Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovim
E
N
I
K
Posamezna štev. 70.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b'S S E T T I M A N. ALE
ŠT. 818
TRST, ČETRTEK 19 NOVEMBRA 1970, GORICA
LET. XIX.
Tito o svojem bližnjem obisku v Italiji
Jugoslovanski predsednik Tito je imel v sredo v parlamentu v Beogradu govor, v katerem je razložil jugoslovansko zunanjo politiko v zadnjem letu. Rekel je, da so imeli pogovori, ki jih je vodil oktobra z državniki v Belgiji, Luksemburgu, Holandiji, Zahodni Nemčiji in Franciji, namen okrepiti prijateljske odnose s temi državami, in enak namen bo imel tudi njegov bližnji obisk v Italiji.
»To bo tudi duh, ki me bo navdihoval pri mojem bližnjem obisku v sosedni in prijateljski Italiji,« je rekel.
Podlo početje
V Gorici so imeli italijanski in slovenski meščani precej časa mir pred fašističnimi in nacionalističnimi izzivanji in izbruhi.
Zdi se pa, da so zdaj začeli neki tajni odbori najemati in plačevati mlade zlikovce, da bi motili mirno sožitje v mestu in okolici. Res je tudi, da se je med enim delom mladine že razpasel strupeni duh novofašizma in slepega sovraštva do javnega slovenskega kulturnega udejstvovanja. Peče jih, da bo Slovensko gledališče gostovalo v Verdijevem gledališču; da se slišijo v občinskem in pokrajinskem svetu glasovi in sklepi v prid Slovencem v Italiji; da se t' širokih trgovinskih krogih vedno stvarneje zavedajo pomembnosti stikov s pokrajinami onstran meje; da se poglabljajo kulturni in športni stiki s Slovenijo.
Vse to ne gre v račune nekaterim italijanskim nacionalističnim prenapetežem.
Svoji jezi skušajo dati duška tudi s takim početjem, kot se je pripetilo v noči od sobote na nedeljo na poslopju slovenske šole v ulici Randaccio. Neznani zlikovci so z velikimi črkami načečkali pod okni v pritličju šole na cestni strani napis:	W. Ita-
lia Ordine Nuovo; pod besedo Ordi-ne so narisali velik kljukasti nacistični križ.
V	kaki zvezi je »Ordine nuovo« s hitlerjan-skim znakom, ni prav jasno. Gotovo pa je, da so najeti pobalini hoteli pokazati svoj bes proti slovenski šoli, čeprav je tudi ta državna.
V ponedeljek so sicer občinski uslužbenci Zbrisali napis, ni pa zbrisano sramotno in Zločinsko postopanje tistih krogov, ki ustvarjajo napeto ozračje.
Profesorski zbor enotne srednje šole je °bjavil oster protest proti zločinu z zahte-vo, da oblast poišče in obsodi krivce. Protestu so se pridružili tudi profesorji slovenskih višjih srednjih šol. Obenem z njimi pa dviga svoj glas tudi vsa slovenska javnost ln obsoja te nesramne in zločinske pojave, ki ustvarjajo nasprotja med sodržavljani obeh narodnosti.
Tito je v svojem govoru tudi izjavil, da je bil Nixonov obisk v Jugoslaviji zelo koristen in je prispeval k boljšemu medsebojnemu razumevanju, kljub različnosti presoj o mnogih zadevah. Opozoril pa je velike sile —opozorilo je bilo očitno namenjeno Združenim državam in Sovjetski zvezi — da nosijo posebno odgovornost za ohranitev miru. »Nihče ni proti njihovemu dialogu, če tak dialog ne bo v škodo drugih držav«, je rekel in s tem izrazil splošno zaskrbljenost mnogih manjhnih držav in narodov pred možnimi »kravjimi kupčijami« med obema velikima.
Govoreč o notranji politiki je Tito želel poslancem predvsem pojasniti svoj predlog za ustanovitev kolektivnega predsedstva republike, kot je dejal. Po Titovih besedah bi moralo biti kolektivno predsedstvo organ, »ki bi imel polno odgovornost za vse, kar se dogaja v državi. Ta organ bi moral varovati enotnost jugoslovanske skupnosti in najti rešitev za nasprotstva med raznimi jugoslovanskimi republikami, ki izhajajo iz različnih in nasprotujočih si gospoddrskih interesov.«
ODGOVOR NA DISKUSIJE
S tem je Tito verjetno odgovoril na diskusije, ki so se vnele tako v Zvezi komunistov Jugoslavije (zlasti v njenih vodilnih krogih) kot zunaj nje o njegovem nedavnem sklepu o ustanovitvi kolektivnega predsedstva republike. Načelno so sicer skoraj vsi pristali na njegov predlog, vendar mnogi menijo, da ga bo težko uresničiti, ker bo tak organ zelo heterogen in zato nujno premalo
enoten pri sprejemanju sklepov. To vprašanje bi morali po mnenju raznih uglednih partijcev nujno in podrobno preučiti, preden bi se lotili ustanavljanja kolektivnega predsedstva. Drug problem je v tem, kakšno vlogo bosta imela pod takim kolektivnim predsedstvom, ki bo za vse odgovorno in bo torej lahko o vsem sklepalo, parlament in zvezna vlada. Ali bo zadobii parlament le bolj posvetovalno funkcijo, vlada pa bo izvršilni organ kolektivnega predsedstva ali parlamenta? To je trenutno eden najvažnejših jugoslovanskih notranjepolitičnih problemov, poleg težavnega gospodarskega položaja.
NIXONOV OBISK JE BIL KORISTEN
Močno pozornost je vzbudil v jugoslovanski javnosti tudi tisti del Titovega govora, v katerem je omenil koristnost Nixonovega obiska v Jugoslaviji. S tem je Tito odkrito odgovoril tistm krogom v ZKJ, ki so zasebno ali javno godrnjali nad tem obiskom, se pritoževali nad njim in zanikali njegovo politično korist. Take glasove je bilo slišati celo na visokih partijskih zborovanjih, kot npr. na nekem nedavnem zasedanju slovenskega CK, na katerem je Mojcž Drčar odkrito izrazila svoje negodovanje nad Nixonovim obiskom in zanikala njegovo koristnost, češ »Nixon je morda sam pri sebi čisto simpatičen človek, a mi obsojamo državo..., ki jo predstavlja.<< Tito je zdaj, kot se zdi, onemogočil raznim skrajnežem nadaljevanje takega sejanja fanatičnega sovraštva v mednarodnih odnosih, ki gotovo ne vodi k pomirje-nju, ki naj bi bilo cilj vseh v današnjem ogroženem svetu.
Ob dogodkih na beograjski univerzi
Med jugoslovanskimi in tudi med slovenskimi študenti je pred nedavnim vzbudila precejšnjo pozornost vest o procesu zoper študenta Vladimirja Mijanoviča, predsednika fakultetnega, odbora Zveze študentov na beograjski filozofski fakulteti. Mijanoviča so obsodili na 20 mesecev strogega zapora, zaradi izdajanja lista »Frontesterion«, organiziranja protestnih akcij ob ameriški intervenciji v Kambodži, ki so bile usmerjene tudi na najvidnejše jugoslovanske politike, protestiranja zaradi pritiska sodnih organov na mladinski in študentovski tisk ter zaradi organiziranja gladovne stavke iz solidarnosti z rudarji iz Kaknja, ki so stavkali zaradi izredno nizkih plač. Proces so študentje filozofske fakultete imenovali politični proces ter so ga označili kot obujenje stare prakse, ki je bila obsojena na četrtem plenumu ZKJ Dne 21. oktobra (trenutno ne vemo, kako se je zadeva končala) so stopili tudi v stavko ter zahtevali sklicanje izrednega zbora Zveze študentov beograjske univerze in izpustitev
obsojenega Mijanoviča. V stavki so se jim pridružile še filozofska fakulteta, akademija za gledališče in akademija likovnih umetnosti. V času stavke so se vse omenjene fakultete spremenile v prostore, kjer se je odvijala stalna diskusija o najrazličnejših družbenih vprašanjih, vanje pa je bilo mogoče vstopiti samo z indeksi. Zanimivo je, da v teh diskusijah sodelujejo tudi nekateri profesorji. študentje filozofske fakultete izjavljajo, da so informacije tiska, ki je pisal, da Mijanovič nima podpore študentov in da je »samozvani študentski voditelj«, neresnične. Trdijo, da je sojenje Mijanoviču, predsedniku Zveze študentov na filozofski fakulteti, sojenje vsem študentom te fakultete. Vodstvo Zveze študentov in Zveze komunistov na beograjski univerzi pa stavkovno gibanje na omenjenih fakultetah obsoja kot ekstremizem ter meni, da obstoječe samoupravne strukture nudijo dovolj možnosti za reševa-
(Nadalj. na 2. strmi)
Poslanska zbornica v Rimu je v sredo zvečer s 311 glasovi proti 202 zavrnila predlog skrajnolevičarske PSIUP, da bi prenehala razpravljati o drugem vladnem ukrepu za poživitev gospodarstva. Zanimivo je, da je glasovala za predlog PSIUP tudi vsa desnica. Pač pa so liberalci glasovali v senatu z a vladni zakonski odlok o pomoči prebivavstvu v občinah, ki jih je zadela letos ob koncu poletja nesreča v obliki uim in neurij raznih vrst. V ta namen je vlada namenila 72 milijard. Proti sta združeni glasovali skrajna levica in skrajna desnica.
