YU ISSN 0040-197t
I^ETO XXXII., ŠT. 36 Ptuj, 20. septembra 1979	CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
17. VSE8fNE
Razvojne usmeritve aluminijske industrije
(stran
Zakajje bila zaprta ptujska klavnica (stran 4)
Potrošnik in trgovec imata dva obraza (stran 6)
Nekai misli o konjereji (stran 7)
... in majčkeno drugače (stran 9)
Ptujski
gostinci
v Aran-
djelovcu
Večletno sodelovanje z bratsko
srbsko občino Arandjelovac dobi-
va vse bolj konkretne rezultate. Se
najdlje so na tem področju prišli
gostinci. Z velikim uspehom je
tamkajšnje gostinsko podjetje
Bukovička banja sodelovala oziro-
nia organizirala ,,teden šumadijske
kuhinje" na ptujskem gradu,
ptujski gostinci pa jim sedaj vra-
čajo obisk. ,,S tednom slovenske
kuhinje" bodo gostje v
Arandjelovcu od 18. do 23.
spetembra. V hotelu ..Sumadija",
ki spada med najlepše hotele, bodo
pripravljali različne specialitete
slovenske kuhinje. Srbskim
gostom pa bodo ponudili še prist-
na vina ptujskega območja, med
njimi tudi rumeni muškat —
šampion Jugoslavije 1979.
V ekipi haloškega biserja so
štirje kuharji in pet natakarjev,
tehnični vodja podjetja in direktor
ter nekaj drugih delavcev. Skupaj
z njimi pa so v Arandjelovac
odpotovali tudi člani narodno-za-
bavnega ansambla Biseri. Ob tej
priložnosti bodo ptujski gostinci
pripravili tudi priložnostno razsta-
vo, na kateri ne bo manjkalo
izdelkov ptujskih proizvajalcev in
značilnih spominkov. Vsak večer
pa bo v hotelu ,,Sumadija"
nastopil tudi pravi kurent.
Tamkajšnjim gostom bodo tokrat
predstavili tudi dva filma o ptujski
občini.
MG
KUUB TEŽAVAM
LE USPEŠEN ZAČETEK
Referendumska sredstva za šolski prostor v
ptujski občini, prispevek delovnih organizacij,
krediti in 30 odstotni delež republiške izobraže-
valne skupnosti — vse to danes že dobiva realno
obliko v podobi novega srednješolskega centra,
ki kljub neurejenemu okolju že daje povsem
novi videz temu predelu Ptuja. Učenci
in dijaki, teh je nekaj manj kot 2000 so v po-
nedeljek že zasedli 50 pripravljenih učilnic in
kabinetov, 16 pa jih še čaka na dokončno ure-
ditev in opremo. Vse to predstavlja skupaj z
upravnimi in drugimi prostori okrog 12 tisoč
kvadratnih metrov uporabne površine. Prva
faza pa je veljala 135.958.000 dinarjev, čeprav
ta številka še ni dokončna.
Vzporedno s tem tečejo tudi pripravljalna
dela za gradnjo telovadnice, ki bo predvidoma
dokončana v letu 1981, ostale naloge pa bo moč
realizirati v naslednjem srednjeročnem
obdobju, če bodo zagotovljena potrebna fi-
nančna sredstva s čimer bi tudi zaključili ta
kompleks skupaj z novim domom učencev, mš
Svečan začetek pouka v lepem, čeprav še ne dokončno urejenem srednješolskem centru v Ptigu.
Tudi o razvojnih usmeritvah aluminijske
industrije v SR Sloveniji
PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ
Delegati zbora združenega dela in zbora
•"■ajevnih skupnosti se bodo sestali 26.
septembra na ločenih sejah. Delegati obeh
zborov bodo obravnavali naslednje točke
dnevnega reda: predlog dogovora o vskla-
jevanju meril za določanje nadomestila
omrežja na območju mesta Ptuj v 10-letnem
obdobju, predloge odlokov o spremembah in
^dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu
■ovajanja in financiranja geodetskih del na
območju SR Slovenije za obdobje 1976-1980, o
®erilih za razvrstitev objektov, ki so že v upo-
pa so bili zgrajeni brez lokacijskega
ovoljenja, o urejanju, vzdrževanju in varstvu
zelenih površin ter narave v občini Ptuj, o
splošni prepovedi parcelacije zemljišč in prepo-
vedi graditve na območju Ptujskih toplic, o
dopolnitvah odloka o pokopališkem redu za
pokopališče v Ptuju in o dopolnitvi odloka o
pogrebnih svečanostih v občini Ptuj. Poleg tega
bodo sprejemali predlog za izvzem zemljišča iz
javnega dobra, osnutek odloka o upravljanju in
razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini
Ptuj, osnutek odloka o razlastitvi zemljišč
Rabelčja vas — zahod, na dnevnem redu so
tudi volitve in imenovanja ter vprašanja delega-
tov.
Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo
sprejemali še predlog odloka o posebnem
občinskem davku od prometa proizvodov in od
plačil za storitve v občini Ptuj, delegati zbora
združenega dela pa bodo obravnavali razvojne
usmeritve aluminijske industrije v SR Sloveniji.
O razvojnih usmeritvah aluminijske industrije
bodo spregovorili tudi delegati družbeno-
oplitičnega zbora, ki se bodo sestali 28.
septembra.	N. D.
V PREMISLEK PRED TRGATVIJO
V teh dneh vinogradi že priva-
bljajo s sladkimi jagodami nabitih
grozdov, klopotci pa odganjajo
vedno lačne pernate požeruhe.
Kaže, da bo grozdje kmalu zrelo,
zato se je treba temeljito pripravi-
ti. Kmetje in drugi vinogradniki že
nabijajo in zamakajo sode in še
postorijo to in ono, da bo za
najlepši vinogradnikov praznik, ob
trgatvi vse pripravljeno.
Prav te dni je pot v gorice videti
najlepša. Izletnikom ob koncu
tedna se grozdje kar samo ponuja,
saj so posamezne sorte že za
zobati, vendar le s privoljenjem
lastnika, robutanje pomeni krajo!
Vse to nas opozarja, da moramo
resno razmisliti, kdaj bomo začeli
s trgatvijo, kdaj bomo začeli trgati
to ali ono sorto grozdja, v skladu z
določili zakona o vinu.
Vinogradniki, če želite o tem
zvedeti kaj več, preberite pogovor
s CIRILOM SATEJEM, vodjem
kmetijskega inšpektorata pri SO
Ormož in Ptuj, objavljen na 7.
strani te številke Tednika,
poslušajte pa tudi kmetijske odda-
je in obvestila po radiu Ptuj.
— OM
8oii po^ hramom...	Foto: M. Ozmec
Sprejete sklepe potegniti
iz predalov
člani komiteja OK ZKS so na zadnji seji razpravljali tudi o metodolo-
giji dela organov občinske konference. Pozornost so namenili akcijskemu
usposabljanju sekretarjev in sekretariatov OO ZK in aktivnosti članov
komiteja zadolženih za posamezna področja. Usposabljanje bi naj vodili
v manjših skupinah po posameznih področjih, tako da ne bi prenašali na-
log na sekretarje, temveč jih usposabljali za neposredno politično aktiv-
nost, in za kolektivno vodstvo.
Hkrati bodo programe dela sestavili tako, da bodo svojo politično ak-
tivnost poenotili z nalogami, ki jih postavlja CK ZKS, da bi bile akcije
bolj povezane. Seveda to ne pomeni, da ne bi obravnavali že doslej za-
stavljenih nalog.
Člani komiteja so razpravljali tudi o vlogi občinske konference ZK ter o
neaktivnosti nekaterih članov konference, poseben povdarek pa so dali
vlogi delovnih skupin, ki morajo v času priprav na sejo konference biti
neposredno prisotni v osnovnih organizacijah. Dogovorili so se, da bodo
do konca leta namenili pozornost zdravstvu, idejni, akcijski in kadrovski
krepitvi občinske konference, . ta seja bo vezana na 5. sejo CK ZKS, v
tem letu pa bodo obravnavali tudi vprašanja agroživilskega kompleksa v
občini in podravski regiji.
V razpravi so opozorili, da bi bilo potrebno doslej sprejete sklepe ko-
miteja in občinske konference potegniti iz predalov in pregledati njihovo
uresničevanje. Kajti naloga ZK ni samo v opozarjanju na nove probleme,
-kar je sicer dolžnost, -temveč tudi ugotavljanje, kako uresničujemo spre-
jeta stališča in se v realizacijo aktivno vključujemo.
Ob koncu seje so člani komiteja obravnavali tudi potek konference
neuvrščenih v Havani ter dali pobudo vsem OO ZK, da je potrebno na
slehernem sestanku povdariti vlogo in pomen gibanja neuvrščenih, po-
men, ki ga ima Jugoslavija in tovariš Tito kot njen osnovni tvorec za mi-
roljubno reševanje spornih zadev in za nove družbenoekonomske odnose
v mednarodni skupnosti.	N, D.
Po skupni seji še
na ločenih sejah zborov
Predsednik skupščine občine Ormož, Mirko Novak je sklical za v
sredo, 26. septembra skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine
Ormož. Po pregledu sklepov in odobritvi zapisnika. bo<^o delegati vseh
treh zborov posebej obravnavali analizo poslovanja organizacij zd-
ruženega dela s področja gospodarstva za letošnje prvo polletje in ločeno
za OZD družbenih dejavnosti. Nadalje bo stekla razprava o poročilu o
delu občinske izobraževalne skupnosti za lansko leto in o poročilu
delavske univerze Ormož za obdobje zadnjih dveh let. Skupno sejo pa
bodo končali z vprašanji delegacij in delegatov.
Takoj po končani skupni seji, kije sklicana za ob 8. uri pa so sklicali
predsedniki zborov še ločene seje. Tako zbor združenega dela kot zbor
krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor bodo obravnavali statu-
tarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož ter
volitve in imenovanja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti
pa bosta sklepala še o mnenju k odloku o spremembah in dopolnitvah
odloka o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih
del na območju SRS ter o mnenju k odloku o spremembah in dopol-
nitvah odloka o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja
godetskih del na območju SRS ter o prenosu zemljišč na SIS za komu-
nalno in cestno dejavnost Ormož.	— u
JVIC NAS NE SME PRESENETTTr
Preizkusiti pripravljenost
v družbeni bazi
Nekajmesečne priprave na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« se
bližajo h koncu. V vseh krajevnih skupnostih so si določili predpostavke,
predvsem razne naravne in druge nesreče in posledice, ki bi na podlagi
tega nastale za prebivalstvo. V skladu s tem so tudi načrtovali vrsto
aktivnosti, določili njihov čas, kraj in nosilce izvajanja. Nekatere od teh
aktivnosti so ponekod že izvedli, večino pa jih načrtujejo v zadnjih dveh
dneh septembra, ko bo potekala akcija na območju celotne Slovenije. To
bo obenem preizkus, koliko so bili naši načrti realni, koliko smo naloge
izpeljali in k uresničevanju pritegniti čimveč delovnih ljudi in občanov.
Pri tem se moramo predvsem zavedati, da akcije ne izvajamo zaradi
akcije, temveč skozi njo krepimo moralnopolitične vrednote in zavest
delovnih ljudi in občanov, akcija bo prispevala k nadaljnjemu poglab-
ljanju zasnove splošne ljudske obrambe, k usposabljanju pri varovanju
zivl|enjskih in delovnih pogojev ter k neposrednemu organiziranju v
družbeni samozaščiti.
Pri načrtovanju v krajevnih skupnostih in v organizacijah združe-
nega dela izhajajo predvsem iz tega, da delovnega človeka in občana kot
samounravjalca usposobijo za- nosilca pravic in odgovornosti pri
obramni in samozaščiti. Gre za to, da bo ljudska obrambna in družbena
samozaščita postala neločljivi del naše samoupravne prakse, sestavina
vsakodnevnega ravnanja bodisi na delovnem mestu ali v kraju bivanja
pa tudi v drugih organiziranih oblikah družbenega življenja.
To pomeni, da celotno aktivnost organiziramo v neposredni druž-
beni bazi. ker le to omogoča celovito varnostno obrambno pripravljenost
in množičnost. Z-avedati se moramo in dejansko tudi se ze vse bolj
zavedamo, da razvoja in učinkovitosti splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite ne moremo obravnavati ločeno od procesa
splošnega utrjevanja samoupravljanja in od funkcioniranja političnega
sistema \ nasi družbi, saj funkcijo države vse bolj prevzema samo-
upravno organizirana družba.
Ra/umljivo je. da delavci in občani v krajevnih skupnostih in v
TOZD sami izvajajo samozaščitne aktivnosti in obrambne priprave. S
tem uresničujejo ne samo tiste naloge, kijih pred njih postavlja ooramba
tako njihovega kot splošnega družbenega razvoja, temveč tudi prepre-
čujejo in odpravljajo možnosti, ki bi lahko že sedaj ogrožale pogoje clela.
samouprav ijanje in življenje.
Vse to bomo kar najbolj praktično preizkusili v dneh 29. in 50.
septembra, ocenili to preizkušnjo in na podlagi tega usmerili delo naprej,
da odpravimo tudi vse tiste morebitne slabosti in pomanjkljivosti, ki se
nam bodoob akciji pokazale. Predvsem pa gre za povezovanje krajevnih
skupnosti in organizacij združenega dela pri opravljanju skupnih nalog,
l ako sporazumevanje in usklajevanje je treba preizkusiti z neposred-
nimi živimi stiki. S tem tudi praktično uresničujemo načela, da delavec
-.»dloča o pogojih in rezultatih svt-jega dela. obenem pa Jih tudi nepo-
srcdni> branTin varuje. Ti;jc tudi ulavni steber na k. rcga se opira n:'s:
celotna i'brambna pripravljenostT	F1
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. september 1979 - TEDNl|^
Kolektor
usposobljen
v rekordnem času
Pri komunalnem podjetju Pluj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so
dela na gradnji priključnega kanala za gradom oziroma kolektorja na
Grajeni zaključili v rekordnih 35 dnevnih. To so dosegli le z dobro
organizacijo dela in največjim prizadevanjem delavcev, investitorja —
komunalne skupnosti ter dijakov srednješolskega zavoda, ki so
organizirani v delovnih brigadah izkopali blizu 250 m jarka od skupno
610 m. Dela so bila zaključena 9. septembra, tega dne je bil kolektor tudi
usposobljen za obratovanje. Prvotni rok za dokončanje del je bil konec
septembra; v preostalem času pa bodo delavci komunalnega podjetja
delali na zaključnih delih in sicer pri zasipu ter planiranju zemljišča, po
katerih je potekala gradnja kanala.
Jože Cvetko, tehnični vodja komunalnega podjetja je povedal, da
je delovna zmaga toliko večja, ker se je delalo v izredno neugodnih
pogojih; potrebno je bilo kopati v izrednih globinah tudi do 4 m, oviral
5a jih je tudi ozek izkop in visoka talna voda Grajene. V času gradnje je
lilo izkopanih 4500 m^ zemlje, od tega je bila ena tretjina ročni izkop.
Daje delo potekalo po načrtu gre pripisati tudi dobrim odnosom med
izvajalci in uporabniki mestnih zemljišč, prek katerih je potekala
gradnja, ki so vseskozi prevladovali na trasi.
MG
PEKARNA .VINKO R^ PTUJ
Polletni rezultati,
nova pekarna
in kakovost kruha
Čeprav so se razprave o polletnih
rezultatih že odmaknile in bomo
kmalu že pripravili obravnave 9-
mesečnih gospodarskih rezultatov,
pa vendar na kratko o polletnih
rezultatih pekarne „Vinko Reš"
Ptuj. V tej ptujski Intesovi temelj-
ni organizaciji so v prvem polletju
letos dobro gospodarili. Zabeležili
so dobre količinske in finančne
rezultate, ki so odraz povečanih
zmogljivosti, večje produktivnosti
in tudi znižanja proizvodnih
stroškov. V prvem polletju so
delavci pekarne prese^ planirani
celotni prihodek za 8,17 odstotka,
dohodek za 23,62 odstotka in pla-
nirani čisti dohodek za 27,68
odstotka.
V	primerjavi z letom 1978 so
celotni prihodek povečali za 18,66
odstotka, dohodek za 63,49
odstotka in čisti dohodek za 66,15
odstotka. Proizvodnja je v tem
obdobju dosegla 2 milijona 179
tisoč 320 kg različnih izdelkov in
je bila glede na plan presežena za
15 odstotkov, v primerjavi z letom
1978 pa je narasla za 26 odstotkov.
Za prvo polletje so tudi ugodni
podatki glede vloženih proizvodnih
ur: pri rednih urah je zabeleženo
11,14 % zmanjšanje, pri nadurah
4,09 % in pri nočnih za 27,09
medtem ko so se povečale ure za
letne dopuste in tudi bolniške ure:
pri 30 dneh za 59,45 odstotka in
nad 30 dni za 8,90 odstotka.
Temeljna organizacija je v
prvem polletju poravnala vse
zakonske in pogodbene
obveznosti, poleg tega pa je pove-
čala svoje obveze do sklada skupne
porabe, za prehrano in regres.
V	tem trenutku jih pesti več
problemov, ki se sučejo okrog
ureditve nove prodajalne kruha v
Miklošičevi ulici, gradnje nove
pekarne in kakovost kruha. Priza-
devajo si, da bi že do konca leta
uredili prepotrebno novo
prodajalno kruha. V ta namen so
že storili nekaj korakov, več dela
pa jih čaka v prihodnjih dneh. S
konkretnimi deli bodo pričeli brž,
ko pridobijo potrebno
dokumentacijo. Naj ob tem še
dodamo, da bo stara prodajalna
kruha v Lackovi ulici odprta vse
dokler nova prodajalna ne bo
urejena, čeprav je bila že zdavnaj
izdana odločba o njenem zaprtju.
Tudi priprave na gradnjo nove
pekarne so v polnem teku. V
temeljni organizaciji že razpolaga-
jo z gradbenimi načrti
novogradnje, načrti za ureditev
okolja, toplotno izolacijo in tudi
že z načrti za instalacije. Računa-
jo, da bodo že v prihodnjem mese-
cu začeli z izdelavo finančne
konstrukcije, kar bo tudi najtežje.
Zanjo bodo morali imeti polno
razumevanja vsi najodgovornejši v
občini.
Ob obisku v temeljni organizaci-
ji smo se zanimali tudi za kakovost
kruha. Zakaj je le-ta velikokrat na
udaru potrošnika? O tem pa je
direktor temeljne organizacije,
Jože Sotlar, povedal naslednje:
„To vprašanje zahteva izredno
široko razpravo, na kakovost
kruha namreč vpliva več faktorjev,
ki so neodvisni od proizvodnje
oziroma peke kruha. Znano je, da
je izšel novi pravilnik o kakovosti
mlevskih izdelkov, kar pomeni, da
je milinska industrija morala spre-
meniti mlevni odnos po določenih
tipih moke in sicer pri tipu 500,800
in 1100. Kaj to pomeni? Da ima
tip 500 0,50 odstotka pepela, tip
800 0,80 odstotka pepela in tip
1100, 1,10 odstotka pepela. {To so
dovoljene količine pepela). S tem
načinom mletja pa smo prišli na
racionalizacijo žitnega fonda.
Sedaj se srečujemo s
problemom, da moke, ki jih spreje-
mamo od mlinov niso ustaljene.
To bi pomenilo, da se Iz moke, ki
je bila včeraj zmleta, danes že peče
kruh, vse to pa močno vpliva na
samo kakovost. Največje težave so
pri moki tipa 1100, kjer je izmelja-
va 27-odstotka; ta količina pa ne
pokriva potreb v ptujski in tudi v
drugih občinah. Na drugi strani pa
se pojavljajo viški belih mok tako,
da bomo morali v bodoče pričeti
izdelovati specialne vrste kruha iz
mešanice belih mok, ržene in
koruzne. Prav zaradi tega smo osi-
romašili asortimant proizvodnje,
tako specialnih vrst kruha in seve-
da tudi črnega tipa 1100.
Pri vseh vrstah kruha, pri kate-
rih so bile glede na spremembo
cene moke, cene spremenjene, pa
kljub določenim regresom
nastopajo negativne razlike. Glede
na to lahko računamo, da finančni
kazalci poslovanja v tretjem
tromesečju letošnjega leta ne bodo
takšni kot v prvem polletju, razen,
če ne bodo sprejeti popravki cen za
specialne vrste kruha, je zaključil
Jože Sotlar.
MG
Ugotovitve m sklepi začasne komisije
izvršnega sveta skupščine SR Slovenije
Začasna komisija izvršnega
sveta ugotavlja, da je treba
proizvodnjo primarnega alumi-
nija v TGA »Boris Kidrič« ohra-
niti in JO še naprej razvijati po
poti čim hitrejšega ter racional-
nega povečanja proizvodnih
zmogljivosti in modernizacije
obstoječih proizvodnih naprav.
To terjajo interesi porabnikov
aluminija v aluminijskem kom-
pleksu v SR Sloveniji kot tudi
družbenoekonomski interesi ob-
čin Ptuj in Slovenska Bistrica.
Modernizacija in povečanje
zmogljivosti mora izhajati iz
najsodobnejših tehnološko-teh-
ničnih dosežkov za proizvodnjo
aluminija v svetu, čemur morajo
TGA »Boris Kidrič« in združeni
investitorji ter banke posvetiti
največjo pozornost in odgovor-
nost, da bi zagotovili Cim nižje
stroške surovin, energije in dela,
primerne delovne pogoje in za-
dovoljivo varstvo okolja.
Da bi zagotovili zahtevno
konstrukcijo investicijskih sred-
stev v višini 3.280 milijonov
dinarjev na bazi cen iz leta 1978,
je treba intenzivno in s polno
družbeno odgovornostjo nadalje-
vati z aktivnostmi pri pripravi
samoupravnega združevanja
sredstev, istočasno pa zagotovi
učinkovito sodelovanje bank in
bodočih izvajalcev investicije,
med katerimi bodo tudi kreditor-
ji. Vse te aktivnosti morajo voditi
k temu. da se s pričetkom investi-
cije več ne odlaša in sicer zaradi
potreb po aluminiju, zaradi pol-
ne dotrajanosti enega dela obsto-
ječih zmogljivosti in zaradi zava-
rovanja pred negativnimi vplivi
inflacije.
Nosilci investicije morajo po-
skrbeti. da bo predvidoma v letu
1980 začeta inveticija končana v
treh letih od začetka gradnje.
Ker odpade velik del investi-
cijskih stroškov na naslov združe-
vanja sredstev v aluminijskem
kompleksu, je nujno v okviru
Splošnega združenja črne in
barvaste metalurgije in livarn
Slovenije nadaljevati skupaj z
Gospodarsko zbornico Slovenije
m SOZD Unial vse potrebne
aktivnosti, da bi do konca sep-
tembra 1979 zaključili opredelje-
vanje zainteresiranih delavcev
temeljnih organizacij združenega
dela v aluminijskem kompleksu
za združitev dela in sredstev.
Istočasno je treba organizacij-
sko in samoupravno utrjevati
vlogo in pomen SOZD Unial, ki
naj intenzivno spremlja posa-
mezne dolgoročne interese, kijih
bo pokazalo ob teh aktivnostih
združeno delo v celotni repro-
dukcijski verigi od boksita do
končnega aluminijskega izdelka.
Vse aktivnosti okrog priprav in
izvedbe investicije in povezova-
nja združenega dela morajo biti v
vseh fazah in podrobnostih pred-
met seznanjanja in opredeljeva-
nja delavcev v zainteresiranih
temeljnih organizacijah kot tudi
v družbenopolitičnih skupnostih.
Zahtevnost investicije, relativ-
no nizka akumulativna in repro-
duktivna sposobnost organizacij
združenega dela. ki bodo zdru-
žile sredstva, zahtevata, da se v
zbiranje sredstev za investicijo
učinkovito vključijo vse temeljne
banke in sicer pri zagotavljanju
kreditnih sredstev kot tudi dele-
žev. ki naj jih združujejo TOZD.
Banke naj pri zagotavljanju
sredstev in odrejanju kreditnih
pogojev za investicijo TGA »Bo-
ris Kidrič« vsestransko upošteva-
jo sklepe in priporočila, ki jih je v
zvezi s položajem in razvojem
aluminijske industrije v Jugosla-
viji sprejel Zvezni izvršni svet na
svoji 83. seji 24. maja 1979.
Pri vsem tem bo izjemnega
pomena usmerjevalna in koordi-
nativna vloga, ki naj bi jo v zvezi
s to investicijo opravila Ljubljan-
ska banka — Združena banka.
Ker načrtovana investicija
TGA » Boris Kidrič« zagotavlja
izboljšanje domače surovinske
osnove, nadomeščanje uvoza su-
rovin in reprodukcijskega mate-
riala, ker bo omogočila poveča-
nje izvoza aluminijskih izdelkov
višje stopnje izdelave, ker uvaja
najsodobnejšo tehnologijo in
moderno gospodarjenje in ker
ima zagotavljanje domače alumi-
nijske osnove širši strateški druž-
beni pomen, je treba investicijo
TGA »Boris Kidrič« uvrstiti in
proizvodnjo primarnega alumi-
nija uvrstiti in vsestransko obrav-
navati kot prednostno v SR
Sloveniji.
Začasna komisija izvršnega
sveta predlaga, da se odločno
pospeši realizacija obvez iz Do-
govora o temeljih družbenega
plana SR Slovenije za obdobje
1976—1980 na področju izgrad-
nje zmogljivosti za proizvodnjo
sekundarnega aluminija, s čimer
bi se bistveno izboljšala sloven-
ska metalna bilanca na področju
aluminija in zagotovila preskrba
slovenskih livarn.
Začasna komisija izvršnega
sveta smatra, da mora TGA
»Boris Kidrič« čimprej, najkas-
neje pa do konca leta 1979
podrobno razčistiti interese na
področju dolgoročne oskrbe z
boksitom iz rudnikov Energoin-
vesta v Jajcu in Rovinju ter v
istem roku skleniti z obema
rudnikoma dolgoročne pogodbe
o letni oskrbi 200.000, oziroma
100.000 ton boksita, ker bo sicer
potrebno poiskati druge dobavi-
telje. TCiA »Boris Kidrič« si
mora poleg domačih izvorov
zagotoviti letno še po 100.000 ton
bol ksita iz uvoza, oziroma ekviva-
Icnto količino glinice, pri čemer
je treba intenzivno proučevati
možnosti sovlaganja za trajno
pridobivanje boksita oziroma
glinice iz dežel v razvoju.
Začasna komisija izvršnega
sveta ugotavlja, da so z energet-
sko bilanco SR Slovenije do leta
2000 predvidene zadostne količi-
ne električne energije in potreb-
na moč.
Začasna komisija izvršnega
sveta smatra, da je način za
dolgoročno določanje cen elek-
trične energije za proizvodnjo
primarnega aluminija, kot je
predlagan v poglavju VI. točka 2
tega gradiva sprejemljiv. Zato
predlaga Izvršnemu svetu Skup-
ščine SR Slovenije in Skupščini
ISE, da te predloge prouči in
sprejme ustrezne sklepe. Hkrati
je potrebno že v letu 1979 podpi-
sati pogodbo med TGA »Boris
Kidrič« in Elektrogospodarskimi
podjetji Slovenije na osnovi »Sa-
moupravnega sporazuma o zdru-
ževanju sredstev za financiranje
graditve objektov po samouprav-
nem planu razvoja elektroener-
getike za obdobje 1976—1980«
za zagotovitev povečanja potreb-
nih količin električne energije za
novo investicijo TGA »Boris
Kidrič«.
TGA »Boris Kidrič« mora
poskrbeti, da bo v skladu s
predlaganimi roki pravočasno in
kvalitetno pripravljen celotni
investicijski program. V pripra-
vah na investicijo je treba zagoto-
viti tudi vse kadrovske predpogo-
je, da bi visoka vložena sredstva
v investicijo dala pravočasno
pričakovane rezultate po količini
in kakovosti.
V skladu s priporočih 83. seje
Zveznega izvršnega sveta, ki je
24. maja 1979 sprejel »Analizo o
ekonomskem položaju industrije
aluminija v Jugoslaviji« ter pri-
poročil izvršnim svetom sociali-
stičnih republik in avtonomnih
pokrajin, da poskrbe za ustrezne
ukrepe, začasna komisija izvršne-
ga sveta predlaga v razpravo in
sprejem naslednja priporočila in
ukrepe:
a)	Glede cen električne energi-
je je predlog formuliran v točki 9
teh sklepov.
b)	Glede priporočil bankam je
predlog formuliran v točki 5 teh
sklepov. Dodatno je treba opozo-
riti na potrebo po sprejemu
ustreznih ukrepov, da bi za
investicijo v povečane zmogljivo-
sti proizvodnje aluminija bank
sprejele ugodnejše kreditne rJ
goje v obliki ugodnejših obr
stnih mer in bančnih stroškov t^
daljše roke odplačil z ustreznit!^
moratorji.	'
c)	Začasna komisija izvršne^
sveta smatra, da so TOZD TGa
»Boris Kidrič« dolžne sprejp'/
vse možne dodatne ukrepe J
racionalnejše poslovanje in ^
daljnje povečanje prouktivno«"
dela kot tudi za učinkovito
realizacijo investicije.
d)	Začasna komisija izvršneo
sveta smatra, da je treba tudj J
SR Sloveniji odločno pospešit
začetne priprave za pridobitj^'
dodatnih sredstev za geoloj^o,
rudarske raziskave po obveznem
združevanju sredstev združenega
dela. En del tako združenii]
sredstev v SR Sloveniji bi bilo
treba usmeriti v združevanje
sredstev za dolgoročno preskrbo
aluminijske industrije SR Slove,
nije z boksitom.
e)	V skladu s priporočili Zvez.
nega izvršnega sveta, naj železni-
ško in pomorsko gospodarstvo
SR Slovenije sprejmeta konkret-
ne ukrepe na področju nadaljnje-
ga izboljšanja pogojev transporta
boksita in premoga za potrebe
TGA »Boris Kidrič«.
O V skladu s priporočili ZIS za
proučitev možnosti znižanja ca-
rinskih uvoznih dajatev predla-
gamo, da ustrezni republiški
upravni organi skupaj s SISEOT
in TGA »Boris Kidrič« pripravi-
jo konkreten predlog olajšav za
uvoz boksita in reprodukcijskega
materiala za potrebe proizvodnje
primarnega aluminija.
Začasna komisija izvršnega
sveta predlaga, da se poleg
priporočil zveznega izvršnega
sveta uresniči še naslednje pred-
loge:
1) da se prouči zahtevek TGA
»Boris Kidrič« za oprostitev
uvoznih dajatev za specifično
j investicijsko opremo za izgrad-
njo novih naprav za elektrolizo
aluminija;
2)	da se dopolni predpise c
prepovedi izvoza odpadnega
alumnija s tem, da se prepove
izvoz teh odpadkov v oblib
blokov;
3)	da se predpise o stimulacij'
izvoza aluminijskih izdelkov do-
polni višje stopnje izdelave;
4)	da se sprejme dodatne
predpise, ki bi uvoz surovin i"
reprodukcijskega materiala
dežel v razvoju, ki so pridobijo'"
iz projektov skupnih vlaganj.
tretirali kot običajen uvoz. tem-
več kot domicilno blago.
Del elektrolize hale B v TGA Kidričevo, kjer je proizvodni proces že
precej zastarel in tudi delovni pogoji so težki.
Remont rotacijske peči — zamenjava dotrajane šamotne opeke *
posebnih rotacijskih pečeh, kjer pri visokih temperaturah žgejo boksit'
glinico.	Posnetek: M. Ozm«
Razvojne usmeritve aluminijske industrije v SR Sloveniji
Aluminij je za železom in
jeklom danes najbolj uporabna in
zato tudi iskana kovina. Ob
naraščajočih potrebah na jugoslo-
vanskem trgu, nastaja tudi vse
večji problem oskrbe z aluminijem
predelovalcev na območju
Slovenije. Zaradi tega je izvršni
svet Skupščine SR Slovenije, na
seji 29. marca 1979, ustanovil za-
časno komisijo z nalogo, da preuči
razvojno problematiko aluminijske
industrije v SR Sloveniji in svoje
ugotovitve in predloge predloži v
gradivu ,,Razvojne usmeritve
aluminijske industrije v SR Slo-
veniji". Komisiji je predsedoval
Andrej Miklavčič, nam. republ.
sekretarja za industrijo, člani
komisije pa so bili priznani
strokovnjaki iz raznih inštitucij in
proizvajalcev ter predelovalcev
aluminija in elektrogospodarskih
podjetij, med njimi tudi Milan
Krajnik, tedanji glavni direktor
TGA, Franc Kikec, v.d. direktorja
,,Unial" in Jože Kavkler, glavni
direktor ..Impol".
Ta komisija je 6. julija 1979 v
Kidričevem končala delo in spre-
jela poročilo. O njem je raz-
pravljal tudi izvršni svet skupščine
občine Pluj in menil, da zaključne
ugotovitve in sklepi predstavljajo
ustrezne usmeritve za nadaljnji
razvoj aluminijskega kompleksa v
SR Sloveniji, zlasti še z vidika
pomembnosti nadaljnjega razvoja
TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo v
okviru gospodarstva občine Ptuj je
podprl te sklepe.
