo je nato izvolilo novo delegaci io in jo pooblastilo, da se pogaja s TPD na podlagi novo predloženih zahtev, ki so bile še isti dopoldan predložene TPD. Položaj v rudarskih revirjih je spričo opisanih razmer izredno zaostren. Vzroki so isti kakor povsod. Delavstvo je po časopisju, ki je pisalo o strašni draginii, da so se cene življenjskim potrebščinam povišale za 30, 50 in tndi več odstotkov, prepričano, da je tako in da poviški, ki jih nudi TPD, v nobenem primeru niso zadostni. Po^ leg tega so pritisnili še razni drugi elementi, kar je ustvarilo položaj tak, kakršen je. Zastopnik JSZ tajnik Rozman je že na anketi, ki se je vršila dne 5. decembra na banski upravi, opozarjal oblast in delodajalce na ta moment in rekel, da je želo nespametno, ker so delodajalci odklonili enotno zvišanje mezd in tako napotili delavske strokovne organizacije na teren, da tam razmeram in času primemo pribore delavstvu zvišanje plač. Položaj, kakršen je danes, ker je časopisje delavstvo zelo vznemirilo in mu pripovedovalo o strašni draginii, more roditi samo zle posledice, ki se že na terenu kažejo. Ob tej priliki ie za-s topni k JSZ tudi izjavil, da delavske strokovne organizacije odklanjajo odgovornost, ker so one vse storile, da do takega stan in ne bi prišlo. _ Kljub temu pa niso nič drugega ukrenili, kakor samo to. da so prenehali z licitiranjem številk o drasinji, draginja pa seveda raste še vedno naprej. Zahteva po svobodi se je že tako zaostrila, da se človek vedno bolj oddaljuje od predpogojev in pravega pojma svobode. — (Jacques Maritain.) Socialno zavarovanje ▼ oktobru 1939 (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) V oktobru 1939 je imel OUZD zavarovanih povprečno 98.857 delavcev. V primerjavi z oktobrom 1938 je število zavarovancev nazadovalo za 3.982 oseb. Ta konj unik turni padec zaposlenosti je posebno viden pri sledečih .industrijah: pri gradnjah nad zemljo (stavbarstvu) za 12811 oseb, pri gozdno-žagar&ki industriji za 1.261 oseb, pri industriji kamenja iu zemlje za 576 oseb, pri industriji za predelovanje lesa za 403 osebe, pri industriji brane in pijače za 495 oseb itd. Pomembnejši konjunktur-ni napredek zaposlenosti sta pa v tem mesecu izkazovali le industriji: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) za 1.140 oseb iu javni promet za 5214 osel). V sezijskem pogledu je celotno članstvo OUZD nazadovalo za 2.830 oseb. Občuten sezijski padec zaposlenosti so izkazale sledeče industrije: industrija kamenja in zemlje 740 delavcev, gozdno - žagarska industrija 537 delavcev, gradnje nad zemljo 479 delavcev, gostilne, kavarne in krčme (tujski promet) 354 delavcev itd. Posebnega se-zijskega napredka zaposlenosti ni t tem mesecu izkazala nobena industrija. Malo več resnosti V »Slovenskem delavcu« smo brali med druigi.m, da očita delavskim strokovnim organizacijam, da pri svojih sklepih glede nesodelovanja z Delavsko zbornico, niso dosledne. 1 ako pravi, da svobodne delavske strokovne organizacije po eni strani sodelovanje odklanjajo, na drugi strani pa razne elaborate, ki jih Delavska zbornica dostavlja strokovnim organizacijam, prepisujejo in tudi kar take priobčujejo v svojih listih, seveda brez navedbe virov. Mi bi prav radi vedeli, kateri elaborati, kdaj in kje so bili priobčeni, kakor to očita svobodnim strokovnim organizacijam »Slovenski delavec«, laki očitki naj bodo, če že so, konkretni in naj »Slovenski delavec« pove kaj in kdo je to naredil. Mi bi mogli k temu reči samo to, da so svobodne delavske strokovne organizacije mnogo starejše od Delavske zilx>rnice in sedanje ZZl) in so vodile akcije in se borile za delavske pravice že leta in leta, ko o Delavski zbornici in ZZD še ni bilo ne dulia ne sluha. »Slovenski delavec« namreč hoče prikazati nedelavnost predvsem pa nesposobnost svobodnih delavskih strokovnih