To dosledno zavezništvo med skrajno levico in skrajno desnico v parlamentu je sploh eden najznačilnejših in najbolj zaskrbljivih pojavov današnjega političnega položaja v Italiji. To namreč dokazuje, da imata obe skrajnosti skupne interese, to je: vreči demokracijo, ki se opira danes le na sredinsko levico, da bi se potem na razvalinah demokratičnega sistema spopadli za oblast — ali pa se znašli v kakem pošastnem objemu.
DEKLARACIJA FOROŠKIH KULTURNIH DELAVCEV
Koroški slovenski kulturni delavci, zbrani na rednem občnem zboru KLUBA MLADJE v dunajskem hotelu Regina, s sledečo deklaracijo zavzemajo svoje stališče do avstrijske državne pogodbe in njene 15-letnne prakse, kar zadeva uresničitev mednarodno zajamčenih določil člena VII:
Praznovanje 50-lefnice koroškega plebiscita je ponovno dokazalo, da merodajnim osebam in ustanovam ne gre za dokončno pravno in praktično rešitev še stalno odprtega manjšinskega vprašanja, temveč le za prazne besede splošne tolerance, za prazne politične ideje in oddaljena mednarodna vprašanja.
Od dejanskega položaja pri svojem kulturnem delovanju prizadeti izjavljajo:
1.	da naj državne in deželne oblasti končno upoštevajo obširno kulturno delovanje koroških Slovencev s tem, da v svoje letne proračune sprejmejo stalne in primerne finančne prispevke slovenskim kulturnim organizacijam in publikacijam ter splošnemu kulturnemu prizadevanju.
2: Kultura in vse z njo povezane akcije se dajo pojmovati samo v povezavi s celotnim dogajanjem in se s tem tudi ne dajo ločiti od najučinkovitejših družbenih dogodkov — od političnih. Vsiliti ljudstvu kulturno infantilnost pomeni, preprečiti njegovo politično samoosveščanje.
3. Ponoven dokaz, da so navedena zatiralna stremljenja v koroški družbi dejstvo, je reakcija koroških oblasti, koroškega tiska in javnega mnenja na kulturno-politično dejanje, ko so neznani dopolnili nemške krajevne napise s slovenskimi. Namesto da bi se politične oblasti spomnile svojih kodifi-ciranih dolžnosti in takoj same dopolnile ostale krajevne napise, je koroška družba odgovorila preko policijskih organov.
Kdo more zdaj od nas zahtevati, da se distanciramo od ustavno garantiranih dvojezičnih topografskih napisov?
NEMŠKO-POLJSKI SPORAZUM BO IZREDNE MEDNARODNE VAŽNOSTI
V Varšavi sta v sredo poljski in zahodno-nemški zunanji minister podpisala sporazum, ki določa normalizacijo odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Uradno bo prišel podpisat sporazum v Varšavo sam kancler Brandt 10. decembra. Zahodna Nemčija se je baje s tem sporazumom odpovedala svojim nekdanjim ozemljem zahodno od črte Odra-Nisa in priznala to črto za zahodno poljsko mejo.
Zdaj čaka Brandtovo vlado huda preizkušnja, da prepriča skeptični del nemške javnosti o nujnosti takega sporazuma in dobi zanj večino v parlamentu. Mednarodno pa bo poljsko - nemški sporazum izredne važnosti, če ga bo zahodnonemški parlament odobril. Opozicija je namreč, kot se zdi, odločno proti njemu, zaradi prenaglega priznanja sedanje poljske meje. Sporazum po posredno prisilil Vzhodno Nemčijo, in to je verjetno glavni cilj Brandtove politike — da omogoči zaenkrat odprtost mej med obema polovicama Nemčije, na daljši rok pa ponovno združitev Nemčije.
PRETRESLJIVA KATASTROFA
Ves svet je pretresla pretekle dni novica, da je v strašnem orkanu, ki je zajel vzhodni Pakistan (Bengalijo), utonilo ali bilo drugače ubitih kar 300.000 ljudi, kolikor jih zahteva kaka večja vojna. Ogromni morski valovi so preplavili nizke otoke in obale. Zdaj iščejo trupla in skušajo preprečiti širjenje kužnih bolezni, zlasti kolere, zaradi okužene vode. Trupla mečejo kar v morje.
V Bengaliji so delovali tudi nekateri slovenski misijonarji. O njihovi usodi ni še nič znano.
KNJIŽEVNIK GUSTAV STRNIŠA
V Ljubljani je umrl pred ndkaj dnevi znani slovenski pesnik in pisatelj Gustav Strniša. Učakal je 83 let. Strniša se je uveljavil posebno s svojimi satirami, še bolj pa kot mladinski pisatelj. Znane so njegove povesti čenčara, Zlati šotori, Harmonikar Bin-ček, prav tako tudi njegove otroške pesniške zibrke Deddk jež, Zvoki in žarki, Za soncem. Veliko je tudi število njegovih podlistkov in spisov v raznih revijah in časopisih.
Sovjetska vesoljska kabina »Luna 17« je izkrcala v torek na Lunino površino avtomatično vozilo, imenovano »Lunahod 1«, ki se pomika po Luninih tleh, oddaja televizijske posnetke in opravlja razne meritve žarčenja in druge.
Sovjetski tisk z naslovi čez celo stran proslavlja ta uspeh in poudarja, da je to dokaz, kakšno učinkovitost je že dosegla sovjetska tehnična avtomacija — kibernetika — itn kaj vse že zmorejo Sovjeti v vesoljskih raziskavah. Res pomeni to velik tehnični uspeh Sovjetske zveze, ni pa točno, da je edino tak podvig merilo stopnje avtomacije. Ta se razodeva v vsem industrijskem in splošnogo-spodarskem potencialu in seveda tudi v življenjski ravni prebivavstva. V tem pogledu pa Sovjetska zveza kljub vsakemu napredku še daleč zaostaja za razvitimi zahodnimi dr-
Novioo po svotu
Tudi v Italiji je začel Rdeči križ zbirati pomoč v denarju za žrtve orkana v Bengaliji. Vse denarne prispevke je treba poslati Rdečemu križu na tekoči račun pri denarnem zavodu Banca Nazionale del Lavoro.
V Siriji je bil izveden državni udar in na površje so prišli baje zmernejši elementi stranke Baas, ki so bolj naklonjeni pogajanjem z Izraelci. Novi predsednik vlade je general As-sad, ki je Izvedel udar in je bil v prejšnji vladi obrambni minister. Prejšnji predsednik vlade Atassi je v zaporu in tudi številni drugi skrajneži.
—	o —
Posrednik Združenih narodov, švedski veleposlanik Gunnar Jarring se je »za zdaj« odpovedal namenu nadaljevati posredovanje med Arabci in Izraelci ter se je vrnil na svoje velepo slaniško mesto v Moskvi. Še prej je pozval Izrael, naj se vrne za konferenčno mizo teh pogajanj.
OB DOGODKIH MA BEOGRAJSKI UNIVERZ!
(Nadalj. s /. str.) nje perečih družbenih in lucli študentovskih vprašanj.
V zvezi s procesom sta bili na ljubljanski filozofski fakulteti dve zborovanji, na katerih so študente informirali o dogajanju v Beogradu, saj je bilo poročanje tiska neobjektivno in nepopolno. Po tej informaciji se je razvila zelo dolga diskusija, ki je vsebinsko presegla okvir samih beograjskih dogodkov. Po mnenju ljubljanskih študentov se ob »beograjskem primeru« postavlja vprašanje, ali je proces zoper Mijanoviča politični proces. List ljubljanskih študentov »Tribuna« piše: »Če ni argumentiranega zanikujočega odgovora (doslej ga še ni bilo), se mo ramo taki obliki reševanja političnih vprašanj ostro postaviti po robu, kajti v tem primeru postane »beograjski primer« jugoslovanska zadeva!«
Proces v Beogradu tudi v tujini ni ostal brez odmeva. 25. oktobra je francoski časopis »Le Monde« objavil protest nekaterih levičarskih francoskih izobražencev (med njimi tudi Jean-Paul Sartre), v katerem med drugim pravijo: »Kot komunisti mislimo, da se danes največja nevarnost za socialistično Jugoslavijo skriva v nevarni odločitvi zatiranja tistih, ki zahtevajo nujnost svobode izražanja za socialistične kritike sedanjega
žavami, npr. kar zadeva avtomobilizem in druge stroje, ki dvigajo življenjsko raven in rešujejo človeka težkega telesnega dela.
Kakor je bilo nesmiselno svoj čas proslavljati ameriške astronavte, ki so prvi sto pili na Luno, kot največje junake človeštva in nekake polbogove — marsikdo opravlja dejanja, ki so težja in ki predvsem zahtevajo mnogo daljše samopremagovanje in mobilizacijo vseh telesnih in duševnih sil, npr. pri zdravljenju ostudnih in nevarnih bolezni ali v znanosti — tako je zdaj nesmiselno videli v samotnem prodoru sovjetske 'kibernetike na enem samem področju nekak dokaz ža splošno večvrednost sovjetske tehnike.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
režima.«
Sovjetski uspeli na Suni
Maši pogledi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim m min iiiiniii min iiir ii n rimi1
.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tudi v Italiji se bo kristjan kmalu soočal z novo stvarnostjo:
rasporofza
Te dni ponovno razpravljajo v italijanskem parlamentu o zakonskem osnutku Fortuna-Baslini, torej o razporoki. Zelo verjetno je, da bo zakon kmalu sprejet in 'bodo končno tudi italijanski državljani imeli možnost ,da se- v nekaterih primerih razporočijo. Doslej tega ni bilo mogoče storiti, ker je bil italijanski zakon proti. Tudi za civilno poroko je namreč v veljavi vsebina nauka katoliške Cerkve, po katerem je zakonska zveza nerazdružljiva. Poglejmo zato, kakšen je odnos katoliške Cerkve do razporoke, saj je v tem vprašanju tudi sama danes postavljena pred nove probleme ter nove in zrelejše življenjske zahteve svojih vernikov.