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj meni, da bodo aktivnosti, ki
bi morale steči in jih predvideva
predlagatelj ugotovitev in sklepov
lahko uresničene tako, da se določi
konkretnega nosilca koordinacije,
kar bi naj dorekla še začasna
komisija. Obširn< analizo ,,Raz-
vojne usm?*-' luminijske in-
dustrije v SR Sloveniji" Pf
občinski izvršni svet pre'^'^
zboru združenega dela skup^^'
občine Ptuj, ki bo o njej
pravljal na seji v sredo, '
septembra 1979.
V strokovno dobro priP''^)-^
nem gradivu je posebej opredeu ^
razvoj aluminijske industrije
svetu in v Jugoslaviji, "^^^Lz
proizvodnja aluminija in .jf-
aluminijem v SR Sloveniji,
nost nadaljnje proizvo ^^^
primarnega aluminija v
veniji, osnovne oznake ^
Unial in TGA, oskrbljenost
surovinami, posebej z
električno energijo in njeno e ^
nadalje možnosti moderniza'^'j^A
razširitve zmogljivosti v ^
„Boris Kidrič" za proi^^^Jet^
primarnega aluminija in P ^^iji-
po vzporedni razširitvi ^^
vosti za proizvodnjo sekunda
aluminija.
Kompresorski prebijalec skoije glinice in aluminija na vrhu elektrolit-
ske peči pri svojem vsakodnevnem opravilu.
Posnetek: M. Ozmec
EDNIK - 20. september 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Uspešno zastavljeni program dela
pred svetom za vzgojo, izobraževanje,
rnanost, kulturo in celodnevno šolo pri
,gdsedstvu občinske konference SZDL v
ptuju je	pomembnih nalog, ki jih bo v
fjhodnjem obdobju potrebno pretresli in
Zavzeti določena stališča za njihovo uspešno
|.£Ševanje. Področje, ki ga svet zavzema je brez
jvoma zelo obširno in tudi problematika, ki bo
rnoral obravnavati zadeva slehernega de-
lovnega človeka in občana.
Že na prvi seji, ki je bila minulo sredo so
vprašanjem otroškega varstva, gradnje srednje-
šolskega centra in ureditvi oddelka NOB in
ljudske revolucije v Ptuju posvetili dobri dve uri
dotaknili pa so se tudi nekaterih drugih
nalog ter določili člane sveta za posamezna
področja.
Kot je med drugim dejal predsednik sveta
Anton Velikonja je prav otroško varstvo tisto,
Ijj delovne ljudi najbolj prizadeva, zlasti pa
seveda tiste, ki na lastni koži občutijo
pomanjkanje prostorov in rezultat tega je veliko
,.,evilo čakajočih staršev, da bi nji-
hovega otroka sprejeli v jasli ali vrtec. Tu si bo
potrebno še naprej prizadevati, da zagotovimo
mesto za vsakega otroka, ki varstvo potrebuje,
da o potrebi vzgoje posebej ne govorimo, ker jo
potrebujejo vsi pred vstopom v osnovno šolo. V
največji meri pa se pojavlja problem varstva v
mestu in tu so v tem trenutku potrebni hitri in
uspešni ukrepi. Za podeželje pa pripraviti
ustrezne vzgojne programe in jih v okviru
možnosti izvesti.
V tem trenutku je pereče tudi nadaljnje izo-
braževanje vzgojiteljic, ki so letos končale štiri-
letno vzgojiteljsko šolo v Mariboru in jih
imamo iz ptujske občine kar 24. Nekaj jih
šolanje nadaljuje, za 17 pa ti morali v vrtcu
zagotoviti enoletno pripravniško prakso. Vrtec
nima prostih mest niti zagotovljenih sredstev za
te namene in je takorekoč mladi vzgojiteljici
zaprta pot do končne izobrazbe. Ob tem je
potrebno reči, da sam sistem ni bil v celoti do-
grajen in da pomanjkljive zakonsko opredeljene
rešitve že kažejo posledice. Skupnost otroškega
varstva, VVZ in komite za vzgojo m izo-
braževanje SR Slovenije ter družbeni pravo-
branilec samoupravljanja bodo ob tem morali
reči končno besedo in se dogovoriti kako tem
mladim dekletom omogočiti ta predpisan pri-
pravniški staž, ker lahko le po njem opravljajo
strokovni izpit.
Seznanih so se tudi s trenutno situacijo v
zvezi z gradnjo SSC in težavami, ki to akcijo
spremljajo in ob tem ugotovili, da je prav, da
šolsko leto pričnemo v novih prostorih, ker smo
s tem omogočili boljše pogoje za delo osnovnim
šolam.
Člani sveta so podprli že dogovorjen
program ureditve prostorov nekdanjih zaporov
za potrebe muzeja NOB in ljudske revolucije v
Prešernovi ulici v Ptuju. Delo je potrebno na-
daljevati in te prostore čimprej usposobiti za
omenjeno zbirko, vendar ne odstopiti od
nadaljnega načrtovanja novogradnje, ki jo v
naslednjem obdobju tako pomemben oddelek
tudi zasluži.
mš
Poskusno obratovanje čistilne
naprave do konca leta
Prejšnji petek se je sestal poslovni odbor za vodenje izgradnje
objektov čiščenja in odvajanja odpadnih voda mesta Ptuj in ob tej
priložnosti potrdil končno predračunsko investicijo objekta v znesku
78.480.000 dinarjev. Sredstva za gradnjo so zagotovili v dravskih elek-
trarnah Maribor in komunalni skupnosti občine Ptuj. Poslovni odborje
lokrat potrdil tudi načrt aktivnosti za zaključek del na čistilni napravi, ki
jcbil izdelan na podlagi zahteve investitorja. Po dogovoru z DEM je plan
i/delal investicijski inženiring biro Maribor, ki tudi vodi investicijski
nacl/or pri gradnji.
Podražitve del na gradnji čistilne naprave znašajo 5.833.000 di-
narjev in so zajete v že omenjenem planu, razen dovozne ceste do
prcčrpališča. Še v tem mesecu bo potrebno sklenili vse pogodbe za dela.
kijih bo potrebno zaključili do .konca leta. Med nje sodijo izgradnja
priključnega industrijskega kanala na levobrežni koleklor. dobava na-
prav in orodja za vzdrževanja objektov čiščenja in odvajanja odpadnih
voda ter dopolnilna dela, kijih je potrebno izvršili po zahtevi inšpek-
Lijskih slu/b oziroma komisije za tehnični pregled. V mesecu oktobru
bodo potekala gradbena dela na čistilni napravi, v novembru pa bo
montirana naprava na dehidracijo blata. Po tem planu bi morali v
septembru in oktobru sprejeti občinski odlok o odvajanju odpadnih
voda in pravilnik o sestavi odpadnih voda. Do konca meseca pa mora
bodoči upravljalec čistilne naprave, komunalno podjetje Ptuj, skleniti
dogovor z delovnimi organizacijami, ki povzročajo odpadne vode zaradi
kanalskih priključkov.
Dokončen tehnični prevzem objektov čistilne naprave pa je pred-
viden v mesecu decembru; vključen je tudi levobrežni koleklor. ki v tem
trenutku še ni priključen na čistilno napravo. V decembru je potrebno
pridobiti še uporabno dovoljenje ter opraviti kakovosten in finančni
prev /em objektov čistilne naprave; primopredaja objekta pa bi naj bila
v januarju 1980. leta. Dokler naloge iz načrta za dokončanje del ne bodo
/aključene, je čistilna naprava v poskusnem obratovanju.
MG
S SEJE KOMfTEJ AOK ZKS PTUJ
O kadrovskih
problemih v TGA
Ob ocenjevanju nadaljnjega razvoja TGA, družbenopolitične
organizacije v TOZD in v družbenopolitični skupnosti CKenjujejo tudi
svoji) idejnopolitično naravnanost. Ugotavljajo, da je potrebno z
ustreznimi idejnopolitičnimi programi in z aktivnostjo v ostalih druž-
benopolitičnih organizacijah ustvariti takšno vzdušje, v katerem bo
delavec postajal dejanski uresničevalec družbenoekonomskih (xlnosov.
To pa ni lahko, če vidijo I^PO v TCjA svojo homogenost zgolj znotraj
posamezne lOZI) in se ob tem premalo zavedajo da so sestavni del
družbenopolitičnih organizacij na nivoju delovne organizacije.
Ob tem je treba poudariti, da so nekatere osnovne organizacije ZK
že poskušale skupno reševati probleme dohodkovnih odnosov med
TOZD. delitve in nagrajevanja po delu, svobodne menjave dela med
TOZD in DSSS. vendar ostajajo še mnoga vprašanja nerešena. To
pomeni, da se mora ZK z ostalimi DPO resneje ukvarjati z omenjenimi
vprašanji.
Vse to je narekovalo razpravo v komiteju OK ZKS Ptuj — kako
poenotiti vpliv ZK. da bi skupno in enotno reševali odprta vprašanja.
Velja pa omeniti, da so v nekaterih OO ZK posamezniki, ki nočejo videti
skupnih interesov, kar pa za zvezo komunistov ni sprejemljivo.
Bolj ali manj opravičena negodovanja so se pojavila tudi ob poteku
mandata generalnemu direktorju, ki so mu »nalepili« mnogo ne-
upravičenih etiket. Nekateri namreč nočejo videti, da so bili za delo v
TGA odgovorni tudi vodilni delavci v posameznih TOZD. Zato je
potrebno uveljaviti prakso, da osnovne organizacije skupaj z ostalimi
družbenopolitičnimi organizacijami, redno ocenjujejo delo individual-
nega poslovodnega organa, članov samoupravnih organov, delegatov —
kar bi prispevalo k odpravljanju nepravilnosti.
Zato so tudi člani komiteja na svoji seji v sredo, 13. septembra
obravnavali nastale razmere v TGA in sprejeli predlog stališč, ki dajejo
pobudo OO ZK v TGA da ocenijo razmere s ciljem — poenotiti politično
aktivnost vseh DPO v delovni organizaciji. Tako naj bi tudi ostale DPO
pripravile podobne programe aktivnosti, ki pa morajo imeti osnovo v
idejnopolitični usposobljenosti članov ZK za razreševanje problemov v
posameznih TOZD in v delovni organizaciji. V ta namen bo oblikovan
skupen dokument v katerem bo zajeta samoupravna, politična in
družbenoekonomska aktivnost, ki bi ga skupno obravnavali in sprejeli
kot nadaljnjo delovno usmeritev.
Člani komiteja so dali pobudo tudi izvršnemu svetu SO Ptuj, da naj
prek svojih delovnih skupin spremlja družbenoekonomsko problema-
tiko v tej delovni organizaciji in njen nadaljnji razvoj, predsedstvo SO
Ptuj pa se mora bolj angažirati pri usposabljanju delegatov v TGA.
Trenutna situacija v delovni organizaciji terja angažiranost vseh
DPO v TGA in v družbenopolitičnini skupnosti, da skupaj poskrbijo za
pridobivanje novih odgovornih kadrov, da bi lahko uspešno izvedli
naloge za nadaljnji perspektivni razvoj TGA. S tak aktivnostjo je po-
trebno pričeti takoj, so poudarili člani komiteja, dosedanji obiski de-
lovnih skupin v TGA pa kažejo, da obstaja realna možnost za bolj
učinkovito delo ZK in ostalih DPO in da so subjektivne sile znotraj
delovne organizacije sposobne razreševati probleme na vseh omenjenih
področjih.
N. D.
SESTALO SE JE PRB)SEDSTVO
OK ZSMS PTUJ
Pred mladimi
vrsta nalog
Po krajšem dopustniškem premoru seje tudi v vrstah mladih začelo
resno vsakdanje delo. Tako seje v sredo 12. septembra na 15. redni seji
sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS v Ptuju.
• Uvodoma so člani predsedstva razpravljali o pripravi programov
dela desetih komisij in treh centrov, ki delujejo v okviru predsedstva. Vsi
programi morajo biti pripravljeni do 11. oktobra, vsebovati pa morajo
aktivnosti do oktobra 1980. Člani vseh komisij pa se morajo zavedati, da
je sedaj ena njihovih glavnih nalog spremeniti vsebino dela
posameznih komisij, kajti z dosedanjim načinom in pristopom do dela
nikakor ne moremo biti zadovoljni. Kar se tiče dela predsedstva, je bilo
ugotovljeno, da seje sestajalo vsaj enkrat mesečno, žal pa nikoli niso bili
pri.sotni vsi člani. Veliko je takšnih, ki se niso udeležili niti ene seje. To pa
vsekakor ni v prid vlogi in pomenu kolektivnega organa, ki odloča o
pomembnih zadevah mladih ljudi. Vse kaže, da nekateri prevečkrat
ostajajo le pri obljubah in vzpodbudnih besedah. Tudi tokrat je bilo
veliko povedanega in dorečenega, vprašanje je le, kolikor od tega bo tudi
realiziranega.
Koso ugotavljali aktivnosti posameznih komisij so pozitivnoocenili
predvsem delo komisije za SLO in družbeno samozaščito, komisijo za
delo s pionirji in komisijo za idejno politično delo. Tudi ostale komisije
so bile aktivne, žal pa so v njih delovali le dva ali trije člani, tako, daje
bilo delo okrnjeno. Predsedniki vseh komisij in centrov morajo do 11.
oktobra za to pripraviti še poročilo o dosedanjem delu. Poudarjeno je
bilo naj bodo ta kritična. Člani predsedstva so razrešili vse neaktivne
člane komisij in jih zamenjali z aktivnejšimi.
Za tem so se dogovorili .še o konkretnih pripravah in vključevanju
osnovnih organizacij mladih ptujske občine v tradicionalnem kvizu
'»mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Občinska konferenca ZSMS v
Ptuju je letos organizator občinskega tekmovanja na to temo, v katerem
se že leta nazaj kaže tesno sodelovanje med pripadniki JLA in mladino.
Organizator regijskega tekmovanja je letos občina Slovenska Bistrica.
Dogovorili so se tudi. da so vse osnovne organizacije mladih v občini Ptuj
dolžne sodelovati, seveda pa so za to potrebne temeljite teoretične
priprave, le tako lahko pričakujemo uspeh.
Beseda je stekla tudi o obisku posameznih članov predsedstva v
osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih za katere so
zadolženi. Prvi okrog obiskov je potekal že 14. septembra, drugi pa v
soboto 15. septembra. Namen obiskov je bil predvsem ugotoviti, kakšno
je stanje v posameznih osnovnih organizacijah, ali so mladi delavni ali
ne. ali imajo sploh možnosti za to. Tudi sodelovanje mladih z družbe-
nopolitičnimi organizacijami je aktualno. prav tako vključevanje mladih
v priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti, ki še zdaleč ni zadovoljila
pričakovanj. Ob obiskih so člani predsedstva ugotavljali še vrsto drugih
pomembnih vprašanj.
Ob koncu seje se člani predsedstva dogovorili še o vključevanju
osnovnih organizacij mladih v priprave na javno radijsk.; oddajo RTV
Ljubljana — Spoznavajmt) svet in domovino. Podan je bil predlog, da bi
izmed najbitljt pripravljenih ekip mladih ptujske občine izbrali em ili
dve. da bi imeli čim več možnosti za dobro uvrstitev.
Preden p< se razšli s:- poslušali še poročilo Branka Novaka.
> kretarja ^ bčinsk^ konference ZSMS Ptuj o poteku poletne mladinske
pi-liličn^ -ole. 1.- katere seje pred kratkim vrnilo 6 mladih Ptujčanov.
S.-ra.ka. pp.-d mladimi je cela vrsta pomembnih nalog, kijih bodo
r težava: reševali, če ne bod'; se naprej enotni in delavni.
M. Ozmec
OBKK V MUUHNSKEM UČNBM CENTRU V DORNAVI
Skrb za obrambno vzgojo delavske
in kmečke mladine
Ni še minil mesec od slovesa
brigadirjev letošnje MDA Sloven-
ske gorice 79, lahko bi rekli, da se
prostori stare prenovljene osnovne
5ole še niti niso povsem ohladili, že
nudijo začasen dom drugi genera-
ciji mladih. Brigadirski dom je
tako začasno spremenil ime v mla-
^'nski učni center Dornava.
^omandir tega centra je' Marjan
^l^ol, sicer referent za obrambno
mladine pri oddelku za
obrambo pri SO Ptuj. O
Poteku obrambne vzgoje mladine v
centru je povedal:
,,Letos smo pričeli z
nekoliko drugačno obliko
obrambne vzgoje, kot leta
poprej. Pouk smo namreč stacio-
nirali na enem mestu — v prosto-
rih stare šole tukaj v Dornavi.
Glavni namen te vzgoje je priteg-
niti predvsem delavsko in kmečko
mladino, torej tisto, ki ni nadalje-
vala s šolanjem v srednjih ali
poklicnih šolah, kjer imajo orga-
niziran redni pouk iz obrambne
vzgoje. V prvi izmeni imamo sedaj
38 deklet. Skupina sicer ni popol-
na, ker smo pričakovali večjo
udeležbo, vendar so vsi manjka-
joči upravičeno odsotni. Pouk pa
poteka seveda po programu, ki je
predpisan tudi za srednje in
poklicne šole, le da ga slušatelji v
našem centru spremljajo v dveh
šolskih letih. Program je strnjen,
tako, da ga bomo v eni izmeni
opravili v 100 učnih urah in sicer v
10 dneh. Program izvajamo v učil-
nicah in je pretežno teoretičnega
značaja. Ves praktični del pouka
pa izvajamo na terenu v okolici
Dornave."
Kdo vse pa sodeluje pri vzgoji
mladine?
,,Tukaj v štabu smo za obram-
bno vzgojo zadolženi štirje in sicer
trije komandirji skupin — Janez
Starčič, Zeljko Petrovič in Dani
Kolarič ter jaz kot vodja centra, ki
razen tega še koordiniram delo.
Vsi mi izvajamo osnovni vojaški
pouk. Za ostale teme ki so v pro-
gramu pa prihajajo predavatelji iz
Ptuja. Lahko rečem, da je naš
pouk popestren s pripovedovanji
borcev NOV."
In kako je organizirano življenje
ter prehrana v učnem centru?
,,S prehrano je tako, kot pri bri-
gadirjih. Pripravljajo nam jo zelo
solidno in raznoliko v zavodu dr.
Marijana Borštnarja v Dornavi.
Zagotovljene imamo štiri dnevne
obroke — zajtrk, malico, kosilo in
večerjo. Dekleta so po prvih dneh
bivanja izredno zadovoljna z orga-
nizacijo življenja, čeprav je vse
skupaj z vojaškim priokusom, kjer
je poglavitna disciplina in red. Do
konca pouka nas čaka še nekaj
delovnih dni, ki jih bomo prebili
ob trdem vzgojnem delu. Program
je pač natrpan, časa pa nam
zmanjkuje, tudi vreme se že
slabša, zato moramo pohiteti z
delom na terenu. Višek prvega
dela obrambne vzgoje, bo gotovo
streljanje s pravo vojaško puško
na redni številki I. in 11., kar je za
to strukturo, mislim za dekleta
zelo naporna zadeva — tako kot
za nas. Pripravljamo jih pač po
naših močeh in prepričani smo, da
uspeh na koncu ne bo izostal in
prav to bo krona vsega našega
truda pri pouku na terenu in v
učilnicah.	M. Ozmec
Marjan Kokol, komandir učnega
t«ntra v Dornavi. (foto: M.
^mec)
Dekleta prve izmene pri razstavljanju puškomitra^eza ob pomoči svojih
komandirjev, (foto: M. Ozmec)
NOVA CESTA
v soboto in nedeljo so občani in delovni ljudje ormoške krajevne
skupnosti praznovali tretji krajevni praznik. Ob tej priložnosti so v Pu-
šencih odprli novo modernizirano cesto v dolžini 7U0 metrov. Denar zanjo
so prispevali občani ter krajevna skupnost in sicer v višini 5(X) tisoč dinar-
jev. Nekaj pa je prispevala tudi ormoška sladkorna tovarna. Cesto je od-
prl vaščan Ivan Masten, ki je rekel, da je vesel, da so v Pušencih dobili
asfaltno cesto in se končno znebili prahu, mlak in blata.
Na svečani seji družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter občanov
je govoril Franc Polič, ki je poudaril pomen praznovanja in vse pridobit-
ve, ki so jih ali jih še bodo v krajevni skupnosti pridobili. V kulturnem
programu so sodelovali učenci osnovnih šol, glasbene šole, cicibani, mo-
ški in ženski pevski /bor DPD Svoboda Ormož. Podelili so tudi značke in
priznanja OF. Za prizadevno in aktivno delo v družbenopolitičnih organi-
zacijah, društvih in drugod so bronaste značke OF dobili Boris Gerlovif iz
Hardeka, ...ovrenc Kuharič iz Lešnice, Jože Ozmec iz Loperšic, Jože Pod-
platnik iz Ormoža, Ivanka Sterman iz Ormoža in Matija Trstenjak iz Pu-
šenec.
'^t^edilo 'r. slika: "k
0RM02
'^^faltna prevleka za cesto Pu^end-Ormož
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
20. september 1979 - TEDNIK
Kdaj končno
muzej NOB in ljudske
revolucije
»v temeljih planov za to srednjeročno obdobje smo zavestno
sprejeli odločitev, da bomo v nekdanjih zaporih v Prešernovi ulici
številka 37. uredili muzej NOB in ljudske revolucije. Kljub temu, da pa
tehtnih vzrokov proti tej lokaciji zaenkrat še ni in da so nekatera zaščitna
dela na stavbi že stekla, smo kar lep čas zamudili, ne da bi karkoli
ukrepali. Sicer je bilo razprav in proti argumentov veliko, vendar nič
takega, da bi lahko to vprašanje-dali v razpravo na skupščino kulturne
skupnosti in v združeno delo, kjer so ta sporazum navsezadnje tudi
sprejeli in podpisali. Denar, ki smo ga tako zbrali je v znesku 900 tisoč
dinarjev že izločen na posebnem računu, kulturna skupnost pa je v letih
1977 in 78 namenila prav tako 128 tisoč dinarjev. Z začetkom razprav ali
muzej NOB na tej lokaciji ali pa novogradnja, so bila tudi prekinjena
začetna dela in danes lahko ugotovimo, da muzej ni odprt v določenem
roku. kot smo ga predvidevali in o njem razpravljali v združenem delu.
Pri odločitvi — ali stara ali nova lokacija pa je pomembno še to, da
je kulturna skupnost v prvi vrsti zadolžena za urejanje starega mestnega
jedra in nekdanje prostore zaporov bo potrebno v vsakem primeru
urediti, so pa tudi v upravljanju Pokrajinskega muzeja. V tem trenutku,
ko se vsepovsod borimo s pomanjkanjem denarja, pa bi bilo verjetno
neopravičeno začeti še z novogradnjo in tako odpreti kar dve večji
naložbi — adaptacijo zaporov za katere niti trenutno ne bi vedeli zakaj
bi jih uporabljali in gradnjo novih prostorov.
Izvršni odbor kulturne skupnosti je tudi menil, da zaradi pomanj-
kanja tehtnih vzrokov proti prvotno dogovorjeni lokaciji za muzej NOB
in ljudske revolucije in ker že imamo posebno študijo, ki jo je izdelal
Zavod za spomeniško varstvo Maribor, pride v poštev samo realizacija
sprejetega sporazuma v združenem delu,« je v zvezi s problematiko
ureclitve prepotrebnih prostorov za muzej NOB in ljudske revolucije
dejala predsednica skupščine kulturne skupnosti Ptuj, Marija Magda-
lene.
In kaj menijo v ptujskem muzeju, ki so nosilci celotne akcije.
Ravnatelj Stane Napast, ki je pred nedavnim prevzel to dolžnost, je
uvodoma nakazal nujno potrebo, da tej zbirki končno, po 35 letih, le
namenimo ustrezne prostore, med drugim meni:
»Začetna dela so zastala predvsem zaradi vprašanja, — kako iz
stavbe odstraniti vlago v zidovih in če je sploh primerna za ta namen.
Poklicali smo strokovnjaka iz Maribora in direktorja muzeja NOB iz
Ljubljane, ki sta dala negativno mnenje. Seveda pa se moramo o tem
odločiti Ptujčani'sami. ob tem pa je jasno, da finančno v tem trenutku
nove stavbe ne zmoremo niti v naslednjem srednjeročnem obdobju ni
realne možnosti pridobiti potrebnih sredstev. Ponovno smo se posve-
tovali s strokovnjaki — statiki in drugimi iz Zavoda za spomeniško
varstvo, ki menijo, da lahko stavbo zaporov primerno adaptiramo in
uredimo, da bo končno akcija le stekla. Vendar dolgoročneje gledano ne
bi opustili ideje o novogradnji. Ne smemo namreč pozabiti, da smo
dolžni mladini prikazati vso to težko prehojeno pot in žrtve ter slavno
preteklost v kateri ima tudi naše območje pomemben delež. Vse to pa
mora biti prikazano na nevsiljiv način in v primernem estetskem okolju.
Zato menimo, da je to le začasna rešitev in bomo morali z deli takoj
začeti. V kolikor bodo dela tekla po predvidenem roku. bomo prihodnje
leto končno le realizirali to našo skupno nalogo in obvezo.«	mš
OBISK IZ
SLOVENJ GRADCA
V Ptuju so se pred nedavnim mudili na obisku delavci radia Slovenj
Gradec, ki se redno oglaša že od leta 1962 in nekako nadaljuje delo
nekdanje »ilegalne« radijske postaje, kije že poročala o pomembnejših
dogodkih v občini in vrtela čestitke. Tako kot povsod, so bili tudi v
Slovenj Gradcu začetki zelo skromni, brez potrebnih prostorov in
ustreznih tehničnih naprav ter sodelavcev. Iz leta v leto so svoje delo
izpopolnjevali in tudi posodabljali tehnično opremo.
Radio Slovenj Gradec opravlja danes pomembno funkcijo infor-
matorja delovnih ljudi in občanov prek ultra kratkovalovnega pre-
tvornika na Uršlji gori s katerim oddaja tudi radio Velenje.	mš
Sodelavci radia Slovenj Gradec na obisku v Ptuju, (foto: mš)
Za uspešnejše delo
celodnevne šole
Osnovna Sola v Poljčanah je bila na območju občine Slovenska Bistrica prva.
ki je začela s sodobnejšimi oblikami pouka. Prva seje organizirala v celodnevno
šolo in si tako utrla pot v kvalitetnejše pt^dajanje znanja mladim rodom. Za takšen
korak je imela tudi dokaj ugodne pogoje, čeprav ni bila brez pomanjkljivosti, saj
je bila zgrajena pred nekaj več kot Šestimi leti. Veliko prizadevnosti in nemalokrat
tudi časa so morali delavci na Soli žrtvovati, daje celodnevna Sola v Poljčanah
stopila na trdnejSa tla.
Danes so so aktivnosti na tej Soli že tako razmahnile, da so postali prostori
pretesni. Kljub temu. da se pri uresničevanju programa celodnevne Sole Se vedno
srečujejo z mnogimi težavami, ob tem pa je poraslo tudi Število učencev, so učitelji
ponosni m dosežene rezultate.
l>)sedanji uspehi in neuresničeni delovni načrti po Se boljših oblikah nudenja
/nanja najmlajšim rodovom, so bili povod, da so pred dobrim mesecem pričeli pri
osnovni Soli Poljčane z gradnjo večjega prizidka, kjer želijo pridobiti Štiri učilnice
m prostor za garderobe, ki je sedaj zelo utesnjen.
Po izračunih bo investicija veljala okoli 5.363.000dinarjev. Potrebna sredstva
za prizidek bodo pridobili od izobraževalne skupnosti občine Slovenska Bistrica,
ki bo prispevala nad pt)lovico vseh potrebnih sredstev. PrecejSnjo finančno pomoč
pa pričakujejo tudi od delovnih organizacij na območju krajevne .skupnosti
Poljčane.
Cj: pri i/\ ajanju del nc bo večjih 7astojev. načrtujejo, da bodu nove prostore
\ Poljčanah predali .svojemu namenu v začetku prihodnjega Šolskega leta.
V iktor Hor\at
Poklicno usmerjanje je pomembna naloga
Pri izvrševanju programskih nalog na
področju poklicnega usmerjanja ima strokovna
služba Skupnosti za zaposlovanje Maribor
precej težav, predvsem kadrovskih. Poklicno
usmerjanje za pet občin podravske regije
opravlja 9 strokovnih delavcev — poklicnih
svetovalcev in psihologov, v preteklem šolskem
letu so opravili precej dela, saj so samo v prvem
polletju testirali vse oddelke 7. razredov ali
2.630 učencev.
Posvetovalne pogovore o ustreznosti
poklicnih namer vseh učencev 8. razredov
osnovne šole z njihovimi razredniki in s
šolskimi svetovalci so delno opravili v zadnjem
trimesečju lanskega leta, imeli so kar 68
posvetov. V 5. razredih pa so opravili v podrav-
ski regiji skupno 122 posvetov.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje
je priporočal vsem srednjim šolam, da
sodelujejo s strokovno službo pri izvedbi vpisa
v prve razrede, tako da bi potekal izbor za
sprejem učencev kar se da objektivno in
kvalitetno. Pri sodelovanju v komisijah za
sprejem v srednje šole je bil upoštevan celoten
učenčev uspeh v osnovni šoli, mnenje osnovne
šole o učencu in mnenje službe poklicnega
usmerjanja o ustreznosti učenčeve odločitve. V
Ptuju so delavci strokovne službe sodelovali v
komisijah za sprejem na gimnazijo slošne in
pedagoške smeri, na ekonomsko in upravno-ad-
ministrativno šolo in posredovali mnenje za vse
prijavljene učence.
Rezultati zgodnjega vpisa so opozorili, da se
namerava preveč učencev vpisati na štiriletne
srednje šole in premalo na poklicne šole, zlasti
gradbene, kovinske in kmetijske smeri. Preveč
učencev se je prijavilo na upravno-administra-
tivno šolo, zdravstveno šolo, tehniško — na
elektro oddelek, gradbeno tehniško, pedagoško
šolo in na šolo za oblačilce. Zaradi tega so
preusmerili tiste učence, ki glede na število
prijav, niso imeli možnosti za sprejem na
določeno šolo. Skupno so preusmerili 481
učencev, od tega v ptujski občini 77. V veliki
večini" so bila to dekleta, ki so se prijavila
predvsem na ekonomsko in upravno-
administrativno šolo, oblačilno šolo in na
zdravstveno šolo.
Ob nemajhnih prizadevanjih pri usmerjanju
vpisa v srednje šole in usklajevanju šolskih
kapacitet s kadrovskimi potrebami je še vedno
ostalo delno nerešeno vprašanje vključevanja
deklet v ustrezne vrste šol. Nekatera dekleta so
se morala še vedno vključiti v šolanje za
poklice, ki so s stališča kadrovskih potreb manj
perspektivni in zanje tudi niso imele interesa.
V prvem poUetju so strokovni delavci
opravili tudi 140 posvetov za izbiro rednega in
izrednega študija. Predhodno so ugotavljaU tudi
študijske interese ter sposobnosti maturantov
vseh 12 oddelkov gimnazij. Organizacijam
združenega dela so nudili za 242 kandidatov
strokovno "pomoč pri sprejemu na učna in
delovna mesta, od tega za občino Ptuj 74,
ormoško občino pa 16.
Pri poklicnem informiranju in pri kasnejšem
svetovanju je opaziti, da imajo učenci zelo
površne predstave o bodočih poklicih, kar
privede do pogostih menjav poklicnih želja.
Strokovna služba skupnosti ugotavlja, da bi
učenci potrebovali mnogo več	ekskurzij
v različne delovne organizacije, saj bi tako
najbolj sf)oznali značilnosti posameznega
poklica. Za tak vzgojno izobraževalni proces bi
morale imeti šole več časa, pa tudi več
razumevanja v organizacijah združenega dela.
Nasploh pa je potrebno poklicno vzgojo in
informiranje poglobiti in popestriti, ji nameniti
več časa, za kar pa bo potreben širši krog
sodelavcev pri strokovni službi in na šolah.
N. D.
Zakaj je bila zaprta ptujska klavnica?
Gotovo ste opazili in najverjet-
neje tudi čutili, da je v torek 11. in
v sredo 12. in delno tudi v četrtek
13. septembra v ptujskih mesnicah
manjkalo mesa. Predvsem
govejega in svinjskega —
perutnine je namreč bilo dovolj.
Prav gotovo ste se vprašali zakaj
tako, morda pa ste slišali tudi
katero Lzmed različnih govoric.
Da bi dobili čim bolj objektivno
informacijo o tem, smo k
razgovoru povabili Radojko
Cehovo, vodjo veterinarskega
inšpektorata pri upravi za
inšpekcije občin Ormož in Ptuj, ki
je uvodoma povedala:
,,Res je, klavnica je bila v sredo
12. in v četrtek 13. septembra do
9. ure zaprta. Za to so obstajali
upravičeni preventivni vzroki. V
ponedeljek, 10. septembra v
popoldanskem času je bila v
klavnico prepeljana zasilno
zaklana krava. Iz anamnestičnih
podatkov in pri pregledu, ki je bil
opravljen naslednje jutro, ni bilo
ugotovljeno ničesar, kar bi kazali
na kakršnokoli kužno bolezen.
