ASILO
UrettsiSsbr© iv Geraji ßadf ©»i, Sped. Grk štev. 7,1. Mdatropje. Rö'köp-tsyo-v ae vrača.
z&aja vsatc Ceifcrtdr jeßtraj hj stane poštnino v > « celo 'leto 24’ teta 12 r'
.k
PesÄsm
Upravaišfv© v Gora ji Radgoni, Spod. Gri? ■Štev.- 7, i. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserat! : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 75 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna šfsttiiks 7S p
IZ. šti
Poraja gadgona, tet ZZ. marca 1123.	y. mo.
Volilcem gornjeradgonskega okraja.
Volitve v prvo redno Narodno skupščino so za nami. Častno ste rešili svojo nalogo in porazili nečastnega nasprotnika, ki je prežal na nas iz devetih taborov.
Pričakovati je bilo, da izide Slovenska ljudska stranka kot ponosna zmagovalka pri volitvah.
Nasprotniki, vzlasti ošabni demokrati, bahavi samostojneži in velikosrbski radikali so zadobili zaslužen udarec: Niti količnika niso dosegli.
Volilci! Hvala Vam! Vsa čast Vaši jekleni odločnosti v boju za avtonomno Slovenijo. Posebno priznanje pa zaslužite raditega, da ste v celem okraju gledali na to, da se je važen akt volitev izvršil v najiepšem redu in miru, kar se lepo strinja z dostojanstvom naših življenskih zahtev. Sijajna zmaga Slovenske Ljudske Stranke ne pomeni zmage onega „političnega klerikalizma“, kakor ga zamišljajo naši številni maloštevilni (devet jih je, pa niti eden ni dobil količnika, to je ono število glasov, ki je potrebno za izvolitev enega poslanca) nasprotniki, ampak pomeni zmago zdrave ljudske misli nad nasiljem okrutnega centralizma.
Ne smemo prezreti veselo dejstvo, da je za Slovensko ljudsko stranko glasovalo precej bivših nasprotnikov, ki so uvideli, da je naš program res ljudski program, da je SLS prava ljudska stranka, ki se bo tako ojačena še bolj borila za pravice
slovenskega ljudstva. Vsem tem kličemo ob vrnitvi: Dobrodošli. Mož — značaj je oni, ki se, prej zapeljan povrne nazaj k stranki, katero je imel v roku od štirih let dovolj prilike za spoznati.
Doba težkega boja je za nami. Čakajo nas pa še težji, hujši boji in tu bo veljalo: Vsi Slovenci, ki ljubite lepo materino besedo in vero očetov — skupaj !
Slovenska ljudska stranka ni nastopala nikjer z obljubami, ampak povsod le z ostrim bojem in vstrajnim, uspešnim delom!
Poslanci so izvoljeni. Vi ste jih svobodno, prostovoljno in brez pritiska izvolili. Kdorkoli ima kakšno težnjo, naj nam sporoči ustmeno ali Še bolje pismeno. Mi bomo vsako utemeljeno zahtevo objavili in obenem sporočili zadevo našemu novoizvoljenemu poslancu, ki bo gotovo storil vse, da ustreže upravičenim željam svojih volilcev.
Večkrat v letu bomo Vas obveščali s shodi o delu in boju naših poslancev, katerim ste poverili sebe.
Bodite prepričani, da se bodo od Vas izvoljeni poslanci z vsemi silami in njim na razpolago stoječimi sredstvi boriti za moderno, urejeno državno upravo, predvsem za avtonomijo Slovenije, od katere zahteve nočejo popustili niti za las, za popolno enakopravnost vseh narodov, plemen in ver v državi, za izena-čenjevdavkov in za ohranitev krščanske družine in šole!
Živela avtonomna Slovenija!
Okrajno tajništvo Slovenske ljudske stranke v Gornji Radgoni.
Ob sijajni zmagi slovenskega ljudstva.