Takoj je treba poudariti, da se za vernika sploh ne postavlja vprašanje razveze pravilno podeljenega in prav sklenjenega zakona. Kot vsak drug zakrament veže vernika do smrti. Ostaja pa odprto vprašanje, kdaj in kako je bil ta zakon sklenjen in ali je imel v sebi tisto vsebino, ki mu daje svetost in konec koncev, ali se zakonska zveza res začenja šele z nekim zunanjim obredom?
Za Cerkev je zakon nerazdružljiv, dopušča le ločitev (ne pa ponovne poroke). Če se tedaj hoče kristjan ponovno poročiti, je njegov edini izhod ta, da dobi od cerkvenega sodišča razsodbo o neveljavnosti svojega zakona.
Zadnje čase se z več strani vzdigujejo kritični glasovi o tej zakonodaji. V svoji knjigi »Scandal in the Aseembly« avtorja West in Francis obširno pišeta predvsem proti oseb-
Vaši otroci niso vaši otroci. So sinovi in hčere Življenja, ki teži po sebi. Lahko si prizadevate, da jim postanete podobni, toda nikdar si ne prizadevajte, da bi jih naredili sebi enake; zakaj življenje se ne vrača in se ne muai z včerajšnjim dnem.
Gibran (arabski mislec)
nim krivicam, do katerih pripelje neverjetno zapleteni kanonski zakon o poroki. Trdita, da so rimsko-katoliški zakoni o poroki »slabi zakoni, ki žalijo človeško dostojanstvo in ki temeljijo na nekrščanskem pojmovanju človeške osebe.«
Kar v resnici najbolj negativno izstopa pri teh zakonih, je, da poudarjajo bolj obliko, ne pa vsebine zakona, poudarjajo bolj zakonski obred, kot pa kakršnokoli duhovno rast in medsebojno izpopolnjevanje zakoncev.
Kako se lahko to stanje izboljša? Mnogo kritikov ne predlaga radikalnih sprememb, pač pa ukinitev sedanjih cerkvenih sodišč, ki so za ta vprašanja pristojna. West in Francis predlagata, naj ima glavno besedo v teh zadevah, zlasti glede na novo zakonsko zvezo, le njegov osebni spovednik; tole v očitnih primerih propada prejšnjega zakona. V primerih dvoma naj bi vprašali za svet pastoralno skupino duhovnikov in poročenih oseb, izvedencev v medicini, pravu in socialnih vprašanjih. Dokler do tega ne pride, naj bi cerkveno poročene zakonce, ki so se vnovič civilno poročili, prepustili k ostalim zakramentom. Vernika ne bi smeli izob,iti samo zaradi nepravilne poroke, ampak za mnogo težje prestopke proti krščanskim idealom in proti krščanskemu življenju. To bi bilo tudi v skladu s prvotnim krščanstvom. Takrat so spregledali razne nepravilnosti, ker so predpostavljali, da skuša kristjan doseči popolnost, četudi se mu to vedno ne posreči.
Zadnje čase se razen tega obravnava vprašanje tradicionalne definicije zakramentalnega (potemtakem neločljivega) zakona. Katoliški teolog Bernard Haering meni, da lahko Veljaven zakon nikoli ne postane zakramentalen; »Če je zakon mrtev, nima nobene zakramentalne veljave; četudi je bil zakon veljaven, ni več veljaven, če je mrtev.«
Prav tako meni sodobna krščanska teologija, da zakramentalen zakon ni nekaj, kar se doseže s pravnim postopkom in s poročno ceremonijo, ampak nekaj, kar zakonca dosežeta po dolgem skupnem življenju in medsebojne ljubezni.	Peter
DVE PREDAVANJI V TRSTU
Prejšnjo soboto sta bili v Trstu dve predavanji, obe namenjeni predvsem mladini. V Slovenskem kulturnem klubu je predaval primarij mariborske otroške klinike dr. Pertl o spolnem dozorevanju mladostnika. V Marijinem domu v dl. Risorta pa je govoril profesor pedagogike dr. Valter Dermota o temi »Moderni starši pred moderno mladino-. Kot vidimo, sta si bili obe temi precej blizu, celo dopolnjevali sta se, saj se mora pedagoški oprijem nujno opirati na Psihološko dozorelost mladostnika. Obe predavanji sta bili tudi zelo dobro obiskani, kar kaže, da tukajšnjo mladino precej zanimajo taki problemi, ki se je neposredno tičejo. Zato je res škoda, da oba predavatelja nista spregovorila v bolj sodobnem duhu, z vsaj toliko modernim Pristopom, kot je napovedoval naslov drugega Predavanja.
Morda bi pa le kazalo kdaj vzeti v poštev dejstvo, da je tudi slovenska mladina mladina
svojega časa, mladina druge polovice dvajsetega stoletja z vsemi novimi problemi in težavami, ki jih nosita s seboj atomski vek in njegova potrošniška družba. Človekove vrednote so sicer skozi staletja ene in iste, vredne istega spoštovanja in upoštevanja. Stalno se spreminja le pristop k njim, kot se pač spreminjata prostor in čas.
Zato je človek lahko imel vtis, recimo pri predavanju v SKK, da mladina ni sprejemala tiste porazdelitve v razvoju človekovega telesa in razumskega dozorevanja. To morda drži na papirju, prav mladi pa najbolje vedo, da razvojne stopnje niso stvar časovnih mejnikov. V poštev je torej treba vzeti človeka v njegovi celoti. Zato je tudi izzvenela nekoliko v prazno obtožba proti »seksualnim rokomavhom«, to je obtožba proti mladim fantom, ki menda v svoji mladostni negotovosti bolj potrebujejo resne prizadetosti s strani pedagogov, kot pa njihove obtožbe.
Prezgodnja smrt FRANCA KAVSA
V	torek ponoči je iznenada umrl časnikar Franc Kavs, član uredniškega odbora pri Primorskem dnevniku. Okrog polnoči je šel iz uredništva proti domu, na cesti pa ga je zadela srčna kap.
Pokojnik se je rodil 13. novembra 1913 v Čezsoči. Maturiral je na trgovski šoli v Trstu. Že zgodaj je deloval v mladinskih organizacijah, v katerih je zavzemal vodilna mesta. Leta 1940 so ga aretirali in ga odpeljali v rimske zapore. Naslednje leto je stal pred fašističnim posebnim sodiščem zaradi »protidržavnih dejanj« in je bil obsojen na smrt. Pozneje je bila smrtna obsodba spremenjena v dosmrtno ječo.
Iz jetnišnice v Porto Longone, se je rešil še pred 'koncem vojne in je prišel v Jugoslavijo, kjer je sodeloval v boju proti nacifaši-zmu. Od leta 1945 dalje je bil v uredništvu Primorskega dnevnika. Tihi in skromni časnikar ni nikoli silil v ospredje ter je svoje delo vedno vestno opravljal. Pred kratkim je prejel časnikarsko nagrado Toneta Tomšiča za svoje 25-letno delovanje.
Pokojnega stanovskega tovariša, ki nas je prezgodaj zapustil, bomo ohranili v najlepšem spominu. Ženi in družini ter uredništvu Primorskega dnevnika izrekamo ob tej uri žalosti globoko občuteno sožalje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
SIVIJ KOBAL
Borštnikova nagrada na Mariborskem srečanju gledališč
BORIS CAVAZZA nagrada Antene
v burki JAKE ŠTOKE MOČ UNIFORME
v nedeljo 22. t. m. ob 17. udi v Kulturnem domu v Trstu
NA SPLOŠNO ZELJO OBČINSTVA ZADNJA PONOVITEV!
V petek, 27. t.m. Ob 21. uri (Premierski abonma)
V soboto, 28. t. m. ob 20.30 (Abonma red A)
V nedeljo, 29. t.m. ob 16. uri (Abonma red B -
nedeljski popoldanski)
LUDVIG HOLBERG JEPPE S HRIBA
komedija v petih dejanjih
V	petek, 27. novembra bo v Slovenskem gledališču v Trstu druga premiera sezone: komedija Ludviga Holberga Jeppe s hriba. To bo prva slovenska uprizoritev tega klasika in utemeljitelja danskega nacionalnega gledališča. Režiser predstave po prevodu S. Starešiniča in J. Orešnika je Mario Uršič, scene in kostumi so delo U. Vagaje, D. Ceja in M. Vidauove. Glasbo je napisal I. Mignozzi, songe pa prepesnil M. Košuta.
Naslovno vlogo oblikuje Alojz Milič, ob njem pa nastopajo še: Z. Rodoškova, S. Starešinič, A. Petje, L. Bogateč, J. Lukeš, S. Kobal in L. Kozlo-vičeva.
Opčine »NAŠI MLADI« Nastop ob prvi obletnici GLASBENEGA DELOVANJA FINŽGARJE-VEGA DOMA NA OPČINAH
v nedeljo 22. novembra 1970 ob 17. uri.
Spored: klavir, harmonika, petje, violina in ansambel.	Vljudno	vabljeni!