organizacij za slične akcije. V®ak resen človek bo razumel, da je to navadna demagogija, kajti, 'kakor rečeno, so svobodne delavske strokovne organizacije že toliko v tem pogledu izvršile, da ZZD s sedanjo upravo Delavske zbornice v desetih letih ne bodo, pa če delajo noč in dan. Dobro in poceni kupite vse vrste špecerijskega in m a n u f a k t u r n e g a blaga pri RUDOLF KOLARIČ na Brezovici in Drasomerju MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. Toplo se priporoča knjigoveznica KRAŠOVEC RUDOLF, Ljubljana, Študentovska ulica 7. Sprejema vsa knjigoveška, kartonažna in galanterijska ter ostala v to stroko spa-dajoča dela od preproste do najfinejše izdelave, po zmernih cenah. t'Jžazgl&di-_ Dvojo božičnih iprajnikov smo žo praznovali ol) silnem oboroževanju velikih m malih dinžav ter ob pripravah na veliko vojno. Že poprej pa so se vnemale vojne po posameznih delih sveta: v Mandžuriji, v Abasiniji, na Kitajskem, v Španiji. Upanje v resnični mir je od leta do leta vpadalo, dokler se ni dvajset let po svetovni i vojni zrušilo popolnoma ter je tudi Evropo zajel vojni vihar, šest zadnjih let je poteklo v mrzličnem oboroževanju im vsakoletne božične praznike miru je že prcglulševal ropot oboroževalnih tovarn in vznemirjal glas odgovornih državnikov, iki so klicali': Kdor hoče mir, naj se pripravi na vojno. Letošnjo božične praznike pa zopet stojo milijoni vojakov v strelskih jarkih, vojne ladje krožijo po vseh morjih sveta, letala sipljejo smrt na vojake in nedolžne žene in otroke. Milijoni ljudi žive v suženjstvu, brezdomci iščejo strehe, milijoni stradajo in trpe. Neizmerno trpljenje je že zajelo človeštvo v vseh delih sveta in vsa Evropa trepeče pod te/Jko mislijo, kdaj bo vojni požar vzplamtel'čez in čez. Dobrih dvajset let po zadnji svetovni vojni se spet ponavljajo grozote zadnje vojne. Res je, da se je način vojskovanja spremenil, toda 'spominjamo se danes številnih izjav državnikov in vojskovodij, ki so napovedovali, da bo sedanja vojna hujša od prejšnjih. In da v vojni ne bo več ne zmagovalcev in premagancev, da bodo premaganci vsi. Zdi se, da so te slutnje že izpolnjujejo, kajti že po štirih mesecih vojne je zadelo Evropo silno razdejanje. Niso uničene samo države, vnši se obenem pravo preseljevanje narodov, zavržena so vsa načela mednarodnih odnošajev in države, ki še niso v vojnem metežu, ne vedo več, kdo so njeni prijatelji in kje njeni sovražniki. Mir je blagoslov za Človeštvo. Toda fDejanska •LASILO PRAVICA IR 6 C AN 8 K KO A DELOVNEGA LJUDSTVA Iihaja ruk Aetrtek popoldne, v primera prainlka dan prej. — Uredništvo ln aprava Je ▼ Ljubljani, Miklošičeva oe-■ta JJ-I. — Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo, Miklošičeva K-I. Oglasi po eenikn. — Telefon itev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa 14.949. Poeamesna Številka 1 din. Naročnina: ■a 1 meseo 4 din, aa četrt leta 10 din, aa pol leta 14 din, sa vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno T din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Boiman Jolko ▼ Ljubljani. Iidaja sa konzorcij »Delavske pravice. Srečko f amer, Ljubljana. Tiska Zadrnlna tiskarna r. s. s o. s. v Ljubljani, Tjnrieva e. 17 (Maks Blejee) kdor je sejal sovraštvo, kdor je zidal svet na krivicah, ta ne ‘bo žet blagoslovu miru. Dvajset let neiskrenega pridiganja o svetovnem miru imamo za seboj. Dvajset let so vladajoči hoteli zgraditi mir velikim narodom ma krivicah, ki so jih prizadejali malim narodom. Stara načela imperializma so bila takoj po končani svetovni vojni zopet postavljena, če ne v besedi pa toliko bolj v dejanju, v mednarodlnem življenju. Lepa misel o vzajemnem sodelovanju vseh narodov je dobila svojega izraza v ustanovitvi Društva narodov. Toda vsa zgradba Društva narodov je bila v kulisah, za katerimi so skrivalo velesile svoje imperialistične