Naknadno, pri rutinskih
bakterioloških raziskavah pa je pri
tej kravi bil postavljen sum
vraničnega prisada. V ptujski
občini imamo več žarišč te bolezni
in zaradi tega smo pri vsakem
sumu na to bolezen še posebno
previdni. To je nevarna kužna
bolezen, ki je nevarna tako za
ljudi, kot za živali. Zato smo bili
prisiljeni z določenimi ukrepi
zaščititi zdravje ljudi. V dani
situaciji je od številnih drugih
ukrepov bil odrejen tudi ukrep
začasne zaplembe mesa vseh tistih
živali, ki so bile zaklane in
obdelovane v klavnici isti dan.
Obstajal je namreč sum in
možnost, da se zaradi načina dela
to meso kontaminira s
povzročitelji vraničnega prisada.
Za dokončno presojo o užitnosti
in uporabnosti mesa pa je bilo
potrebno seveda opraviti še
nekatere dodatne preizkave in
vključiti v to tudi vrhunsko
strokovno institucijo v naši
republiki. Tako se je vsa zadeva
zavlekla še na sredo in do četrtka
zjutraj.
V četrtek, 13. septembra okrog
9. ure pa smo od veterinarske
fakultete iz Ljubljane dobili
obvestilo, da je sum bolezni
izključen in zaradi tega je bil
kmalu za tem ves promet v
klavnici sproščen. Delo v klavnici
je tako steklo normalno in
verjetno je tudi v mesnicah bilo že
drugi dan dovolj mesa."
Ob koncu naj pripišemo le še
mnenje enega izmed Ptujčanov, ki
je ob pomanjkanju mesa v
mesnicah dejal: ,,Tega res ne
razumem, v Sloveniji je veliko
mest brez klavnice, pa imajo
mesnice vedno polne, celo bolje
založene, kot pri nas. Ne vem,
zakaj je po tem takem v dveh
dneh, ko klavnica ni obratovala bil
Ptuj praktično brez mesa."
M. Ozmec
Novo vodstvo občinskega odbora -
pozornost osnovni zdravstveni službi
Ponedeljkova seja občinskega odbora delav-
cev zdravstva in socialnega varstva občine Ptuj
je izredno kritično ocenila probleme na po-
dročju zdravstva v okviru občine. Gre za vrsto
specifičnih problemov, ki smo jih v sedanjem
razvoju zdravstva zanemarili. Zato je izrednega
pomena, da v nadaljnjih usmeritvah zdravstve-
nega varstva v naslednjem srednjeročnem ob-
dobju iščemo originalne rešitve, ki pa temeljijo
na dosežkih sedanjega razvoja. Dejstvo je, da
smo zanemarili osnovno zdravstveno službo,
zdravnika, splošne prakse kot inštitucijo in
kadrovske potrebe zdravstva. Fakulteta je vse
do sedaj izobraževala le za za številne spe-
cializacije, le malo pa za splošno prakso. V
pripravah smernic za nadaljnji razvoj zdravstva
je potrebno upoštevati doseženo stopnjo zado-
voljevanja potreb delovnih ljudi in občanov po
zdravstvenem varstvu. Zdravstvo se mora tako
organizirati, da ne bodo okrnjene pravice ob-
čana in delovnega človeka. Pri nadaljnjem raz-
voju zdravstva pa bo nujno upoštevati tudi
zaščito starejših ljudi, saj je vedno več teh ljudi.
V naslednjem obdobju bodo naraščale tudi
novo odkrite bolezni; po podatkih bi naj na
enega prebivalca prišlo 3,5 bolezni; drugi poda-
tek pa navaja, da bo na 1000 ljudi 90 novih
obolenj. Takšno spremenjeno stanje pa terja
obvezno spremembo v korist osnovno zdrav-
stvene dejavnosti vsaj v 45 odstotkih.
Tudi pri bodočih investicijah v zdravstvu bo
potrebno dosledno spoštovati načela racionali-
zacije, tako bi naj le-te ostale na sedanjem
nivoju; večina investicijskih sredstev pa bi se
naj usmerjala v izboljšanje opreme. Le tiste
investicije, ki so začete, bo potrebno dokon-
čati. Kaj s participacijo? Tudi o tem bo potreb-
no spregovoriti. Zbrana sredstva iz tega
naslova so v strukturi potrebnih sredstev za
zdravstvo, soudeležena le z 2,4 odstotki. V
letošnjem prvem polletju je zabeležen najvišji
stalež v zadnjih letih. Brez dvoma bo potrebno
ostro zarezati na tem področju. Ne more nam
biti vseeno, kako se porablja zdravstveni dinar.
Da bomo znižali stalež, ni samo naloga zdrav-
stvenih delavcev, je širša družbena obveza.
Osveščati-bo potrebno občana. Odgovoriti tudi,
zakaj so čakalnice prazne v popoldanskem času,
zakaj vsi silimo k zdravniku le dopoldan, ko bi
bilo potrebno delati na delovnem mestu in tam
sproščati energijo. Velik odstotek staleža se
temu ustrezno odraža tudi v poslovnem rezul-
tatu, zmanjšanje kakovosti le-tega pa vpliva
bistveno na naš razvoj. Sindikalni delavci naj o
tem spregovorijo temeljito v vseh temeljnih in
delovnih organizacijah, je sklenil občinski
odbor sindikata delavcev zdravstva in social-
Tiega varstva. Tudi zdravstvo potrebuje filtre;
delavci v zdravstvu pa si morajo prizadevati, da
bodo njihove usluge čim bolj kakovostne.
Govorice o ,,zavoženih pacientih" pa naj bi za
vselej izginile, saj tudi le-te vnašajo določeno
nestrpnost v odnos med zdravstvenim delavcem
in pacientom.
Občinski odbor je na ponedeljkovi seji
razpravljal tudi o akcijskem načrtu obravnave
osnutka zakona o zdravstvenem varstvu, saj je
razprava o samem osnutku že potekala ob
sprejemu predloga za izdajo zakona. Povsod
tam, kjer o njem še niso razpravljali, je
potrebno obravnavo skleniti do konca tega
meseca. Javna razprava nima namena, da se
razpravlja o slehernem členu zakona, temveč,
da se v sleherni temeljni organizaciji analizirajo
delovni pogoji, življenjski in delovni pogoji,
uveljavljanje preventivnih zdravstvenih ukrepov
in podobno. Posebno težo je potrebno dati
vprašanju zmanjšanja izostankov z dela,
smotrnemu in funkcionalnemu združevanju
zdravstvene službe, ki smo jo v ptujski občini
formalno že dobro izpeljali, manjka le še
ustrezna vsebina. Nič manj ni pomembno vpra-
šanje kakovosti zdravstvenih storitev, kako jih
ocenjevati. Javna razprava naj bi odgovorila
tudi na ostala nedorečena vprašanja in sicer
glede smotrne delitve dela, obratovalnega časa,
vse po v pogledu potreb uporabnikov.
Silva Gorjupova, sekretar občinske zdrav-
stvene skupnosti Ptuj je ob tej priložnosti odbor
seznanila, da je skupnost o tem osnutku že
razpravljala in sicer v ožjem krogu. Ob tem je
imela več tehtnih pripomb. Te se nanašajo na
organizacijo oziroma vlogo družbeno-poUtične
skupnosti na organizirano delovanje zdravstva v
občini, regiji in republiki, predpisano participa-
cijo, pri kateri bi bilo nujno izvesti diferen-
ciacijo, saj so v praksi pogoste težave pri
njenem plačevanju. Pripombe so bile tudi glede
pravic, ki si jih delovni ljudje zagotavljajo v
zdravstveni skupnosti; določi se naj minimum.
Ostale pripombe so se nanašale na zdravljenje
polikliničnih bolezni iz solidarnosti, ki jo je po-
trebno širše zastaviti.
Konferenca sindikata	zdravstvenega
centra je o akcijskem načrtu že razpravljala; v
osnovnih organizacijah, kjer te razprave še niso
izvedli, naj nalogo opravijo do konca meseca,
je sklenil občinski odbor. V nadaljevanju seje
so razpravljali še o samoupravnem sporazumu o
delitvi dela med zdravstvenimi delovnimi orga-
nizacijami Slovenije. Ta sporazum je izredno
dobrodošel, ker smo v dosedanjem razvoju
večjo pozornost posvečali bolnišnični zdrav-
stveni službi, manj pa osnovni zdravstveni
službi. S tem sporazumu pa naj bi dosegli
oziroma uveljavili nove družbeno-ekonomske
odnose, izboljšali zdravstveno varstvo,
zagotovili skladnejši razvoj, dohodkovno
povezanost in odpravili večtirnost in nesklad-
nost v zdravstvenem varstvu.
Prvenstvena naloga pa je krepitev osnovne
zdravstvene službe. Sporazum v nadaljevanju
govori tudi o uveljavljanju enotne doktrine,
načelih stopnjevite diagnostike in o tem, da bo
potrebno bolnišnično zmogljivost načrtovati na
podlagi družbenih potreb. Ta sporazum pa je za
zdravstvene delavce tako pomemben kot
osnutek zakona o zdravstvenem varstvu. Tudi o
tem sporazumu bo potrebno razpravljati v
osnovnih organizacijah sindikata in v sindikal-
nih skupinah. V njem so tudi določene stvari, ki
se razhajajo z ustrezno zakonodajo. Sporazum
tudi predvideva, da bi ne širili bolnišničnega
zdravstvenega varstva, krepiti bo potrebno
osnovno zdravstveno službo m če bo le-ta
dosegla tak razvoj, prve ne bo potrebno
r^vijati. _
Odbor je ob koncu seje še razpravljal o
osnutku zakona o skupnosti socialnega varstva
in osnutku zakona o socialnem skrbstvu.
Obravnavam teh zakonov v osnovnih organiza-
cijah sindikata niso posvetili največje pozor-
nosti, zato bo tudi o teh dokumentih v osnovnih
organizacijah potrebno še razpravljati.
Občinski odbor sindikata delavcev zdravstva
in socialnega varstva občine Ptuj je na pone-
deljkovi seji izvolil tudi novo v vodstvo odbora.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen Drago
Sedmak iz zavoda dr. Marjana Borštnarja Dor-
nava. Dosedanji predsednik odbora dr. Tone
Florjančič pa je prevzel vodstvo republiškega
odbora sindikata delavcev zdravstva.
mg
Skrb za varstvo ostarelih naša prihodnja naloga
Varstvu ostarelih občanov bomo v ptujski
občini tudi v naslednjem planskem obdobju
morali nameniti veliko pozornosti. Po nekaterih
ocenah se bo število prebivalcev, ki so dopolnili
65 let starosti in več povečalo na okrog 7780, že
sedaj pa imamo v občini 239 občanov v starosti
nad 65 let v tako imenovanih splošnih socialnih
zavodih, kar predstavlja 3,6 odstotka te
generacije. Po tako ocenjenem povečanju do
leta 1985 bi morali domsko varstvo zagotoviti
?.a nekaj več kot 280 ljudi, trenutno pa čaka na
sprejem 49 ostarelih ljudi s tem, da niso všteti
tisti, ki so v posebnih socialnih zavodih in pa
mlajši kot 65 let. Vsi ti podatki govore o tem,
da v naslednjih letih ni pričakovati zmanjšanja
potreb po domski oskrbi in je že sedaj potrebno
zagotoviti dovoljno število prostih postelj.
Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj
načrtuje, da bi v zadnjih treh letih planskega
obdobja 1980/85, dogradili pri domu upoko-
jencev v Ptuju prizidek s 60 posteljami, z.a kate-
rega bo po predvidevanjih tudi sama morala
zagotoviti potreben denar. Predvideno je
namreč prenehanje zbiranja sredstev za investi-
cije pri skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavarovanja Slovenije, zato predlagajo, da
sredstva za gradnjo domov zbirajo namensko
pri skupnosti socialnega skrbstva.
Poleg tega bo potrebno obnoviti tud'
pročelje grajskega poslopja v Muretincih if> ^
akcijo pritegniti tudi kulturno skupnost.
Pomembne so tudi naloge pri nadaljnjen'
razvijanju službe nege na domu, ki jo morajo
razširiti na vse krajevne skupnosti v občini- =
tako organizirano in pokretno službo I"
ostarelim in osamljenim občanom ne le zagoto;
vili primerno oskrbo na domu, razbremenili
tudi posteljni fond v domu upokojencev in ^^
bolnišnici.	^^
TBIMNIK ~ september 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Slovenski socialni pesniki in pisatelji
med obema vojnama
(RAZSTAVA V UUDSKI IN ŠTUDUSKI KNJIŽNICI)
ScKialna umetnost v širšem smislu nič nove-
ga. S tem imenuje zgodovina, v našem primeru
literarna zgodovina, književnost, ki se ukvarja s
socialnimi problemi, v nasprotju z larpurlartisti-
jno umetnostjo, ki je sama sebi namen. Zlasti
socialni realizem po I. svetovni vojni, metoda in
smer, ki se je z idejnih in estetskih vidikov naslo-
nil na človeka nižin, je hotel postati „odraz"
družbe, glasnik ..proletarskih" množic in ne le
redkih izbrancev, skratka, to bi naj bila umet-
nost bodočnosti, nove družbe.
Ta teoretična smer umetnosti in literature se
je pojavila po Oktobrski revoluciji zlasti v
Sovjetski zvezi, socialistični Nemčiji, delavsko
razviti Ameriki in delno tudi pri nas v predvoj-
nem in prvem povojnem času. Nas zanima
socialna literatura v širšem pomenu, odnos
umetnika do družbe, socialnih problemov ter na-
čina soočenja z njimi. Ostra družbena nasprotja
so se pojavljala že skozi tisočletja, saj nas o tem
pouči že staroegiptovska književnost v Pesmi
nosačev žita ali Tožbi zgovornega kmeta, od ko-
der navajamo odlomek:
„Ali je kaj slabšega na svetu kakor tehtnica,
ki ni uravnana, grezilo, ki odstopa od smeri, pra-
vičen in pošten človek, ki je postal slepar? Glej,
pravico so pregnali z njenega sedeža in se zvija
po tleh pred teboj. Visoki dostojanstveniki
delajo zlo; poštenost je omajana; sodniki kra-
dejo. In še več: tisti, ki bi morali zgrabiti
človeka, ker je zakrivil kako goljufijo, sam
zapusti pravo pot. Tisti, ki bi moral drugim
dajati sapo, je sam brez diha na tleh. Tisti, ki bi
moral osvefevati, je vzrok, da ljudje komaj
sopejo. Tisti, ki bi moral deliti pravico, je tat.
Tisti, ki bi moral — odstranjevati pomanjkanje,
ga celo odreja in ustvarja do take mere, da se
mesto utaplja v pomanjkanju. Tisti, ki bi moral
zatirati zlo, hkrati sam uganja krivico."
Podobno beremo v Stari zavezi Izaijeve ogor-
čene besede: „Gorje njim, ki izdajajo zakone
polne zla, in pisarjem, ki pišejo krivične ukaze.
da onemogočajo mzkim pot do sodišča, da
ropajo pravico ubožcem mojega ljudstva, da jim
bodo vdove za plen in da izropajo sirote!"
Socialne probleme zasledimo v delih latinskih
piscev, skozi srednji vek redkeje, pojavijo pa se v
romantiki, čeprav v idilični preobleki, stopijo na
plan v realizmu in na nek način dosežejo višeV v
naturalizmu.
Po prvi svetovni vojni je bil svet močno raz-
majan, stare vrednote razrušene, ostale so posle-
dice vojne, vrstijo se kapitalistične in imperiali-
stične ekspanzije, oblikuje se nova oblika druž-
bene ureditve v Sovjetski zvezi in vse to je
vplivalo na književnost, tako po svetu kot pri
nas.
Ekspresionizmu, ki je po vojni prevladal, se
začne postavljati po robu sovjetski tip socialnega
oziroma socialističnega realizma in ob vsem tem
so se brusili in gradili slovenski pesniki in pisa-
telji, bolj ali manj ostajali v shemah novih
idejnih in estetskih norm, ali pa z umetniško
močjo jemali s tega ali onega sloga najboljše,
odvisno od njihove umetniške moči; za vse pa je
kljub različnim nasprotovanjem ostajal ideal
Ivan Cankar, ki so si ga svojile ali trgale zanj vse
stranke od katoliške, liberalne do delavske.
O tem, kaj pisati in kako, so se lomila lite-
rarna kopja med samimi umetniki, kritiki ter
marksističnimi in meščanskimi filozofi in tu za-
sledimo imena Srečka Kosovela (Umetnost je
proletarec), Ivana Grahorja (Pot generacije),
Boga Teplyja (Slovenska socialna umetnost), Iva
Brnčiča (Intelektualec in sodobna družba), Fra-
na Albrehta (Dva svetova), Dušana Kermaune-
rja (Delavsko gibanje v slovenskem kulturnem
življenju) idr.
Pesniki in pisatelji so bolj ali manj prikrito
prikazovati težko življenje slovenskega proletar-
ca, slovenskega siromaka, zlasti še ti, ki so izha-
jali iz marksističnega svetovnega nazora. Med
predvojne socialne pesnike štejemo zlasti Frana
Albrehta, Iga Grudna, Anico Cernejevo (pose-
bno njene haloške pesmi), Mileta Klopčiča,
Toneta Seliškarja, ki sploh spada med najpo-
membnejše predvojne socialne pesnike. Srečka
Kosovela, proletarca Frana Kožarja, Iva
Brnčica, Bogomila Faturja, Cvetka Zagorskega,
Karla Destovnika-Kajuha itd.
V črticah, novelah in romanih zasledimo Se
več socialnih motivov. Omenimo Franceta
Bevka, proletarskega pisatelja Ivana Vuka-
Starogorskega, med ameriškimi Slovenci živeče-
ga Ivana Molka, enega največjih medvojnih
pisateljev Prežihovega Voranca, spomnimo se
samo na njegove Samorastnike, Toneta Seliš-
karja, Jožeta Kranjca, Ludvika Mrzela, Bogo-
mira Magajno, Prleka Bratka Krefta, Mileno
Mohoričevo, Rudolfa Kresala, naša rojaka
Antona Ingoliča in Ivana Potrča, Karla Gra-
beljška, Cirila Kosmača, Toneta Cufarja, Miška
Krajnca, Središčana Jožeta Kerenčiča idr.
Tudi v dramatiki je zaslediti, čeprav manj,
socialno problematiko (Pavel Golia, Angelo
Cerkvenik, Tone Čufar, Anton Ingolič, Zmago
Svajger iz Ptuja...)
Za ilustracijo je razstavljenih tudi nekaj pri-
merkov medvojne slovenske soeialnokritične
umetnosti v grafiki in risbi z imeni Ivana Carga,
Božidarja Jakca, Toneta in Franceta Kralja,
Franceta Miheliča, Vena Pilona, Nikolaja Pirna-
ta. Ljuba Ravnikarja, Maksima Sedeja, Hinka
Smrekarja, Frana Tratnika itd.
Seveda je lahko tak prikaz soeialnokritične
literature le izbor iz bogate predvojne besede
umetnosti. Razstava, ki jo je pripravila Ljudska
in študijska knjižnica Ptuj v sklopu VII. Ptuj-
skih kulturnih srečanj na hodniku študijskega
oddelka, je dopolnilo k praznovanju letošnjih
jubilejev naprednega gibanja pri nas in v Jugo-
slaviji. Razstava bo odprta od 24. septembra
(ponedeljek) do 8. oktobra, vsak dan od 9. do
19. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
J. Emeršič
Marksistični krožki v vsa okolja
Kot je znano, smo ob koncu
maja pri OK ZSMS ustanovili
občinski center marksističnih
krožkov.
Ne bi ponavljala, kaj je namen
tega centra in kaj pomenijo v
mladinski resoluciji zapisane
besede, da morajo MK biti idejno
akcijska jedra OO ZSMS. O tem
bo še veliko govora v vseh OO
ZSMS, zato bi raje prikazala,
kako daleč je OC z uresničevanjem
nalog, ki si jih je zastavil.
Takoj po ustanovitvi, je bila
potrebna temeljita analiza razšir-
jenosti in poznavanja dela MK v
OO ZSMS v vseh okoljih. Člani
centra smo sestavili vprašalnik, ki
nam bi pri zbiranju podatkov
lahko veliko pomagal. Računali
smo, da bomo tako do konca šol-
skega leta 1978/79 dobili podatke
za večino OO. Zal, bili smo preve-
liki optimisti. Kje je vzrok, da nam
vprašalnikov večina OO, še
posebno v šolah in delonih organi-
zacijah, ni vrnila? Verjetno v tem.
da OO ZSMS še vedno niso
organizirane tako kot bi morale
biti in ne izpolnjujejo nalog, ki so
še kako pomembne za vključitev
mladih v borbo za samoupravna
socialistične oanose. Nič kaj
vzpodbuden ni takšen odnos do
dela članov centra. Vendar zaradi
tega ne bomo izgubljali besed, če
ne gre tako, bo šlo drugače.
Poiskali bomo nove načine dela.
Enkrat bo gotovo uspelo.
Največ anket smo dobili iz OO
ZSMS v KS, vendar je to število
smešno nizko, če pomislim koliko
OO imamo. Kai zdai?
Na seji predsedstva OK ZSMS
smo sklenili, da bodo člani
predsedstva OK ZSMS, ki so
zadolženi za obiske v OO, povpra-
šali, kaj je z vprašalniki. Z
mladinci se bodo dogovorili o
možnostih delovanja MK v njihovi
sredini ter določili datum obiska
članov OC MK, na katerem bi
naredili analizo idej no političnega
in marksističnega izobraževanja v
njihovi OO in določili iniciatorje
ustanavljanja MK. Zanje bi pri-
pravil OC izobraževalni seminar in
jih usposobil za delo v krožku,
l ako bi center dobil več sodelav-
cev in članov centra. Ta je namreč
šibak, kar pa je glede na število
delujočih MK v naši občini , tudi
razumljivo.
Tako smo zastavili delo v KS.
Kako pa v šolah? Veliko si obe-
tamo od izboljšanih pogojev dela
srednjih šol v novi zgradbi, kar bo
odpravilo prostorske in časovne
ovire, ki so prejšnja leta hromile
delo krožkov. MK bomo razvejali
na več skupin in obogatili njegov
način dela, da bodo mladi v njem
res videli krožek, ki jih usposablja
za reševanje problemov v ZSMS
pa tudi v celotni družbi.
V osnovnih šolah smo po posve-
tih z mentorji in predsedniki OO
ZSMS skoraj vseh (zakaj ne
morem reči, kar vseh?) osnovnih
šoi ze sestavin program dela za
šolsko leto 1979/80. Dogovorili
smo se, da bomo obiskali mladince
na šoli in jim predstavili delo MK.
Obisk bomo popestrili, saj bodo z
nami tudi brigadirii letošnjih
MDA. Brkini in Beograd '79, ki
jim bodo predstavili življenje in
delo na MDA. Mislimo, da bo tak
način predstavitve vzbudil
zanimanje pri učencih in se bodo v
krožek vključevali. Oblike in
naloge bomo seveda prilagodili
njihovi starosti in znanju. Osnovni
namen bo, da se mladinci že o 0§
seznanijo s to obliko dela in
osnovnimi mislimi marksizma.
Zavedamo se, da bo mentorje in
krožkarje za delo v krožku potreb-
no usposobiti. V programu zato
nismo pozabili na organiziranje
seminarjev v delu MK in OO
ZSMS.
Za vse krožkarje v 0§ pa bomo
organizirali ob koncu mesecev
javne tribine. Nekaj tem smo že
izbrali, ostale pa bomo s vkladu z
interesi krožkarjev. Prvo, tako
javno tribuno načrtujemo ob
koncu oktobra. Govorili pa bomo
o položaju mlade generacije v
svetu.
Za naše delo je nujno, da imamo
podatke o delu MK. Za njih pa so
prav tako pomembne naše
informacije. Zato bomo člani OC
pripravljali sprotne, ,,Informacije
OCMK". Prvo številko smo že
izdali. V njih je zapisano vse, kar
je potrebno za uspešno delo v
marksističnih krožkih.
Pred nami je še veliko nalog; od
širjenja MK v delovne organi-
zacije, pridobivanja stalnih in ob-
časnih sodelavcev, vključitve naše
dejavnosti v program delavske
univerze, povezave s koordina-
cijskim odborom za družbenopoli-
tično izobraževanje pri OK SZDL
in še bi lahko naštevala. Zavedamo
se, da naloge niso lahke, vendar
bomo naredili vse, da bodo mladi
spoznali delo in vlogo MK.
Darja Lukman
Še premalo družbeno angažirani
y osnovno organizacijo sindikata delavcev pri za-
sebnih delodajalcih občine Ptuj je od skupnega števila
516 zaposlenih, vključenih le 187 delavcev. Osnovna
organizacija, ki je bila ustanovljena že v letu 1962, je v
fačetku dosegla več vzpodbudnih rezultatov; zatem pa
je njeno delo za nekaj časa zamrlo. Ponovno se je
aktivirala v letu 1972, kljub velikemu angažiranju
članov izvršnega odbora osnovne organizacije in ob-
"nskega sveta ZS Ptuj, pa se število članov le počasi
zvišuje.
. Danilo Masten, sekretar občinskega sveta ZS Ptuj
Je povedal, da je problematika osnovnih organizacij
Sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih izredno
'roka in da se z njo srečujejo skoraj vse organizacije v
^^ Sloveniji. Med poglavitnimi vzroki za takšno
tanje je tudi nezainteresiranost delodajalcev, da bi se
• delavci organizirali, dalje premajhna idejno-politi-
delavcev in tudi močna fiuktuacija teh de-
Delava, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, so
•^Ijub dobro zastavljeni kolektivni pogodbi, še vedno
Prikrajšani za številne pravice, ki jim gredo po naši
^nioupravni in pozitivni zakonodaji, poudarja tov.
Rasten. Prav zdajšnja javna razprava o osnutku
I^olektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci
1" samostojnimi obrtniki, je priložnost, da se ti delavci
■^•■ečejo skupno z obrtniki za najboljše rešitve iz nove
^sebine pogodbe. Veliko bo potrebno še storiti pri
"^Utvi dohodka, saj v tem trenutku o tem ne moremo
^voriti. Tako je še vedno prisoten mezdni odnos, ni
^ tešeno vprašanje delovnega časa, varstva pri delu,
^•^žbene prehrane, raznih nadomestil, stanovanjske
Ptoblematike in podobno. Vsem tem problemom
^dikalna organizacija vsa leta posveča precejšnjo po-
^'"nost, vendar je ni zmožna sama reševati. Pri vsem
^ je nujno, da svojo aktivnost dokaže tudi združe-
obrtnikov občine Ptuj.
Podatki kažejo, da imamo trenutno v občini 378
zasebnih delodajalcev, od tega 118 avtoprevoznikov in
taksistov; Ptuj in bližnja okolica imata 136 obratoval-
nic, na ostahh območjih občine pa je še dodatnih 124
obratovalnic. Po strukturi še vedno prevladuje proiz-
vodna obrt, največji problem pa je služnostna obrt, ki
je vedno bolj deficitarna. Določeno usmeritev razvoja
malega gospodarstva v ptujski občini nalaga tudi štu-
dija o njegovem razvoju, ki pa ne bo mogla uresničiti
željenih ciljev, če ne bo razrešena že navedena proble-
matika in če ne bo odgovorne prisotnosti oziroma
konkretnega sodelovanja vseh, ki delajo v zasebni ob-
rti.
Poseben problem na tem področju predstavlja tudi
kvalifikacijska struktura zaposlenih. V pretežni meri
gre za nekvalificirane ali priučene delavce. Zato sklad
za dopolnilno izobraževanje delavcev zaposlenih pri
zasebnih delodajalcih posveča veliko pozornost prav
izobraževanju teh delavcev. Pri tem bi lahko sklad na-
redil še veliko več, vendar so uspehi minimalni, saj ni
odziva med samimi delavci. Tudi zadnja anketa, ki jo
je sklad izvedel z namenom, da zve za oblike izobra-
ževanja, ni bila uspešna. Od skupnega števila 410
anketirancev, je anketne liste vrnilo le 17 delavcev; od
tega pa se jih je za izobraževanje odločilo le pet.
l ako ostajajo sredstva sklada neizkoriščena. Sklad
je doslej ,,pomagal" več delavcem do željene kvalifi-
kacije. Precej široko pa je opredelil izobraževanje na
varstvenem področju in strokovnih ekskurzijah. Ugo-
tovilo se je tudi, da delavci v primerih, ko se odločajo
za izobraževanje nimajo podpore pri delodajalcih;
poleg tega, da tudi sami ne kažejo največjega interesa.
Da delo sklada ni najboljše, je pripisati tudi stanju v
sami sindikalni organizaciji in prostorskemu proble-
mu, ki je že dalj časa prisoten. Vse to narekuje,'da
bodoča usmeritev tako sindikalne organizacije, kakor
sklada, temelji na danih ugotovitvah.
Pripravila: MG
Arheologi ponovno
na delu
Strokovni delavci zavoda za spomeniško varstvo Maribor razis-
kujejo v teh dneh teren okoli novega srednješolskega centra, kjer se pod
tanjšo plastjo zemlje skriva veliko pomebnega arheološkega gradiva.
Dela. ki jih vodi arheolog Ivan Tušek tečejo vzporedna z urejanjem,
oziroma planiranjem zunanje okolice nove šole, ki je že ta ponedeljek
sprejela svoje vsakodnevne obiskovalce — dijake in učence ptyjdcih
Arheolog Ivan Tušek
srednjih m poklicnih sol. ivan i uSek nam je o sedanjih arheoloških
odkritjih dejal:
»Predvsem na vzhodni in severni strani novega srednješolskega
centra smo naleteli na nekatere izredno lepe najdbe grobišč. Našli smo
deset skeletov, ki so že precej uničeni. Ležijo namreč takoj pod zemeljsko
površino in na nedkanji njivi, kjer so jih delno poškodovali pri oranju. Na
vzhodnem delu smo našli tudi ostanke prazgodovinskih jam in sicer so v
rumeni ilovici temni madeži, ki dajo slutiti ostanke kolov prazgodo-
vinske hiše. To potrjujejo tudi fragmenti keramike iz tega obdobja in
nekateri drugi sledovi.
Našli so tudi tale saikofag .	(Foto: R.)
Najdbe v rimskih grobovih so seveda prav tako zanimive in sicer so
to predvsem stekleničke, zanimiv je 15 cm visok stekleni kozarec, stek-
lena posodica — neke vrste vaza in drugo. Vse to je služilo za pridatke,
ki so jih svojci umriim polagali v grobove.
Pred tednom smo naleteli tudi na otroški skelet, ki ima ob glavi
bronasto fibulo — sponko, pri nalaganju zemlje pa smo našli tudi velik
marmornati steber, ki ga ptujski muzej še nima med svojim arheološkim
gradivom. Ko bomo začeli z deli proti severnemu delu na prostoru
srednješolskega centra, vemo, daje tu bogato antičnoin prazgodovinsko
grobišče, bomo verjetno naleteli še na več pomembnih arheoloških
najdb.je svoje razmišljanje sklenil arheolog Ivan Tušek.
S projektantom srednješolskega centra in gradbenim odborom pa
tečejo tudi dogovori za možnost predstavitve najzanimivejših ekspo-
natov v avh šole. Tu bi naj svoje mesto našel najdeni sarkofag, kije sicer
delno poškodovan m ga bo potrebno restavrirati, prav tako pa grob, ki ga
bodo obzidali z opeko. V treh vitrinah pa bo moč videti najlep.šp
primerke arheoloških predmetov, najdenih na tem območju. ms
Kako se bomo
pozimi greli
To vprašanje si prav gotovo vsak dan zastavlja nekaj tisoč na-
ročnikov premoga, k' ga letos primanjkuje bolj, kot vsa zadnja leta.
Takoj je potrebno pojasniti, da so dobavljene količine enake ali celo večje
od lanskih, pomanjkanje pa se je pojavilo zaradi znatno povečanega
povpraševanja po tem kurivu. Tako so pri TOZD Trgovina Les prejeli
v prvi polovici letošnjega leta toliko naročil, kot v letu 1977 in 1978
skupaj.
In kje so vzroki za takšno povpraševanje? Glavni vzrok je prav
gotovo lanska precej mrzla zima, ki je do konca izprapila skladišča
premoga, drugi vzrok, pa je nedvomno v podražitvi kurilnega olja in v
strahu, da tega ne bo dovolj. Tako so se mnogi preusmerih na kurjerije s
premogom ali pa si nabavili vsaj nekaj ton premoga, ki ga bodo kurili v
primeru pomanjkanja kurilnega olja.
Lanska huda zima je zagodla tudi Nemcem, saj so sami porabili vse
zaloge briketov in zato letos tudi ne bo nič z uvozom. Letos se nam torej
obeta precej »hladna« zima. V tolažbo tistim, ki bodo kurili z oljem pa
tole: pri Petrolu so nam povedali, da z dobavo kurilnega olja ni težav in
upajo, da ga ne bo zmanjkalo tudi v zimskem času.	JB
NIČ VEČ ČAKANJA V VRSTAH
ZA KNJIGE
Na osnovni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica
že pet let zapored uresničujejo prakso ko dobijo učen-
ci šolske knjige kar v šoli, v okviru šolske knjižnice.
Ta že ob zaključku vsakega šolskega leta izdela načrt
in seznam vseh šolskih potrebščin za prihodnje leto.