Razgovor s prof. Zorkom Harejem:
0 naših cerkvenih zborih in cerkveni glasbi
V zvezi z revijo cerkvenih pevskih zborov, ki je bila v nedeljo v Kulturnem domu v Trstu, smo naprosili prof. Zorka Hareja, da nam kot strokovnjak, skladatelj in organizator cerkvenega petja odgovori na nekaj vprašanj, ki zanimajo naše bravce. Prof. Harej se je ljubeznivo odzval naši prošnji.
Kakšen je namen teh revij cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem in Goriškem?
Zveza cerkvenih pevskih zborov hoče s takimi nastopi spodbujati in pospeševati u-stvarjalno dejavnost naših skladateljev. Na srečo imamo na Tržaškem in Goriškem sorazmerno lepo število dobrih skladateljev, ki se trudijo, da prinesejo nov prispevek v slovensko svetno in nabožno glasbo. Zato so zbori, ki so nastopili na letošnji reviji, zapeli vsak po tri svetne pesmi, ljudske ali umetne. Od teh je bilo, kot veste, nekaj novih priredb starih slovenskih ljudskih pesmi.
V čem se je po Vašem letošnja revija razlikovala od lanske?
Letos je nastopilo enako število pevskih zborov kakor lani, le da so bili po sestavi različni, od otroškega zbora, mladinskega se-ksteta, preko moškega zbora do mešanih pevskih zborov, ki jih je največ. Poleg domačih so nastopili še zbor iz Ukev v Kanalski dolini, zbor iz Ljes v Beneški Sloveniji in zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. To pomeni, da sta si Trst in Gorica izmenjala po en zbor na reviji v Trstu in na Cecilijanki v Gorici. Tako je revija nekak prikaz pevske dejavnosti vseh zamejskih Slovencev. Tudi glede pevcev in njih števila je bila letošnja revija različna od lanske: vsi vemo, da so pevski zbori vedno v nekem fluidnem stanju, podvrženi mnogim spremembam, padcem in vzponom.
Kaj mislite o današnji ravni naših cerkvenih zborov na Tržaškem in Goriškem?
Res je nekaj dobrih cerkvenih pevskih zborov, a je tudi res, da bi jih moralo biti
več in več dobrin, saj v primeri s svetnimi zbori imajo cerkveni prednost, da nastopajo vsako ali skoraj vsako nedeljo in zato bi morala biti njihova zgradba trdnejša in večja njihova pripravljenost. Res je današnjemu človeku na razpolago cela vrsta zanimanj in razvedril, ki ga odtegujejo od resnih, zahtevnih in discipliniranih pevskih vaj in nastopov, a je tudi res, da neka življenjska pravila veljajo za vse čase in da so požrtvovalnost, vzgoja, vernost, predanost skupnemu višjemu cilju, ki je nad osebnimi interesi in (Nadalj. na 8. strani)
DEŽELA OBSOJA ŠOVINISTE
Deželni odbornik Stopper je odločno obsodil na eni zadnjih sej deželnega sveta skrunitve spomenikov na Tržaškem ter vse čovi-nistične izgrede na Tržaškem ter vse šovi-zadnjem času pojavile na Tržaškem (te dni pa so se podobni napisi pojavili tudi na zidovih slovenske šole v Gorici). Svoje ogorčenje nad netenjem narodnostne mržnje je Stopper izrazil v odgovorih svetovavcem Slovenske skupnosti, KPI in PSIUP, ki so vložili zadevna vprašanja.
Svetovalec Slovenske skupnosti Stoka je precej na široko orisal svojo interpelacijo, v
Na zadnji seji občinskega sveta je župan D. Lovriha odgovarjal na številna vprašanja svetovalcev opozicije oziroma manjšine v ob-I činskem svetu. Na pritožbo svetovalca Glav-ka Petarosa (Slov. skupnost) o nevšečnostih kamnoloma nad*Borštom je župan dejal, da se je tvrdka Scoria pismeno obvezala, da bo nadomestila ustrezne naprave za preprečitev širjenja prahu. Svetovalec Tul je želel vedeti, kakšna zagotovila je občina prejela pred
kateri je obsodil fašistične izgrede ob shodu arditov v Trstu, pomazan je slovenskih napisov v mestu in okolici ter skrunitev spomenikov v Zgoniku, Saležu in Bazovici. Takšna izzivanja se žal ponavljajo, je poudaril naš svetovalec, zato bi morale pristojne oblasti, posebej policija, budno paziti in v kali zatreti vsa taka izzivalna in žal jiva dejanja. Stoka je obsodil tudi prepoved slovenskega napisa na spomeniku 13 partizanom v Šentienartu in pribil, da se takšni dogodki ne 'smejo več ponoviti, kajti pravice našega prebivavstva je treba globoko in iskreno -spoštovati.
ooo
Nekoč so bile nekatere naše vasi res ribiške. Tako Nabrežina, Sv. Križ, Kontovel. Polagoma, posebej pa v povojnem času, so naši ljudje zapustili morje in šlii delat v mesto. Starejši ribiči so pomrli, mladini pa se zdi ribiški poklic preveč težak, nevaren in premalo donosen, da bi se mu v večjem številu posvetila. Tako je ostalo še 'kakih dvajset naših ribičev v omenjenih treh vaseh. V deželnem svetu je bil pred kratkim izglasovan zakon, po katerem bodo ribiči deležni deželnih prispevkov za nakup mrež, popravilo bark itd. Svetovalec Slovenske skupnosti je izjavil, da je tak zakon potreben, saj bo morda kakšnega našega človeka spet približal morju. Ob tem se je dr. Štoka spomnil, kakšno trdo življenje so imeli naši predniki, ki so hodili ponoči na morje, da so si prislužili košček kruha, podnevi pa obdelovali polja in njive. Poudaril je njihovo veliko ljubezen do morja. Izrazil je ob koncu govora željo, da bi omenjeni zakon res šel ribičem na roko in jim Olajšal velike skrbi.
Motori glede zaposlitve domačinov in kaj namerava ukreniti, da se popravi zapostavljanje le-teh. Zupan je dejal, da so predstavniki IRI, Grandi Motori in levosredinskih stiank svoj čas dali zagotovila v tem smislu, ni pa nič konkretnega povedal, kaj namerava občina ukreniti, da se popravi diskriminacija na račun domačinov v zvezi z natečajem ANCIFAP, h kateremu je bilo pripuščenih, kot znano, samo šest mladih občanov. Svetovalcema Bernardu Žuljanu in Emilu Zobcu (Slov. Skupnost), ki sta vprašala, Zakaj se predstavniki dolinske občine niso sestali s predstavniki SGZ (Slov. gospo združenje) pred volitvami obrtnikov, se je župan izgovoril, češ da občinska uprava ni prejela nobenega vabila oziroma, da je predsednik SGZ vabil le podžupana Bandi ja »kot obrtnika« .
Na isti seji so izvolili člane gradbene komisije za obdobje 1971-74, ki so: Marino Bandi, Dario Jagodic, Vincenc Maver ter namestnika Glavko Petaros in Guido Mikulič. Nadalje je svet odobril nakup hiše št. 48 v Borštu, ki bo preurejena služila za kulturne in druge potrebe vasi.
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV PRI SV. IVANU
»Združenje staršev otroš osnovne šole in o-troškega vrtca ter prijateljev mladine pri Sv. Ivanu« v Trstu vabi vse člane na
OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 20. novembra 1970 v prostorih slovenske osnovne šole v ul. Caravaggio 4.
Cerkveni pevski zbor iz Ukev
Vprašanja svetovalcev Slovenske skupnosti v Dolini
ali po pristanku za gradnjo tovarne Grandi
Piama uredništvu
Dragi »Novi list«,
po hudo razburjenem, a morda tudi zato tako malo logičnem in razumljivem napadu tržaškega »Dela«, glasila KPI za slovensko narodno manjšino, na predlog za »samoobdavčeva-nje« v prid prazne blagajne športnega združenja »Bor« sem bil seveda sprva kar omamljen. Potem, ko sem si nekoliko opomogel, sem spet odprl kuverto, ki sem jo imel že zalepljeno, in priložil še drugih tisoč lir ter jih poslal na naslov dr. Dolharja kot odbornika »Bora«. Upam da je strah »Delovega« dopisnika »Slovenskega športnika« (pa tudi davkoplačevalca) odveč in da jih dr. Dolhar ne bo zapil ali porabil za svojo volilno propagando.
Upam tdi, da mi »Delov« »slovenski športnik« ne bo več odgovoril na to mojo »provokacijo« in me morda s tem prisilil, da pošljem dr. Dolharju za »Bor« še tretjih tisoč lir, ker to bi že nekoliko obremenilo moje finance.
In še vprašanje na uho »Delovemu« slovenskemu športniku«: kje se je naučil tako lepo in dostojno pisati? Pa ja ne morda tam, kjer so taki mojsiri, da dajejo tudi Nobelovim nagrajencem lekcije, koko je treba pisati?
Tržaški Slovenec
t/ociofitso
littt
Z medom v zimo
Zimski čas je pred vrati in s tem tudi priložnost, da spregovorimo nekoliko o medu, ki je v vseh časih in ljudstvih našel dober odziv. »Božja hrana,« kot so med nekoč imenovali, zasluži, da si jo prizadevamo bolje spoznati.