igre še naprej. Lepim besedam, ki. so bile govorjene po dvoranuh te palače miru, so sledila dejanja starih diplomatskih intrig. Vladajoča sila v prvi vrsti Društva narodov je bila Francija, ki je ta svoj položaj hotela porabiti v to, da si za dolgo dollio zavaruje neomejeno gospodarstvo nad Evropo. Anglija je stopila zaradi tegu v ozadje in zaigrala istaro »politiko ravnotežja« ter se iz tega razloga na tihem ni javno potegovala za »pravice ponižane Nemčije«. Svoje simpatije je angleška politika izkazovala tudi nezadovoljni Italiji. Med temi dvomi osmi je nihalo dolga leta mednarodno življenje. Medtem ko sta Angliju in Francija vsaka zase vodili mednarodno politiko svojih koristi, sta se polagoma dvigali Nemčija in Italija in si skoraj v miru zamišljali svojo ureditev sveta. Vendar Nemčija in Italija nista zrustli po vojni samo zaradi neenotnega nastopanje Anglije in Francije v mednarodni politiki. Vodilna misel vladajočih v Angliji in Franciji je bila ves čas posvečena skrbi, da se po vojni težko zamajani družabni red za vsako ceno ohrani tako, kot je to odgovarjalo francoskim in angleškim konservativcem. Kakor je pogled na mednarodno ravnotežje Anglijo in Francijo razdvajal, tako ju je na drugi istrani strah pred visako družabno preos.novo družil. Zaradi tega so vladajoči krogi obeh držav gledali z velikimi simpatijami vsakršen notranjepolitični preokret od leve napram desni. V kolikor niso desničarskih gibanj podpirale ravno vlade same, so pomagali to delo opravljati desničarski denarniki s svojim časopisnim in tudi finančnim vplivom. Vse štiri države je obvladovala skupna želja zatreti voljo delovnega ljudstva in vladati po starih načelih. Države, ki so po svetovni vojni delile svet, so ustvarile večje število narodnih manjšin, kot jih jo bilo kdaj koli v Evropi. Brez manjšin bo vodno težko organizirati diržave, to- EPO IN POCENI tiska časopise, knjige, revije, letake in drug o * ZADRUŽNA TISKARNA LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67 da način vladanja tem manjšinam v povojni Evropi je bil tak, da je ustvarjal plodna tla za številna ognjena žarišča, ki so jih izrabljale zdaj zapudne države, zdaj spet dvigajoče se centralne države. Za pomirjanje manjšin is popravo krivic, ki so se jim godile dan na dan, pa se ni napravilo na nobeni strani nič. Za-padni državi sta branili obstoječe stanje. Države so to izrabljale in zatirale narodne manjšine bolj ali manj prikrito. Italija in Nemčija sta napovedovali boj povojni ureditvi Evrope in iskali zaveznikov med državami, ki so bile z razkosanjem svojega narodnega ozemlja prizadete. Netile so notranjo nezadovoljnost, ker so dajale in obljubljale svojo pomoč vsem, ki bi pomagali rušiti povojno Evropo. Tako je bila povojna Evropa postav-ljena že takoj prva leta na nevarne temelje imperializma, kapitalizma in nacionalizma. Stara stavba predvojne liberalistične Evrope je bilu po vojni samo prepleskana z novimi barvami. Njeni temelji so ostali isiti kot pred svetovno vojno, katero so povzročili. Narodi niso dosegli svojih pravic samoodločitve, svoboda delavnih slojev se je manjšala od leta do leta, politična demokracija je bila vedno manjša, gospodarska demokracija pa je ostala zgolj program delavskih strank. Težke posledice gospodarskih kriz so padale zgolj na ramena delovnih ljudi. Rasla je brezposelnost, rasla je revščina, rasel je tudi odpor proti krivicam družabne ureditve, ki pa iso ga vladajoči pokrivali z zasilno socialno zakonodajo, kot se pokriva žerjavica s pepelom. Za pravi mir med narodi, za socialni mir in nov družabni red je bilo po vojni napravljeno malo. Zato je bilo dvajset let med svetovno in današnjo vojno samo premirje za ponoven spopad. Dvajset let jo raslo novo sovraštvo, ki se je spet vzplamtelo v novo vojno. Krščansko oznanilo: Mir ljudem na