Tega predajo v bistriško Papirnico, ki jim zagotovi
potrebne učbenike.
i\a šoli ugotavljajo, daje takšna oblika izmenjave
šolskih knjig zelo praktična, in kar je še
pomembnejše, mnogo cenejša, saj učenci ob zaklju-
čku vsakega šolskega leta knjige vrnejo. Za druge pa
^uajo samo Kavcijo, ki znasa za eno knjigo po 10 di^
narjev. Izračunali so, da bi moral učenec osmega raz-
reda osnovne šole plačati za vse potrebne knjige
skupno okoli 700 dinarjev. V šolski knjižnici pa te
knjige dobi za vsega okoli 100 dinarjev.
Medtem ko ugotavljajo, da so letos knjigarne z
učbeniki bolje založene pa je prisotno spoznanje, da je
njihova vezava, predvsem knjig za nižje razrede, zelo
slaba, zato je njihova uporabna doba mnogo krajša.
Viktor Horvat
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
20. september 1979 - TEM^IK
VABILO BORCEM
IN AKTIVISTOM
Skupščina krajevne skupnosti, krajevna konferenca SZDL in
krajevni odbor ZZB NOV Ptujska gora skupno vabijo vse borce in
aktiviste NOB, ki so v letih 1941 — 1945 delovali na območju krajevne
skupnosti Ptujska gora, da se udeležijo srečanja ob tretjem krajevnem
5razniku, ki bo 23. septembra na Ptujski gori in v naselju Slape,
^rogram obsega:
—	ob 10. uri bo v prostorih osnovne šole na Ptujski gori odprta
razstava del slikarske kolonije,
—	ob 11. uri na Slapah otvoritev obnovljenega mostu čez
Dravinjo,
—	ob 12. uri slavnostna seja skupščine KS in vodstev DPO v KS
Ptujska gora, na posebej urejenm prostoru pri obnovljenem mostu na
Splapah. Vse udeležence proslave bodo pogostili s partizanskim
golažem.
OBUKOVANJE KONreRENCE POTROŠNIKOV
Potrošnik in trgovec
imata dva obraza
Prvega pokažeta, ko kupujeta, drugega, ko prodajata. Tako lahko
trdimo, da smo vsi trgovci in vsi potrošniki. Slednji bi morali prisluhniti
prvim in prvi slednjim. Ker pa dostikrat teh odnosov ni, se vezi med
trgovci, gostinci, serviserji in drugimi ter potrošniki krhajo. Prav ti razlogi
pa nas spravljajo v slabo voljo, razočaranje in jezo.
O tem in še o čem so prejšnji teden razpravljali tudi predsedniki
potrošniških svetov v krajevnih skupnostih ptujske občine. V občini je
ustanovljenih in kolikor toliko aktivnih 33 potrošniških svetov. Brez
problemov so le na Ptujski gori in v -KS Bratje Reš, kjer takšnih svetov
nimajo. Zadnji sestanek je tako tudi dosegel uresničitev sklepa iz leta
1977, ki govori o nujnosti oblikovanja konference potrošniških svetov.
Za dobro in organizirano preskrbo prebivalstva je potreben spo-
razum, so menili nekateri. Tako so se na posvetu odločili za sprejem tez
za pripravo sporazuma med organiziranimi potrošnil^i in trgovino.
Sporazum temelji na ustavi in-izhaja iz določil zakona o združenem delu
ter drugih zakonskih predpisov s področja blagovnega in gostinskega
prometa. Vsebuje pa poglavja o medsebojnih razmerjih, pravice in
obveznosti, poglavje o udeležbi potrošnikov v prihodkih, sc^elovanje
med potrošniškimi sveti in samoupravnimi organi organizacij in še druge
določbe. Morda je najzanimivejše četrto poglavje, kjer potrošniški sveti
lahko vplivajo na razvoj in lokacijo prodajaln, delovni čas in drugo. Teze
so danes morda preveč »trgovske«, upajmo, da bodo v končni obliki
dobile pravo vsebino in pravi obraz. Eden od predlogov je bil, da bi bil
sporazum enoten za vse krajevne skupnosti. O tem predlogu bi se
splačalo razmisliti. Na ta način bi morda trgovec in potrošnik. dobila en
obraz.
V nadaljevanju posvetovanja je bieseda bila tudi o oblikovanju
konference potrošnikov v občini. Dogovorih so se, da bi konferenco
sestavljali delegati iz krajevnih skupnosti, predstavniki obrtnikov. Pa-
norame, MlP-a, Merkurja, KZ Ptuj. PP, Kmetijskega kombinata, Agisa,
tozd servisi,, stanovanjskega servisa in njegovi kooperanti, sindikata,
pekarne. Lesa, zdravstva, veterinarstva, PTT itd. Konferenca bi naj
imela okoli 55 delegatov, ki bi delovali tudi po komisijah in v izvršnem
odboru.
Živahna je bila razprava o problematiki osnovne oskrbe, prebi-
valstva v občini. Tako so predsedniki potrošniških svetov nanizali pro-
bleme s področja delovnega časa, oskrbe s kruhom, konkurence in
gradnje novih prodajaln. Se posebej aktualni problemi so v zvezi s
Komunalnim podjetjem, ki nima organizirane dežurne službe za pro-
dajo krst (primer iz KS Majšperk) in Pekarno glede prevoza kruha v
mestne in zunanje krajevne skupnosti itd. Skratka problemov je veliko,
veljalo bi o posameznih spregovoriti posebej in sicer v obliki okrogle
mize ali pa kako drugače. Predsedniki in člani potrošniških svetov bi
gotovo bili za to.	zk
Novi kilometri
moderniziranih cest
Ob koncu preteklega leta smo imeli v ptujski občini 210 km mo-
derniziranih lokalnih cest. V letošnjem letu pa jih bomo asfaltirali še 16
km od načrtovanih 17 km; po samoupravnem sporazumu o razvoju cest
v ptujski občini v obdobju 1976— 1980je bilo sicer predvideno, da bomo
letos modernizirali 19,7 km lokalnih cest, vendar je bilo potrebno sprejeti
rebalans plana. Sredstva lokalne skupnosti so namreč omejena, tako je
so imeli za tekoče obdobje za modernizacijo na voljo le 50 odstotkov
sredstev, medtem ko so preostala sredstva prispevale krajevne skupnosti
in krajani s posebnimi pogodbami, samoprispevkom ter tudi z delom.
Iz plana modernizacije za 1979. leto je potrebno izvzeti še odsek
ceste Leskovec - Cirkulane, ki je bil moderniziran že v preteklem letu.
Dela na tem odseku so bila opravljena predčasno zaradi porušitve
starega mostu na Borlu. V kratkem pa bodo modernizirani naslediiji
cestni odseki: Podlehnik - Kozminci, Kozminci — Dobrina, Podlehnik
— Leskovec, Leskovec — Podlehnik in Žamenci — Brezovci; skupaj 9,5
km cest. Dela pa se tudi na modernizaciji cest Majšperk — Stanečka vas
in Grajena — Krčevina pri Vurberku v skupni dolžini 6,5 km.
Pri lokalni skupnosti za ceste pa poleg modernizacije, izvajajo tudi
preostala dela iz letnega programa. Gre za redna vzdrževalna dela; med
drugim obnavljajo nosilno konstrukcijo na mostu čez potok Rogoznico.
Pripravljajo pa že tudi dokumentacijo za vzdrževalna dela na mostu v
Dravcih.
PRAZNIK
PIONIRJEV -
29. SEPTEMBER
Velika armada pionirjev, zbrana v 30 pionirskih odredih ptujske
občine, se že pripravlja na praznovanje svojega praznika — dneva
pionirjev. Že po običaju bodo pionirji tudi tokrat sklicali delovne
konference, na katerih se bodo dogovorili za delo skozi tekoče šolsko
1. X Vse odredne konference bi se naj sestale letos že 28. septembra.
T 'tem ko bodo pionirji na sam dan praznika. 29.septembra sodelovali
pu ojih močeh v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti«.
Občinska pionirska konferenca pa se bo sestala 10. oktobra, ko bo
tudi več aktivnosti ob tednu otroka. Pionirski odredi bodo na tej kon-
ferenci sodelovali s po dvema delegatoma. Ob tej priložnosti bodo
skupno analizirali svojo dejavnost v življenju in delu šole. krajevne
skupnosti in v drugih oblikah družbeno—političnega življenja.
MG
VEUKA IN TRDNA 2EUA DORNAVCANOV
VODOVOD DO
VSAKE HIŠE
V	Dornavi se za izgradnjo
vodovodnega omrežja intenzivno
pripravljajo zadnji dve leti. Odlo-
čili so se za solidarnostno akcijo,
v kateri bodo s skupnimi močmi
zagotovili zdravo pitno vodo
vsaki domačiji, ne glede na
njihovo materialno stanje. V ta
namen so razpisali referendum,
na katerem so se vaščani enotno
odločili da bodo pripravili pogo-
je za uspešen potek takšne akcije.
In kjer je voja tam je pot. pravi-
jo...
Drugi del letošnjega brigadir-
skega poletja je v celoti minil v
znaku izgradnje primarnega in
sekundarnega vodovodnega ce-
vovoda v KS Dornava. Zal pa
brigadirjem M DA Slovenske go-
rice 79 ni uspelo v celoti zgraditi
vsega omrežja. Krajani so se
takoj zavedali, da nikoli ni dobro
pred^olgo odlašati in kmalu so
stopili skupaj in se dogovorili o
udarniški delovni akciji, v kateri
bi nadaljevali z izkopom sekun-
darnega vodovodnega omrežja.
V	soboto. 15. septembra'še je
pred staro osnovno šolo v Dorna-
vi že na v^ezgodaj zbralo okoli 30
parov pridnih rok. Lopate in
krampi jim že od nekdaj niso bili
tuji. zato je za njimi hitro ostajal
sveže izkopan jarek. Med delom
smo jih le za trenutek zmotili in k
razgovoru povabili Antona Veli-
konjo. predsednika skupščine KS
Dornava in predsednika gradbe-
nega odbora! kije o tei pomemb-
ni delovni akciji povedal:
»To akcijo smo organizirali
pač zato, da bi pritegnili čim več
občanov neglede na to. ali že teče
vodovod mimo njihove hiše ali
ne. Želimo, da bi vsak izmed nas
prispeval en ali dva delovna
dneva za boljši jutri, vsi si želimo,
da bi nam uspela akcija vodovod
do vsake hise. Danes smo se
prvič zbrali in uspeli smo. Nad
30 delovnih ljudi, starih in mla-
dih je tukaj, pa pridni smo tudi
bili. do devete ure smo izkopali
že prek 70 m jarka, do konca
akcije pa bomo skopali gotovo še
dodatnih 100 m.«
Gotovo boste še kdaj stopili
tako skupaj in za\)4hteli orodja/
»Načrtovano imamo še dve
delovni akciji, v soboto 22. in 29.
septembra, vabimo seveda vse
tiste, ki se prve akcije niso mogli
udeležiti zaradi kakršnihkoli
vzrokov, naj se zagotovo udeleži-
jo vsiy ene izmed omenjenih
akcij. Seveda pa ne bo odveč, če
bodo sodelovali kar na obeh. Vsi
se moramo zavedati, da Je s
Komunalnim podjetjem iz Ptuja
— TOZD vodovod in kanalizaci-
ja, že dogovorjeno, da mora že
letos priti vodovod do vsake hiše,
ki izpolnjuje za to pogoje. Treba
je odšteti le za pristojbino za
individualne priključke, ki pa je
pri nas sorazmerno zelo nizek,
ker smo ostale obveznosti porav-
nali s samoprispevkom in drugi-
mi združenimi sredstvi. Tako
smo prepričani, da nam bo akcija
z združenimi močmi le uspela.
Za našo odločitvijo bomo trdo
stali, potrudili se bomo, da pride
voda tudi do tistih domačij, ki so
nekoliko oddaljene, gre le za
nekaj domačij onstran zelezniške
proge pri Mdškanjcih. Zato smo
morali vložiti dodatne napore, da
bomo podaljšali okoh 1,5 km
primarnega voda. da bomo po-
daljšali gradbena dela čez želez-
niško projgo. To so seveda dodat-
ni napori, vendar pa bo korist
gotovo večja od tega.«
Koliko pa vas bo vse skupaj
veljalo?
»Za naše razmere je vrednost
gotovo velika. Do sedaj smo
vložili že prek 3 milijone, ki smo
jih zbrali s samoprispevkom in
krediti, naša gradbena dela pa
veljajo okoli 1,5 milijona. Razen
tega zbiramo sedaj še sredstva za
individualne prikfiučke, kjer pri-
čakujemo, da se bo v letošnjem
leiu priKijuciio okoli 90 odstot-
kov vseh gospodimstev v Dorna-
vi. Tako bodo podani vsi pogoji,
da bo imela vsaka hiša zdravo
pitno vodo. Reči moram, da pri
nas sicer ni problema z vodo
Mislim, da smo je zmeraj imeli
dovolj, le čista ni in zdrava še
manj. Tudi vzorci ob zavodu dr
Marjana Borštnarja in ob osnovi
ni soli so to pokazali, naša
dosedanja talnica je na robu
pitnosti. Toliko bolj razumljiva
so naša prizadevanja, da bi
akcijo uspešno zaključili še to
leto.«
Naj zaključimo z željo, da bi
enotnost in dobra volja tudi
krajanom Dornave pripomogla k
delovnim uspehom, da bi zdrava
in pitna vod^a čim _prej stekla po
ceveh do vsake hise m seveda,
kar je njihova največja ždja, da
bi bila vsa glavna dela končana
že v drugi polovici prihodnjega
meseca, ko bodo praznovali svoj
krajevni praznik. To bo za vse
naj prijetnejše darilo. M. Ozmec
Krajani Dornave na sobotni delovni akciji pri izkopu jarka za sekun
dami vodovod v njihovem kraju, (foto: M. Ozmec)
KS Ptujska gora: Potrebujemo koordinacijo
v krajevni skupnosti Ptujska gora se pri-
pravljajo na praznovanje svojega praznika, ki
bo 23. septembra, poleg tega pa opravljajo
razne naloge, ki so jih zapisali v svoj delovni
program. Tako trenutno gradijo vodovod v
podložah, — dela izv^ ptujsko komunalno
podjetje in precej zamuja, saj bi morali končati
dela do 15. septembra. O negodovanju med
vaščani pravi Albert Krapež, predsednik
skupščine KS tole:
,,Na žalost res zamujajo. Pravijo, da nimajo
pravih cevi, da bi jih položili. Krajani se prito-
žujejo, ker so ceste prekopane, krompir je
zunaj, pa ga ne morejo spraviti pod streho.
Ja, komunalci pravijo tudi, da nimajo prevoza
za cevi, — niti ne vemo točno, kje so vzroki za
zamudo.
Še težji položaj je zaradi tega, ker vaščani
sami financirajo napeljavo vodovoda in želijo,
da bi čimprej pritekla voda iz pip. Trenutno je
sredstva posodila krajevna skupnost, do 15.
decembra pa morajo vaščani izpolniti svojo ob-
vezo. Šest milijonov pa prispeva tudi
komunalna skupnost."
Kako pa je s cestami v vaši krajevni
skupnosti?
,,Naša najslabša cesta je tista-iz Doklec na
Janški vrh. Na tej cesti smo imeli že precej
delovnih akcij in vsako leto jih imamo znova.
Cesta je nepravilno speljana, precej strma,
odvodi niso urejeni, precej dežja je bilo letos,
tako da je cesta v slabem stanju. In veliko nas
stane, nasploh nas naše makadamske ceste pre-
cej stanejo. V delo pa se bodo morali vključiti
VSI uporabniki — domačini."
Trenutno so aktualne priprave na akcijo nič
nas ne sme presenetiti. Kako se v vaši krajevni
skupnosti pripravljate nanjo?
,,Dogovorili smo se za skupno akcijo s
krajevno skupnostjo Majšperk in Lovrenc.
Predvidevamo naravno nesrečo, požar — v
reševanje se bodo vključile enote civilne zaščite,
gasilske enote — skratka, v akciji bodo sodelo-
vali vsi prebivalci in upamo, da bo vaja dobro
uspela."
To je ena izmed prvih oblik konkretnega
sodelovanja med krajevnimi skupnostmi. Ali se
v tem času pogovarjate kaj o ustanovitvi
koordinacije med KS, da bi v naslednjem
planskem obdobju usklajeno delovali?
,,Pogovarjali smo se že, predvsem o skupnih
težavah, ki jih imamo glede cest, zaposlovanja
in odhajanja mladih iz naših krajev. Konkretno
pa še nismo sodelovali, tudi koordinacije
nimamo, najbrž pa bi jo morali imeti. Prav bi
bilo, da bi dobili tu kakšen industrijski obrat, '
da bi se mladi lahko zaposlili, saj sedanje
TOZD ne zaposlujejo „na veliko". Tudi za
asfaltiranje cest bi se lahko domenili in še o
kakšnih drugih skupnih akcijah.
Govorili smo tudi o ustanovitvi skupnosti
nerazvitih krajevnih skupnosti. Sem bi sradala
Ptujska gora, Majšperk, Stoperce, Zetale,
Dolena, — torej skupnosti na gornje haloškem
območju. Jaz upam, da bomo to zamisel
uresničili, saj je velikega pomena za nadaljnji
razvoj predelov, ki so med NOB bili dokaj ak-
tivni. Potem bomo s skupnimi močmi veJ
dosegli, pa tudi širša družbena skupnost bi nas
lahko bolj podprla."
Tako torej razmišljajo v tej in ostalih
haloških krajevnih skupnostih. In prav imajo —
samo vprašanje je, kdai bodo svoja raz-
mišljanja uresničili. Naslednje srednjeročno
obdobje je pred nami, — časa ni več dosti, zato
bodo moraU priti od besed k dejanjem.
N. D.
Temeljite priprave na akcijo NNNP
čeprav delo v pripravah na
akcijo NNNP v KS Kidričevo ni
mirovalo niti skozi dopustniške
dni. pa seje vendar prava priprava
pričela s temeljitim pregledom
dosedanjih akcij in priprav. V
ponedeljek 10. septembra 1979 so
se namreč po večtedenskem do-
pustniškem zatišju sestali na svoji
redni in razširjeni seji člani lO KK
SZDL Kidričevo.
Najprej je predsednik sveta
skupščine KS Miro Kavč prisot-
nim obrazložil pomen te široke
akcije, ki ni mišljena le za ome-
njena dva dneva, ampak se bo v
KS Kidričevo nadaljevala v raz-
nih oblikah vse do konca tega leta,
s tem pa ni rečeno, da je že za
pozneje vse opravljeno.
Predvsem je govoril o samem
poteku akcije, ki bo potekala v
dneh 29. in 30. septembra 1979 v
KS Kidričevo in poudaril, da je
potrebno v to akcijo vključiti vso
prebivalstvo, vendar ne kot pa-
sivne gledalce, ampak aktivne
udeležence akcije nič nas ne sme
presenetiti. Prav tako je pomem-
bno, da se vsi občani KS z vso
odgovornostjo vključijo v vse
predstoječe akcije od zatemnitve v
.svojem kraju in v ostale akcije na
območju K S.
Po obrazložitvi je stekla široka
razprava v kateri so bili nakazani
nekateri problemi, ki jih je treba v
naslednjih dneh do same akcije še
rešiti, prav tako pa so bili podani
tudi mnogi koristni predlogi, da
bo akcija resnično uspešna. Že
sedaj je potrtbno opozarjati na
določene oblike poteka akcije in
tudi sproti obveščati prebivalstvo
pri čemer morajo največjo vlogo
imeti prav krajevni odbori SZDL
v vseh krajih na območju KS
Kidričevo in v to vključiti vse
strukture, ki živijo in delajo na
njihovem območju.
Brez dvoma bo pri tem še kako
potrebna široka zavest na.ših
Krajanov, saj bo prav od mih tudi
odvisen rezultat akcije NNNP v
okviru obrambne vzgoje prebi-
valstva. Ravnatelj šole Franc La-
čen je v svoji razpravi poudaril, da
imajo v šoli svojo enoto civilne
zaščite, kije za njihove potrebe v
šoli ob sami akciji pripravljena in
usposobljena. Prevzeli bodo pre-
ko šolarjev tudi raznašanje raznih
plakatov in letakov, v zvezi akcije
pa tudi o času in ostalem glede
samega poteka zatemnitve, pri
tem pa je še poudaril, da mora biti
v akcijo vključen tudi vrtec.
Predsedniki KO SZDL so bili
zadolženi, da se takoj sestanejo
odbori na njihovih območjih in
izdelajo konkretne programe v
zvezi z zatemnitvijo. Prav tako pa
so menili, daje potrebno ob koncu
same akcije, to je v nedeljo 30.
septembra pripraviti primeren
kulturni program, ki bi ga naj
skupaj z odborom za proslave in
in kulturne prireditve pri KK
SZDL pripravili taborniki, pla-
ninci. strelci, mladine in še kdo.
Zato je bil zadolžen omenjeni
odbor, da se z vsemi navedeninu
strukturami sestanejo ter se do-
govorijo za vsebino in potek ta-
kega kulturnega programa.^
teku pa so še ostale priprave, saj^so
.se že sestali vsi načelniki CZ v K^
in delovnih organizacijah.
France Meško
Vaja enote CZ — reševanje ponesrečenca.	Posnetek: K. Zoreč
AKCUA NlC NAS NE SME PRESj^ETin	M
V KS Ormož bo sodelovalo okoli 2500 občanov
2e spomladi so se v krajevni skupnosti Ormož
pričele aktivnosti za izvedbo akcije Nič nas ne sme
presenetiti. Aktivnosti so zelo široko in konkretno
zastavljene, saj v njih sodeluje okoli 2500 občanov in
50 neposrednih udeležencev iz temeljnih organizacij
združenega dela, interesniti skupnosti in družbeno-
političnih organizacij.
Anica Znidarič, predsednik izvršnega odbora
krajevne konference SZDL, je povedala, da so
občani, delavci, pripadniki narodne in civilne zaščite
ter gasilci k akciji pristopili zelo resno in se na tak
način tudi lotili nalog. Dokaz da je temu tako, so
načrti vseh aktivnosti, ki se bodo dogajale 29. in 30.
septembra. Tako ima vsaka delovna skupina svoj
vrstni red opravil in aktivnosti. Treba je poudariti, da
bo v Ormožu potrebno veliko dela, saj potres, ki so si
ga zamislili zahteva veliko naporov, prisebnosti in
hitrega ukrepanja. V krajevni skupnosti tako predvi-
devajo dva večja ,.požara" in sicer v stareir. obrata
tovarne J. Kerenčič in sušilnica Ogradove opekam >
' „zrušili" pa se bodo bloki v ulici dr. Hrovata-
Skolibrovi in Ptujski. ,,Poškodovani" pa bo«
objekti psihiatrične tx)lmšnice, zobozdravstven^ -
ambulante, ormoški grad in šola.
Pred člani operativnega štaba je sedaj veliko de'^^
Največ s področja obveščanja. V Ormožu so
dogovorili, da bodo občane v tem in naslednj^^^
tednu obveščali prek hišnih svetov in drugih ob .
obveščanja. Člani hišnih svetov so zadolženi, da pf
29. septembrom preverijo delovanje hidrantne ^^ I
plinovode in električno napeljavo. Mesto bo ^^^^^
ta dan brez električne energije, vode, otežkočen ^
tudi promet, problemi pa bodo nastali tudi
preskrbi prebivalstva s kruhom. jj	i
V aktivnosti ob akciji NNNP se vključuje	■
radijska postaja, ki bo od 6. ure dalje oddajala '	j
sprotnim obveščanjem seznanjala občane o ti^^^^Ljji	j
situacijah, o uspehih in problemih ki bodo ob ^^ ^ J
nastali.
^EDNIK - 20. september 1979
NASE KMETIJSTVO - 7
ODSEVI OB PRVI SLOVENSKI RAZSTAVI KONJ
NEKAJ MISU O KONJEREJI
Slovenska konjereja je 8. sep-
tprnbra s prvo slovensko razstavo
Ioni ptujskem sejmišču poka-
rala da je še vedno dobro
Organizirana veja živalske proiz-
"^nje. ki je kiiub številčnemu
nazadovanju obdržala in dvigni-
la raven konj.
Organizatorji prireditve: Kon-
lerejsKO društvo Slovenije, Ob-
Lgvski zavod za veterinarstvo in
živinorejo Ptuj in VTOZD za
veterinarstvo Biotehniške fakul-
,eie so ocenili, da je stanje v
Slovenski konjereji glede številč-
nega padca konj takšno, da je z
jovno manifestacijo potrebno
r;,kazati kaj imamo trenutno od
lonj na Slovenskem in da so
potrebni v bodoče usmerjeni
ukrepi družbe, da se ta živalska
vrsta v večjem številu ohrani.
Po kakovosti razstavljenih ži-
vali in po številčnosti obiska, kjer
jnio našteli blizu 3.000 obisko-
valcev, je razstava več kot uspela.
Vsi rejci so bili posebno počašče-
ni. da se je vaoilu odzval tudi
predsednik predsedstva SR Slo-
venije Viktor Avbelj, general—
podpolkovnik Branko Kerkič,
naš r(yak Franček Simonič, pred-
sednik Zadružne zveze Slovenije
Andrej Petelin, predstavnik zvez-
nega komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, pred-
stavniki republiškega sekretarija-
(a za kmet. gozd. in prehrano.
Živinorejske poslovne skupnosti
Ljubljana, in seveda kot pred-
stavnik gostiteljske občine, bred-
sednik SD Ptuj dr. Cveto Dopli-
har in številni predstavniki gos-
podarskega in političnega življe-
nja na Slovenskem. Tudi pred-
stavniki rejskih organizacij za
rejo noriških konj na avstrijskem
Koroškem so bili med gosti.
Komisija, ki je ocenjevala in
razvrščala konje pred začetkom
razstave ni imela lahkega dela,
sat je morala odbirati med res
odličnimi živalmi.
V skupini žrebcev je bil šampi-
on 10 letni žrebec noriške pasme
Artis Nero VIH, kije plemenil do
sedaj v Lovrencu, sedaj pa bo
plemenil na območju Komende.
l)rugi najboljši žrebec je bil 6
letni nori.ski zrebec Stoissen Vul-
kan. ki le prišel na razstavo iz
Komende in bo naslednje pleme-
nilne sezone plemenil na območ-
ju ptujske občine, tretje uvrščen
pa le Roitner Vulkan XII, 7 letni
zreoec, ki plemeni na območju
Slovenskih goric na pripustni
postaji v Drbetincih.
Med kobilami noriške pasme
j^ bila najboljša 7 letna kobila
Čila. rdca Franca Jagodica iz
Senturške gore na Goreniskem;
med hladnokrvnimi kobilami je
bila zmagovalka kobila Oseka,
19 letna kobila rejca F. Kranera
iz Zamarkove, občina Lenart. Ta
kobila je bila proglašena tudi za
najboljšo kobilo razstave, saj je
dosedaj dala 12 žrebet, od tega 4
sinovi plemenijo kot žrebci.
, Med haflinskimi kobilami, ki
niso tako številčne kot hladnokr-
vne, saj je ta reja pri nas relativno
mlada, je bila zmagovalka pri-
kupna 5 letpa kobila Tamara.
rejča ivana Časa iz Turiške vasi
pn Slovenj Gradcu.
Med kasaškimi kobilami je
bila zmagovalka Perinca 8 letna
kobila, last rejca Feliksa Jureša iz
Bunčan pri Veržeiu.
Med maloštevilnimi lipicanka-
mi je bila zmagovalka 12 letna
kobila Lipica in, ki jo je razsta-
vljal Grad Brdo pri Kranju.
Vsi rejci navedenih živali so
dobili spominske pokale, poseb-
na priznanja pa so dobifi rejci
drugo in tretje plasiranih živali in
10 strokovnjakov, ki so svoje
organizacijske, delovne in stro-
kovne sposobnosti namenili kon-
jereji. Med njimi so: Anton
"Boldirev iz Pragerskeea, prof. dr.
Jože Jurkbvič iz Ljubljane, Franc
Zupanič iz Hajdine, "ki je pred-
sednik konjerejskega društva
Slovenije, ter Martin Kranjc in
Vladimir Vrečko iz Obdravslcega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj. Vsem nagrajencem
naše iskrene čestitke!
Koje razstava za nami in so v
spominu le svečani nagovori.
prisrčne čestitke rejcem za~uspeš-
no delo m vzorni jahalni pro-
gram. ki so ga pokazali jahači
Linice m vzrejališča Rodica. ki
deluje v se.stavi Biotehnične fa-
kultete v Ljubljani, pa smo
dolžni razmišljati tudi o tem,
kako bomo konjerejo razvijali v
bodoče.
Najštevilnejša pasma — slo-
venskih hladnokrvnih konj, ima
dragocene gospodarske lastnosti,
to je dobro delovno sposobnost
in hitro priraščanja žive teže
žrebet. Tako je prcxlaja 6 do 7
mesečnih žrebet, ki dosegajo težo
okrog 300 kg, gospodarsko izred-
no zanimiva, saj je cena za kg
žive teže mnogo višja kot pn
govejem pitancu. Izvoz klavnih
zrebet ni nikoli omejevan z
zaščitnimi ukrepi Evropske gos-
podarske skupnosti, izvozni eiek;
ti pa -SO izredno ugodni, saj
konjereja ne zahteva za razliko
od drugih vrst živalske proizvod-
nje, nikakršnega uvoza. Tako
pridobljene devize ^ 100 %
nacionalni dohodek. Ce pri tem^
povemo, da žrebeta pojedo le
malo krme, saj so naše kobile
dobre mlekarice, ki dajo tudi do
2.000 litrov mleka, nam ta poda-
tek pove, da ima konj ob lažjih
delih in ob reji žrebet svojo pofno
ekonomsko opravičilo.
Splošni IjudskF odpor načrtuje
konja kot sestavni del naših
obrambnih priprav. Izgleda, da
bo zaradi tega reja haflinških
konj pridobila na pomenu, zara-
di svoje skromnosti pa se bo širila
ta pasma predvsem v hribovitem
svetu, pa tudi za športno rabo so
zelo primerni
Dosedaj je družbena pomoč
usmerjena za nabavljanje žreb-
cev za pripust jn njihovo redno
vzdrževanje. Živinorejska po-
slovna skupnost je pričela premi-
rati rodovniške žrebičke, ki jih
rejci prevzemajo v starosti 6 do 8
mesecev, jih nato redijo 3 leta in
pripustijo. Videti je, da so ti
ukrepi za normalni razvoj konje-
reje prešibki. Verjetno bodo v
bodoče planske obveze občin in
kmetij za rejo konj morale zago-
toviti nemoteno reprodukcijo v
konjereji. Ob tem proučujemo
možnosti za osemenjevanje kobil
z zamrznjenim semenom najbolj-
ših žrebcev. Ta metoda pa je v
konjereji neprimerno bolj zaple-
tena in zahtevna kot je to v
govedoreji.
In na koncu! Konjereja doži-
vlja zaradi spremenjenih tehno-
loških in socialnih danosti svoje
številčno nazadovanje. Konja ne
moremo zanikati kot gospodar-
sko in obrambno pomembno
žival, ki zahteva naso skrb in
pomoč. In ne nazadnje. Slovenija
se počasi zasiča s tehniškimi
dosežki mehanizacije. Ob takem
razvoju se zopet pojavlja povra-
tek k prirodnim odlikam športa
in rekreacije. Število društev za
konjski šport v Sloveniji iz leta v
leto narašča. Ali bomo na Ptuju
vlovili korak tudi s tem razvo-
jem? Najbrž je logično, da bo
rejsko območje Ptuja pridobilo
tudi v športnem pogledu. Konj je
v splošnem ljudskem odporu
pomoč človekti le, če ga zna
negovati in upravljati človek, ki
pozna njegove lastnosti. Zato je
nujno, da se reja in ljubiteljstvo v
konjereji širijo in zajamejo tudi
tiste kategorije prebivalstva, ki se
dosedaj s koiyem niso ukvarjale.
Razstava na ptujskem sejmi-
šču pa je zopet opozorila, da je to
lokacijo potrebno ponovno od-
preti za sejme konj saj jih sedaj
nikjer na Slovenskem več ni.
Odlok IS SO Ptuj, da prične z
delom zopet sejmišče ob Ormo-
ški cesti bo eden izmed ukrepov,
ki bodo pomagali razvoju konje-
reje v danem trenutku.
Na razstavo so lastniki pripeljali same odlične živali
Foto: V. Krajnc
Strokovna komisija pri ocenjevanju konj
Foto: Vesna Krajnc
Kdaj začeti s trgatvijo?
Tako kot vinogradniki, smo
tudi mi želeli strokovni nasvet in
našli smo ga. Ciril Satej, vo^a
kmetijskega inšpektorata pri SO
Ormož in Ptuj je o rokih za
letošnjo trgatev povedal:
»Pozitivni zakon o vinu dolo-
ča. da se trgatev sme pričeti šele
tedaj, ko upravni organ pri SO,
pristojen za kmetijstvo, dovoli to
z odločbo. Ta upravni organ
lahko določi roke za začetek
trgatve šele potem, ko poda svoje
strokovno mnenje ustrezni stro-
kovni zavod, konkretno za Ptuj
— Kmetijski zavod Maribor. Ta
zvaod v SKladu z določili zakona
nadzoruje sladkorno stopnjo,
kislino in zrelost grozda na
območju občine Ptuj. Zvedeli
smo, da so trenutno sladkorne
stopnje grozdja pri nas na zado-
voljivi ravni, ali če hočete, v
primerjavi s prejšnjimi leti so
višje.«
Slišati je, da so kljub vsemu
ponekod ze pričeli s trgatvijo, ali
je to res?