Med je zmes vode, sladkorjev, rudnin, vitaminov, encimov, beljakovin, organskih in anorganskih kislin, rastlinskih barv, koloidnih snovi itd. Največ je sladkorja (78 odst.) in sicer fruktaze, glukaze in saharaze. V medu nahajajoče se oblike sladkorjev naše telo z lahkoto prebavi in v tem tiči glavni pomen medu za našo dnevno prehrano. Posebno ugoden je njegov učinek na mišičevje, posebej velja omeniti ugoden viip na delovanje srčnih mišic. Med vsebuje vrsto za nemoteno delovanje organizma zelo pomembnih rudnin. Na rudninah bogatejši gorski med je temne barve, ravninski pa je večinoma svetle barve.
Med ne služi samo krepitvi našega organizma, temveč zavzema tudi pomembno mesto v slaščičarski industriji. S prehrambenega stališča je dobro poznati njegovo energetsko vrednost. 60- 100 gramov medu je čisto dovolj, saj dobimo takoj občutek sitosti. Zato je med zelo cenjen v shujševalnih dietah. Jajce ima npr. 72 kalorij, žlička medu (30 gr) pa 81.
Med je priporočljiv zaradi sledečih učinkov: prvič, ker varuje jetra posebno pred zastrupitvami z alkoholom in sploh pred vsemi okužbami; drugič, ker posebno ugodno deluje na delovanje srca, slednje varuje tudi pred infarkti, in tretjič, ker je nenadomestljiv pri krepitvi oslabljenega organizma, predvsem pa je priporočljiv za živčne ljudi.
S pokrajinske seje
V ponedeljek zvečer se je končala v gori-škem pokrajinskem svetu razprava o načrtu za delo pokrajinske uprave v prihodnji petletki.
Na seji sta govorila tudi slovenski komunistični svetovalec Jože Jarc in svetovalka demokratske zveze Marija Ferletič. Prvi je poudarjal, da levo - sredinske stranke samo obljubljajo Slovencem vse pravice in enakopravnost, v resnici smo pa še daleč od tega.
V razpravo o isti zadevi je posegla tudi svetovalka Marija Ferletič. Priznala je, da so se levosredinske stranke zavzele za rešitev manjšinskih problemov. Pogumno pa je nadaljevala, da obstajajo še mnoga nerešena vprašanja, ki. se bodo morala urediti tudi v pokrajinskem merilu. V vseh javnih ustanovah je treba uvesti dvojezično uradovanje. Prekiniti je treba z vsemi ostanki fašistične preteklosti, kakršno zagovarjajo še sedanji misinski svetovaloi.
Sledila je dblga razprava o javnih prevozih na Goriškem v zvezi s stavko uslužbencev pri Ribijevem podjetju. Večina je potem izglasovala predlog, naj se skliče posebna konferenca, ki bo proučila dosedanjo politiko in ozadje v zvezi z javnimi prevozi na Goriškem.
Krmin
DRUŽABNO SREČANJE — ODLIKOVANJE
Slovenci iz Krmina, Plešivega in okolice imajo že nekaj let lepo navado, da se zberejo ob martinovanju na zabavnem, obenem pa tudi resnem srečan ju. Tudi letos so se zbrali na pobudo Plešivcev in občinskega odbornika Gradnika v restavraciji pri Sirku. Kar sedemdeset ljudi je preživelo v veseli družbi nekaj prijetnih uric. Zbrali so se brez ozira na kako strankarsko prepričanje ob dobri večerji in veseli slovenski pesmi.
Večera so se udeležili tudi nekateri politični gostje iz Gorice. Proti koncu je prišel
celo italijanski občinski odbornik Basso, ki se je prav dobro počutil med slovenskimi so-deželani.
Srečanje je imelo letos kot osrednjo točko tudi podelitev častne svetinje dolgoletnemu krmimskemu odborniku industrijalcu Ivanu Prinčiču.
Po uvodnem govoru občinskega odbornika Gradnika je najstarejši občan izročil gospodu Prinčiču zlato svetinjo, ki ima na eni strani vtisnjen občinski grb in letnici 1965-1970. Na 2. strani je vrezan napis: Slovenci -Krmin. Prinčič se je ganjen zahvalil za pozornost svojih soobčanov in obljubil, da bo po svojih močeh še delal v njih prid.
IZJAVA
Profesorji slovenskega državnega učiteljišča in gimnazije-liceja v Gorici se pridružujejo protestu profesorskega zbora državne enotne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki je na seji 16. t. m. odločno obsodil početje neznanih krivcev, ki. so pomazali šolsko pročelje z narodnostno mržnjo vzbujajočimi napisi in simboli.
Gorica, 17. novembra 1970
Profesorski zbor državne enotne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, zbran na seji 16. novembra 1910, odločno obsoja dejanje listih, ki so v noči med 14. in /5. novembrom z raznimi napisi in simboli na pročelju zgoraj omenjene šole hoteli oživljati narodnostno mržnjo do slovenske narodne skupnosti v Italiji. Odločno zahteva, da odgovorni organi krivce izsledijo in preprečijo, da bi se taki in podobni dogodki še ponavljati.
Gorica, 16 novembra 1910.
Profesorski zbor
frednjeevrops^o kulturno srečanje
V	torek zvečer se je zaključilo peto srednjeevropsko srečanje v Gorici. Letošnje se je ukvarjalo z urbanistiko in arhitekturo. Zato se ga je udeleževal bolj ozek in strokovnjaški krog. Nekatera predavanja, zlasti novogoriškega župana šimaca in zadnje profesorja Piccinata, pa so zajela prav sodobna pereča vprašanja, ki utrjujejo, kot je pravilno poudaril goriški župan Martina v svojih poslovilnih besedah, koristno sodelovanje znanstvenikov in kulturnih dejavnikov Srednje Evrope.
Udeleženci so zadnji dan tudi predlagali; naj bi se morda že spomladi sklical v Gorico poseben seminar, ki bi razpravljal o urbanistiki in o načrtni ureditvi mestnega o-zemlja. Razvoj industrializacije ne sme dušiti okolja človeka. Letošnje srečanje je torej imelo tudi precej praktičnih zaključkov.
Imelo pa je prvič tudi precej nasprotnih odzivov.
Že v soboto so se pojavili po mestnih ulicah veliki plakati socialno-proletarske stranke, ki so napadali Ustanovo srednjeevropskih srečanj in župana, češ naj se raje
briga za ureditev zanemarjenih in napol podrtih mestnih delov.
Drugi lepaki, tiskani v furianščini, so se zaganjali v namišljeno zasnovo Gorice kot »srednjeevropskega središča« in so na koncu poudarjali, da je »Gorica furlansko mesto«.
Višek predrznosti v verigi raznovrstnih izzivanj s strani obeh skrajnosti se je pripetil v noči od ponedeljka na torek. V ljudskem vrtu je bil postavljen napis o kulturnem srečanju v Gorici. oPleg napisa so visele zastave šestih udeleženih držav. Znani neznan-so zlomili droge in odnesli jugoslovansko in madžarsko zastavo. S tem podlim dejanjem so res pokazali vsem tujim udeležencem, kako razumejo — kulturna srečanja.
—	o —
»CECILIJ ANKA 1970«
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici priredi v nedeljo 22. novembra ob 16. uri v Katoliškem domu tradicionalno revijo pevskih zborov »CECILIJANKA 1970«.
Nastopilo bo 10 zborov z Goriškega, dva s Tržaškega, po eden pa iz Beneške Slovenije in iz Kanalske doline. i
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA PogoVor s pisateljem B.
Pisatelja Borisa Pahorja smo naprosili za pogovor, glede na to, da se je pravkar vrnil z daljšega potovanja, in glede na razne druge okol-nosti, ki so nas spodbudile, da smo ga poiskali.
Kam vas je privedlo vaše zadnje potovanje? Je bilo počitniške ali študijske narave?
Porabil sem nekaj dni novembrskih počitnic za odhod na redno zasedanje vodstvenega odbora »Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur«, ki je bilo tokrat v Lyo-nu. Potem sem pa za tri dni pogledal v Pariz, da sem obiskal prijatelje, pregledal knjigarne in se pomudil v mestnih četrtih, ki jih imam najrajši.
Kaj bi nam lahko povedali o teh svojih srečanjih in skušnjah?
O našem mednarodnem združenju bi rekel, da njegov pomen počasi, a vidno raste. Nismo politiki, naše organizacija združuje ljudi na akademski ravni. Vse je odvisno od osebnih pobud. In ker nas nihče ne finansira in damo iz svojega žepa ne samo za potovanje, ampak tudi za pisarniške potrebščine, se še nismo uveljavili, kakor bi bilo treba. A kaže, da se nam je zdaj odprla pot za sprejem v Unesco. Znani katalonski pisatelj Salvador Espriu, ki živi v Španiji, pa je sprejel predsedstvo našega združenja.
Kako gledate na bodočnost teh stikov? Kakšno vlogo imate slovenski predstavniki pri njih?
Prepričan sem, da se bo v prihodnosti naša organizacija bkrepila. Slovensko predstavništvo je bilo v začetku zelo pičlo, ker so se nekatere organizacije bale političnih zased. Zdaj so se prepričale, da nismo dolga roka nikogar. Tako smo v italijanskem odseku združenja Slovenci večkrat nastopili v lepem številu. Manj velja to za splošno predstavništvo. Poskrbeti bi bilo treba, da pridejo vanj 'koroški slovenski ljudje in predstavniki goriških in beneških Slovencev. V naše združenje se lahko včlanijo posamezniki in društva. Velikega pomena bi bilo, ko bi naraslo število slovenskih članov, tukajšnjih in v domovini. To bi dobro vplivalo tudi na zavest drugih etnij, predvsem Bretoncev, Kataloncev in Baskov v evropskem merilu, pa Provansalcev in Landincev v italijanskem teritorialnem odseku.