zemlji, zamira Ob teh praznikih med bobnenjem toipov, jokom sirot in preklinjanjem brezdomcev. Pravo ‘božično razpoloženje bratstva med ljudmi in med narodi se num zdi ta čas kot leji spomin na davni čas. Ko se vnema' vojna na tolikih krajih sveta, se upravičena skrb polašča tudi onih, ki še niso med vojskujočimi. Optimisti, ki so nam napovedovali, da bomo ostali otok miru sredi razburkane Evrope! so utihnili. Njihovo upanje, da bi se: izpolnile take želje, je upravičeno! padio. Kajti vsi ti so se prekasno zavedeli, da je vojna nevarnost resno! rasla že pred leti in da niso ničesar storili, da bi jo pravočasno preprečili. Dobri preroki, ki so imenovali plašlj.ivce in zlobneže tiste, .ki niso verjeli njihovim napovedim, so ne-1 hote služili tistim, ki so vojno prb pravljali. Kajti tisti so venomer govorili: vse se bo uredilo brez vojne. Hoteli so uspavati polovico Evrope. Mir je blagoslov, mir je treba zaslužiti, za mir je treba delati, in žrtvovati, dokler je čas. Tistim, ki so ta leta nosili odgovornost vla.da.nja. pade tudi odgovornost za sadove, ki jih pri,naša današnji čas. Delovno ljudstvo je bilo potisnjeno povsod v stran od vsake odgovornosti. Zato ne nosi krivde ,za težke dni, ki groze priti. Misli, ki nas navdajajo letošnje božične praznike, niso 'brezskrbne in vesele. Negotova bodočnost mori duha. Spodbujajoča pa nam mora biti krščanska misel, da »e v trpljenju pre-raja ne samo posameznik, temveč tilda družabno življenje in da je zadaj za temnim obzorjem vendarle skrita zvezda novih dni. Vendar so tudi mnogi izmed voditeljev vanj verovali, a zaradi farizejev niso priznavali, zato da bi ne bili izobčeni iz shodnice. Ljnbili so namreč svojo čast pred ljudmi bolj ko čast božjo. (Janez 12, 42—44. vrst.) Božične praznike in srečno novo leto Vam želijo: MOHORJEVA KNJIGARNA V CELJU podružnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19 (palača Vzajemne zavarov.) pri glavnem kolodvoru in v Murski Soboti, Glavni trg 5 Nudi vse šolske in pisarniške potrebščine, knjige domačih in tujih založništev po nizkih cenah. Udje Družbe sv. Mohorju dobe knjige iz njene založbe tudi v Ljubljani in v Murski Soboti po udninskih cenah. REBOV FRANC - Hrastnik splošno čevljarstvo L. JUNGER klobasičar Celje, Prešernova ulica 8 i NA DROBNO! NA DEBELO! Deželak Viktor trgovina z mešanim blagom in foto materialom Hrastnik Logar Amalija MESARI JA IN GOSTILNA HRASTNIK V trgovini JOS. JAGODIČ CELJE kupite vso železnino in špecerijo zelo ugodno. Tovariši! Obiščite spec. in kolonialno trgovino FILI JANKO CELJE Dečkov trg št. 4 a Zaloga koles in nadomestnih delov, popravila istih, kakor tudi šivalnih strojev, gramofonov itd. Priporoča se Henrik Oblak ml. mehanikar, Celje, Ozka ul. št. 3 Kadar pridete v Celje in želite okrepčila se oglasite v znani delikatesi ROZA ZAMPARUTTI V ŽERJAVOVI ULICI kjer boste najboljše in hitro postreženi Arnšek Janko - Hrastnik moški in damski krojač 1939. Srečne in zdrave božične praznike želi svojim cenjenim odjemalcem JOŠKO OLUP, mlajši konfekcija — .manufaktura — moda LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 1. Vse vrste snežk, galoš itd. dobite po /jmernih cenah pri znani tvrdki s čevlji ALEKSANDER OBLAT Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 18 Telefon 24-35 Obenem želi tvrdka svojim cenj. odjemalcem vesele božične praznike Št. 52. — ¥ JALEN IVAN, Slov. Javornik Glavno zastopstvo „M1NERVA“ radio aparatov sestavnih delov in elektronk. — Vsa popravila! — Na ugodno obroke! — Vsakomur je nakup omogočen, ker so pogoji izredno ugodni! Prepričajte se! JOSIP ŠUŠTARŠIČ mehanična delavnica Ljubljana-Vič, Tržaška cesta št. 92 Jemljem v shrambo kolesa, motorje in strokovno popravljam, emajliram, krojnain po najnižjih cenah. Lastna izdelava trikolic od 1800 din naprej. Veselo božične praznike in srečno novo leto želi