Mirno in samozavestno smo pripravljali volilni boj, jačiii naše vrste. Bili smo si svesti velike, sijajne zmage, ker vemo, da so naša načela prodrla v vse sloje dobrega in poštenega slovenskega ljudstva.
Naš teptani narod triumfira. Volilni izid je nad vse razočarijiv za naše devetere nasprotnike, ki so sramotno poraženi za vedno.
Je tudi povsem naravno. Ljudstvo, do skrajnosti izmozgano in izrabljeno od centralistov je izreklo v xpi ogorčenosti svojo pravično sodbo. Po dosedanjih poročilih je oddalo slovensko ljudstvo za Slovensko ljudsko stranko na Štajerskem okoli 56.000 glasov, na Kranjskem pa 48.393 glasov. Razun SLS in Radiča ni pri nas nobena stranka dosegla količnika. Mi smo dobili od 26 poslancev — 21. Ta uspeh je prinesla edinole vstrajna disciplina in jeklena odločnost naših pristašev, ki so se podvojili! Volitve so jasni dokaz, da celokupni slovenski narod vstraja v boju za svoje življenske pravice, to je v prvi vrsti : zakonodajna avtonomija.
Slovensko ljudstvo je prešinila na voliiveno nedeljo velika zavest, da so volitve velikanskega pomena za nadaljno zgodovino našega rodu. Udeležba, dasi ja bila zelo lepa (blizu 70%) mora biti prihodnjič večja.
Volitve so se vršile po celi Sloveniji mirno, dostojno, vredno kulturne višine našega ljudstva. Neme sključene, zde-:	postave, bledi obrazi z izrazom ogor-
čenosti v čelu in očeh ihajali so in odhajali 'o samozavestjo, ki glasno
• Nočemo nasilja, ... <oniur nočemo
biti hlapci, svobodo hočemo in pravico ! Tako zna tiho protestirati naš narod, ki je vajen trpljenja. Sovražniki smo moril-nega orožja, zato pa je v nas silnejše orožje: Odločnost, pri kateri hočemo vstrajati, dokler si ne priborimo popolno zmago za svoje življenske pravice!
Nasprotniki so nastopali z denarjem, terorjem, korupcijo, o a so naleteli na nepričakovani odpor: Demokratska klika je izginila s površja, ž njo vsiljiva velesrbska radikalija in zlo vsega zla : Samostojna... Tako mine slava tega sveta in stranke, ki so uganjale z ljudstvom demagogijo, ga zavajale, pitale z obljubami — so obsojene!
Prav je tako. S podvojeno močjo se mora naše delo nadaljevati, da naš boj ne bo brezplodno zaletavanje, ampak uspešen boj za samostojnost slovenskega naroda!
Novoizvoljeni poslanci pa naj imajo vedno pred očmi, da je blaginja države in naroda najvišji, najsvetejši zakon sudstvo z zaupanjem zre v svoje poslance in pričakuje od njih, da srečno uovršijo borbo za njegova prava!
Nazadovanje franka.