V	tem primeru gre res za odprtost, ki je ne smemo podcenjevati.
Kaj menite o bodoči usodi malih evropskih narodov, ki se še niso prikopali do lastne države in niti do priznanja lastne politične identitete oziroma pravice do politične samobitnosti, kakor na primer ravno Bretonci in Katalonci, ki ste jih pravkar omenili?
Vsi ti narodi bodo uresničili svojo samobitnost v Evropi prihodnosti, ki bo nujno federalistična. Seveda ne gre za federalizem, ki bi ga vodil francosko-nemški ali nemško-francoski kapital, ampak za sporazumno zasnovano skupnost, kjer bi dokončno izumrla držiava-narod. Mislim na državo-narod, ki je v Franciji že v trinajstem stoletju fagocitirala Occitance, potem pa Bretonce, Baske, itd. Mislim na Španijo, ki ne priznava ne baskovske ne katalonske samobitnosti. Zanimivo je, da se proti krivičnosti takega stanja bojuje vedno večje število znanstvenikov in pisateljev. Znanemu književniku Denisu de Rugemontu je pred pratkim pariška založba Albin Michel izdala knjigo z naslovom Odprto pismo Evropejcem. (Tudi Tržačane omenja!) V njih se Rugemont zavzema za male na-
rode, za njihovo pravico do samostojnosti. Je pa v svojem apelu pisatelj precej nejasen v definiciji narodne identitete. Zanimivo je še, da bodo v doslej najbolj šovinističnem etat-nation, Franciji, imele manjše etnije dvakrat na mesec televizijsko oddajo v svojem jeziku!
Slovenci zelo malo vemo o takoimenovanih Occitancih v Franciji. So ti identični s Provan-salci? Iz česa izvira njihova različnost? Je utemeljena v drugi rasi, izvoru, jeziku, zgodovini, tradiciji, etniji?
Da ne bom predolg, bi se omejil na razlago, da Occitania ni isto kot današnja Provansa. Oc-citania je približno tista pokrajina, ki je pod Cezarjem postala rimska provinca. Occitanci pa so isto kot Provansaloi, samo da prihaja ime Occitanec od njihovega jezika (langue d’oc), medtem ko je drugo ime izpeljano iz juridično (provinca) - krajevnega imena. Razumljivo je torej, da so tako po zgodovini kakor po tradiciji, jeziku, itd. različni od Francozov.
Kako sploh gledate na narodno vprašanje danes? Seveda v zvezi z bodočim razvojem v Evropi in na svetu?
Deloma sem že zgoraj odgovoril na to vprašanje. Mislim pa, da se bomo kljub vsem klavr-nostim in zmešanim pojmom počasi vendarle povrnili k zdravemu mišljenju. Narodni čut nam bo pomagal, da se rešimo alienacije, o tem ni nobenega dvoma. Ne rečem, da nas bo rešil, ampak da bo pomagal pri reševanju. Tako ni nihče proti industriji, vsi pa smo proti zastrupljanju atmosfere in mčrij, zato bomo prej ali slej morali narediti sporazum z zdravo pametjo. Isto se bo zgodilo z raznimi internacionalizmi in univerzalizmi. Biologi, tako na primer znani Lorenz, so prišli do zaključka, da živo bitje, pa naj bo žival ali človek, postane nevrotično, histerično, skratka travmatično zaznamovano, če ga pri razvoju ne spremlja občutek, da ga obdaja toplina naklonjene skupnosti. Prav tako je za duševno zdravje potrebna tradicija. Zato uničevanje naroda nujno pomeni porajanje izkoreninjencev in psihopatov, cinikov in kruhoborcev
brez idealov. Seveda govorim o narodu kot plemeniti skupnosti, ne o rasistično-nacionalistič-nem abortosu.
Kaj menite o teorijah Dušana Pirjevca, Tarasa Kermavnerja in nekaterih drugih v zadnji številki >•Problemov« glede naroda in predvsem slovenskega naroda, ker veljajo njihove teorije in definicije predvsem nam samim?
Slovenci smo poklicani, da malim narodom pomagamo do samozavesti, ne pa, da še sami sebi meglimo pogled s cenenimi lečami.
Kaj mislite o Pirjevčevi teoriji, da etnija plus kapitalizem je enako narod, narod minus kapitalizem pa spet samo etnija — teoriji, ki hoče veljati za marksistično oziroma razvijati naprej in dopolnjevati marksistično teorijo o narodu?
Moti me, da čuti Pirjevec kot filozofski človek potrebo, da povzdigne kadilnico pred Kardeljem. Če je ta že dal veljavne definicije o narodu, ki naj bi se bil, po njegovem, rodil s kapitalizmom, čemu Pirjevčevo dopolnjevanje te teorije? Pa ni res, da je kapitalizem ustvaril narod! Kapitalizem je ustvaril nacionalizem oziroma imperializem. Ko so Grki imenovali vse, ki niso bili grškega rodu, barbare, ko so Judje sebe imenovali izvoljeno ljudstvo, k'o je Dante odklanjal provansalščino in opsoval rojake, ki so se sramovali italijanščine, je bila to že zavestna odločitev za narodno pripadnost. Marksizem pa nima veljavnih idej o narodu. Marx je bil nernški šovinist in je Slovane preziral. Z Leninom pride narod nekoliko bolj do veljave, vendar bolj v teoriji kakor v praksi. Stalin je bil brezsrčen azijski despot, zasedba Češke in Slovaške pa se je razvijala v njegovem in ne v Leninovem duhu. Vsekakor pa 'se mi zdi, da se bomo, če bomo hoteli priti do pravilnejšega socializma, morali vrniti k zapostavljenemu Proudho-nu. Pa tudi Bakunin je boljši od Marxa. Saj zato ga je Marx vrgel iz internacionale, slutil je v njem tekmeca. Bakunin upošteva narod in značaj, temperament posameznih ljudstev.
In kaj menite o teorijah Tarasa Kermavnerja?
Menim, da je ta človek naredil koktajl iz Kardelja, Sartra, Heideggerja, konstruktivizma, rei-zma, itd., in zdaj niti sam ne ve, ne kaj pije, ne kaj bi hotel, da bi drugi čutili, da pijejo. Ali še drugače: Bastardna žival, ki se je vanjo nekega jutra spremeniK glej Kafko), nima ne repa ne glave. Državne ureditve tak brezoblični lupinar seveda ne ogroža, z miazmo, ki jo izpuhteva, pa zastruplja slovensko ozračje t«v ko, kakor ga doslej še ni okuževal noben staro-kopitnež pa tudi noben mlačnež ne.
Se vam ne zdi, da smo Slovenci danes že natančneje in temeljiteje obdelali teoretična vprašanja narodnosti in naroda kakor katerikoli drug narod?
Ne, nismo. Manjka nam dobro, moderno in poglobljeno delo. Vse, kar imamo, je priložnostno. Vprašanje pa je, kaj naj bi s takim delom dokazovali. Če naj dokažemo, da je narod kategorija, ki izginja v planetarni organizaciji človeštva, potem nam seveda zadostujejo zastarele ideje avtorjev, ki ste j'ih poprej omenili.
Kaj se vam zdi glavna slabost, ki nas ovira, da ne dosežemo prave politične in narodne učinkovitosti?
Individualisti smo. Pa lagodni legitimisti. In brez pravih voditeljev. Žensko-materinske lastnosti pri nas prevladujejo nad moškimi. Poglavitno pa je menda res to, da kakor stari Grki ali Kelti nimamo smisla za stvarno usodo, ampak se rajši predajamo odrešilnim idejam.
(Nadaljevanje na 7. strani)
VogoVor s pisateljem B. Pahorjem
(nadaljevanje s 6. strani)
V čem pa vidite glavno pozitivno lastnost (da ne bomo vedno samo obsojali same sebe)?
Slovenci prepričujemo s svojo prisrčnostjo, s svojo omiko, s smislom za lepoto. Tujec se nas seveda ne boji (razen v obmejnih krajih), preveč pa nas tudi ne spoštuje. Nedvomno,pa je, da nas ima rad (razen v obmejnih krajih).
V čem vidite bistveno razliko med Slovenci in drugimi narodi?
Mislim, da se od drugih razlikujemo po tem, da se brez težave vživimo v tuje ozračje, tujo dušo, tuj jezik. Naše kamaleonske sposobnosti (tako v dobrem kakor v slabem smislu) so naravnost, pošastne. Če bi bilo bogoče organizirati olimpiaido v ti disciplini, bi nam nihče ne odnesel zlate kolajne.
Kako spravljate v sklad svoje esejistično-po-litično in svoje pisateljsko delo?
Da se veliko politično udejstvujem, so raztrobili po Slovenskem tisti, ki niso hoteli in nočejo priznati, da je dosti ljudi, ki mislijo to, kar sem jaz napisal. Ta ali oni politični »voditelj« je menil, da bo skril svojo nesposobnost, če bo rekel, da je pri nas vse v redu in prav, medtem ko samo neki nemirni pisatelj nalašč dela zgago. — No, res zelo težko spravljam v sklad pouk, pisanje in revijo.
Kdaj bo izšla prihodnja številka »Zaliva*?
Zakaj je det slovenske mladine tako mrtev, pasiven?