IVftN ERJAVEC stavbenik JEŽICA pri Ljubljani VRENJAK VIKTOR trgovina VIR — DOB PRIDITE! - OGLEJTE 81! - IZBERITE! Vse za šolo: od peresa, svinčnika, zvezka, barvic, torbic, ravnil Itd. do najfinejšega orodja. Vse za domačo pisarno: papir, kuverte s firmo, tintniki, nalivna peresa, računske knjige, registratorji itd. Vse knjige, leposlovne in strokovne tu- in inozemske in še izdelke umetne obrti iz keramike in kristala v največji izbiri nudi NOVfl ZALOŽBA V LJUBLJANI, KONGRESIH! TRG IVAM ROZIMA, Ljubljana (prej „Orient“) ,5 trgovina barv, lakov in flrnežev M «i.C • Uo.nijnih in olinatih barv, šolskih, Studijskih in umetniških barv, firneži, laki, steklarski Velika denat ,Arti-tuši“, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potreb- ifineZarSVe»ka zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. - Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna: Tyrševa cesta (Dunajska), poleg trgovine Schneider & Verovšek IVAN RAHNE restavracija in trgovina Vabim vse cenjene goste na silvestrovanje! LJUBLJANA — MOSTE CERAR SLAVKO mehanik DOMŽALE, Ljubljanska cesta št. 72 Prodaja koles in nadomestnih delov STIPLOVŠEK ALBERT pek DOMŽALE PLERIN FRANJO klobučar DOMŽALE Veselo božične praznike in srečno novo leto želi POTOČNIK JANEZ trgovina z meŠ. blago® in municijo ŠKOFJA LOKA M. JEŠE trgovina ŠKOFJA LOKA želi vsem svojim cenj. odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim članom . I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO r. z. z o. z v Ljubljani prodajalna ŠK. LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi JAKLIČ STANISLAV gostilna in mesarija ŠKOFJA LOKA HABJAN VINKO gostilna in zaloga piva DOMŽALE FRANC MAJDIČ INDUSTRIJSKI MLIN VIR - DOMŽALE ALIC JOŽE pek VIR - DOB KOVAČ STANKO mesar DOMŽALE, Ljubljanska cesta št. 88 DIMNIK ANTON trgovina DOMŽALE VIDEMŠEK JANKO mesar DOB MARINCELJ PERO gostilna DOB ŠTAJNER FRANC mesar DOMŽALE, Ljubljanska cesta 117 KMETIC CIRIL mehanik DOB KOVAČ MARIJA gostilna in trgovina DOB KOŽAR MARIJA trgovina KOLIČEVO TURŠIČ JOŽE trgovina z mešanim blagom DOMŽALE Ciril Bajželj mesarija Jesenice, Gosposvetska c. 3 Veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev, poseibno trpežne čevlje za delavce in delavke priporoča JOSIP PLEVCAK čevljar CELJE, Kralja Petra cesta štev. 38. Gledališki frizer za dame in gospode R. GROBELNIK CELJE, Glavni trg 17 podružnica poleg hotela »Evrope« Posoja lasulje, zaloga šmink. Priporočamo novo delavnico KLINAR MILOŠ splošno ključavničarstvo Celje, Aškerčeva ul. 6 Sprejema vsa v stroko spadajoča dela Priporoča se FRANC PLEVCAK čevljar >ELJE, Gosposka ul. št. 9 Slaščičarna LENČEK JANKO DOMŽALE PRAPROTNIK J. gostilna in trgovina s kolesi, motornimi kolesi in šiv. stroji DOMŽALE Ljubljanska cesta št. 108 ABE FRANC mesar DOMŽALE, Kolodvorska cesta 15 Vsak je lahko zdrav in zadovoljen v novem letu, če kupuje pri VAVPETIČ LJUDMILA DOMŽALE Vesele božične praznike in sreCno novo leto želi vsem delavcem in delavkam, ki so obiskali moj atelje ŠELHAUS, fotograf, Škofja Loka TEKSTILNA TOVARNA BRUMEN & THALER d. z o. z. Škofja Loka Priporoča v nakup svoje priznano prvovrstne Izdelke Trgovina ZIHERL, Škofja Loka želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto želi restavracija in trgovina s papirjem S IGO GUZELJ, Škofja Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ERŽEN JOŽE flUTOBUSNO PODJETJE IN TAKSI ŠKOFJRLOKR Vesele božične praznike in srečno novo leto želi pekarija ŽUŽEK ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi PETERNELJ JOŽE strojno mizarstvo — Škofja Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto želi BEGUŠ ANGELO pekarna ŠKOFJA LOKA, kolodvor Vesele bož.ične praznike in srečno novo leto želi čevljarstvo RAVNIHAR JANEZ SUHA štev. 12, pošta Škofja Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto želi čevljar BRELIH JANEZ SUHA, p. Škofja Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto želi KAJZAR PETER torbarstvo ŠKOFJA LOKA, Virmaše štev. 27 Vesele praznike In srečno novo leto želi svojim odjemalcem IVRN MLRKRR manufaktura in galanterija ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi AVGUŠTIN IVAN trgovina ŠKOFJA LOKA, kolodvor Vesele božične praznike in srečno novo leto želi restavracija HAFNER ANTON ŠKOFJA LOKA, kolodvor Vesele božične praznike in srečno novo leto želi GOLOB MARICA gostilna pri »Starmanu« ŠKOFJA LOKA, kolodvor Vesele božične praznike in srečno novo leto želi COF JANEZ krojaštvo ŠKOFJA LOKA, Virmaše podružnica Sv. Duh Vesele božične praznike in srečno novo leto želi pekarna PODOBNIKAR T. ŠKOFJA LOKA Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem Mesarija GOSAR TONE STARA LOKA Podružnice: PUŠTAL, SV. DUH, VIRMAŠE. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi KAVClC PETER kleparstvo in vodne inštalacije ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi PAVLUS mehanična delavnica v ŠK. LOKI Popravila motorjev, avtomobilov, koles in vseh vrst strojev. Delo strokovnjaško, cene solidne. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem naročnikom BERClC JANKO krojaštvo ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi s e ki mi kovač DEMŠAR ALEŠ ŠKOFJA LOKA Pekarija KROŠELJ ŠKOFJA LOKA želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ERZNOŽNIK PAVEL frizerski salon za dame in gospode ŠKOFJA LOKA Aresele božične praznike in srečno novo leto želi ter se vsemu delavstvu prav toplo p r i p o r o e a SAVNIK MARTIN trgovina z mešanim blagom ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ČADEŽ JOŽKO čevljar ŠKOFJA LOKA Vesele božično praznike in srečno novo leto želi ŠIFLAR JANEZ kotlar in klepar ŠKOFJA LOKA Vesele božično praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem KREK mesarija ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ZIHERL MATEVŽ gostilna ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Trata d. z o z. ŠKOFJA LOKA kolodvor Hainrihar Vesele božične praznike in srečno novo leto želi VEBAR JOŽKO trgovina ŠKOFJA LOKA kolodvor Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ŽEBRE F. trgovina ŠKOFJA LOKA, Glavni trg Svoji k svojim! Prav vesele božične praznike želi REBIC AVGUST brivec in frizer ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg št. 31 Vesele l>ožične praznike in srečno novo leto želi RUPAR JANEZ ŠKOFJA LOKA ključavničarstvo in vodovodne napeljave. — PredelavH motorjev na ogljeni plin. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem m IVI ■rr* n r* i nrvn trqovlna z mešanim blagom rUlZLiriK LnUU ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Dr. A. HOMAN, Škofja Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto želi BOZOVlCAR PAVEL čevljar ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi RAVNIKAR ANA soidovičar ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostilna »LOVRENC« ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem trgovina z železnino, steklom in porcelanom R. Kašman, nasl. M. Ferjane Škofja Loka Samoprodaja dvokoles ,,Presto“ in njih nadomestnih delov Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TRDINA PEPCA gostilna ŠKOFJA LOKA Vabi na pristen cviček, rizling in kranjske klobase. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TIBLAŠ MARJAN . trgovina s sadjem ter zelenjavo ŠKOFJA LOKA, Mestni trg št. ,1 Vesele božične praznike in sre'čno novo leto želi •Matteveber Gabrijel urar in zlatnioar ŠKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi HOMAN BETI slaščičarna, pekarija ter gostilna ŠKOFJA LOKA ROMANA LOZAR Trgovina z mešanim blagom — Savska c. 1, Domž Vesele božične praznike in srečno novo leto želi urar in kavarnar PLANTAR1Č MIRAN, Škofja Loka