Pod tem naUevom priobčuje „Prager Presse“ daljši članek, iz katerega adi aktuel-nosti posnemamo nekatere podrobnosti. Okupacija Poruhrja ni povzročila hitrega padanja francoskega franka, Kakor je bilo to pri nemški marki. Vendar je nastopilo malt) nazadovanje, ki se premik. ov.uaj okrog 20%. Izvanredno močno kolebanje tečaja francoskega franka nam zadostno pojasnjuje, v koliko je bil povzročen padec franka iz inozemstva in v koliko je zvezi z inozemskimi mnenji o frai» akciji. V Franciji cedaj že precej do in
čutijo posledice tega močnega kolebanja vrednosti franka v inozemstvu, pod katerim morata trpeti tako trgovina, kakor tudi industrija. Radi tega se sedaj veliko razpravlja o stabilizaciji franka in o zaščitnih merah v devizni trgovini. Pričakovati je, da bodo še koncem tega mesca izdane nekatere najpotrebnejše odredbe. Vse nameravane omejitve pa bodo najbrže veljale samo za Francijo in afriške kolonije, na vseh drugih velikih denarnih tržiščih pa bo mogoča popolnoma svobodna arbitraža in spekulacija s frankom. Notranjega gospodarskega povoda za padec franka sploh ni. Ravno nasprotno: Položaj je mnogo ugodnejši, kakor pa je bil pred pol leta. Zunanja trgovina se je že močno približala predvojnemu nivoju, v industriji vlada prej pomanjkanje delavskih moči, kakor pa brezposelnost, kar priča o velikem napredovanju francoske industrije. Isto je tudi v poljedelstvu. Obdavčenje vsako leto narašča, inflacija se vkljub zasedbi Poruhrja ni povečala. Tež-jče povzroča le budžetarni deficit za letošnje leto, ki znaša skoro 4 milijarde. 7* pokritje tega deficita je več predlogu v, vendar se budgetna komisija do sedaj še ni za nobenega odločila, ker nujno išče kak boljši način pokritja, kakor pa so vsi do sedaj predlagani. Cene življenskih potrebščin pričenjajo polagoma naraščati, akoravno to naraščanje ni tako veliko, kakor je izguba vrednosti franka. Težko je danes presojati, v koliko je padec franka utemeljen. Gotovo je, da v prvi vrsti odločujejo psihološki mo-I inenti in da koleba vsled vpliva mnenj,
! povzročenih v inozemstvu po zadnjih po-j ličnih dogodkih. Z gospodarskega stališča 1 'e padca franka ne more razlagati in za (...■uk) nazadovanje je ravno toliko vzro-X., kakor za izboljšanje.
Tedenske novice
Prostovoljni prispevki za prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov
17. pp. Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je odposlal na zanesljive osebe posebne nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov, ter v kritje stroškov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije itd. V prepričanju, da se bode slovenski narod v bogati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj svedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, se podpisani odbor v naprej zahvaljuje za mnogobrojni in častni odziv. Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni v časopisih.
Uniforma „Orjune“. Ministrstvo za notranje zadeve je odobrilo načrt uniforme katero smejo nositi člani „Orjune“ in sicer kalpak z državno kokardo, modro srajco, sive hlače in pas, čez ramo pa jermen za orožje. To poročilo pride v resnem postnem času. Navdušeni or-junci si razlagajo to „uniformo“ po svoje pa se jezijo, da predpisi ne govore nič o zelenih in rdečih peresih, bodisi, da se ista nataknejo na „kalpak“ (pristno jugoslov. turščina) ali pa kam — drugam.
Papež obolel. Iz Rima poročajo, da da je papež obolel na hudi revmatični influenci, da pa kljub bolezni lahko rešuje tekoče pisarniške zadeve.
Naša valuta zopet pada. Kakor ' vedno tako tudi sedaj. Naša valuta se dvigne, da potem zopet sunkoma pade. Naš dinar je dosegel v Curihu pred 2 dnevoma 6 centimov, danes je pa padel na 5'65 centimov. — Vse tuje valute in devize so zrastle, tako bo vse kmalu pri starem. Tudi volitve ne bodo najbrže pomagale.
Slovenec Božidar Sever umorjen !