Manjka nam skupna organizacija, o kateri bi vsi čutili, da ji gre za vsenarodno dobro. Potem bi tudi mladina vedela, da človek ne sme iskati samo svoje koristi. Tako pa se zdaj mlad človek dobro zaveda, da bo, ko bo dobil službo, nehal misliti s svojo glavo, pa se že v naprej odpove samostojnemu delu in mišljenju. Eden izmed poglavitnih vzrokov, da je velik del mladine pasiven, ,pa je nedvomno malodušje, ki je zajelo vse kroge, ki nimajo sredstev za uspešno organizacijo, za tisk, prireditve, itd. Ko bi se nam posrečilo odpraviti malodušje demokratičnega dela slovenskega življa, in piri tem mislim tudi na socialiste, 'ki so se vključili v italijansko stranko, bi pri nas drugače zaživelo delo mladine in med mladino.
Kaj sodite o današnji slovenski literaturi?
Če izvzamemo kakega starejšega avtorja, na primer Majcna, Kocbeka in še katerega, je sodobna slovenska proza bledikasta. Boljša je dramatika.
Česa pogrešate v slovenski prozi?
Sproščenega zagona. Vere v vrednost samosvojih podob. Vere v drznost. Vse se dogaja v breztežnem prostoru, kjer predmeti kot začarani visijo nekje na sredi med da in ne.
Kaj je po vašem vzrok, da po Vas in Rebuli
na Tržaškem še nismo dobili dobrega mlajšega pisatelja, kljub tolikim talentom?
Čeprav je Rebula mlajši od mene, sva oba človeka tiste vrste, ki za svoj poklic žrtvuje u-godje, zabave, vse, čemur pravimo družabno življenje. Z mladim človekom je danes tako, da napiše pesem, ko je na nižji srednji šoli, a ko je na liceju, se že vozi s svojim avtom. Pisateljevanje pa je trud, samozatajevanje, boj z dvomom in s snovjo, ki jo je treba gnesti ali presvetliti.
Kakšne izkušnje imate z revijo »Zaliv«? Vam daje zadoščenje?
Kolikor mi daje zadoščenja, toliko mi krade časa. A tudi za revijo bodo nastopili boljši časi, če bodo odgovorni ljudje mislili na slovensko narodno skupnost tokraj meje kot na narodno celoto, če bo tisk, založniško dejavnost, kulturno delo, šport, skratka vse naše delo urejevalo vodstvo, ki ne bo ukrepalo na podlagi svetovno nazorskih ali strankarskih načel, ampak bo skrbelo za reševanje rešljivega, za rast vsega, kar je živo, za uveljavljanje naše narodne posebnosti.
Kaj bi še radi povedali našim bravcem?
Rad bi jim povedal, da po Evropi ljudje Slovence cenijo, posebno majhni narodi se zanimajo za nas, in zanimajo se prav za te odrezane kose slovenskega narodnega telesa. Ne smemo jih razočarati, potrditi moramo njihovo zvestobo svoji biti z našo zvestobo, z našo modro zvestobo rodnemu občestvu.
DOMAČEGA ŠPORTA
kot realizator izkazal še Peter Starc, ki je sam dosegel 25 točk.
Našim košarkarjem se pozna, da so se na prvenstvo dobro pripravili in prepričani smo, da nam bodo pripravili še marsikako presenečenje.
V prvenstvu mlajših mladincev je BOR gladko izgubil proti POM iz Tržiča (53:27). Tržačani so se dobro branili le v začetku, nato pa so si proti visokim in atletskim nasprotnikom nabirali napake, tako da so končali tekmo le v štirih.
Naraščajniki Poleta so v prvi prvenstveni tekmi visoko premagali Lloyd B (70:39). Celotna ekipa je dobro igrala; ižkazala pa sta se zlasti Daneu in Jugovič.
Italsider pa je odpravil Borove naraščajnike z 51:27. Po dobrem prvem polčasu so Borovci popolnoma odpovedali in v drugem setu so dosegli le 11 točk proti 30, ki jih je dosegel nasprotnik.
NAMIZNI TENIS
V nedeljo je Sokol odigral svojo prvo letošnjo prvenstveno tekmo C lige. Z Nabrežinci nastopajo še ekipe: Rangers, La Cantina in CSI iz Vidma ter Virtus iz Gorice. Naši pingpongaši so se srečali v Vidmu z ekipo Rangers, katero so odpravili s presenetljivim 9:0.
O tekmi sami ni kaj povedati, saj so Cat-tonar, Fabjan in Ukmar bili za več kot razred boljši od nasprotnikov. Naj pripomnimo le, da se je kar 7 tekem končalo z gladkim 2:0. Le Fabjan in Cattonar sta izgubila vsak po en set. Tako je torej Sokol že v prvem nastopu postavil hipoteko na končno zmago tega prvenstva. Po odstopu Bora je namreč to mlado moštvo iz de-vinsko-nabrežinske občine najkvalitetnejše med domačimi ekipami. Prepričani smo, da bodo mladi Nabrežinci uspešno nadaljevali slovenske tržaške tradicije v namiznem tenisu.
V	nedeljo bo Sokol igral doma proti ekipi Virtus. Tekma se bo pričela ob 10. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.	ketna
Upali smo, da za Miklavža, a bo težko kaj. Zagotovo pa za božič. Prispevkov je zmeraj več in morali bi izdati trojno številko, če se ne bi hoteli zameriti nobenemu prijatelju.
Se vam zdi, da so naleteli vaši eseji o narodnosti na zadosten odmev med Slovenci?
So. Pred dnevi je uredništvo dobilo naročilnico za štirideset knjig, a ni niti enega izvoda več. Zares bo treba misliti na drugo izdajo.
Mislite še na kakšno tako knjigo?
To je odvisno od časa. Načrtov ne manjka.
V	kratkem izide monografija o Kosovelu v zbirki, ki nosi njegovo ime.
Kako je z ustanovo za študij narodnih vprašanj, ki ste jo svoj čas imeli v mislih?
Stvar zori. Če bo kdo priskočil na pomoč za praktično izvedbo, bomo v bližnji prihodnosti prešli od načrta k resničnosti.
Kaj menite o današnji mladini na obeh straneh meje? Ali se utaplja v univerzalizmih kot toliko njenih predhodnic na Slovenskem?
Onkraj meje prevladujeta nejasnost in zmeda. Socialistični ekumenizem mačističnega tipa se prepleta s centralističnimi tendencami; nasprotnik temu razpoloženju je nacionalno obarvana partijska spodbuda, kar je lahko samo muha enodnevnica kot vse prišepetane besede. Pri nas je najhujša od vseh resnic narodna mlačnost. Mislim na tisto brezbrižnost, ki se ne izživlja ne v idejno ustvarjalni ne v organizacijski ne v pasivno sprejemajoči kulturnosti. Edini, ki so aktivni, so levi ekstremisti. Seveda bi rad pozdravil njihovo zavzetost, ki bi ne bila znamenje našega prastarega slovenskega boga v univerzalizem. Ti mladi ljudje pozabljajo, da se je Mao Ce Tung bojeval za svojo deželo, da je bil Ho Či Minh revolucionar za svoj Vietnam. Naši u-porniki pa govorijo o antifašizmu, a njih ni nikjer, ko fašisti pojejo sredi Trsta AlFarmi noi fascisti, abbasso i comunisti. Govorijo o anti-imperializmu, a jim ni mar za slovensko zemljo, ne za slovenske delavce v tovarni Grandi Motori, ne za dvojezične napise, 'itd.
TEDENSKI PREGLED
ODBOJKA
BOR - UNIPOL 3:2 (12:15, 7:15, 15:12, 15:8, 15:9)
Bor je še vedno na vrhu lestvice in to skupno z močno ekipo Petrarca iz Padove. Po sobotni najtežji in dramatični tekmi so tržaški fantje dokazali, da verjamejo v svoje moči in da znajo s požrtvovalnostjo premagati tudi najbolj kritične trenutke.
Tekma proti Unipolu, ki ga doslej še nismo poznali, je bila na visoki agobistični ravni. Po prvem setu, ki ga je Bor izgubil tudi po krivdi sodnika-zapisnikarja, so Modenčani v naslednjem nizu z lahkoto odpravili goste. Vse je že kazalo, da bo morala tržaška ekipa prvič poražena z igrišča in to s pekočim 3:0. Veljak in ostali pa so se zbrali in z ostro tolčenimi žogami presenečali nasprotnikovo dobro obrambo. Zmaga v tem setu je naše fante tako spodbu dlla, da do konca tekme niso niti za trenutek več popusctili. Po več kot dveurnem boju so strli še zadnji odpor domačinov, ki so jim za _zmago športno čestitali.
POLET - BREG 3:2 (15:11, 15:17, 9:15, 15:9, 15:5)
V predprvenstvenem turnirju CRDA sta se v soboto pomerili domači ekipi Poleta in Brega. Po dolgi enakovredni igri so zmagali Openci, ki so se predstavili kot dobro vigrano moštvo, ki bo na letošnjem promocijskem prvenstvu imelo eno glavnih besed. Breg pa, ki bo nastopal v D ligi, se je izkazal kot solidna ekipa, ki pa mora rešiti problem telovadnice oziroma rednih treningov.