»Res je. da smo na območju
ptujske občine, na zahtevo neka-
terin delovnih organizacij in na
priporočilo kmetijskega zavoda
Maribor že izjemno dovolili K K
Ptuj — TOZD Kmetijstvo in
nekaterim zasebnikom, da izje-
moma začno s trganjem sorte
rizvanec že 10. septembra 1979.
To je bilo zares izjemno dovolje-
no zaradi močnega opadanja
kisline, kar je za to sorto pač
značilno. Strokovni zavod je
menil, da je po vprašanjem se
trganje muškat otonela, za kate-
rega se bodo najverjetneje odlo-
čifi med 20. in 30. .septembrom.
Lahko se zgodi, da bodo izdana
tudi izjemna dovoljenja za trga-
nje zaradi gnitja na posameznih
parcelah. To se lahko zgodi pri
sorti beli burgundec in mogoče
še kje. Seveda le po predhodnem
strokovnem mnenju kmetijskega
zavoda Maribor. Za vse ostale
sorte smo letos mnenja, da ni
nobenega bistvenega razloga, da
bi v teh ugodnih vremenskih
razmerah in ugodnem stanju v
vinogradih pričeli s tfganjem
pred 1. oktobrom. In glede na to,
da se september steka na nedeljo
pa ne morem reči, da ne bi bilo
mogoče dobiti dovoljerna za
trgatev že 30. septembra. Seveda
bomo po odločitvi kmetijskega
zavoda Maribor kar se da hitro
ukrepali in pravočasno sporočili
rok trgatve za posamezne sorte.«
Vseskozi spremljate kvaliteto,
pravite, da je sladkorja več kot
lani, ali zaradi tega letos ne bo
treba sladkati moŠTva?
»Zakon o vinu in drugi predpi-
si, ki urejajo te zadeve, strogo
prepovedujejo uporabo sladkor-
ja v proizvodnji vina. Izjema je
lahko le neugodna letina, zaradi
raznih vremenskih neprilik v
teku leta, ki povzroča, ah da
grozdje ne dozoreva dovolj hitro
ali pa ne dozoreva do zeljene
višine. V takih primerih, ko bi
lahko nastala zaradi premalo
naravnega sladkorja velika gos-
podarska škoda. V izjemnih
jrimerih lahko na osnovi pre-
ipdne analize in dovoljenja kme-
tijskega zavoda upravni organ
občine vsakemu proizvaj^cu
odobri določeno stopnjo doslad-
kanja. Kot pa sem It omenil, so
letos razmere zelo dobre, zato so
nam z republiškega sekretariata
za kmetijstvo gozdarstvo in pre-
hrano že sporočili, da letos ne bo
opravičila za dosladkovanje mo-
šta zaradi premale sladkorne
stopnje.«
Kaj pa čaka kršitelje tega
sklepa?
»Vsak, ki bo v letošnjem letu
dosladkal mošt brez predhodne-
ga uradnega dovoljenja, bo storil
prekršek po zakonu o vinu.
Moram reči da bo kmetijski
inšpektorat pri SO Ormož in Ptuj
letos zato poostril ukrepe tako
glede trganja grozdja pred dovo-
^enim rokom , kot sladkanja
mošta. Proti vsakemu kršitelju
bomo ustrezno ukrepah.«
Torej ne preostane nam druge-
ga, kot da vam iskreno svetiye-
mo: dobro premislite, preden
boste povabili trgače v ^ste in še
bolje redno zasledujte Tednik in
radio Ptuj, kjer boste pravočasno
zvedeli za tako ali drugačno
odločitev kmetijskega zavoda iz
Maribora in vzporedno s tem
kmetijskega inšpektorata pri SO
Ormož in Ptuj. Pa čim več
naprešajte in čim več tistega
sladkega!	m. Ozmec
Haloške gorice že kažejo značilno jesensko podobo
Foto: M. Ozmec
8 - iz naSih krajev
20.september 1979 - XEDNI|(
V	krovni skupnosti
Rogozn^a praznuj^
Krajevna skupnost Heroja I.acka— Rogoznica. ki zajema območje
sedmih vasi v Slovenskih goricah ter skupno 900 gospodinjstev s 3500
prebivalci, praznuje letos svoj IV. krajevni praznik v okviru katerega so
v soboto že stekle prve prireditve.
Na območju te krajevne skupnosti se krajani ukvarjajo predvsem s
kmetijstvom, veliko pa jih je zaposlenih tudi v bližnjih industrijskih
središčih kot so Ptuj. Kidričevo in Maribor. Potrebe krajanov so velike
zlasti na področju komunalnega urejanja naselij, večina jih je še brez
vodovoda in kanalizaciji, pa tudi precej kilometrov cest bo še potrebno
asfaltirati.
V	lanskem novembru .so uspešno izglasovali krajevni samoprispe-
vek s pomočjo katerega tudi delno uspevajo v reševanju omenjene
problematike. Tako so letos asfaltirali cesto v Novi vasi v dolžini 513
metrov za katero so 65 odstotkov sredstev prispevali krajani s posebnimi
pogodbami. V programu pa imajo še asfaltiranje dela ulice Jožefe
Lackove v Novi vasi v dolžini 300 metrov. Omeniti je potrebno še 150
metrov asfaltirane ceste v Podvincih ter 1300 metrov ceste, ki jo bodo
modernizirali iz tega kraja pa do novega pokopališča v Rogoznici. Letos
bo dobil del naselja Kicar tudi pitno vodo, ker je gradnja vodovoda v
dolžini 1050 metrov v zaključni fazi. Tudi tu ima pomemben delež
samoprispevek in prostovoljno delo krajanov s katerim precej zmanjšajo
stroške, pomaga pa še mladinska delovna brigada iz domače krajevne
skupnosti. Z deli pri vodovodu bodo v Kicarju nadaljevali še prihodnje
leto saj na tem območju živi nekaj manj kot četrtina vseh prebivalcev.
Za letošnji praznik krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica,
bodo v Pacinju dobili cestno razsvetljavo, praznovanje pa bodo obeležili
tudi s svečanim zasedanjem skupščine krajevne skupnosti in vodstev
družbenopolitičnih organizacij, ki bo v nedeljo, 23. septembra v Pacinju.
Letos pa so vključili tudi akcijo Nič nas ne sme presenetiti v kateri bodo
preizkusili delovanje štaba civilne zaščite, odbora za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito ter vanjo vključili večino krajanov.	mš
PRVI SKUPNI
IZLET PO ZDRUŽITVI
MIP-PTUJ
v nedeljo 9. septembra so osnov-
ne organizacije sindikata TOZD
Maloprodaja, TOZD Veleprodaja,
TOZD Zaščita in delovne skupnosti
skupnih služb DO MIP—Ptuj or-
ganizirale sindikalni izlet v smeri:
Postojna — Predjamski grad —
Škocjanske jame; Bled — Bohinj
— Begunje na Gorenjskem; Koče-
vje — Metlika — Baza 20 — Kum-
rovec; Kamnik — Velika planina.
Zal je bilo za zadnjo smer prema-
lo prijav, zato so prijavljene člane
za to smer porazdelili na druge
smeri. Odhod je bil ob petih zju-
traj, ko je izpred Blagovnice kre-
nilo šest avtobusov.
Izleta se je udeležilo okrog 280
delavcev. Največ prijav je bilo za
smer Bled — Bohinj — Begunje na
Gorenjskem, kjer so si imeli prilož-
nost ogledati svetovno prvenstvo v
veslanju. Vsi izletniki smo se prije-
tno počutili in zabavali ob mnogih
zanimivostih, zlasti še izletniki, ki
so obiskali Bled, saj so si privoščili
majhen piknik. Vreme je bilo ta
dan odlično in kar je najvažnejše,
da smo se vsi zdravi in zadovoljni
vrnili nazaj v ta naš Ptuj.
Besedilo in posnetek:
Boris Cafuta
Predjamski grad
Nova šolska kuhinja
in učilnice
Delavci gradbenega podjetja
Konstruktor TOZD Granit Sloven-
ska Bistrica te dni gradijo prizidek
k osnovni šoli Pohorski odred v
Slovenski Bistrici. Z gradnjo so pri-
čeli v drugi polovici avgusta. V
njem pa bodo predvsem prostori za
novo kuhinjo in jedilnico z vsemi
dodatnimi prostori. Novi prizidek
bo omogočil tudi ureditev primer-
nejših garderobnih prostorov, med-
tem ko bodo v zgornjem delu pri-
zidka pridobili še tri učilnice.
Pridobitev bo velikega pomena
za sodobnejšo obliko prehrane
učencev šole, saj sedaj pripravljajo
jedila v pretesni kuhinji, medtem
ko je jedilnica skupni prostor za
prireditve, sprostitev učencev ob
odmorih, za razstave in tudi druge
dejavnosti učencev šole.
V novi kuhinji bodo lahko dnev-
no pripravili tudi do 1500 malic in
okoli 300 kosil. Novi objekt bo tudi
pomembna pridobitev za prehod na
celodnevno šolo. Pričakujejo, da
bodo prizidek, ki ga gradijo pred-
vsem iz sredstev samoprispevka
prebivalcev občine Slovenska Bis-
trica, namenjenega za obnovo šol-
skih prostorov v občini, predali
svojemu namenu maja ali junija
prihodnje leto.
Viktor Horvat
Skoraj
kilogramska
hruška
10 pa ni kar tako. smo si rekli,
ko smo prejšnji teden občudovali
hruško velikanko, ki jo je v re-
dakcijo prinesel Aljoša Petrovič iz
Zgornje Hajdine. Aljoša nam je
povedal, da je hruška zrasla na
domačem vrtu in je takšna postala
zato. ker sta jo z očetom skrbno
negovala in redno škropila, tako
rumena je bila. najbrž tudi zelo
sladka, da so se nam sline cedile in
kar veseli bi bili. če bi nam vsak
dan kdo prinesel kakšno hruško,
jabolko, krompir ali gobo. Ja. za
ozimnico bi se že nekaj nabralo...
foto: ZK
Aljoša nam je zatrdil, da hruška
tehta 80 dekagramov
Pod domaČo Upo
v naših zapisih smo večkrat prebrali o raznih zanimivostih in o
starosti določenih predmetov, da o drugih zanimivostih sploh ne go-
vorimo. Čeprav ne vemo za letnico rojstva lipe na posnetku, ki smo ga
napravili ob našem obisku pri predsednici turističnega društva na Po-
lenšaku Mimici Segulovi, kije povedala marsikaj zanimivega. Posebej
pa nama je s tovarišem Konradom ostala v spominu lepa stara še vedno
ponosna lipa na Polenšaku, pod katero so si žejna grla hladili domači
fantje.
France Meško
Oddih in požirek piva pod lipo na Polenšaku.
Posnetek: K. Zoreč
Za oddih in rekreacijo
z ribiško palico
v pričakovanju ulova, oddih.
Današnji čas vedno bolj iščemo
kraje kamor še nista segla promet-
na zmeda in ropot industrijskih
strojev. Člani Ribiške družine Slo-
venska Bistrica se lahko pohvalijo,
da jim je uspelo ohraniti del nara-
vne lepote. To je ribnik v kraju
Videž, kamor le poredko zaide av-
tomobil, mnogo številnejši pa so
tukaj ljubitelji ribolova, ki skupno
z ribolovom tukaj zadostijo svojo
potrebo po oddihu. Tako ni ču-
dno, da se ob obrežjih lepo ureje-
nega jezera zbira skupno z ribiči
tudi večje število njihovih najbli-
žjih, da skupaj preživljajo konec
tedna. Najbolj vneti ribiči pa so
tukaj tudi ob popoldnevih, saj je
od Slovenske Bistrice do ribnika le
nekaj minut vožnje z avtomobilom
ali s kolesom.
Pred leti si je tukaj postavila RD
Slovenska Bistrica lično hišico. V
njej najdejo zatočišče njihovi člani
pa tudi drugi obiskovalci, pred sla-
bim vremenom ali v želji po preži-
vljanju prostega časa ob družabnih
igrah. Mnogim članom bistriške ri-
biške družine je to kar drugi dom,
saj se sestajajo skoraj dnevno ob
obrežjih ribnika, ki v svoji notran-
josti skriva predvsem krape pa tudi
drugih vrst sladkovodnih rib ne
manjka. Prav ugodne razvojne
možnosti in lepo okolje spodbuja
ljubitelje ribiškega športa RD Slo-
venska Bistrica, da si bodo v pri-
hodnje prizadevali ribnik očistiti in
poglobiti. Prav tako pa bodo v
kratkem ribnik tudi razširili, kar
bo še povečalo možnosti gojitve
rib in tudi razvoja ribolovnega tu-
rizma.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Meddružinsko tekmovanje
v streljanju na glinaste golobe
Prizadevni člani iz lovske družine Ptuj so organizirali minulo ne-
deljo. 9. septembra 1979 veliko medružinsko tekmovanje v streljanju ng
glinaste golobe. Tekmovanjeje bilo izvedeno na strelišču Ptuj v Mestnem
logu ob Dravi.
Na zelo dobro pripravljenem tekmovanju je sodelovalo 15 ekip^
okoli 120 strelcev z območja ptujskih lovskih družin in pa gostje iz LD
Radenci.
Ekipno je na tem tekmovanju zmagala LD — Radenci, sledijo LD
— Jože Lacko Ptuj, LD — Sobetinci, LD — Kidričevo, LD — Rače.
Med posamezniki pa so bili najbolj uspešni strelci: Milan Hlupič —
LD. Jože Lacko Ptuj; Janko Rožmarin — LD Spodnje Ptujsko polje;
Rene Glavnik — LD Jože Lacko. Ptuj; Franc Čuk — LD Radenci;
Ludvik Dornik — LD Rače.
Ob koncu tekmovanja so podelili najbolj uspešnim ekipam in
posameznikom pokale in pa praktično darilo.
Besedilo in posnetek: Zlatko Novak
Podlehničani se zaman
pritožujejo
Na pročelju zadružnega doma v Podlehniku je spominska plošča
talcem, ki ,so dali svoja življenja v NOV. Kmetijski kombinat Ptuj pa že
celo leto vneto zlaga na prostor pred ploščo — umetna gnojila. Kljub
pritožbam in prošnjarii krajanov, da naj izberejo za skladiščenje drug
prostor,seslikaponavl|aizmeseca v mesec. Ali tako skrbimo za pomnike
revolucije, se sprašujejo Podlehničani''	N. D.
Skupina strelcev, ki je sodelovala na meddružinskem tekmovanju v
streljanju na glinaste golobe.
Kljub opozorilom DPO krajevne skupnosti Podlehnik, vreče z umetnim
gnojilom še zmeraj zakrivajo spominsko ploščo! (foto OM)
Akcija »Striček Cvenk"
v letošnjem letu
V	prihodnjem mesecu bodo mladi varčevalci
ponovno pričeli z akcijo ,,Striček Cvenk". Tudi
letošnja je v bistvu nadaljevanje dosedanjih, vendar
prinaša določene novosti, ki jo naj obogatijo in še
povečajo zanimanje za varčevanje. Tako mora
varčevalec vsaj enkrat meseino obiskati pionirsko
hranilnico. Vsak v mesecu obisk v pionirki hranilnici
potrdijo na kartončku; varčevalec pa dobi za dva
potrjena obiska darilce. Vsa darilca so po stopnjah
razdeljena tako, da si varčevalec za osem potrjenih
obiskov pridobi četrto darilce, značko ,,Strička
Cvenka".
V	banki so se za obogatitev akcije odločili iz več
razlogov, najpomembnejši pa je, da se iz leta v leto
veča število mladih varčevalcev in da privarčevana
vsota narašča. Letos tudi več ne bo žrebanja ob
zaključku akcije, ker je osnovni namen mladinskega
varčevanja vzgoja mladega varčevalca
samoupravljalca, zato ni združljiva z igrami na srečo.
Cilji akcije ,,Striček Cvenk" so kratkoročni in
dolgoročni; v akciji sodelujejo učenci osnovnih šol m
varčevalci v enotah banke Darilce za mlade
varčevalce so simbolična, na vsakem pa J^
upodobljen striček Cvenk. Zaključek akcije bo 30-
junija 1980.
V banki bodo tudi letos nagradili najuspešnejše
hranilnice. Kriteriji za ocenjevanje so bili obrav-
navani na svetu in zboru mentorjev. Praktične
nagrade so v banki pripravili za pet najuspešnejših
hranilnic.
Nastop
mladih folkloristov
v ptujski občini nadaljujemo z aktivnostmi ob mednarodnem letu
otroka. Prva prireditev bo že v prihodnjem mesecu; ima pa namen širši
javnosti predstaviti dejavnost najmlajših folkloristov. Pri folklornem
društvu Ptuj. ki je obenem organizator prireditve skupaj z občinsko
zvezo prijateljev mladine Ptuj, so se dogovorili, da bo nastop 6. okto-
bra v Cirkovcdh. Ob tej priložnosti naj bi poleg domačih skupin iz
Markovec in Cirkovc. nastopile še skupine iz Slovenske Bistrice,
Maribora. Ormoža in Mokronoga.
holklorno društvo pa tudi že vodi del aktivnosti v pripravah na 20.
jubilejno kurentovanje. Tako bo potrebno v najkrajšem času pripraviti
program prireditve in ga finančno ovrednotiti ter ga poslati v razpravo
izvršnemu svetu SO Ptuj. Šele po širši družbeni razpravi bi se naj v
občini odločili za obliko in način financiranja prireditve.
MG
Mladi iz folklorne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovc na priredit*'
kurirčkovi pošti v Kidričevem	Foto* K.
^EDNIK -	1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
... m MAJČKENO DRUGAČE!
V satiričnem kabaretu »Zelena
gora in majčkeno drugače«
našla Janez Hočevar-T<ine
Marjan Kralj. Onadva sta
tisti... in majčkeno drugače.
F tie j^J^' Marjan na predstavi,
e bila prejšnjo sredo v nabito
in^ni ptujskem gledališču. Da
P^^ kar dobro ujemata smo se
fhko prepričali med predstavo.
, tudi v pogovoru pred njo, ko
r i,e bolj za šalo kot zares
perevala v garderobi. Marjan
inli odgovarja na vprašanje.
K dela., tako:
»Torej jaz sem ..februarja
jlednje Jeto bo 25 let. kar sem
Južbi v naši hiši...«
^ festitamo. ker ste tako dolgo
ha. hm, hvala lepa! Ja,
nekoliko manj vzpodbudno je to,
r, so rni zdaj povedali, da
moram še 15 let delati, da bom
ioiakal tisti lepi »penzion«, kot
nravimopo domače. No. skratka,
nrva moja služba je bila v radiu
\ zdaj sem tu. Vmes sem
nekaj nastopal v gledališču, ne-
L časa tudi pri filmu, zadnje
^e pa se bolj radia držim. Se mi
zdi aa je to ...še zmeraj najboljši
medij glede širine, pa tudi pri. tej
oddaji V nedeljo zvečer sem že
13 leto. pa še nič ne kaže, da bi
lO ukinili. Pa so jo hoteli, vendar
e bil odziv m.ea ljudmi tak, kar
se mi seveda dobro zdi, da so jo
obdržali. Nekoliko manj dobro
je mi zdi to, da zahteva taka
oddaja prec^ dela.
Skratka, delam v glavnem na
radiu. Zdaj trenutno sem na
radaktorskem mestu — sem
urednik ljudske glasbe, mogoče
vaši občani poznajo tnidajo slo-
venska zemlja v pesmi in besedi,
to je torkova večerna oddaja, ki
jc /clo poslušana, zlasti pri vas.
Zelo dosti se sprehajamo po
kmetih, kjer iščemo material za
to oddajo, dostikrat smo prav v
vašem koncu, tja gor do .Murske
Sobote — to je se neobdelano
polje, kot rečemo — in moram
priznati, da se v tej službi zelo
dobro počutim in ta nedeljska
oddaja, to je za »povrh«.
Kaj pa teater?
»Ja. kar dobro nam gre (xi rok.
vsai tako kaže, ker so ljudje
zamnoljni in midva z Rifletom
tudi. pa Silvester Mihelčič, ki
nastopa z nama je prav tako
zadovoljen.«
Je težko delati z Rilletom?
»Ne. če so liudje prijatelji pa
res ni težko delat!« pravi Marjan
Kralj in se zaspieji. Ker je prav v
tem trenutku stopil v garderobo
Rifle. Rille pride na Ptuj vsako
leto enkrat in takrat se običajno
pogovarjamo z njim, zato tudi
letos nismo naredili izjeme. Kaj
je novega?
»Ja ne vem, če je kaj novega.
Eno leto nas ni bilo, program je
nov. ...
Karte so razprodane!
»... a res! No, lepa reč. To me
samo veseli!«
Marjan Kralj pravi, da je
njegov medij še vedno radio, je
tvoj še vedno teater?
»Ja! Se vedno! In bo najbrž
tudi ostal!«
Humor, satira?
»Ja, če se le da. Ker nobene
stvari na svetu se ne sme prav
krvavo zares vzeti! Sicer tudi ne
uspe čisto dobro. Tudi teater ne.
To je treba na pol za res, na pol
zahec.«
Kaj ti praviš o radiu, ker
Marjan Krali meni, daje ta hip
še najbolj aktualen in ima pri-
hod ni)si?
»Ja, ja ta hip ima že spet
prihodnost, ker je bil malo po-
tisnjen ob stran od vseh televizij,
kinodvoran in tega. Zdaj pa
mislim tudi jaz da se vrača. Tudi
sam bom začel bolj intenzivno
delat na radiu.«
Na televiziji te zdaj malo manj
vidimo!
»Ja!«
Zakaj?
»Veš kako je — recimo, člove-
ški obraz se razprodaja, ne samo
glas, ne samo... najbolj obraz,
najbolj tisto, kar je recimo video.
In na T V se včasih prepoceni
raznrodajamo.«
Ali se bojiš, da bi se te gledalci
naveličali?
»Tudi to je povezano s tem, pa
tudi zaradi oddaj, ki niso dovolj
dobro pripravljene, ki niso vred-
ne ekranizacije, snemanja ...in s
tem se človek nekako poceni,
pr^oceni prodaja.«
Tudi pri radiu se to dogaja.
Kaj »drzi na vrhu« oddajo V
nedeljo zvečer, Marjan?
»Mislim, da je več vzrokov.
Prvič, liudje so se naveličali sedet
pred televizijskim sprejemnikom.
Ker ea popolnoma prevzame. Ob
gledanju televizije ne more delati
nič drugega. Radio pa lahko
posluša gospodinja tudi če lika.
kar ponavadi delajo. Drugič je
radio zelo razširjen v avtomobi-
lu. saj smo postali vsi skupaj
moderni nomadi, ki preživljamo
mnogo časa — zlasti ob koncu
tedna — v avtomobilih in tu je
TV izključena. Tretjič pa ima ta
oddaja še nekaj drugega. Na-
mreč. zdi se mi da v naši hiši —
ne bi hotel kritizirati — delamo
vse oddaje preveč resno, to kar je
Rille rekel, stalno nekaj poduču-
jemo, vsiljujemo svoje mnenje...
veste, to je oddaja, ki ljudem nič
noče — tako jaz pravim. To je
oddaja, ki ne skuša učiti, morda
je to minus, samo ljudje imajo to
radi. In v velikem programu kot
je to pri RTV Ljubljana — trije
programi — je taka oddaja, ki
ljudem nič noče — pravi oddih.
In to je eden glavnih vzrokov, da
je še vedno popularna...
Nekateri menijo, da se je
oddaja izrodila, da je poceni...
no. mogoče... ne. ne bi jaz tega
izraza rabil. Mislim, da so nSi
šefi kar prav naredili, ko je niso
ukinili.«
Kaj pa ti praviš Rifle — o tej
oddaji namreč?
»Ja. jaz je še nikoli nisem
slišal. Ob nedeljah hodimo zgo-
daj spat. Pa nimam radia pri nas
doma. Bom pa enkrat prav
poslušal in ti bom drugo leto
povedal, ko spet pridem. Ker ta
oddaja bo večna, bo tudi naju
preživela!«
Prihodnje leto spet prideš. Kaj
ruičrtuješ?
»Ja, bom s kakšnim nastopom
prišel. Mogoče bom imel novo
Igro. mogoče bom nastopal v
kakšni resni vlogi, mogoče bom
imel novi satirični kab^T-ot, novo
dramo — ne vem .še kaj!«
Torej bo treba počakati do
naslednjega leta. da bomo izve-
deli. s čim nas bo razveselil Rifle
prihodnje leto. Marjana Kralja
pa lahko poslušate v nedeljo
zvečer v njegovi oddaji — morda
bo kaj novega slišali!
N. D.
Veseli »trio« med predstavo v Ptuju, (foto OM)
Knjiga vse večji prijatelj
mladih in starejših občanov
Matična knjižnica v Slovenski
Bistrici vključuje danes že prek
5200 izposojevalcev, ki so si v
prvih šestih mesecih letošnjega
leta izposodili blizu 14.000 knjig.
Za primerjavo z enakim obdob-
jem v preteklem letu, ko si je
okoli 8000 občanov izposodilo
nad 16.000 knjig, je število sicer
nekoliko nižje, vendar je treba
upoštevati, da je bila matična
knjižnica vse od januarja pa do
konca marca letos zaprta zaradi
prenovitvenih del.
V prvi polovici letošnjega leta
so Matično knjižnico v Slovenski
Bistrici, skupno z njenimi po-
družnicami v vseh večjih krajih
bistriške občine, obogatili z blizu
1300 knjigami, od teh je skoraj
^ bilo podarjenih od raznih
knjižnih založb. Posebnost ma-
Wne knjižnice in njenih podruž-
nic postajajo že tradicionalna
srečanja bralcev s pisatelji in tudi
nekdanjih bork in aktivistk NOB
z mladimi.
Matična knjižnica s svojimi
podružnicami danes razpolaga z
bogatim fondom knjig, ki šteje
krepko čez 30.000 izvodov. Med-
tem ko velja za knjige veliko
zanimanje, ostajajo revije in
časniki še vedno premalo izkori-
ščeni.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Prvi šolski dnevi v podružnični knjižnici v Poljčanah.
VABUENI NA RAZSTAVO
Zgodovinski arhiv Ptuj vabi
danes 20. septembra ob 17. uri na
otvoritev razstave: »6(X) let
ustavne in upravne zgodovine
mesta Ptuja.« Razstava bo odprta
do 20. oktobra, vsak dan od 10. do
17. ure in sicer v razstavnem pa-
viljonu »Dušana )Kvedra.«
Verjetno ni prebivalca mesta
Ptuja in širšega področja, ki ga ne
bi zanimala naša preteklost. Naše
mesto se ponaša s 600 let starim
zapisom mestnih pravic, zao-
kroženih v 196 členov statuta.
Statut mesta Ptuja iz leta 1376 je
tudi najzgodnejši in najobsežnejši
zapis pravnih in upravnih določil
v celinskem delu našega ozemlja.
V členih statuta se zrcali vsaj 100
let življenja meščanov našega
mesta pred zapisom statuta, kajti
posamezni členi so nastali kot
rezultat običajnega prava, dopol-
njenega z novimi potrebami
mesta, njegovega gospodarstva,
.sodstva in uprave.
Nismo ostali le pri srednjem
veku, zajeli smo tudi statut iz leta
1513. 1887 in statut SO Ptuj iz leta
1974. Proces ustavne in upravne
zgodovine predstavljajo teksti,
dopolnjeni z arhivskimi doku-
menti in raznimi popestritvami
ter sočasnimi eksponati.
Pokrovitelj razstave je izvršni
svet skupščine občine Ptuj.
DOBRODOŠLI
Zgodovinski arhiv Ptuj
Peka »tehtajo«. Srednjeveški obračun s pekom, ki je goljufal pri teži
kruha.
.	VIDA ROJIC_I
a UPORNE [=z.
SLOVENSKE GORICE
nadaljevanje)
^^PLEMBE ŽIVEŽA
dr	partizanskih nastopov je bilo leta 1944 za nabavo živeža in
Sor^ K življenskih potrebščin. Največje zaplembe je v Slovenskih
,(. opravil Lackov odred v zahodnem predelu goric. Taka akcija
.. ila v Kungoti septembra 1944, ko so iz nemškega posestva odpeljali
^ vole. eno kravo, tri svinje, 900 kg moke, enega konja in še več
odn^l	Na posestvu v Svečini pa so 21. decembra 1944
des I u štiri vole, dve svinji, 40 koc, pisalni stroj, dva vozova in še
dni^ ^^^"jencev, ki so bili poslani sem na delo. Svečino so čez osem
obiskali in na nemškem posestvu zaplenili dva konja, sedem
^anit ' ^ vozom, šest svinj, moko, žganje, perilo in koce. Voz
Pesnici blaga pa so odpeljali" iz skladišča mariborske bolnišnice v
1944 so borci Lackovega odreda prišli v Jurovski dol,
razorožili vaško stražo in zaplenili veliko raznih potrebščin
so zaplenili veliko blaga v trgovini v Negovi. Odpeljali so
sladkorja. 280 parov čevljev, veliko perila, okrog 7000
v obe ^^ nakazil za obleko, pisalni stroj in še drugo blago. V Celestrini
obiei^'"' Košaki pri Mariboru so iz nekega skladišča odnesli veliko
Mjrfj škornjev. Veliko blaga so zaplenili v trgovini v Veržeju. pri
^nu, v Vogričevcih pri Benediktu in še p)o drugih krajih,
iedei, ^^'^bra so zaplenili velike količine živeža in drugega blaga na
SlajL Heimatbunda v Veigelsbergu pri Radgoni, v Somartu pri
'^govi	^ Konjiščuk Sp. Ščavnici, v tobarni v Sladkem vrhu, v
fasejr' ^ Vegovi, v Dupleku in Radencih. Na koncu novembra so
Unifiij' ^^^ Konjišče, zaplenili veliko blaga v trgovini, na občini pa
j^^rhiv in pobrali denar.
zaplemb je bilo veliko, vrstile so se iz dneva v dan po
iebe s genskih goricah.
ker so partizani terenci z njimi oskrbovali
^ "rano in drugimi potrebščinami.
'pENJENO OROŽJE
Po^j^.^rtizapi 2 napadi na orožnike, vermanske in graničarske
OroJ.^^ke v Slovenskih goricah pridobivali orožje. Iz ohranjenih
Nokr poročil od julija pa do konca leta 1944 se da razbrati, da so
partizani tedaj v Slovenskih goricah 18 lovskih pušk. 6
vojaških pušk. 4 pištole, 1 mitraljez, več ročnih bomb in razno strelivo.
To orožje so partizani terenci zaplenili po hišah vermanskih poveljni-
kov in voditeljev HB in nekaterim orožnikom. Orožniške prijave
omenjajo še nekaj razorožitev, a pri tem ne navajajo števila zaplenje-
nega orožja. To so bili večji napadi na orožniške postaje, na orožniške
patrulje in na nemške vojake.
VEČJI SPOPADI MED PARTIZANI IN SOVRAŽNIKOM
Spet nam pridejo prav orožniška poročila, če hočemo vedeti za
večje partizanske napade in spopade. Nekaj o tem je seveda ostalo v
spominu udeležencev NOB, vendar si navadno niso zapomnili datuma
in še marsikaj je v spominu zbledelo, o čemer pišejo orožniška poroči-
la. Pomembna so seveda poročila o spopadih, ki so jih partizani
pošiljali oblastnemu komiteju KPS za Štajersko in PO OF. Vendar so
skoro vsa partizanska poročila pomanjkljiva. Več o spopadih je nave-
deno v nemških poročilih. Partizanska pa imajo seveda to dobro stran,
da navajajo enoto, ki je napadala in večkrat partizanska imena napa
dalcev ter še kakšno pomembno okoliščino spopada. Vsi trije viri:
izjave borcev in drugih prič. nemški pisani dokumenti in partizanski
pisani dokumenti, prispevajo k večji objektivnosti pri opisovanju
zgodovine NOB.
Seštevki po ohranjenih orožniških poročilih povedo, da je bilo v
Slovenskih goricah devetdeset spopadov med Nemci in partizani od
julija do konca 1944. Julija in avgusta so bili po trije, septembra
sedemnajst, oktobra dvaindvajset, novembra štiriindvajset in decem-
bra enaindvajset.
Oboroženi spopadi so navadno terjali smrtne žrtve, na eni ali na
obeh straneh. Več takih spopadov smo že spoznali.
Med večje napade pa štejemo vdore partizanov v nemške trgovi-
ne, gostilne, trafike, občinske urade, sedeže Heimatdbunda in verma-
nov in na orožniške postaje, kjer so si partizani pridobili večje količine
potrebščin: živeža, obutve, orožja, opreme za taborenje, sanitetnega
blaga, pisalne stroje, radio—aparate, baterije in drugo.
Julija navajajo orožniška poročila osem partizanskih nastopov v
mariborskem območju Slovenskih goric, pet v ptujskem, v ljutomer-
skem pa nobenega, skupaj trinajst.
Avgusta so orožniške postaje poročale o enem partizanskem
napadu v mariborskem območju Slovenskih goric, o osmih v ptujskem
predelu (na območju sedanje občine Lenart) in o enem v ljutomerskem
okrožju. Seštevek partizanskih akcij za avgust znaša tako deset nasto-
pov.