„Radikal“ priobčuje z ozirom na poročila o rovarjenju madžarskih fašistov ob naših mejnih krajih tudi poročilo o Božidarju Severu z zatrdilom, da se to poročilo vjerna tudi z oficijelnimi podatki. „Radikal“ poroča, da je bil član naše razmejitvene komisije v Prekmurju Božidar Sever iz Murske Sobote ubit v zaporu v Budimpešti. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo poročilo, da so ga ponoči gotovi ljudje ubili, obenem pa zatrjuje naši vladi oficijelno poročilo madžarske vlade, da je Sever nenadoma umrl v ječi. List pristavlja tudi, da so to madžarski fašisti storili v znak maščevanja, ker je bil na večletno ječo obsojeni madžarski vohum Varga ubit od naših oblasti. (?) Ako je
Arbogast Reiferer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Znani rek privi : Le čevlje sodi naj kopitar ! Če govori krojač o kovinarstvu in čevljar o najnovejši drami, imamo priliko slišati — buda-lost. Prav tako nastane bedastoča, če govori o bogoslovju trgovec ali tehnik, najsibo tudi po smrti kot duh. Srečni smo, da imamo zastran vprašanj o Bogu, o našem razmerju do Boga druge vire in razodetja, ki ne izhajajo samo od spiritov (t. j. duhov) ampak od Boga. Veličastno stavbo božje znanosti in krščanskega modro-slovja so zidala stoletja in pravi duševni velikani so znosili skupaj stavbno kamenje ; na njihovih grobovih se plazimo mi kakor rod pritlikavcev. Dočim menja svetna filozofija svojo obleko kakor ničemurne ženske — od panteizma (vse je bog) k materializmu (le to velja, kar se da obtipati, popiti in pojesti), od tega pa srečno do spiritizma (duše živijo) — vsakih petdeset let nekaj novega, stoji nasprotno krščansko mo-droslovje trdno in nepremagljivo kakor skala v
res, da so Madžari umorili člana naše razmejitvene komisije Severa, je dolžnost naše vlade, da nastopi brez odlaganja z vso energijo proti Madžarski ter zahteva za ta zločin popolno zadoščenje in eksemplarično kazen za vse one, ki so zagrešili to hudodelstvo.
Katoliški episkopat zahteva novo državno himno. Beograjske „Novosti“ javljajo, da je jugoslovenski episkopat predložil na pristojnem mestu zahtevo, da se končno reši vprašanje državne zastave in državne himne pri cerkvenih obredih. Prošnji je episkopat priložil tudi nasvete, kako bi se moglo to vprašanje najbolje rešiti. Glede zastav je episkopat mnenja, da bi se moralo določiti, da se o priliki državnih praznikov na cerkvah razobesijo samo državne zastave, na župniščih, škofijah itd. pa lahko državne ali plemenske. Kar se tiče državne himne pa predlaga episkopat, naj se čimpreje razpiše natečaj za novo pesnitev in novo kompozicijo, ki bi odgovarjala vsem zahtevam, ker sta hrvatski in slovenski del držayne himne za cerkvene obrede neprimerna, srbski, pa ne odgovarja novim državnopravnim razmeram. S tem bi se končno preprečili tudi neprestani incidenti, ki se dogajajo pri pevanju državne himne o priliki državnih praznikov.
Klub Slovencev v Beogradu. Za
predsednika kluba je izbran dr. Ribar. V odboru so poleg drugih gg. Lotrič, dr. Jež, Josip Mihelj. Slovencem, ki prihajajo v Beograd in potrebujejo informacij, je drage volje na razpolago tajnik kluba, vsak dan od 12—2 pop. in od 6—8 uri zvečer v hotelu „Triglav“ na Zelenem Vencu.
Sušak izpraznjen. Dne 3. trn. je vkorakala naša vojska zmagonosno v Sušak, ki je štiri leta prenašal muke italijanske okupacije. Italijanska posadka je zapustila mesto tiho in povešenih glav. Prebivalstvo je okrasilo mesto z jugoslovanskimi zastavami ter bilo v prazničnih oblekah. Na križpotu pri sv. Ani je bil zbran občinski svet mesta Sušaka z županom Cukarom na čelu in člani naše reparacijske komisije. Točno ob pol desetih je prikorakala naša vojska v bojni opremi. Med zvoki sokolskih fanfar sta pristopili dve belo oblečeni deklici ena iz Reke, druga iz Sušaka pred brigadirja in mu ponudile kruha in soli, narod pa je obsipal vojake s cvetjem in jim pripenjal šopke. Med prepevanjem narodnih pesmi se je premikal sprevod proti Trsatu, kjer je imel župnik dr. Rački navdušen govor. Ob enajstih se je vršila slavnostna seja občinskega sveta, ki je odposlal brzojavni pozdrav kralju in kraljici.