KOŠARKA
BOR - VINI CANELLA 63:57 ( 32:25)
V nedeljo se je pričelo prvenstvo D lige in Bor je svojo prvo tekmo odigral pred domačim občinstvom proti Vini Canella iz San Dona. Po začetni tremi so slovenski atleti prevzeli vajeti igre v svoje roke in pod robro režijo Sancina, ki je odlično nadomestil še neokrevanega Lakoviča, priborili prvo zmago. Poleg Sancina se je
0 naših cerkvenih zborih in cerkveni glasbi
(Nadaljevanje s 4. strani)
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 22. novembra, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 8.45 Glasba za harfo; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše: G. Boldrini: ^Skrivnost Etruščanov«. Zadnji del; 11.35 Ringa-raja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike;
12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas;
12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 Glacba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta;
15.30 C. Novelli: »Pločevinasti vojaki«. Drama. Raidijski oder, režira Peterlin; 16.20 Tajčevič: 5 preludijev. Igra pianist Krpan; 16.35 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«;
19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu;
19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti; 21.00 Se menj plošč; 22.00 Nedelja v športu;
♦ PONEDELJEK, 23. novembra, ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba-, 11.40 Radio za šole (za sred nje šole); 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslu šavkami; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time, pripravljata Lovrečič in Deganutti; 17.35 Obletnica meseca; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole);
18.50 Deželni skladatelji. Pezzk: Piccolo Trio. Iz vajajo: violinistka Senia, klarinetist D’Aniello in pianistka Cabai; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Polifonski zbor iz Rude; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti. Trio Pro Musiča Rara;
♦ 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - NoVice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Nekaj ritma s Strasserjem; 19.10 Po govori z Robertom Hlavatyjem; 19.25 Zbor »Kras« iz Dola-Pojan vodi Komelova! 19.45 Glasbeni best-sollerji; 20.00 Šport; 20.35 Bizet: »Carmen«, opera v 4 dej.
♦ SREDA, 25. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.00 Kitarist Pizzigoni; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 13.30 Glasba po željah;
17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Slovarček sodobne znanosti; 17.55 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za 1. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Koncertisti naše dežele. Sopranistka Ada Memi, pri klavirju Plezzanijeva. Samospevi Orlanda Di 'Piazza; 19.10 Higiena in zdravje-
19.20 Jazz; 19.40 »Gor in dol po sred’ vasi«; 20.00 Šport-. 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glashn
♦ ČETRTEK, 26. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutrania glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Saksofonist Sax; 12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Gabrjah; 13.30 Glasba po željah;
17.20 Za mlade -poslušavce: Disc-time 17.35 Kako in zakaj; 17.55 Ne vse, toda o vsem: 18.15 Umetnost; 18 30 Recital Zagrebškega godalnega kvar teta: 18 50 Kentonov jazz orkester; 19.10 Pisani balončki: 19.30 Tzbrali sm za vas; 20.00 šport; 20.35 T. Grieroresco: »Rine-«. Drama: 21.55 Sklad be davnih dob; 22.05 Zabavna glasba
♦ PKTFK 27 novembra, ob: 7 00 Koledar; 7.30 Jutrania glasba; 11.40 Radio za šole (za II. stop rfio osnovnih šol); 12.00 Pianist. Int.ra: 12.20 Sta novanjska kultura in oprema skozi stoletja-, 13 30 Glasba po želiah: 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi, pripravlja Ban-. 18.15 Umetnost:
18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 C. Schwar-zenb°rg: Zgodovinski razvoj socialnega 'skrbstva v Italiji; 19.20 »Fa.ntie na vasi«; 19.40 Novosti v naši diskoteki: 20.00 Šport; 20.35 GosDodarstvo in delo: 20.50 Koncert ooerne glasbe; 21.50 Folklorni nlesi- 22.05 Zabavna, glasba.
♦ SOBOTA 28. novembra, ob: 7 00 Koledar: 7 30 Jutrania glasba; 11.35 Šonc k slovenskih nesmi:
11.50 Veseli motivi; 12.10 L. Businco: »Mleko v prehrani«: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsesveta: 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste: 16 10 ODeretni odlomki; 17 00 Znani nevci; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne no oevke: 17.35 Ščepec poezije: 17 55 Moi prosti čas: 18.15 Umetnost: 18 30 Neooznbne melodije; 19 10 Družinski obzornik: 19 30 Zbor »Glasbene Matice« iz Liubliane vodi Lavrič: 19.45 Jazz kvintet Milesa Davisa: 20.00 Šport: 20.50 M Mahnič - J. Stritar: V Stritarievem salonu: »Stritar meščanski pisatelj«; 21.30 Vabilo na ples;
sebičnimi težnjami, tiste kreposti in vrline, ki ohranjajo specifično duhovnost naroda in varujejo njegov obstoj.
So cerkveni pevski zbori še vedno privlačni tudi za mladino, ali pa je težko pritegniti mlade vanje?
Podobno vprašanje je, ali resna glasba, komorna in simfonična, privlačuje današnjo mladino. Kar zadeva zbore, je odvisen dotok mladih moči v zbor od osebnosti, strokovne in pedagoške sposobnosti pevovodja, ter od zanimanja, vneme organizatorjev zbora in njihovih prijateljskih odnosov s pevci. Doživetje in razumevanje cerkvenih skladb se ne ponujata sama od sebe, temveč so zanju potrebne priprava, vzgoja, vpeljava, katerim sedanja miselnost, usmerjena v lagodno življenje, ni ugodna. Vendar večino naših zborovskih pevcev predstavljajo mladi ljudje. In pred kratkim sem na nekem simfoničnem koncertu v Verdijevem gledališču opazil med občinstvom večino mladih obrazov.
Kaj bi bilo potrebno, po vašem, za še večjo povzdigo cerkvenega petja pri nas?
Večje zanimanje tistih, ki so iz vzgoj)iih 'ali umetniških razlogov direktno zainteresirani za to, da imajo v vasi in v cerkvi pevski zbor. Mislim tudi, da bi bilo treba posodobiti našo cerkveno pesem glede na njeno besedno in glasbeno sestavino v skladu z nameni Cerkve in s slovensko glasbeno tradicijo, a tako da bi bila bolj zanimiva in mikavna za današnjo mladino,, ki se preko radia in televizije mora seznaniti z glasbo skoraj vsega sveta.
Kaj sodite o današnji slovenski cerkveni glasbi? Je na zadostni umetniški ravni, ali hira?
Naša sedanja cerkvena glasba je v svoji celovitosti na dostojni umetniški ravni, tudi kar zadeva nove skladbe, vsaj kolikor sem jih lahko videl ali slišal. Drugi vatikanski cerkveni vesoljni zbor, ki predstavja velik mejnik tudi na področju cerkvene glasbe, je odprl skladateljem veliko možnosti, da sprostijo svoje ustvarjalne talente. Dejansko so naši stari že priznani skladatelji in novi avtorji napisali mnogo novih in tudi dobrih cerkvenih skladb. Samo tu pri nas na Tržaškem
BRAVCEM
Zaradi preobilice gradiča smo morali odložiti do prihodnje številke recenzijo o reviji cerkvenih pevskih zborov in oba podlistka.
(Ured.)
je bilo v letih po zadnjem koncilu napisanih kakih trideset slovenskih maš. Seveda mora vsak skladatelj misliti tudi na zmogljivosti in sredstva, ki jih imajo na razpolago izva-javci.
— o —
Z Goriškega
KONCERT ZBORA »MOŠA PIJADE«
V	sobolo, 21. novembra, bo ob 20.30 v mali dvorani, ulica Rismondo, koncert pevskega zbora »Moša Pijade« iz Zagreba. Nastopali bodo tudi znani zagrebški solisti in folkloristični orkester. Na sporedu je petindvajset .sfkladb, med temi tri klasične Gallusa, Pa-lestrinc in Bacha, dve italijanski, ostale pa hrvatskih in srbskih skladateljev ter še sedem zborovskega dirigenta Emila Cossetta.
Štandrež
DRAMSKA DEJAVNOST
Dramski odsek prosvetnega društva »Štandrež« je začel letošnjo sezono z uprizoritvijo dveh del ruskega mojstra Antona Pavloviča Čehova, in sicer s šaloigro »Snubač« in grotesko »Medved«.
S tema deloma se je dramska družina predstavila domači publiki v nedel jo, 15. novembra.
Čehova poznamo kot odličnega razčlenje-valca ruskega življenja ob koncu 19. stoletja.
V	teh dveh krajših delih je prišla do izraza karakterna izoblikovanost posameznih vlog in življenjskih značilnosti. Obe igri sta barviti v svoji dinamičnosti in v številnih kontrastih, tako da je bila celotna uprizoritev prijetna in je gledalcem ugajala.
Tako v »Medvedu« kot v »Snubaču« je bila izvedba prav dobra. Igralci so v režiji A. Pregarca podali posamezne vloge doživeto in prepričljivo.
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
V	četrtek, 26. novembra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
IVAN CANKAR KRALJ NA BETAJNOVI
Prosimo, da si nabavite abonma: v Gorici — pri Arturju Koshuti, Ul. Mameli 8 na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2 na uredništvu Katoliškega glasa, Riva Piazzut-ta 18.
Po vaseh na sedežih slovenskih prosvetnih društev, vsak dan od 19. do 20. ure do 24. novembra t.l.
^fcaotjičiva uta
V TRŽAŠKI KNJIGARNI bodo lahko naši otroci vsako sredo ob 17. uri poslušali, kar je najlepšega v otroški literaturi in med ploščami za otroke. Staršem najtopleje priporočamo to pobudo, ki želi otroke navezati na knjigo in našo besedo.
PRVA PRAVLJIČNA URA BO V SREDO, 25. t.m. ob 17. uri.