Septembra je bilo v Slovenskih goricah 132javijenih partizanskih
nastopov: v mariborskem območju 65. v ptujskem 44 in ljutomerskem
24.
Oktobra so orožniki prijavih 138 partizanskih akcij v Slovenskih
goricah: 57 v mariborskem območju. 35 v ptujskem in 46 v Ijutomer-
-skem.
Novembra je bilo za Slovenske gorice 96 prijav o partizanih: 28 na
mariborskem območju. 19 na ptujskem in 49 na ljutomerskem.
Decembra je bilo največ prijav, kar 211 o partizanih v Slovenskih
goricah. 65 v mariborskem območju, 63 v ptujskem in 83 v ljutomer-
skem.
PARTIZANSKA NAPADA V PTUJU
Nemška orožniška poročila navajajo dva partizanska napada v
Ptuju septembra 1944. Prvi je bil 9. septembra 1944, ko je skupina
šestih partizanov napadla okrog 23. ure avtomobilsko poštno garažo
na Ormoški cesti, razorožila stražarje in zaplenila avto. S stražarji vred
se je odpeljala pred sodne zapore, da bi rešila politične zapornike.
Partizani so pred vhodnimi vrati zahtevali, naj jim jetničar odpre. Ker
niso znali razpoznavnega gesla, so ostala vrata zaprta, čeprav so trdili,
da so policisti. Partizani so se morali hitro umakniti, saj je jetničar javil
o dogodku gestapu, vsaj na to so morali računati. Z avtom in stražarji
so se odpeljali proti Hajdini. Na poti pa je že na Bregu motor odpove-
dal. Morali so izstopiti. Preden so pot nadaljevali in osvobodili poštne
stražarje.
Toliko nam pove orožniško poročilo o akciji, za katero navajajo
preživeli udeleženci, kurirji 8 TV postaje, da so hoteli osvoboditi
politične jetnike iz ptujskih zaporov, za kar so se dogovorili s paznikom
Pihlerjem. Vendar je jetničar Jerman, vdan Nemcem, preprečil naka-
no. Partizani so imeli od akcije vseeno korist, saj so zaplenili orožje
treh stražarjev, s katerim so srečno prispeli v svojo postojanko, v
bunker, ki so ga zgradili v hajdinskem gozdu. Akcijo je vodil komandir
8 TV postaje. Ivan Petrovič — Stane s Hajdine, ki je padel 27. septem-
bra 1944 v Halozah.
Druga orožniška prijava pravi, da so bili partizani v Ptuju 17.
septembra 1944. O tem je poročala ptujska orožniška postaja. V
poročilu beremo, da je tega dne streljalo več partizanov na orožniško
patruljo dveh orožnikov in dveh deželnih stražarjev (Landwachs-
mann). Smrtno so zadeli okrog 21. ure Ludvika Kropfa, rezervnega
orožniškega stražarskega mojstra. Hudo je bil ranjen deželni stražar,
zdravnik dr. Kellbaum. Spopad je bil na Anastasius-Gruengasse
(današnji Potrčevi cesti).
OKTOBRA SO OROŽNIKI PRIJAVILI 138 PARTIZANSKIH
NASTOPOV
Iz 138 orožniških prijav o partizanih v mesecu oktobru 1944 v
Slovenskih goricah zvemo o živahnem delovanju partizanov terencev
in enot Lackovega odreda v Slovenskih goricah. Partizani so opravili
kar nad 70 manjših preskrbovalnih nastopov, v devetih primerih so
obiskali sodelavce okupatorja in jim grozili s smrtno kaznijo, če ne
prenehajo z izdajalskim življenjem. Pri tem so enega tudi ubili, kije bil
predtem obsojen na smrt. Zaplenili so tri lovske puške in še dve voja-
ški puški, opravili deset sabotažnih akcij, delili večkrat letake, pripra-
vili tri mitinge in mobilizirali več prebivalcev v NOV in POS. Pri
Ljutomeru je bil manjši spopad treh partizanov z orožniško patruljo, ki
pa ni zahteval smrtnih žrtev.
Nadaljevanje prihodnjič
10 - naSi dopisniki
20. september 1979 ~ TEDMll(
krvodajalci
Kog, 4. septembra 1979^
Monika Vičar, Lača ves 51;
Jože Prapotnik, Kog 1; Stanko
Munda. Kog 51; Marija Luk-
man, Kc^ Iv; Ivan Curin, Vo-
dranci 17; Vinko Sterman, Go-
mila 6; Julijana Brumen, Salovci
15; Angela Borko. Vitani 5;
Štefka Zemljič, Gomila 2; F.ma
Domanjko, Gomila 18; Ivanka
Kerš, (jodeninci 35; Vinko Ne-
mec, Vodranci 32; Bolfenk Pokri-
vač, Jastrebci 59; Anton Pokri-
vač, Jastrebci 59; Avgust Borko,
Gomila 20' Marko Pokrivač,
Jastrebci 59; Konrad Hedžet,
Gomila 32; Ciril Rotar, Kog 1;
Franc Borko, Gomila 26; Marija
Curin, Vodrenci 17; Terezija
Pintarič, Kog 97; Janez Pintanč,
Kog 88; Peter Rajh, Jastrebci 1;
Martin Žižek, Gomila 48: Anto-
nija Lukman, Lača ves 44; Aloiz
Kosi, Rabadje 43; Marija Rajh,
Jastrebci 1; Bolfenk Lukman,
Lača ves 35;
Grajena, 6. septembra:
Štefan Malek, Krčevina 128;
Franc Malek, Krčevina 35; Franc
Grimšič, Krčevina 178; Franc
Stajnko, Placar 37; Ivanka Taš-
ner, Placar 64; Jože Svenšek,
Mestni vrh 89; Anton Novak,
Krčevina, Vurberg 7; Jože Kram-
berger, Grajenšcak 3; Otmar
Grmišič, Krčevina, Vurberg 66;
Jožica Caf, Grajenščak 39; Milan
Breg, Krčevina 49; Štefan Hor-
vat. Grajenščak 38; Ivan Bergha-
us. Mestni vrh 26; Alojz Prajd,
Grajena 38; Angela Polanec,
Placar 65/a; Alojz Kos, Krčevina
Vurberg 59; Janez Tašner,
Mestni vrh 89; Konrad Rodošek,
Mestni vrh 89; Miran Arnuš,
Krčevina 152; Ljudmila Doki,
Stojkova 4, Grajena, Branko
Mlakar, Grajena 25; Branko
Potočnik, Krčevina 45; Štelka
Mlakar, Grajena 32; Janez Les-
jak, Krčevina 82; Marjan Lozin-
šek. Mestni vrh 96; Ivan Loren-
čič, Grajenščak 24.
Podlennik, 11. septembra
1979:
Peter Bratušek, Podlehnik 6/a;
Milan Rozinger, Gruškovje 9;
Daniel Gojkovič, Ptuj, Ziherlova
nI. 7; Anton Butolen, Podlehnik
o/a; Ak^z Lozinšek, Sedlašek 37;
Slavko Princ, Podlehnik 6; Milan
Cafuta, Sedlašek 32' Franc Tra-
fela, Podlenih 101; Stanko Vau-
potič, Stanošina 12; Marija Jeza,
Podlehnik 92; Janko "Milošič
Podlehnik 50; Milica Jeza, Pod-
lehnik 92; Franc Trafela, Pobrež-
je 138; Franc Cuš, Zg. Hajdina
158; Jože Golob, Po^vinci 12;
Franc Milošič, Podlehnik 50;
Anton Gosak, Gorca 33; Franc
Feguš, Podlehnik 71; Janko
Strmšek, Podlehnik 58; Maks
Gregorec, Podlehnik 55; Marija
FkaFt, S^ikole 20.
Vitomarci, 13, septembra
1979:
Jože Firbas, Dretinci 9; Janez
Rojs, Vitomarci 77; Alojz Ploj,
Drbetinci 41; Franc Kocuvan,
Drbetinci 53; Franc Vršič, No-
vinci 55; Janez Kramberger,
Slavšina 6; Jože Pravdič, Drbe-
tinci 31; Ivan Samperl, Drbetinci
57 Anton Kramberger, Slavšina
10; Milan Muršec, Vitomarci 30;
Boris Toš, Vitomarci 86; Konrad
Danko, Novinci 49; Stanko
Marksl, Hvaletinci 7; Anton
Lovrec, Rjavci 35.
Barvni diapozitivi Alfreda Bradača
Lahko bi rekli, da oko Alfreda Bradača nikoli ne miruje. Pred
nedavnim seje predstavil s fotografijami v mariborskem domu upoko-
jencev, prejšnjo soboto pa v ptujskem, ko je številnim obiskovalcem
predstavil svoj opus barvnih diapozitivov o znamenitostih Ptuja ter
turističnih zanimivosti Jugoslavije in tujine. Večer z Alfredom Brada-
čem je bil prijetno srečanje, obiskovalci pa so menili, da bi takšnih
večerov v domu moralo biti še več.
Alfred Bradač se bo s podobno tematiko predstavil še 22. septem-
bra ob 18. uri in sicer v klubu upokojencev v Ptuju.	zk
Spoštovani urednik
Oprostite, da nas nadlegujem s
pismom. Samo moram se vam
zahvaliti za Tednik, ki mi v vojaški
suknji pomeni zelo dosti: Tednik
sem kupoval redno tudi v civilu,
ker mi je zelo zanimiv. Če ga zdaj
ne bi dobival bi ga zelo pogrešal,
saj me seznanja z novicami, ki so
v moji občini najbolj aktualne.
Vedno sem ga zelo vesel in tudi z
velikim veseljem ga prebiram.
Kot veste služim vojaški rok v
Ajdovščini, do konca vojaškega
roka imam še 10 mesecev. Tukaj
vam pošiljam sliko, ker imam na
vašem uredništvu tudi nekaj pri-
jateljev. Stanujem pa v Vošnja-
kovi 3 tako, da sem vaš sosed.
Posebej pa bi pozdravil tov.
Rodeja in tov. Kotarja, saj se
dobro poznamo prek nogometa.
Nogomet sem igral za našo
občino 12 let pri NK »Drava. «
Se enkrat prav lepa hvala za
vašo veliko uslugo.
Tovariško vas pozdravlja, vo-
jak Jože Ogrizek iz Ajdovščine!
Štorklje pod
Ptujsko goro
čeprav so zaščitene, je štorkelj danes vse manj. Vemo, daje pri nas
njihova domovina predvsem v Prekmurju, kljub temu pa pogosto pri-
letijo tudi na Dravsko polje. Danes nimajo več posebnega poslanstva pri
prinašanju naraščaja, saj jih je v marsičem »razbremenila« kontracep-
cija, pridejo pa na naše območje zaradi iskanja hrane. Ker je hrane na
našem območju dovolj, tu in tam kateri par ostane, na dimniku kmečke
Štorklji (najbrž ona in on), žal bolj slabo vidna, pri iskanju hrane pod
Ptujsko goro
'	Foto: K. Zoreč
ali kake druge hiše, na telefonske ali električnem drogu si splete gnezdo
za svoj naraščaj.
Pogosti' se ^.torklje zadržujeji tudi na travnikih ob Polskavi pod
Ptujsko goro. saj je tam marsikaj okusnega za pod kljun.
Franc e Meško
NA PRAGU 13. FESTIVALA NAREČNIH POPEVK V ŠTAJERSKI METROPOLI
V soboto boj za zlate klopotce popevke vesele jeseni 79
Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Ma-
ribora prireja pod pokroviteljstvom Jeklotehne
letos že trinajsti festival slovenskih narečnih
popevk pod naslovom Popevka vesele jeseni 79.
Prireditev bo to soboto 22. septembra v hali B
mariborskega sejmišča. Občinstvu se bo tokrat
predstavilo 16 avtorjev skladb, besedil in glasbe
vseh seveda v narečnem besedilu. Vrstni red bo
izžreban pred festivalom, izvajalci pa bodo letos
predvidoma: Branka Kraner, Irena Kohont,
Edvin Fliser, Alenka Pinterič, Sonja Gaberšček,
Braco Koren, Jože Kobler, Rajko Stropnik,
Tatjana Dremelj, Meri Avsenak, Andrej Plev-
nik, Moni Kovačič, Milan Petrovič, duo Kora in
ansambel Prizma.
Letos bodo razen strokovne komisije v dvo-
rani popevke ocenjevale še žirije poslušalcev ra-
dijskih postaj v Kopru, Ptuju, Murski Soboti,
Slovenj Gradcu, Brežicah, Tržiču in Celju ter
žirija pri reviji Stop. Skupno s poslušalci v
dvorani bodo podelili tri nagrade občinstva.
Na letošnji razpis je prispelo 48 popevk, kar je
manj kot lani. ko je prispelo kar 61 popevk. Po
mnenju žirije so bile precej kvalitetnejše kot le-
tos, zato so imeli letos veliko več dela.
Za bežen sprehod skozi zgodovino tega festi-
vala. Prva tovrstna glasbena prireditev je bila
izvedena v organizaciji glasila mariborskih štu-
dentov Katedra, leta 1962. Cez štiri leta je bil
drugi festival, leta 1969 pa je mariborska turisti-
čna zveza pripravila uspešno še tretji festival. Oj
takrat naprej je festival potekal vsako leto z vgf
ali manj težavami.
Poglejmo še nekaj najljubših popevk, ki jih
občinstvo izbralo v zadnjih štirih letih: leta 1975
popevka Mouja Pepka, ki jo je zapel Edvin Fij.
ser; leta 1976 popevka Roraš Karči v izvedbi
Karlija Arharja; leta 1977 popevka Ko me osva.
jaš v izvedbi Branke Kraner ter leta 1978 popev.
ka Stari tango v izvedbi Branke Kraner in Edvinj
Fliserja. Strokovna žirija pa je lani prisodila zla-
te klopotce skladatelju, tekstopiscu in izvajalcu
popevke Krašovc — Alenki Pinterič. Komu neki
bodo prisodili zlate klopotce to soboto?
M. Ozmec
Skrb za osamljene
To kar predstavlja fotografija
naj bi bil dom, dom nekomu, ki je
vse življenje garal iz dneva v dan.
Lesena slabo krita baraka, polna
lukenj in špranj skozi katere v mr-
zlih zimskih mesecih vdira mraz in
piha veter. Takrat je vsak najraje
doma v naslanjaču, s knjigo v roki
ali pred televizijskim sprejemni-
kom. Ti ljudje mnogo bolj občuti-
jo in vedo kaj pomeni beseda dom,
in to zato, ker sami česa takega ni-
koli v polni meri niso občutili. Ne-
nasekana drva, ki jih bodo morale
stare žuljave in zgarane roke pri-
praviti za zimo, da ji bodo vsaj
malo pregnale mraz iz kosti, še ča-
kajo pred hišico.
Toda ni je energije, ki bi lahko
pregnala tem ljudem mraz iz srca
in razočaranja nad življenjem. Se
je kdo vprašal kako živijo, kaj je-
do in na čem spijo. Mar jim je to
plačilo za nešteto malih vendar sr-
čno drobnih del, ki so jih storili
mnogi v celem življenju. Se je kdo
vprašal, kaj počno ob pričakovan-
ju novega leta ali so srečni. Je ob
osmem marcu kdo naredil starki
veselje, ji prinesel darilce, ki bi ji
dalo vedeti, da vendar nekdo še
misli nanjo in ve, da živi.
Se je čas, da jim pokažemo, da
niso sami, da vemo za njih, da ču-
timo z njimi. Svet je vendarie maj-
hen, ljudje smo si enaki z večjimi
ali manjšimi napakami, toda to so
majhne, vendar skupne napake.
Življenje je le eno, zato ga je treba
živeti od rojstva do smrti. Poskr-
bimo, da ga bodo našemu standar-
du primerno živeli vsi.
Besedilo in posnetek:
Dušan Ris
Še enkrat »Pazljivost
ni odveč!"
v prejšnji številki Tednika je bil
na 10. strani Tednika objavljen
moj prispevek pod gornjim
naslovom s foto posnetkom
poškodovanega traktorja.
V uredništvu sva se slučajno
srečala z možem voznice tistega
traktorja, ki je v imenu voznice
odločno zahteval, da objavim po-
pravek, ker navedbe v sestavku
niso točne. Popravek je namreč v
tem, da voznica traktorja ni
zavijala iz stranske poti, temveč je
vozila po magistralni cesti in da je
do trčenja prišlo po krivdi voznika
osebnega avtomobila turške regis-
tracije. In še to, da nesreča se ni
zgodila v Slovenji vasi, temveč v
Hajdošah.
Poudarjam pa, da je bil namen
sestavka s primerom opozoriti vse
uporabnike naših cest na še večjo
pazljivost, na skrajno budnost, ki
nikoli ni odveč, saj s tako
budnostjo in prisebnostjo lahko
večkrat preprečimo nesrečo, ki bi
nastala po krivdi drugega. Prav
sedaj v jesenskih mesecih, ko je
čas pospravljanja pridelkov in
jesenskega oranja, je pazljivost na
cestah še toliko bolj nujna.
To je torej bil namen mojega
prispevka, ne pa neko ,,uradno"
poročilo o nesreči. Dušan Ris
IVAN PREDIKAKA SE BO
PREDSTAVIL SAM
Pred par meseci se je v našem
uredništvu zglasil Ivan Predikaka,
80-letni kmetovalec iz Slap pod
Ptujsko goro. Prišel je plačat
naročnino, saj je že 26 let redni
naročnik Tednika, obenem pa je
vprašal, če lahko napiše nekaj
svojih spominov, ker je v 80 letih
svojega življenja toliko doživel, da
bi se tudi mladi marsikaj naučili na
njegovem primeru. Ce drugega ne,
vsaj to, kako je treba živeti, da v
najtežjih položajih preživiš,
dočakaš 8 križev in si še vedno čil
in zdrav, razpoložen za šalo in tudi
za kako pikro.
No, da lahko napiše svoje
spomine in nam napisano prinese
pokazat, to je pravica vsakega, v
pristojnosti uredništva pa je, če bo
kaj od tistega tudi prišlo na strani
Tednika. To je treba najprej videti
in oceniti.
Ivan Predikaka je svoje delo
hitro opravil in prinesel rokopis v
uredništvo. Rokopis je obležal
med kupi papirja na urednikovi
mizi, zakaj bilo je toliko drugih
stvari, ki so zapolnjevale strani
Tednika, da za prispevek
Fridlovega Anza (tako ga kličejo
po domače) ni bilo prostora.
Končno je prišel le na vrsto.
Odločili smo se, da bomo njegove
spomine objavili v nekaj
nadaljevanjih, seveda ne v celoti,
temv^ le posamezne odlomke, ki
so posebno karakteristični za
določena obdobja naše polpretekle
zgodovine. Zakaj?
Malo je ljudi, ki so toliko
doživeli kot Ivan Predikaka. Bil je
v treh vojnah, dvakrat rekrut in
dvakrat dezerter, zadnjo vojno pa
je končal šele dan po kapitulaciji
kot prisilni ,,rijakar". In kar je še
posebno privlačno, vse to zna
Anza napisati zanimivo, malo
šaljivo, preprosto in predvsem
resnično. Sicer pa — naj nadaljuje
sam.
Ivan Predikaka — Fridlov Anza
Foto: zk
Rojen 31. maja 1899 v Selcih pod
Ptujsko goro. V otroških letih smo
se dobro imeli. Pasti ni bilo treba.
Imeli smo skupen pašnik, 6 lastni-
kov, pod Ptujsko goro. Otrok nas
je bilo sedem, pri spodnjem sosedu
sedem, pri gornjem pet in na mlinu
na Mostah trije. Na gmajni smo
imeli zbirališče, posebno lepo je
bilo ob nedeljah popoldne.
V šolo sem hodil na Ptujsko go-
ro. Bili so 4 razredi, v vsakem dva
oddelka in en učitelj. Malo je bilo
takih, ki šole ni naredil. Najprej
učit jih je šlo malo učencev, le eden
moj brat je šel na Ptuj v meščansko
šolo, star 12 let. Nazadnje je bil v
Ptuju železniški prometnik do upo-
kojitve, pred 3 leti pa je v Ptuju
umrl.
Prve svetovne vojne se dobro
spominjam, najbolj kako so rekvi-
rirali govedo in žita. Februarja
1916 je moral tudi moj oče k voja-
kom, čez eno leto pa je bil zaradi
bolezni odpuščen. Februarja 1917
sem moral tudi jaz na nabor, seve-
da sposoben, 10. marca pa že k
vojakom. Poljski artilerijski regi-
ment 28 v Mariboru. Malo so nam
kanone razkazali, malo smo
eksercirali, 15. maja pa smo že bili
zreli za fronto.
Določeni smo bili za Galicijo. 17.
maja smo se peljali skozi Strnišče
(takrat Sterntal). Z vlaka sem
gledal Ptujsko goro in si mislil, kdo
ve ali bom Še kdaj hodil tod. 20.
maja smo se že vozili proti Lem-
bergu (današnji Lvov), že prej sem
videl požgane vasi. V Lembergu je
bila velika železniška postaja s ste-
kleno streho, le brez otekla. Tam
smi- . ali precej časa, potem na
fr-n.to, ^ :i!ioni smo bili bolj
IVAN PREDIKAKA
Moje živ|enje
zadaj, da nas krogle iz pušk in
,,mašinc" niso dosegale.
Tako je počasi prišla jesen. Te-
daj smo zvedeli, da so v Rusiji pre-
vzeli oblast Boljševiki in so sklenili
premirje. Cez kake tri tedne je pri-
šla komanda, da se umaknemo za
kakih 25 km nazaj, v vas Ražnov.
V opuščeni opekarni so stanovali
civili, hiše so bile požgane, za voja-
ke in konje smo za silo napravili
strehe iz trstike, ki je je tam dovolj.
Vojaki smo hodili civilistom poma-
gat orat in opravljat druga dela, se-
veda z vojaškimi konji, le slabe
pluge so še imeli, za konje pa so
civilisti pravili, da so jih nekaj ,,sa-
brali" Moskali, drugo pa Austrija-
ki. Dekleta pa so komaj čakala, da
bi se njihovi fantje vrnili iz vojne.
Dopust sem dobil 15. januarja
1918, z vožnjo vred 21 dni, ki so
hitro minili. Ko sem prišel nazaj v
Galicijo, svoje enote nisem več na-
šel tam, baje je bila premeščena v
Tirole. V Lembergu so me nekaj
časa zadržali, potem pa poslali v
mariborski regiment. Tu so vsake-
ga, ki je prišel s fronte najprej
poslali za nekaj dni v bolnišnico, da
so ga preiskali. Potem sem se napo-
til v artilerijsko kasarno, ki je bila
na Teznem. Ze med potjo sem zve-
del, da zbirajo vse, kar je bilo še
količkaj sposobno za fronto, seve-
ja sem bil med njimi.
Poslali šo na.^ na Tirolsko. Prej
sem vedno bil voznik pri konjski
vpregi, tokrat pa so me dodelili na-
ravnost h kanonom. Rekel sem, da
tega ne znam, da sem se učil krmiti
konje, ne pa kanonov. Nič ni po-
magalo, pokazali so mi kako se po-
mika levo in desno ročica pri zapi-
raču in bil sem usposobljen.
Streljali smo preko hriba, zato se je
našim kanonom reklo havbici. Ita-
lijani so pridno streljali nazaj, ven-
dar nam niso prišli do živega.
Kamenja je tam bilo mnogo pre-
več, vsega drugega pa je primanj-
kovalo, še vojakov je bilo več po-
škodovanih od kamenja kot od
krogel in drobcev. Se vode je pri-
manjkovalo, juhe smo dobili le to-
liko, da smo si menažke ,,zbrodili"
(umazali), kave tudi malo, za jesti
pa še manj. Jaz pa nisem bil prej
navajen stradati. Mislil sem si,
tukaj ne bo za vzdržati, lačen in že-
jen že ne bom. Se tisto malenkost
hrane sem razdelil drugim, zase
sem obdržal le kavo.
Kavo sem si skrivoma zlival v ču-
tarico in v njej vsaj pol dneva na-
makal tobak. Potem sem tisto vse
skupaj popil in pojedel, z eno be-
sedo — požrl. Pri tem sem imel tak
občutek kot najbrž Kristu.s, ko so
mu potisnili v usta gobo, namočeno
v ki - in ^olč. To sem skrivaj delal
:ri dni. Kar opotekal sem ^ . To je
op;;?.: vodnik in me v spremstvu sa
nitc ca poslal k zdravniku, i.^nerili
so mi temperaturo, imel sem nekaj
nad 39 stopinj, zato so me poslali v
bolnišnico v Innsbruck.
Bal sem se, da me bodo poslali
nazaj na fronto, pa sem imel srečo,
zdravnik je odredil okrevanje in
prišel sem v Prago. Tam je bilo
lepo, od tega je že 61 let, pa se 5«
marsikaterega prijetnega dogodka
do podrobnosti spominjam. Toda
hitro je minilo 6 tednov, dobil sein
papirje in nazaj k poljskim havbi-
cam v Maribor.
Toda peljal sem se kar mimo Ma-
ribora. Proti Pragerskemu sta me
prijela dva vojna žandarja in odre-
dila, da na Pragerskem izstopim
se odpeljem nazaj v Maribor. Na
Pragerskem sem res izstopil, P^
na drugi vlak, ampak prek šest aH
sedem tirov brž v jelšje. Od tam P^
proti Sestržem in naprej v rodne
Selce pod Ptujsko goro. Po dolgein
času 5em se spet pošteno najedel,
sem tudi pošteno zbolel. Tako sem
nekaj dni preležal doma. Bil sein
dezerter, zato se mi ni mudilo n®
arest, še manj pa na fronto. Skn^a
sem se doma. Sosede so nevoščljiv
govorile: ,,Kaj ta je še vedno do^^^
mojega pa že eno leto nisem vide
la," druga pa je dodala: ,,Naše8,
pa že leto in pol ni bilo doma-
Zato sem se skrival, da me sosedj
ne bi videli.	.
Tako je potekal oktober 191^1:
vse je dišalo, da bo vojske kma'J
konec. Proti koncu oktobra pa ^
se začele pomikati po cestah
kolone vozil proti Ptuju, prav ta
polni vlaki. Največ je bilo
rov. N;,em več mislil na ^
T.role. vojske je konec, zdaj bo"
podoma... Prihodnjih: Bil
Mai--ov borec'
^PNIK ~ september 1979
IZ DELA DRUŠTEV - 11
LISTI IZ CEBELARJEVEGA
DNEVNIKA
l^^daljevanje)
, .cem junija '^33 je zopet
K"'[ debele. Zato je z dnevni-
ijt'^^' jaljeval in že čez dva
/ |j,|(onski zapisal: »Vreme
si^^gbele napredujejo.« Dne
ff^ iusta 1944 nekoliko obšir-
l^^roča. da seje :«... hajdin-
končala... Ljudje z
P mi čebelnimi družmami,
»'fTetos precej (meda) točili. V
r'm letos je bila čebeljna
r najboljša od časa, katerega
r^belarim in se ga spomi-
f Tudi za svoje panje
da so »... v redu«.
KvI. panj št. 1 je bolj slabo
H za zimo bo imel dosti,
2 je bolj pridno nosil... bo
ff (meda) za ven vzeti, je tudi
Snbliuden...»
^ naslednje leto 1934 je vstopil
,, optimist, saj je zapisal: »Na
Lega leta dan ... da je kljub
nzlmi v preteklem decembru,
^^ .. imel toplomer povpreč-
^p" pod ničlo po dnevi, prava
L'ka zima (je bila), (bili so )
^fovi in oblačno... Zima ni
podnevi (je) bolj toplo,
>noii bolj mrzlo. Čebele so
Le in pri življenju«. Toda čez
L tedna je »zapustil« čebele in
Lož. odšel je »v svet«, kot je
ffienoval svoj odhod k vojakom.
(.Iknadno je vpisal za leto 1934:
(Odslužil sem to leto tudi svoj
»oiaški rok. Oskrbovali so mi
lebele moj oče in Vaupotič Jože.
[jtor so mi povedali, je bila
pimladanska paša zelo do-
^a,,.« Zadovoljen ugotavlja, da
postalo vseh «... pet rojev na
ieme: dva amerikanca. 2 kranji-
iin 1 koš. Moj oče jih je dobro
iJelal s senom, da bodo čebele
ubro prezimile«. Toda ljubezen
»čebelje bila močnejša, zato ni
jiržal, hotel se je o vsem
repnčati. Dne 12. decembra
■i.^ po vrnitvi od vojakov je
pogledal roje v panjih«, ker je
iio vreme ugodno. Prepričal se
da imajo zadostno zimsko
l]OgO('.
Iz Breznikovega čebelarskega
livnika izvemo tudi, da je bil
(l.do4. maja 1935«... izreden
nz. tako da je zmrznila stoječa
Mj... kar je močno pokvarilo
^redek čebel... Zmrznili so
»li orehi, črešnje, slive. itd. Kot
i zapisal, so imele čebele do
'dine tistega maja samo tri do
in.>izletne« dni. Za junij 1935
»fMa, da «... čebele niso nič
^ile od akacije...« Zato pa je
- nekaj malo medil divji ko-
■^nj-« Zato je moral začeti
pitati. »... Mešanica za
pitanje 2 1/2 lit. vode, 1 kg
sladkorja, 1/4 kg medu. Vsak
večer (je dajal) slabo 1/8 lit.
posameznemu (panju)... »Že čez
slab mesec, dne 19. julija ugota-
vlja, da »Čebele pešajo, so precej
oslabele, za rojenje so nezmožne.
Suša je tudi velika, otava bo zelo
slaba.,.«
Mesec avgust je očitno bil
boljši od julija, toda šele 23.
avgusta je zapisal: »zopet se je
napravilo lepo vreme. Čebele
obilno izletujejeo v jutro ter
težke prihajajo domov, pozneje
je navadno suho...»Čez dva ted-
na (9. septembra 1935)je »... ajda
večinoma odcvela... tistega pri-
jetnega duha ni več. Zadovoljen
je tudi, ker si je dne 8. t. m.
prinesel iz Malega Virja dva
plemenjaka...čebel«. V teh dneh
je hotel tudi poudariti uspešnost
čebel, saj je zapisal: » Medila je
ajda med vso pašo dobro 2—3
dni. ostale dni (je bilo) vetrovno,
suho. Dne 26. t. m. sem jim
odvzel mekaj medu. ker se mi je
zdelo... (da imajo) odveč.« Ugo-
tavlja še: »Ali uspeh čebelarjenja
letos je zelo slab. Pa moramo biti
zadovoljni, kar je. »Oktobra je
zapisal in zagotavljal, da so se
čebele«... spravile k počitku«, in
dodaja »...tudi zazimil sem jih
primerno«. Koncem leta 1935 pa
ga skrbi, če »...si bodo ... čebe-
le<<... pridobile vode. da ne bodo
žejne«, ker tudi 31. decembra, ko
je »vreme zelo milo...« čebele
»izletujejo».
Januarja 1936 je začel svoje
zapise v dnevniku imenovati
»opazovanje«. Naredil si je tudi
posebne tabele kar v dnevniku in
začel vpisovati za vsak dan
posebej vremenske karakteristike
in stanje čebel. Očitno je bil član
čebelarskega društva, ker je v
dnevniku zapisal tudi, da je »dne
6. januarja plačal čebelarsko'
član(arino)... 35.— (dinarjev).
Koncem januarja 1936 je Brez-
nik ugotovili, daje »zopetsolnčno
vreme« in zapisal za »dva pleme-
njaka«, ki si ju je prejšnjega
septembra prinesel iz Malega
Virja« pohvalno, da so »čebele
•nosile obnožine, najbolj pa
hrvatska koša, vsaka druga ali
tretja čebela je bila obložena s
koškom okoli nog.« Toda takoj
naslednji mesec tarna: »Skrbi me
radi čebel, mislim, da bo nekate-
rim primanjkovalo hrane in sicer
amerikanccma in prvima dvema
kranjičema«. Marca 1936 sicer
ugotavlja, da so imele čebe-
le»...20-2l izletnih dni», toda zdi
se mu neverjetno, da so panji
»precej slabi« in misli da je
»posledica« tega stanja »malo
hrane«. Izraža tudi upanje, da se
»bodo sedaj že popravile, ker bo
paše dovolj in je vreme za njih
tudi zelo ugodno«. Tudi prve dni
aprila 1936 so »čebele obilno«
nosile »obnožino in nektar«, kot
beremo iz dnevnika, toda proti
koncu istega meseca Breznik
zopet ugotavlja, da so »čebele o
zaostale v razvoju,« obenem pa
dodaja: »Upam, da se bodo v
maju popravile«. Takrat se mu je
»dne 10. maja rojil koš št. 7,
Hrvat« kot ga je imenoval po
poreklu in nadaljeval: »Roj je
precej lep, tehtal je 23/4 kg.
Vsipal sem ga v žnidaršiča, v
medišče...»Čez tri dni je zopet
delal pri čebelah in je«... priložil
... prvima slabima panjema po 2-
3 remice«.
V velikem pričakovanju, da bo
pomladna paša ugodna, je zapi-
sal: »Akcija bo v dveh dneh
odprla svoje cvetove ...»Čez me-
kaj časa je moral žalosten ugoto-
viti. da je čebele vsied slabega
vremena »niso mogle izrabiti.«
Dne 22. junija 1936 je zapisal, da
»čebele pridno letajo na lipo.