Pesnik Josip Stritar svojim rojakom. Odkar sem se vrnil v svojo ljubljeno domovino, sem sprejel od vseh strani in iz vseh krogov svojih rojakov toliko pozdra-
morju valov dolgih stoletij, ki jo obkrožajo pene nasprotnih mnenj.
Spiritiste same je.strah pred čenčami nasprotujočih sì razodetij. „Izjave duhov se strinjajo le v eni točki, z ozirom na nesmrtnost, ker to dejstvo izkusijo sami na sebi. Needini so v drugih stvareh (du Prel). Znani spiritist in urednik spiritističnega lista „Luči, več Luči!“, Reimers, ugotavlja, da duhovi z natankimi podatki v mnogih slučajih dokažejo svoje nekdanje pozemeljsko življenje in dostavlja : „Ako-ravno mrtveci neovrgljivo dokažejo, kdo so, vendar iskrenost teh duhov ni iskrena, često zlobno zapeljiva in prinaša dostikrat nesrečo, posebno če še kaj pripomore prenagljeno in pretirano mnenje, da duhovi vse vedo... Mnogo zla je že povzročila ta zabloda.“ Tožba o mnogoštevilnih lažnjivih in goljufivih duhovih je med spiritisti splošna.
Razodetja duhov niso sposobna, da bi vodila človeka skozi življenje v večnost; so kakor plapolajoče luči zvodljivke, ki jim gre popotnik v trdi temni noči nasproti in zablodi v moč-} je. Kot bojno sredstvo proti materializmu iz-izvrstno služijo s svojim dokazom o nesmrtnosti.
vov, da bi se ne mogel vsakemu posamezno zahvaliti, tudi če bi biia moja roka še zmožna voditi pero in če bi moje oči ne bile tako oslabele. Največje dokaze ljubezni iz vseh stanov naroda sem pa prejel k rojstnemu dnevu, ki sem ga praznoval prvikrat po dolgih letih duševnega in telesnega trpljenja, združen zopet za vedno s svojim narodom. Prost vseh življenjskih skrbi, skoro že na pragu večnosti, so posvečene vse moje misli blagru mojega naroda in veliki bodočnosti osvobojenje domovine. Naj jo medsebojna ljubezen in sloga vseh sinov troedinega naroda pripelje do višave, od koder bo enaka solncu z isto gorkoto objema moje rojake. To mojo iskreno, srčno željo sprejmite, dragi mi rojaki, kot mojo zahvalo za Vašo izkazano mi ljubezen. — V Rogaški Slatini, dne
6.	marca 1923. — Josip Stritar.
Izid državnozborskih volitev — ogledalo deželne avtonomije. Številke izida volitev v državni zbor so jasno ogledalo naše bodočnosti. Zahteva po deželni (pokrajinski) avtonomiji je v teh številkah zelo jasno utemeljena: Slovenija je vsa v taboru SLS, Hrvatska v taboru Radiča, ki se naj Še sporazume z malenkostnimi demokrati, medtem ko je Srbija zase res vsa v radikalnem taboru. Tri pokrajine, lepo opredeljene, samo pameti je treba in sporazuma — pa smo napravili velik korak naprej!
Cenjene naročnike opozarjamo na to, da še večina ni poravnala naročnine. To je grob nedostatek, ki ovira redno izdajanje lista. Papir in tiskarna se mora sproti plačevati, naročnik prejema list, pa ga ne plača. Prosimo, da nam pošljete naročnino !