Postale so zopet živahne« zaklju-
čuje stavek. Takrat poroča tudi,
da je bil pri njem »komisijski
pregled panjev. Našlo se (je) vse
v redu. Pri pregledovanju panjev
sem opazil obilo nove zalege«.
Tudi mesec dni za tem je »stanje
v panjih normalno.«
Očitno je bilo čebelarstvo v
Ormožu in okolici zelo razširje-
no. ker ga zanima, kako je s
čebelami pri drugih, saj je zapi-
sal. da: »Stari čebelarji pravijo,
da ne pomnijo tako slabe letine.
Roji so zelo slabi, kdor jih ni
hranil (umetno). VeseU pa se
tudi. ker so »ljudje začeli sejati
ajdo. zadnje upanje čebelarjev«,
zato je od 8. avgusta (1936)
»pripravljal panje za ajdovo
pašo«, saj je po štirih dneh
ugotovil, da »ranejša ajda že
cveti, okrog čebelnjaka že diši po
opojnem ajdovem duhu.« Mo-
druje tudi, da je »ajde v okolici
precej nasejane ... cvete obilno in
vsepovsod... samo lepo vreme si
želimo«. Dalje poroča, da so v
sredini meseca bili »trije lepi
dnevi, čebele jih s pridom izkori-
ščajo...« in tudi »lepo napreduje-
jo«.
Nadaljevanje in
konec prihodnjič
Odprte so nove možnosti
razvoja planinskega turizma
Nedavno srečanje slovenskih
planincev na Bočuje pomenilo za
razvoj planinske in tudi turistične
dejavnosti velik in pomemben
korak naprej, tudi za organiza-
torja srečanja PD Poljčane. Okoli
8000 ljubiteljev planin na Boču
samo v enem dnevu in to iz vseh
krajev SR Slovenije in iz sosednje
SR Hrvatske prav gotovo
pomeni zagotovilo, da se bodo
mnogi v to sredino še radi vračali,
in ne ravno preveč zahtevni vz-
poni do najvišje točke, toje na vrh
razglednega stolpa, kije na 1(X)0
metrov nadmorske višine, kar je
ugodno za tiste, ki se odločajo za
vikendski alpinizem.
Društvo PD Poljčane je končno
dobilo tudi svojega pokrovitelja,
toje Konstruktor Maribor TOZD
Granit Slovenska Bistrica, kar bo
v veliki meri pripomoglo k na-
daljnjemu razvoju in novim
uspehom tega društva, ki seje že
s(fdaj uvrščalo med najprizadev-
nejša v SR Sloveniji.
Sodobnega razvoja planinstva
in turizma pa si tudi ob tako lepi
planini kot je Boč s svojo zname-
nito favno in floro ni mogoče za-
mišljati brez sodobnejšega
objekta. Tega so se dobro zavedali
tudi člani PD Poljčane. ki so v
okviru danih možnosti, predvsem
pa z veliko mero lastne aktivnosti
in dela„že vsa leta skrbeli, da so se
obiskovalci planinskega doma na
Boču tukaj počutili kar najbolj
domače.
Leta pa so prinesla svoje in
planinski dom na Boču je postal
pretesen. Svoje je naredil tudi
potres na Ko:yanskem. Ker pa
planincem iz Poljčan, kot tudi
drugim ljubiteljem planin v oko-
lici Boča, ni bilo vseeno, kaj bo s
planinskim domom, so takoj sto-
lih v akcijo zbiranja potrebnih
Inančnih in materialnih sredstev
za njegovo obnovo. Letos spom-
ladi so uspeli zbrati že toliko de-
narja, da so lahko pričeli z obnovo
doma. Dela je prevzel Franc Šu-
bernik iz Maribora. Planinci pa
vsemu temu niso stali ob strani, saj
so v obnovo svojega planinskega
doma vložili veliko število pros-
tovoljnih delovnih ur, v denarju
pa ta prihranek zna.ša kar čez
dvajset milijonov Sdin. Tako pri-
hranjeni denar so uporabili za
opremo spodnjih prostorov,
predvsem restavracije in večje
sejne sobe za okoli 50 oseb.
Pridobitev je toliko pomem-
bnejša, saj je postala resničnost
prav v letu praznovanj 50-letnice
delovanja PoijCane. Tako /
prenovljenem domu sedaj lahko
sprejme samo restavracija nad
100 gostov, okoli 50 jih imajo v
posebni sejni sobi, kjer bodo
omogočeni razni seminarji.
Skupno razpolagajo sedaj z 40
ležišči, od tega je 16 sob z enim ali
dvojnim ležiščem. Pomembna
pridobitev tega pianmskega
doma pa je tudi centralno
ogrevanje vseh prostorov. Celot-
na investicijska vrednost obnove
doma je znašala 278 milijonov
Sdin, ki so sijih zagotovili s krediti
pri bistriški banki in zavarovalnici
Triglav in tudi iz občine Šmarje
pri Jelšah. Mnoge delovne
organizacije iz občin Sloven5^':a
Bistrica in Šmarje pri Jeišah so v
domu odkupile eno ali več ležišč v
okviru posebnega samoupravne-
ga sporazuma, ki omogoča vsem
podpisnikom cengše ftvanje na
Boču.
Občanov in neposrednih pro-
izvajalcev, ki želijo svoj čas,
odmerjen za letni oddih, preživeti
vstran od vsakodnevnega vrveža,
je vse več. Zato tudi na Boču niso
v skrbeh, da bi ostali praznih rok,
še posebno ker jim Boč s svojim
okoljem in domačo kuhinjo v
domu nudi ugodje kakršnega si
danes samo še lahko želimo. Tudi
v zimskem času tukaj ni dolgega
časa, saj dela vlečnica, manj zah-
tevni pa imajo dovolj prostora v
3oložnejših terenih v neposredni
)ližini doma.
Viktor Horvat
Andrej Marine, član predsedstva CK ZKJ, sprejema darilo planincev. Iz
lesa izrezljan planinski čevelj.
Posnetek: L. Cajnko
Ob prenovljenemdomu na Boču gostov prav gotovo tudi v jesenskih dneh
ne bo primanjkoval«.	Posnetek: V. Horvat
TUDI V OBČiN! PTUJ
Uspešno sodelovanje
in usklajevanje
predsedstvu občinske kon-
J^nce SZDL Ptuj deluje tudi
^Jdinacijski odbor za urejanje
iru)^^ med samoupravno
^ it>oin verskimi skupnostmi, ki
^''fPešno vodi Dimče Stojčev-
Ljj, poročila o delu v pretekli
i ' "Mandatni dobi povzema-
''laprg- "8®tovitev in tudi nalog
da je koordina-
■^Jso r dosegel svoj namen,
'Sklad pobude bile rešene
JfJviie ^ ustavo in zakonom o
"dsli p	verskih skup-
Hra^a '■'sotno je bilo oboje-
iiojnj ° razumevanje in medse-
Jodofe kar kaže, da je še v
krdi-"^®^ le na ta način v okviru
odbora reševati
^lo	odprta vprašanja,
"^aii rp®""^. koordinacijski odbor
\	nosilec in obliko-
j^žbo nied samoupravno
Sraju" merskimi skupnostmi,
'''vsi ^^^ordinacijskega odbora
S£.^^stavniki verskih skup-
^a^nosodelovali. S svojimi
% pa so dali vrsto
\pr J pripomb, ki jih v sa-
Hceu,"' družbi še vedno do-
Njj ne razrešujemo. Tudi
Nin.'" stališča sprejeta v
Ns,3^.'jskem odboru so
jVno'^ verskih skupnosti
^J^del P''enašali na svoje p<^d-
y v I' Pomembno je tudi to.
JSgJ^iru koordinacijskega
fi Slov ^no delujejo tudi trije
^nskega duhovniškega
^''"datnem obdobju je
koordinacijski odbor obravnaval
• odlok o spremembah in dopol-
nitvi odloka o pogrebnih
svečanostih v občini Ptuj, za kate-
rega lahko rečemo, da ga v kra-
jevnih skupnostih bolj ali manj
celovito izvajajo. Vzpodbudna
razprava in poslane pripombe so
bile tudi pri obravnavi osnutka
zakona o pravnem položaju ver-
skih skupnosti v SRS. V počasti-
tev dneva OF smo organizirali
skupen sprejem vseh župnijskih
upraviteljev v občini Ptuj. Takšne
in podobne oblike vzajemnega
spoštovanja (čestitk ob verskih
praznikih, medsebojni kontakti,
izraz sožalja ob smrti jugoslo-
vanskega teoretika in revolucio-
narja Edvarda Kardelja) kažejo,
da smo dosegli visoko stopnjo
urejanja skupmn odno.sov. Kljub
temu pa moramo skupaj mnogo
več narediti na tistih področjih,
kadar gre za kršenje ustavno za-
konskih okvirov, v urejanju ne-
katerih lastninskih (xlnosov, v iz-
dajanju soglasij za veroučne učil-
nice oz. kulturnih objektov.
Za širše in doslednejše reševa-
nje odprtih vprašanj bomo v
bodoče pristopili k ustanavljanju
koordinacijskih odborov v kra-
jevnih skuprtostih, tam kjer se
bodo pokazale potrebe ter interes
vernih občanov. Še nadalje bomo
sproti razreševali odprta vpraša-
nja in razvijali sodelovanje med
komisijo za verska vpra.šanja pri
IS SO Ptuj. enako komisijo pri IS
SRS in koordinacijskim odborom
pri RK SZDL.
Vse te in še nekaj ostalih kon-
kretnih nalog si je koordinacijski
odbor zapisal v svoj program dela
tudi za to mandatno obdobje, s
posebnim poudarkom, da bodo
vsa odprta vprašanja reševali na
podlagi ustave in zakona o pra-
vnem položaju verskih skupnosti
in ob vzajemnem spoštovanju.
Priprave na novoletno
praznovanje otrok
Kljub temu, da nas do prihoda dedka Mraza ločijo slabi trije meseci
in pol, so pri občinski zvezi prijateljev mladine že pričeli s pripravami na
novoletna praznovanja otrok. V ptujski občini bo letošnje praznovanje
že tretje po vrsti, ko se odločamo za enotno obdarovanje in praznovanje
vseh predšolskih otrok. Občinska zveza je sporazum o enotnem
obdarovanju in praznovanju otrok že poslala v delovne organizacije in
skupnosti, v katerem je zabeležen tudi prispevek za te namene, ki pa se
mora odvesti na račun občinske zveze prijateljev mladine Ptuj. Do 20.
novembra pa bo potrebno zbrati natančno poročilo o vseh predšolskih
otrocih v ptujski občini. Praznovanja in obdaritve otrok pa naj bi bila
organizirana, kjer je le mogoče v krajevnih skupnostih ali posameznih
vaseh skupaj s šolami. Tako bo novoletno praznovanje dosegljivo za vse
malčke.
MG
Dopustniški
navdih
Prej.?nji teden je iz5la dvojna številka
Metalure. elasila kolektiva IMPOL. ki
izhaja v 2.600 izvoaih m se taKo uvrsca
med najbolj brane časnike v občini
Slov. Bistrica.
V tej prvi podopuslniški številki je
opazen dopustniški navdih, saj je na
siraneh Metalurga precej vesti članov
kolektiva IMPOL o njihovem letova-
nju. Ob tem pa so nakazane tudi
obsežne naloge, ki čakajo kolektiv v
drugi polovici letošnjega leta. Poleg
problema razvoja aluminijske indus-
trije v SR Sloveniji, je v delovni
organizaciji še vrsta drugih nalog, ki se
jih bo treba lotiti z vso odgovornostjo.
V. Horvat
TRIDESET LET DELOVANJA
V ponedeljek. 17. septembra je bila v Ljub-
ljani proslava ob 30-letnici Slovenskega du-
hovniškega društva. Proslava je potekala p<id
pokroviteljstvom RK SZDL Slovenije, da naše
bralce na kratko seznanimo z dejavnostjo tega
društva.
Slovensko duhovniško društvo je bilo
ustanovljeno 20. septembra 1949, leta kot
CM D katoliških duhovnikov LR Slovenije
(CMD). Ustanovitelji so bili duhovniki, ki so
med vojno sodelovali v NOB za narodno in
socialno osvoboditev slovenskega naroda in
med katerimi sta gotovo znana Jože Lampret,
Franc Šmon. prvi predsednik Tone Bajt itd.
Jože Lampret je znan občanom tudi na na-
šem območju, saj je v letih 1932-1937 kapla-
noval pri Sv. Trojici v Halozah (Podlehnik) in
cela 3 leta v Žetalah. Znanje kot verski referent
legendarne XIV. divizije. V jeseni leta 1944 je
kot aktivist obhodil celotno območje Sloven-
skih goric in z živo besedo navduševal ljudi za
in za boj proti okupatorju. Poosvoboditvi je
kol član okrožnega odbora OF Maribor, so-
deloval na številnih mitingih na našem
območju (prip. ured.).
Društvo seje trudilo normalizirati cerkveno
življenje v okviru LR Slovenije z uvedbo duš-
nega pastirstva, z izdajanjem verskega tiska,
veroučnih pripomočkov, za obnovitev Te-
ološke fakultete in srednjih verskih šol za pri-
pravo duhovnikov, za uvedbo socialnega za-
varovanja duhovnikov, kije bilo do 1971. leta
prostovoljno, za ustanovitev Zadruge katoliš-
kih duhovnikov s kreditnim odsekom in trgo-
vino za nabožne predmete.
Zasluga društva pa je. da smo Slovenci ne le
bili sproti seznanjeni z razpravami in sklepi na
drugem vatikanskem koncilu, saj njegovi člani
sodijo v najprogresivnejši del katoliške du-
hovščine.
Taka dejavnost SDD pa je bila v nasprotju z
cerkveno oblastjo, kije proglasila t. i. non licet
(ni dovoljeno), kasneje sicer non expedit (ni
primerno) in na tem je še danes. Nadškof
vsakemu mlademu župniku odsvetuje včla-
njenje v društvo.
Društvo prireja za svoje člane in simpatizerje
predavanja o samoupravljanju v zgodovini in
današnji praksi, propagirajo udeležbo župni-
kov pri življenju in delu KS, se aktivno po-
vezujejo z zamejskimi Slovenci, sodelovalo je
pri sprejemanju zakona o pravni pomoči ver-
skim skupnostim v SRS itd. V vse te namene
uporablja tudi svoje glasilo Glasnik, ki izhaja
vsako četrtletja.
Finančno se društvo živi samo s članarino,
predvsem pa z izdajateljsko dejavnostjo in je
kot tako edino duhovniško društvo v Jugosla-
viji Družba participira sredstva le pri večji
pokojnini njegovih članov.
Zaradi svoje strokovne in družbene usmer-
jenosti je društvo tudi kolektivno član socia-
listične zveze in se člani vključujejo v občinske
konference SZDL.
12 - NAŠI DOPISNIKI
20. september 1979 - VEDMtb
ČLV AJMO NARAVO
Narava je v zadnjih letih vse
bolj onesnažena, bodisi z raznimi
odpadki, ali pa jo uničujejo
izpušni plini.
Najbolj onesnažuje naravo
človek. Največkrat odlaga smeti na
prepovedani prostor. V tovarnah
nimajo čistilnih naprav. Po
kanalih spuščajo v reke vso
nesnago, ki je ne potrebuje več.
Zaradi tega življenje v rekah
odmira. Velikokrat se sliši, da so
ribe poginile, ker so iz tovarn
izpustili odpadke, iz dimnikov
prihajajo plini, ki so nevarni za
človeka. Pa tudi iz avtomobilov
prihajajo strupeni plini. Saj je v
zraku vedno več strupa, ki škoduje
človeku in živalim. Človek se vse
premalo zaveda, da v takšnem
zraku ne bo mogel dolgo živeti in
bo tako postal žrtev samega sebe.
Potrebno bi bilo bolj čuvati
naravo, predvsem, da bi ostala
čista. V tovarnah bi naredite
čistilne naprave, ki jih ponekod že
ni. Izgovarjajo se, da so dragi in
nimajo denarja.
Želim si, da bi ljudje bolj skrbeli
za naravo. Potem bomo lahko
živeli v čisti naravi in dihali v
čistem zraku.
Brigita Beljšak,
0§ Videm pri Ptuju
OBRAMBNI DAN
Kot vsako leto, smo tudi letos
imeli obrambni dan. Ko smo sedeli
na svojih mestih smo zaslišali
alarm. Tekli smo, kolikor smo
imeli moči. Pritekli smo do gozda
in že smo videli letala, ki so se
spuščala proti šolskemu poslopju.
Skrili smo se še globje v gozd. Ko
so se letala umaknila, smo že
zagledali gost dim.
Sirena je spet zatulila. S tesnobo
v srcu smo se vračali k šoli. Začelo
je goreti. Pionirji-gasilci so ogenj
pogasili.
Odpravili smo se na pot. Usta-
vili smo se pri spomeniku padlih
borcev iz Vitomarc.
Nadaljevali smo pot. Sli smo k
obeležju iz leta 1942. Tam smo se
srečali s pionirji iz Trnovske vasi.
Edita Kostanjevec,
OŠ Vitomarci,
dopisni krožek
V TRGATVI
V soboto smo šli k botrici v
Mestni vrh na trgatev. Tam imajo
veliko gorico. Ob 8. uri smo začeli
brati. Bilo je strmo, zato sem
padla. Hitro sem se pobrala, da
me ne bi kdo videl. Potem sem
vsipala v puto prvo vedro grozdja.
Proti koncu smo si trgači zap>eli.
Končali smo popoldan ob štirih.
Potem smo se najedli in odpočili.
Moji bratranci in sestrična smo šli
v gozd po kostanje. Ko smo prišli
nazaj, smo dali kostanje pečt.
Pečene kostanje smo nesli v ku-
hinjo. Najedli smo se jih in napili
sladkega mošta. Po lepi soboti
smo se vrnili domov.
Valerija Zupanič, 3/c
ČE NISI DOBRODOŠEL
Vsak človek doživlja domotožje.
Tudi sam sem ga bridko občutil.
Bil sem na počitnicah v Mariboru.
Tam živi očetov prijatelj in sode-
lavec. Ima tri otroke. Z njimi sem
se dobro razumel. Takoj pa sem
občutil, da otrokom v soseščini
nisem preveč dobrodošel.
Bil je lep sončen dan. Otroci
smo se igrali zunaj stolpnice.
Nekdo je predlagal, da bi se lovili.
Vsi smo se za predlog zelo
navdušili. Nekaj časa smo se že
podili med garažami. Nenadoma
se je Boštjan spotaknil je padel.
Ker sem bil v njegovi bližini, sem
mu priskočil na pomoč. S kolena
mu je tekla kri. Boštjan se je
zravnal, pokazal name in zavpil:
,,Ti si mi podstavil nogo." Branil
sem se, ker me je krivično obsodil.
Vnel se je prepir in otroci so kriča-
li, kdo je kriv za Boštjanov padec.
Nenadoma se je oglasila neka
dekhca: ,,Kaj le prihajaš v Mari-
bor, ko delaš samo zdraho!" To
meje hudo prizadelo.
Umaknil sem se v kot in
razmišljal o dekličinih besedah.
Zaželel sem si topline in prijaznosti
domače hiše, kjer mi kaj takega
nihče ne bi rekel. V meni se je
prebudilo čustvo: domotožje.
Spoznal sem, da si človek marsikaj
želi, najbolj pa je zadovoljen v
svojem domu, ki mu daje občutek
varnosti. Kadar smo razočarani, se
ljudje vedno znova vračamo
domov. Zato sem tudi jaz povezal
culo in odšeL
Janez Horvat
Z OČKOM PO GOBE
Letos je še kar bogata gobja le-
tina. Naši gozdovi jih dajejo bo
obilo, vendar tistim, ki jih poz-
najo. Moj očka dobro pozna goz-
dove, ve za mesta, kjer rastejo
gobe. Gobe malokje rastejo v
gozdu kar povprek, temveč na
določenih mestih. Pravi gobar
mora poznati taka mesta.
Ko sem pred dnevi prišla iz šole.
Prvi teden še ni bilo kakega
posebnega učenja. Ko se je tudi
očka pripeljal z dela, vozi se z
avtobusom v tovarno, sva šla v
gozd po gobe. Gob ne najdeš samo
zgodaj zjutraj, ampak tudi
popoldne, če imaš bistre oči. Po-
sebno sedaj v jeseni je treba imeti
bistre oči, če hočeš zagledati rjavi
ali črni klobuček klenega jurčka na
gozdni površini, ki se ne razlikuje
dosti od barve gobana.
Tako sva odšla z očkom v gozd,
kjer navadno poganjajo jesenski
gobani. Očka naprej, jaz za njim.
Kamlu sva naletela na skupino
lisičk, tistih bolj jesenskih, ki niso
čisto rumene in ne bele. Pobrala
sva jih, pražene z jajčki so zelo
okusne. Potem je očka našel gobo,
bila je bolj stara, toda za sušenje
bo še dobra. Za njo še eno in spet
eno, jaz pa nič.
Potem mi je očka rekel, da ne
bom nič našla, če bom hodila za
njim. Pokazal mi je v levo, naj
tam pogledam, ker v tisti kotanji
gobe rade rastejo. Sam je šel bolj
po desni. Naenkrat zagledam go-
bici dvojčka. Skupaj zraščena ko-
cena, glavici pa lepo okrogli in
močno temni. Z veseljem sem ju
izpulila. Potem zagledam še eno
gobo. Nesem jih očku, da jih je
očistil podgobja in dala sem jih v
vrečko. Našla sem še precej gobic,
očka pa še veliko več.
M. V. OS Žetale
NIKOLI IN NIKDAR
Naloga vsakega človeka je, da se
nauči vsaj osnovne stvari o prvi
pomoči. Zakaj? Za nas ta odgovor
ni težak. Jugoslavija leži na
Balkanu, križišču interesnih sfer
tujih narodov, ki se sklicujejo na
svojo moč in družbeno
pomembnost. Toda domovino
bomo branili, pa ne samo vojaki,
ampak vsi, in to z organiziranim
ljudskim odporom.
Da bi se tudi mlajši obogatili z
znanjem o prvi pomoči in da bi kaj
več zvedeli o SLO, nam nudi šola
tečaj prve pomoči, zaščite in
obrambe. Tečaj obiskujejo učenci
sedmih razredov. Po uspešno
opravljenem tečaju se bodo laže
soočili s trdo resničnostjo, ki jo
lahko slej ko prej prinese čas.
V tečaju, ki smo ga obiskovali,
smo se naučili pomagati ranjencem
in ponesrečencem, spoznali smo
puško in kako se ravna z njo, da bi
se lahko branili, če bi kdo nasilno
posegel v naš življenjski dan in
nam hotel uničiti svobodo. Le-to
bomo branili, ker smo zanjo
žrtvovali preveč življenj in ker smo
si iz ruševin zgradili nov dom, dom
bratstva in enakopravnosti. Nikoli
in nikdar ne bomo dovolili, da bi
tujec gospodaril na naši zemlji in
nam krojil življenje, ker smo
narod, ki se zaveda, kaj so čast,
ponos in pogum.
Danes smo srečni, ker smo
dosegli največ, kar lahko da ži-
vljenje —svobodo, ki je nikoH in
nikdar ne bomo prodali.
Franc Florjanič
KAKO SMO PIONIRJI NAŠE
ŠOLE POSKRBELI ZA BLIŽNO
OKOLICO
Vsi se trudimo, da bi naša
okolica bila čim lepša, še posebno
pa mi pionirji. Zato semo sklenili
akcijo očiščevanju okolja. To je
bilo v petek.Vsak razr^ je imel
zaboj, v njega smo metali smeti.
Naš razred je pobiral od šole pa do
gostilne. Pridno smo pobirali.
Hodili smo ix) cesti ter pobirali, da
pa nas ne bi povozil avto je bilo
tudi zato poskrbljeno. Za varnost
na cesti so poskrbeli pionirji
prometnega krožka. Bili so
oblečeni v prave policijske obleke.
Tudi rože spadajo k zdravi in čisti
okolici. Pri nas ima vsak^ hiša
nekaj rož na oknih. Ko smo
pobirali smeti, smo se dobro
počutili v čisti okolici. In v bodoče
pazimo na okolje.
Olga Peki,
0§ Videm pri Ptuju
RAZOČARANJE
Zgodilo se je nekega lepega
jesenskega jutra. V gozdu sem
lovil metulje. Prvi sončni žarki so
se lesketali med drevjem. Oprezno
sem gledal, kar zaslišim korake.
Skrijem se za gosto grmičevje.
Nenadoma zagledam tri fante.
Enega izmed njih sem takoj
prepoznal. Bil je moj sošolec. V
rokah je držal zračno puško.
Nisem vedel kaj namerava. Na
drevesu je bila grlica...
Po tem dogodku sem spoznal,
da ni takšen, kakršen sem mislil,
da je. Mrtva grlica je z odprtimi
še vlažnimi črnimi očmi ležala na
tleh. Zgrozil sem se.
Od tistega dne svojega sošolca
ne spoštujem tako, kot sem ga
pred tem dogodkom.
Vojko Milenkovič, 7/c
OS Tone Znidarič, Ptuj
SIRENA
Zbudilo me je jutro, ki ni bilo
navadno, vsakdanje jutro. Bila je
sobota; imeli smo obrambni dan
šole.
Pozajtrkoval sem v naglici in se
poln pričakovanja pridružil so-
šolcem. V razredu smo se zbrali ob
pol osmih. Kmalu je prišla tova-
rišica razredničarka in nam
ponovno razložila pomen
obrambnega dne. Ob osmi uri je
zavijoči glas sirene naznanil
nevarnost, za iias pa je to bil znak
za zapustitev učilnice. Hitro smo
stekli na mesto v gozdu, ki nam je
bilo določeno. S sošolci smo pos-
tali izvidniki, zato smo urno pre-
iskali okolico. Ob hrupu letal smo
naglo zbežali v zaklonišče. Tam
smo počakali znak sirene, ki je
naznanil konec nevarnosti.
Na igrišču smo si za zanimanjem
ogledali vajo gasilcev in enote za
odstranjevanje bojnih strupov. Na
koncu smo bili pogoščeni s
partizanskim golažem.
Želim si, da bi obrambni dnevi
bili vedno samo vaja in ne kruta
resničnost v boju s sovražnikom.
Borut Laboda
LE TEBI, DNEVNIK, ZAUPAM
Bilo je ix)letje. Sonce je pripe-
kalo na zunanje šipe okna v sobo.
Ležal sem na kavču. Zaslišim
krike. Grem v kuhinjo. Oče m
mati sta se brez vzroka prepirala,
kar seje iz dneva v dan ponavlja-
lo. l.očila sta se. Ostal sem brez
očeta. Bilo mi je hudo. Nisem
edini, tudi drugi otroci živijo brez
očeta ah matere.
Nekaj dni je še živel pri nas.
Življenje je bilo nevzdržno. Odse-
lil seje. Večkrat ga grem obiskat,
tako da mama tega ne ve. Pojasnil
mi je vzrok ločitve. Ni mi lagal.
V mojem življenju je bil to
najbolj žalosten doživljaj. Spo-
znal sem šele kasneje, kako hudo
je biti brez očeta.
V. K., 7/b, OS Tone Žnidarič
BILI SMO NA POHORJU
V četrtek smo imeli proslavo na
Osankarici. Ob osmih zjutraj smo
se zbrali pred šolo v Vidmu in
čakali na avtobuse. Okrasili smo
jih z zastavicami in plakati.
Po dolgi vožnji smo se pripelja-
li na Osankarico. Izstopili smo in
odšli naprej peš. Prispeli smo v
gozd, kjer je padel Pohorski
bataljon. Tam je sedaj spomenik
paslim borcem. Prižgali smo
sveče in položili šopke. Nastopil
je pevski zbor in recitatoiji. Tudi
jaz sem recitiral. Slednjič sem
prišel na vrsto. Pesmico sem
povedal brez napake. Po končani
proslavi smo se vrnili.
Bili smo veseli. Nekateri so
peli. Vožnja je bila prijetna. Ta
dan mi bo ostal v lepem spominu.
Igor Robar, 3/b,
O.S. Videm pri Ptuju
NEVIHTA OB MORJU
Zgodaj zjutraj nas je pr^,
vihar. Morje je bučalo in prg^l
valo čolne kot orehove lupiu^
nilo se je in togotilo in straj«''''
bila njegova pesem.
Ljudje v kampu so se prgu
in od nekod je prihajalo: n^M
drži, drugače ga bo dviL^
Takoj sem doumel, da Ijuj-
šujejo svoj šotor.
kole v zemljo. Privežimo g^'"']
drevo," so kričali vsi vprg^'
dolgem prizadevanju ''o
končno le uspelo obdržati st ''
nad glavo.
Tudi pri nas ni bilo veliko
gače. Težke dežne kaplj^^
predrle preperel šotor in *
curljalo na mizo. Skrebetalo ^
kakor bi se miške igr^j
papirjem.	i
,,Podstavi skledo," je
očka, ki se je trudil, da bi zaus^
curek, ki je vdrl skozi okno. Bik
so še kar naprej parali nebo, stjr
so se razletavale, kakor da bi
odprle vse zapornice. Sklecia ^
bila na mah polna vode in že id
drugo posodo, da bi jo podstJ
pred luknjo v oknu. Po nerodno!
sem zadel v polno skledo vode^
jo prevrnil. Kolikor ni zmočil d«
toliko sem namočil še sam.
,,Neroden pa si," se je hudov?;
očka" Zakaj si se le trudil, kopj
si vse uničil." Očkova pridiga jk
ni prav nič dirnila. Vesel sem bil,
ker sem doživel nevihto na morju,
Pravijo, da so neurja v gorah i
strašnejša. Kdor jih doživi, jlhnj.
koli ne more pozabiti. Tudi sambi
se rad soočil s hudo uro v gorat
saj imam sedaj že nekaj izkušenj.
Daniel Bradi
JESENSKI POTEP
Bila je lepa sončna nedelja
Pihljal je lahen veter, tako da.«
bilo kar prijetno. Lepo vreme ni'
je zvabilo na izlet v naravo.
Peljali smo se po dolgi, ra«
cesti. Skozi okno sem opazov^
marljive kmete. Trgali so zf®
koruzo in jo spravljali na lese"*
vozove. Suha koruzna stebla sj
ostajala na dolgih in šir"'"^
njivah. Na eni izmed številnih nJj
sem zagledala stroj, ki je
koruzo in jo hkrati luščU. StorS ^
v velikem loku padali na pri''"
Po praznih njivah so se preganJ^
požrešne vrane. Iskale so pridela
ki so jih izgubili kmetje.
Hiteli smo naprej. Njive so
nile in prikazali so se travniki. ^^
katerih so se pasle krave,
zadnjem dežju je namreč tfj^
lepo ozelenela in postala je
paša kravam, ki so se v v
skupinah mirno pasle. Pastirji
sredi travnika zakurili ogenJ
pekli rjave kostanje.	. • *
Cesta se je začela vzpenja'
hrib. Bilo je tako strmo, daJ^^i
komaj pripeljal na vrh.	i
se nam je razgled po gri"-'" j;
vinogradi. Lepa narava
prevzela, da smo izstopili-
se odpravili do bližnje
Berači so pridno obirali groz''| v
prepevali	šaljive ^'^^'''jtis-
zidanici so grozdje mleli in g^^^,
kali. V škaf je stekel sladek " ^
Gospodar nam ga je P^" lijs'
smo se odžejali. Po dolgi vo^J
nam je sladka pijača zelo P"" |jjii
Dobre volje smo se odP^
proti domu. Nismo mogli
kot da smo še mi zape''"
hribček bom kupil..." Jolf"
Ta nedelja mi bo ostala se
v spominu. Lepih dogod"
pozabim tako nitro.
Marjeta Kafel, 05 M«
šijjPMlK ~ september 1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
gtlAVA-KRANJ Oa
Slaba
predstava
Igrišče NK Drava, gledalcev 200,
.nik Sitar (Velenje);
prava: Golob, Malek, Strelec
ckok). Smigoc, Trlep, Matič,
Tement, Cuš, Radolič;
jiranj: Hace, Jakara, Pongrac,
Legat, Tkalec, Belančič,
Ledka^' Vuškovič (Arnež),
Mažgon- Česen (Križaj);
gdeči karton: Tkalec, rumeni
varf^ii- Smigoc, Steiner, Radolič,
Stok P" ^^^ Legat, Tkalec,
^^^ in Mažgon pri Kranju;
fjamesto strelcev zadetkov
jioramo tokrat napisati igralce, ki
^ si zaradi grobe igre ali
jrfportnega obnašanja prislužili
^i^ene kartone in izključitev,
pobrega nogometa praktično ni
tjlo, svoje pa je prispeval tudi
j^nik Sitar, ki je v nedeljo imel
ijedno slab dan. Po prikazani igri
jj priložnostim drugače kot brez
jjdetkov tudi ni moglo biti. Bilo je
jjfcr nekaj delnih priložnosti, pra-
ve torej čiste priložnosti razne
tu5eve v 31. minuti pa nismo
iideli.
V	prvem delu je igra potekala
jjed obema kazenskima
prostoroma, gostje so bili v
aiSetku nevarnejši nasprotnik.
Domačini so poskušali presenetiti
jostujočo obrambo, vendar brez
uspeha.
V	drugem delu beležimo
popolno terensko pobudo doma-
iih, gostje so se branili z vsemi
moimi in sredstvi, od ostrih
startov, simuliranja do odbijanja
Joge prek ograje. Sodnik je v tem
delu domačim igralcem radodarno
I podelil tri rumene kartone, nato pa
le kaznoval tudi nekaj gostujočih
igrakev. Prekinitev igre je bilo
aedno veliko, sodnik pa srečanja
ni niti za sekundo podaljšal.
Domačini so sicer poskušali vse,
ia bi dosegli zmagoviti zadetek,
endar jim ob stihijskih napadih
?rez pravih akcij to ni moglo uspe-
i Ob koncu srečanja so si gostje
Mvarili dve priložnosti, vendar je
iiil domači vratar Golob v teh
■Jenutkih zelo zanesljiv.
Z nedeljskim srečanjem nikakor
moremo biti zadovoljni,
fttultat velja pozabiti, igre in
spremljajočih dogodkov pa ne.
I Gostje so se poslužili vseh dovolje-
' "■'i in prepovedanih načinov za
"loseganje ugodnega izida in v tem
"«Peli. Domačini
bi z mimo igro
■'f bolj povezanimi akcijami zlasti
krU lahko iztržili ugodnejši
Želeli so na silo doseči za-
Vendar jim to tokrat ni
^Pelo. Sodnik Sitar ni znal igre in
. '^falcev umiriti, po drugi strani pa
^ da pri tem pomoči s strani
"^Jlcev ni mogel pričakovati.
^ naslednjem kolu gostuje
^»^a v Mariboru pri Železni-
[J^j"' Pred srečanjem
Kranj so mladinci domače
z zadetki Kolednika,
J^ljariča in Rižnarja s 3:2
"'lagali vrstnike Kranja.
1. kotar
V Mačkovcih Predan in Šegula
MOTOKROS
Motokrosisti. ki nastopajo za
državno prvenstvo v kategorijah
do 50 in do 125 ccm. st? se v
nedeljo v Mačkovcih pri Murski
Soboti pomerili na predzadnji
dirki. Ugotavljamo lahko, da je
proti koncu prvenstva kvaliteta
vedno boljša. To kaže na to. da bi
naši tekmovalci pred vsako sezo-
no morali več trenirati in se bolje
pripraviti. S temi uspehi tudi v
mednarodnem merilu ne bi izo-
stali. Po sedanjem načinu priprav
pa moramo na dobre predstave
čakati do konca sezone.
V kategoriji do 125 ccm je bil
na tej dirki vrstni red takšen, kot
je to že običajno. Prvi torej
Predan iz Orehove vasi, drugi
Mežnar iz Tržiča in tretji Rajko
Čuš iz AMD Ptuj. Takšen je tudi
vrstni red v razvrstitvi za državno
prvenstvo in se do konca verjetno
ne bo prav nič spremenil. Cuš je
imel možnosti za drugo mesto,
vendar ga je onemogočila po-
.škodba v Radovljici. V tej kate-
goriji se je v Mačkovcih od
tekmovalcev AMD Ptuj Habja-
nič uvrstil na 16. mesto.
Veliki uspeh so na tem tekmo-
vanju dosegli ptujski motokrosi-
sti v kategoriji do 50 ccm. vsi so
se namreč uvrstili med prvih
deset. Zmagal je Miran Šegula,
Damir Prstec je bil peti. Darjan
Vesenjak .sedmi in Zoran Kranjc
deseti. Ekipno so tekmovalci
AMD Ptuj v tej kategoriji pre-
močno zmagali. V skupni uvrsti-
tvi za DP je Šegula drugi za
Koritnikom iz Ljubljane^ki je na
tej preizkušnji osvojirdVijgo me-
sto z enakim številom točk kot
Šegula. Koritnik je dobil prvo.
Šegula pa drugo vožnjo. Posebej
velja omeniti uspeh Zorana
Kranjca, ki se s starim strojem
odlično drži.	^ Rode
Iz vodilne skupine. Pečar (8) in Vesenjak (11)
— foto B. Rode
PP Drava
-Djakovo
V četrtem kolu tekmovanja v se-
verni skupini druge zvezne roko-
metne lige za članice se bodo
igralke PP Drave v Ptuju pomerile
z novinkami, ekipo Djakova.
Gostje so startale uspešno, saj so v
Labinu proti bivšemu prvoligašu
Rudarju osvojile točko, preteklo
soboto pa so doma premagale DI
Trokut. Torej v goste prihaja
ekipa, ki ne bo lahek zalogaj za
domačo ekipo. Po uspehu v
Slavonskem Brodu lahko pri-
čakujemo dobro igro domačink, ki
jih točka z gostovanja ne sme
uspavati. Po dosedanjem razpletu
v tej skupini druge lige lahko mir-
no trdimo, da slabih nasprotnikov
ni in da je do točk moč priti le z
zavzeto igro in borbenostjo. To pa
od PP Drave v soboto tudi
pričakujemo.
1. k.
Ines Čeme pri preboju skozi obrambo	' (slika B. Rode)
Medobčinske rekreacijske nogometne lige
v prvem kolu tekmovanja v vseh štirih skupinah
medobčinske rekreacijske lige so bili doseženi nasled-
nji izidi: Boč A — Stonjci 4:1, Apače — — Zg. Pol-
skava 2:1, Gorišnica — Videm 3:0, Hajdina Skorba
4:0, Pragersko 75 — Ger. vas A 4:0, Zavrč — Pod-
vinci 9:2, Moškanjci — Kicar 3:4, Markovci — Gra-
jena 5:3, Dornava — Sobetinci 0:3, Bukovci — Sre-
dišče 0:3, Hajdoše — Leskovec 2:2, Ger. vas B —
Mladinec 1:1, Tržeč — Varnica 4:2, Rogoznica —
Slovenja vas 2:2, Draženci — Ptuj 0:5, Spodnja Pol-
skava — Kidričevo 3:3, Kungota — Lovrenc 0:8,
Oplotnica — Boč B 7:1 in Osankarica — Makole 7:1.
Drugo kolo je bilo na sporedu 15. in 16. septem-
bra. Do zaključka redakcije smo prejeli le naslednje
izide: Mladinec — Tržeč 2:3, Slovenja vas — Dra-
ženci 5:1, Stonjci — Gerečja vas A 2:5, Sobetinci —
Bukovci 1:1, Zgornja Polskava — Gorišnica 0:4, Ki-
car — Markovci 4:0, Leskovec — Ptuj 0:3, Hajdoše
— Ger. vas B 2:2 in Zavrč — Moškanjci 6:3.
v prvem kolu tekmovanja drugih selekcij (pionirji)
so bili doseženi naslednji izidi: Hajdina — Aluminij
3:0, Drava — Pragersko 6:1 in Poljčane — Slovenska
Bistrica 2:2, Rogoznica je bila prosta.
L k.
ALUMINIJ NAJAVIL PROTEST
Igrišče Litije, sodnik Benkič (Skofja Loka); Alu-
minij: Klajnšek, Hadler, Kokot (S. Dončec), Pani-
kvar, Kuret, Kozoderc, J. Vindiš, Letonja, Bek (M.
Vindiš), Skerjanc;
V prvem polčasu so igralci Aluminija prejeli dva
zadetka po napakah obrambe. V drugem delu so
igralci iz Kidričevega z zadetkom Marjana Vindiša
rezultat znižali, igra pa je bila ostra in živčna. Neod-
ločni sodnik je v tem času izključil domačega branil-
ca, ker je po obrazu udaril Skerjanca. Za tem pa je
kot kompenzacijo izključil Albina Dončeca. Do kon-
ca srečanja so igralci Aluminija prejeli še dva zadet-
ka, kot sami pravijo oba iz nedovoljenih položajev.
Po srečanju je Aluminij naiavil protest zaradi ne-
pravilne opreme domačih igralcev, organizacije in so-
jenja.
V	predtekmi sta se mladinski vrsti Litije in Alumi-
nija razšli z neodločenim izidom 3:3 (3:0). Za Alu-
minij so zadetke dosegli Inkret, Spehonja in Sešo.
V	nedeljo se bo Aluminij doma pomeril s Kladivar-
jem.
L k.
KARHNG
Sk.^
••Uju zmagovalec tretje dirke v kategoriji do 100 ccm — med vožnjo
I	Posnetek: Bojan Rode
LANGERHOLC
PONOVNO ODLIČEN
Na novem avtopoligonu AMD S. Šlander v Celju je bila v 6 km
oddaljenem Ljubečnem 3. dirka za republiško prvenstvo.
Odlična je uvrstitev Ptujčanov v kategoriji 100 ccm juniorji, kjer sta
mlada tekmovalca Hvala in Blaževič vodila boj v čelni uvrstitvi. Prav
tako v kategoriji 100 ccm pa je ponovno pokazal svoje kvalitete Lan-
gerholc. ki je bil v prvi dirki tretji, nato drugi, v zadnji pa je zmagal, kar
mu je prineslo uvrstitev na 2. mesto. Z odlično vožnjo je zasedel 6. mesto
tudi Korošec.
Žal tokrat kljub prijavljenim tekmovicem. v kategoriji 125 ccm ni
nastopil noben Ptujčan, kar je nedvomno Doslabšalo ekipno uvrstitev.
Organizatorje tekmovanje uspešno izvedel, avtopoligon je dobro pre-
stal preizkušnjo, žal pa se čuti. da ni namensko grajen tudi za dirke v
kartingu. Tekmovanje sije ogledalo nad 1000 gledafcev.
Uvrstitev tekmovalcev je naslednja: 100 ccm juniorji Bitenc-Moste,
Pepel-Celje, Hvala in Baževič oba Ptuj. Babič-Ptuj 7 itd. 100 ccm
Novak-Moste. Langerholc-Ptuj. Omahen-Moste. Korošec 6. 125 ccm
Bužan-Celje. Dekleva-Postojna. Lisjak-Piran itd. Uvrstitev ekip je na-
slednja: Moste 99 točk. S. Šlander-Celje 92, Postojna-76, Ptuj 58, Nova
Gorica 41 točk.
V nedeljo nastopijo ptujski tekmovalci na dirki za državno prvensvo
na avtodromu na Reki.
Zupane
Točka iz Slavonskega
broda
Slavonski Biod. stadion Klasje, gledalcev 150. sodnika Barinič in
Buljanovič (Zagreb);
Slavonija 1)1: Štrabilius. Sajfert, Petrik, Bardak, Kunac, Barbarič
1. (jrgič. Ravlič 2. 1 ranjkovič, Samardjija 3, Smolinski, Blaževič;
PP Drava: Sitzenfrai, Cerne 3. Ivančič. Vičar, Cuš 1, Novak 1,
Kranjc. Lepej. Munilek 1. Sever. Galič. Farič;
Srečanje v Slavonskem Brodu je potekalo v izredno težkih razme-
rah. saj je ves čas deževalo, vmes smo bili priča pravemu nalivu.
Neodločen izid je z ozirom na prikazano igro najpravičnejši. Prvi del
so dobile domačinke, v drugem delu pa so bile Ptujčanke veliko boljši
nasprotnik.
Začetek srečanja je pokazal, da bo na srečanju malo zadetkov. To
je bilo z ozirom na pogoje za igro pričakovati. Tako smo na prvi
zadetek čakali skoraj 10 minut. Povedle so domačinke, PP Drava pa je
izenačila z zadetkom Novakove. Domačinke so se na mokrem in
s[ i'lzkem igrišču bolje znašale in povedle s 3:1. Ptujčanke so v teh
trenutkih pri strelih preveč grešile. Prvi del so dobile domačinke z
dvema zadetkoma razlike.
V	drugem delu so igralke PO Drave zaigrale veliko bolje, zlasti v
obrambi. V napadu so kljub velikemu številu zgrešenih strelov dosegle
dva zadetka in izenačile na 4:4. Vendar so domačinke ponovno poved-
le. PP Drava je izenačila iz sedemmetrovke, ki jo je uspešno izvedla
Cernejeva. Za tem pa so gostje prvič povedle, Ines Cerne je s črte
dosegla šesti zadetek za PP Dravo. V zadnjih dveh minutah so doma-
činke z zadetkom Ralvičeve izenačile. Zadnjo minuto srečanja so v
napadu bile igralke Drave, vendar niso uspele doseči zmagovitega
zadetka.
Po srečanju so domačini izrekli veliko obtožbo na račun sojenja.
To je razumljivo, saj so z ozirom na uspeh Slavonije DI v Rajiču
pričakovali zmago, pa tudi prvi del srečanja s PP Dravo so domačinke
odločile v svojo korist. V drugem delu pa je prišla do izraza boljša
tehnična pripravljenost Ptujčank in le slabim pogojem za igro gre
zahvala, da domačinke niso doživele poraza. Igrajo namreč dolg
napad, zaključujejo pa ga s streli z devetih metrov. Zato je vratarka PP
Drave Darja Sitzenfrai imela veliko dela. opravila pa gaje zelo dobro,
tako kot vratarka domače ekipe Štrabiliusova. V lepem vremenu bi
domačinke prav gotovo z razdalje težje zadevale, mokro igrišče pa jim
je tokrat ustrezalo.
I. kotar
Kaveljci in korenine spet na start
Množična rekreativna akcija »Kaveljc in Korenina«, ki jo organi-
zira zavod RTV Ljubljana, pokrovitelj pa je trimska antena, se počasi
izteka. V soboto 22. septembra bo za vse tiste, ki so uspešno opravili
prejšnje naloge, na vrsti kolesarski maraton s štartom na Kokrici pri
Kranju.
Moški stari nad 30 let (za lovoriko se jih poteguje še 170), bodo
morali prekolesariti v 7 urah in 30 minutah 150 km — z dirkalnimi
kolesi, z navadnimi pa v 6-tih urah 15 minut 100 km.
Dekleta stra nad 25 let (v »konkurenci« jih je še 20), bodo vozila
na 75 km dolgi progi. Prevoziti jo bodo morala 5-tih urah.
Neposredni organizator te prireditve je kolesarski klub Kokrica,
ki je začrtal tudi naslednjo progo: Kokrica-Bela-Preddvor-Visoko-
Cerklje-Pšenična polica-Komenda-Moste-Kamnik-Mengeš-Utik-Vo-
dice-Brnik-Kranj-Kokrica. Nastopajoči se bodo lahko prijavili še na
startu na Kokrici pri Kranju, pri gostilni Lakner.
Dušan Koren zmagal
v Lipnici
Minulo sredo in soboto je bilo v Avstriji v Lipnici in Hartbergu na
Štajerskem mednarodno atletsko tekmovanje, ki so se ga udeležili tek-
movalci iz ZRN, Češkoslovaške, Jugoslavije in domačini. Jugoslavijo so
zastopali atleti Maribora, Ptuja in Velenja. Med Ptujčani je v Lipnici
presentil Dušan Koren, ki je zmagal v skoku v višino s 190 cm in prejel
lepi pokal organizatorja.
V	Hartbergu je Miki Prstec v teku na 400 m prejel srebrno medaljo.
Zmagal je evropski prvak v dvorani Karel Kolar iz Češkoslovaške.
Rezultat Prsteca je bil sicer 51,80, Kolarja pa 51,49, vendar je treba
upoštevati, da je bila steza slaba in peščena in da je pihal zelo močan
veter.
Srebrno medaljo je v metu kopja s 54,30 m osvojil tudi Dušan
Koren. V skoku v daljino je bil Prstec peti. Koren šesti. Ljubo Čuček
deveti in Milan Žohar dvanajsti. Nastopilo je sedemnajst skakalcev.
V teku na 400 m je Ptujčan Slavko Feguš osvojil šesto, Milan Žohar
pa osmo mesto. V teku na 3000 m je nastopil tudi SlaK^ko Lebar in pristal
na sedmem mestu.
OP
Osnovnošolske košarkarske
ekipe v novem šolskem letu
Na zadnjem sestanku so se trenerji pionirskih košarkarskih ekip
dogovorili za delo v novem šolskem letu. Odločili so, da bo osnova za
njihovo letošnje delo izšla iz dosedanjih dveletnih izkušenj in v iskanju
najboljšega modela organizirane vadbe, ki naj prineseta dva cilja:
množičnost in pregled nad kakovostnimi igralci. V prihodnjem letu, ko
se izteka sedanji srednjeročni program pa naj bi bilo v organizirano
vadbo zajetih 12 osnovnih šol.
Krožki osnovno-šolske pionirske košarke bodo pričeli z rednim
delom že v prihodnjih dneh. Košarkarski klub »Drava« Ptuj pa bo še v
tem mesecu organiziral strokovni seminar za vse vaditelje ekip, na
katerem se bodo odgovorili za sistem organizirane vadbe v letošnjem
šolskem in tekmovalnem letu.
Mladi košarkarji pa si bodo del sredstev za svojo dejavnost sami
prislužili. Tako bodo organizirali obiranje jabolk; prislužena sredstva pa
vložili v klubsko blagajno.
MG
Manifestacija bratstva
in enotnosti
Delavci Slovinovih delovnih organizacij širom po Jugoslaviji so se
letos /C tretjič srečali na sloviniadi — tokrat v Ohridu in se pomerili v
raznih športnih disciplinah. 16 ekip seje pomerilo v malem nogometu,
odbojki, rokometu, namiznem tenisu, vleki vrvi. kegljanju, streljanju,
šahu in v kvizu znanja. Iz Slovenije so se udeležili tekmovanja Slovinovi
delavci iz Ormoža. Ljubljane. Ljutomera. Brežic. Žalca in iz Maribora.
V skupni uvrstivi je zmagala ekipa Beograda pred Negotinom in
Ormožem. Ljubljančani so bili četrti. Ljutomerčani šesti, tekmovalci iz
Brežic so zasedli osmo mesto, predzadnji so bili tekmovalci Žalca, zadnji
pa Mariborčani.
I/ delovne organizacije Slovin Jeruzalem Ormož seje 3. sloviniade
udeležilo 28 tekmovalcev. Četrto srečanje bo čez dve leti in Ormožanci
upajo, da bodo tudi takrat posegli po enem izmed prvih treh mest.
N. D.
14 - ZA RAZVEDRILO
20. september 1979 — TBDKlj
^EDNIK ~ september 1979 -
OGLASI IN OBJAVE - 15
Osebni dohodki vei| za 19 odstotkov
Osebni dohodki so se v gospodarstvu
ormoške občine v letošnjem letu povečali za 19
odstotkov, kar je za 3 odstotke manj kot v
Sloveniji, v negospodarstvu pa so se povečali za
18 odstotkov. To so ugotovili na ponedeljkovi
razširjeni seji komiteja občinske konference
ZKS Ormož, ko so skupno z direktorji temelj-
nih organizacij združenega dela in člani komi-
teja obravnavali analizo poslovanja organizacij
združenega'dela prvega poletja ter poslovanje v
prvih devetih mesecih letošnjega leta.
Splošna ocena je, da analiza, ki jo pripravlja
SDK kaže ugodno sliko poslovanja. V prvem
polletju v občini Ormož ni z izgubo poslovala
nobena temeljna organizacija združenega dela.
Ob koncu leta, tako so menili razpravljale!,
poslovna situacija ne bo tako ugodna kot sedaj.
Zato je treba v teh zadnjih mesecih uresničevati
vse julijske sklepe o stabilizacijskih prizade-
vanjih in upoštevati usmeritve delitvenih
razmerij, ki so osnova za dobro gospodarjenje.
V Ormožu ocenjujejo, da so za osebne dohodke
m skupno porabo porabiH več kot v istem
obdobju kot lani. Prevladala je ocena, da se je
treba v prihodnje tako organizirati, da bo vsak
delovni človek in vsaka temeljna organizacija
znala reagirati na določene krize, ki ne bi smele
vplivati na nadaljnji poslovni uspeh.
Člani ekonomske komisije pri OK ZKS
Ormož bodo v prihodnjih dneh obiskali teme-
ljni organizaciji združenega dela Gosad in Slog
v Središču od Dravi, kjer bodo pomagali reše-
vati kadrovske probleme in vplivati na
proizvodnjo ter poslovanje.
Na razširjeni seji so opozorili tudi na nagraje-
vanje po rezultatih dela in bo zaradi tega pone-
kod potrebno zaostriti naloge. Ker v občini
Ormož še vedno niso izdelali dobre, strokovne
in konkretne analize razvida del in nalog, to
povzroča ekstenzivno zaposlovanje. Pomeni, da
so v Ormožu v zadnjem času preveč zaposlo-
vali. Skrajni čas je, da v tozdih racionalizirajo
zaposlovatye, skratkžJ zaposliti bo treba
zaposlene in šele potem nuditi zaposlitev ne-
zaposlenim.	zk
ORMOŽ
Še zadnje priprave
Akcija ,,NiC nas ne sme presene-
titi", ki ima nalogo v praksi preve-
riti varnostno — obrambne
sposobnosti teče bolj ali manj po
načrtu. Pri občinskem svetu ZS
Ptuj so ugotovili, da so bile vse
predpriprave na akcijo v roku
izvršene, da pa se je zataknilo pri
določenih vsebinskih pripravah.
Komisija za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito je skupaj s
predsedstvom občinskega sveta
pregledala aktivnosti v zvezi z
akcijo v temeljnih organizacijah,
delovnih organizacijah in delovnih
skupnostih v ptujski občini.
Poročilo, ki ga je izdelala komi-
sija na podlagi teh pregledov, na-
vaja, se osnovne organizacije
povsod niso zadovoljivo vključile
v priprave in da je teža priprav na
civilni m narodni zaščiti. Največja
vrzel v pripravah pa je nekoordini-
rano delo med delovnimi organiza-
cijami in krajevnimi skupnostmi,
saj so ugotovili, da obe sredini
načrtujeta aktivnosti ločeno druga
od druge. Šele v zadnjem času je
prišlo do koordinacije. Več vpra-
šanj je bilo v zadnjem času tudi
glede delovnika na dan 29.
septembra; poudarjeno je bilo, da
je potrebno tega dne delati v vseh
delovnih organizacijah, saj je
osnovni namen akcije, vključe-
vanje najširšega kroga delovnih
ljudi in občanov. Zato odpade, da
bi v delovnih organizacijah ta dan
aktivirali le majhno skupino ljudi
za zavarovanje objektov.
Tudi predsedstvo občinskega
sveta ZS Ptuj bo na ponedeljkovi
seji v glavnem obravnavalo pripra-
ve na akcijo in ob tej priložnosti
sprejelo lastni program aktivnosti
za 29. september. Predvideva se,
da bodo člani predsedstva skupaj s
komisijo za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito po svojih
močeh pomagali pri izvedbi
aktivnosti iz načrta vaje v
posameznih delovnih sredinah.
MG
POT V NEGOTOVOST
2e tako pretesen most, ki vodi
čez potok Bistrice v novo naselje,
eno od mnogih v občinskem sre-
dišču Slovenske Bistrica, postaja z
vsakim dnem bolj nevaren in kot
kaže celo neuporaben. Pod težo
bremen, ki jih vsakodnevno
prevažajo čez to konstrukcijo, ki
je grajena vse prej kot za t^ak
promet, se vpisuje v nevarne
prometne objekte.
Ob tem je pomembno povdariti,
da preko njega ..enakovredno"
stopajo tako stanovalci kot tudi
številni Bistričani. ki zjutraj
prip)eljejo svoje otroke v vrtec.
Med njimi pa se prerivajo osebni
avtomobili in nemalokrat tudi to-
vornjaki. Ker je ograja vse prej
kot varna zaščita za tiste, ki se
izogibajo motornim vozilom
obstaja nevarnost, da pride na tem
mestu do nesreče. Saj razigranost
otrok, še posebno predšolskih in
brezskrbna, nemalokrat kar
objestna vožnja voznikov mo-
tornih vozil že na urejenih cestiščih
ne sodita skupaj, kaj šele na tako
tesnem mostu kot je tale v središču
Slovenske Bistrice.
Ali bo zares potrebno, da nas bo
nepotrebna nesreča prisilila v
obnovo tega objekta. Prav gotovo
bi bil to veliko prevelik davek za
malomarnost. Da za popravilo ni
dovolj denarja bi se težko izgo- ■
varjali saj je most vendar v
središču mesta.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
SLOVENSKA BISTRICA
VOŽNJA BREZLUCi
V Belšakovi ulici v Ptuju je v
soboto, 15. septembra ob 22.10
priSlo do hude prometne nazgode.
v kateri sta bila udeležena voznik
osebnega avtomobila Jože Mar iz
Sakušaka in kolesar Ivan Vinkler
iz Ptuj. Do negsode je_priSloJ^r
je kolesar vozil brez luči. vozmK
osebnega avtomobila pa ga zaradi
prekratke varnostne razdalje in
neprimerne hitrosti ni pravočasno
opazil. Zadel ga je v zadnje kolo.
nakar ga je odbilo v betonsko
ograjo, kjer je obležal hudo te-
lesno poškodovan.
PRITEKLA NA CESTO
17. septembra ob 11.30 je priSlo
do nezgode na Osojnikovi ulici v
Ptuju. V nesreči sta bila udeležena
voznik osebnega avtomobila
Franjo Snepf iz Ptuja in pešakinja
Josipina Notersberger iz Radovac
polja iz SR Hrvatska Do n^ode
je priSlo. 4cer je peS^inja pritekla
na cesto z leve strani izza parkira-
nih avtomobilov, voznik osebnega
avtomobila pa je ni pravočasno
op^il. V nesreči se je pešakinja
l^e telesno pc^kodovala.
Organi prometni varnosti v Ptuju so na ožjem območju občine v
preteklem tednu zabeležili 3 prometne nesreče, v katerih je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana, dve pa lažje; skupna materialna škoda na
vozilih znaša 5100 dinarjev.
MALIGANI SO PLESALI
Po svoje je konec tedna zaključil
F. S. iz Njiverc. ki se je v soboto.
15. septembra z osebnim avtomo-
bilom pripeljal v Ptuj. Med
obiskom v Ptuju je obredel več
gostinskih lokalov in se pridno
zalival. Okrog 14. ure se je vračal
proti Kidričevemu; že na Mari-
borski cesti pa je z vožnjo po sre-
dini cestišča ogrožal ostale
udeležence v prometu, med njimi
voznika Slavka Sagadina, katere-
mu ni omogočil prehitevanja.
Organi prometne varnosti so nje-
gov ples po cestišču ustavili v
Zgornji Hajdini in ga privedli
v prostore milice v Ptuj. Ob
pregledu dokumentov so miličniki
ugotovili, daje vo^il z neustreznim
vozniškim dovoljenjem A katego-
rije in pod vplivom alkohola;
reagentna substanca alkotesta je v
celoti pozelenela. Kaže torej, da
kljub poostreni kontroli in
zvišanju kazni za prometne
prekrške, nekateri še vedno zavest-
no ne spoštujejo določil cestno-
protaetnih predpisov.
RDEČI PETELIN V STA-
ROŠINCIH
Petnajst minut čez polnoč v noči
od 10. na 11. september je pričelo
goreti gospodarsko poslopje kmeta
Franca G^šta iz Starošincev.
Predvideva se. da je požar nastal
zaradi samovžiga krme na
steljniku. V požaru je zgorelo tudi
več gospodarskih strojev;,škoda je
za 300.000 dinarjev.-
MG
Spet krompir velikan
Se poleti smo moledovali, da bo
letošnja krompirjeva letina slaba,
toda napovedi se niso uresničile.
Letošnji izkop krompirja je celo
boljši kot lanski. Temu dokaz so
tudi krompirji velikani, ki jih v
redakcijo prinašajo kmetovalci.
Med temi je tudi Olgica Pintarič iz
Bratislavcev. Povedala nam je, da
je pomagala kopati krompir, ko jo
je nanadoma poklicala teta
Marjeta in ji pokazala velikana.
,,Joj, kako smo bili presenečeni in
veseli, da je tudi na naši njivi
zrasel tak krompir", je navdušeno
in otroško pripovedovala mala
Olgica. Če bi pri PintariČevih našli
še 200 takšnih velikanov, bi
zadoščalo za ozimnico.
besedilo in slika: zk
Krompir velikan v rokah t^^
Oigice tehta več kot kilograni.
Obrambna vzgoja prebivalstva
v novembru in decembru
V občini Ptuj smo se dogovorili, da v okviru priprav
na akcijo Nič nas ne sme presenetiti, izvedemo tudi
obrambno vzgojo prebivalstva. Zaradi objektivnih
razlogov (spravilo kmetijskih pridelkov in druga
nujna dela), bo obrambna vzgoja izvedena v novem-
bru in decembru. Nosilca izobr^evanja sta krajevna
konferenca SZDL in svet krajevne skupnosti, ki je
tudi sklicatelj izobraževanja. V novembru bo Dclav.
ska univerza izvedla izobraževanje za predavatelje
krajevnih skupnosti in sicer bodo obravnavali teme s
področja družbenopolitičnega vidika ljudske obram-
be in družbene samozaščite; prikaz mecLiarodne situa-
cije; samozaščitnih ukrepov občanov ter varnostijjj
družbene samozaščite.	zk
Obnoya parka v Ptuju
Delavci ptujske komunale opravljajo dela
pri obnovi mestnega parka ob Dravi v Ptuju po
načrtu. Posebno zahtevno delo je pri zavaro-
vanju pred talno vodo nekdanjega obrambnega
stolpa, v katerem danes domuje razstavni pa-
viljon Dušana Kvedra.
Zaščitna dela pri objektu razstavnega paviljona v mestnem parkut>b Dravi	Foto: Alfred Bradah
RODILE SO:
Irena Serec. Draženci 21/a —
deklico; Mariia Boj, Jadranska 4
— deklico; Nada Galun Zg. H^-
dina 169 — Suzano; Albina Her-
tiš, Apače 18 — Danielo; Silva
Grušovnik, Sp. Hajdina 28 —
Damjana; Emilija Toplak. Potrče-
va 48 — Tanjo; Štefka Majcen.
Zagorci 3 — deklico; Zora Hadler.
Gregorčičev drevored 13 — dekli-
V Ormožu le
za 9 odstotkov
Naloge in dejavnosti občinske
izobraževalne skupnosti v Ormožu v
letoiSnjem letu se bistveno razlikujejo
od nalog v letu 1978. Programi so bili
ovrednoteni s 44.314,000 din in je
skupni porast le za 9 odstotkov višji v
primerjavi z letom 1978. To je bilo
potrebno uskladiti zato. ker so jim bila
zmanjšana sredstva iz solidarnosti,
upoštevajoč planska gibanja pa zd-
ruženo delo na prenese višje obreme-
nitve.
co; Marija Horvat. Markovci 22
—	Gregora; Danica Brlek. Grajena
8 — dečka; Elizabeta Rihtarič.
Brezovec 54 — Barbaro; Iva Puc.
Dornava 39 — dečka; Nada Cer-
nezel. Koresova 5 — Simona; Ana
Zagoršek, Muretinci 54 — deklico;
Karmen Stupan Potrčeva 32 —
dečka; Majda Cuš. Bukovci 24/a
—	deklico; Angela Kitak. Stoperce
71 — deklico; Marija Bezjak.
Markovci 66 — dečka; Olga
Plohi. Hlaponci 13 — dečka; Tat-
jana Osterc. Križevci 33. Ljutomer
—	Janeza; Veronika Lazar. Gori-
čak 36 — Natašo; Silva Solina,
Stojnci 104 — Majo; Jožica Jere-
nec, Cirkovce 46 — Jano; Fran-
čiška Lah, Sodinci 36 — Mateja;
Pavla Polajžar. Draženci 36 —
deklico; Ida Milošič. Panonska 1
—	deklico; Marija Brlek, Gorenj-
ski vrh 7 — Simona; Justina Še-
gula. Cunkovci 3 — deklico Mira
Kramberger. Sp. Hajdina 23 —
Smiljana; Frida Črnko, Krčevijia
26 — dečka; Miroslava ivanuša.
Loperšice 35 — Damjana; Dragica
Herga. Drstelja 29 — dečka.
POROKE:
Franc Kancler, gikole 54 in Ka-
tarina Javemik, Sp. Jablane 43/a;
Dušan Segula, Kidričevo 31 in
Vekoslava Strmšek. Skorba 50;
Konrad Strelec. Grajena 14 in
Nada Gošnjak, Sobetinci 45/a.
UMRLI SO:
Terezija Erhatič, Polenšak. 3,
roj. 1925. umrla 11. septembra
1979; Rudolf Pavličič, Hum 26,
roj. 1904, umrl 11. septembra
1979; Janez Klajnšek. Župečja vas
37, roj. 1904, umrl 11. septembra
1979. MatUda Fabjan. Ziherlova
ploščad 2. roj. 1910. umrla 12-
septembra 1979; Alojz Polan^-
Zg. Ložnica 36. roj 1906. umrl 16-
septembra 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in f^l
sko dejavnost RADIO-TEDNI^
62250 Ruj, Vošnjakova 5. po^'"
predal 99. Ureja uredniški kole^
ki ga sestavljajo vsi novinarji^^|.
da, direktor in glavni urednik
HAEL GOBEC, odgovorni uredn J
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo J
uprava Radio-Tednik telefon
771-261 m 771-226. Ceiot^
naročnina znaša 200 dinarje^ ^^
tujino 300dinarjev. Žiro račun bL'
Ruj 52400-603-31023. Ti^
ČGP Mariborski tisk. Na
zakona o obdavčevanju proiz^^p.
in storitev v prometu spada ^^
NIK med proizvode, za katere se
plačuje temeljni davek od prom®
proizvodov.