„Nepismeni ljudi0. V naši državi izhaja okoli 500 najrazličnejših listov, dnevnih in periodičnih, vsekakor dokaz, da nismo ravno „nepismeni ljudi“. Razume se, da se razni Zagorci, dalje po krivdi srbskega militarizma zaostali srbski seljaki, Macedone!, deloma Črnogorci, Bosanci in — Arnauti ne bavijo s časopisjem. Mislimo, da ni pretirano, ako se zahteva, da bi vsak šoli odrastel državljan brez razlike spola imel naročen časopis, ali pa da bi se isti nahajal vsaj v vsaki hiši. Ob veličastni zmagi zmagonosne krščansko socijalne misli znova apeliramo na vse „pismene“ Slovence, da skrbe za razširjanje našega tiska.
Zanimivo. Demokratski volilni proglas, ki je izšel tik pred volitvami v celjski „Novi Dobi“ se začenja z besedami: „V težkih mukah...“ Radikalci pa so v poslednji „Naši vasi“ napisali oklic pod naslovom „V poslednji uri“. List se je brezplačno delil po vseh voliščih. Volitve so minule in pokazale, kako proroško točne so besede demo-
Nikdar pa bi ne mogli iz njih jasno spoznati dolžnosti ljudi do Boga, da 'bližnjih in do samega sebe. To pa je vera. Niti najmanj ne vsebujejo tehtnega vzroka, biti dober in resničen. Duhovi vedo vsi, da so nesmrtni. Ali šo radi tega že vsi dobri in resnicoljubni? Celo Tom-fohrde svari, da bi vsem tem zlikovcem brezpogojno verovali. „Vedno je treba računati z možnostjo, da podajajo reči, ki so zlobne ! Tako torej.
Vsak človek nosi v sebi dve možnosti : angela ali hudiča. Vsakemu teh smotrov se lahko že v življenju več ali manj približa. Eden se lahko le na račun drugega razvije in uresniči. Kdor hoče postati angel, more to doseči le s prenapornim bojem proti hudemu notri do hladnega groba. Ne le z znanjem, ampak tudi z neprestanim naporom dosežemo višek popolnosti, vrhunec resnice in dobrote. Duhovi, ki so se prikazali izven spiritističnih krožkov po notranjem možnem prizadevanju tako jasno in gotovo kakor oni v krožkih, govorijo popolnoma drugače. Pripovedujejo o silno hudem očiščevalnem stanju, ki v njem trpijo strašne muke, in prosijo za priprošnjo živih in za poravnavo stotjenih krivic.	(Konec prihodnjič.)
kratskega in radikalnega časopisa: „V težkih mukah“ — je na dan volitev izdihnila demokratsko-samostojna lumparija in radikalska farbarija ter korupcija je na dan sodbe doživela syojo — „p o-slednjo uro!"
Opatijska pogajanja za Jugoslavijo porazna. Italijansko časopisje z veseljem naznanja, da je jugoslovanska delegacija na pogajanjih z [Italijo glede reškega problema v celoti podlegla Italiji. Jugoslovani so prvotno vztrajali na stališču, da se istočasno z evakuacijo Sušaka izroči tudi Baroš in Delta Jugoslaviji. Italijani so pa to naziranje odklonili. Izjavili so, da se morejo pogajati samo o reškem problemu v celoti. Povdarjali so, da se jugoslovanski delegati opirajo na , nepravo, izmišljeno podlago, katere Italija ne more upoštevati. Jugoslovanska delegacija je zahtevala od vlade novih instrukcij, katere je pa prejela šele v sredo zvečer, ko je bila seja komisije že končana. V četrtek so imeli oboji delegati skupno sejo, ki je trajala le pol ure. Na drugi konferenci so se jugoslovanski in italijanski delegati zedinili na to, da se bo v vseh vprašanjih, katere obsega drugi člen santa-margheritske konvencije, razpravljalo istočasno. Tako je teza jugoslovanske delegacije, da tvorita Baroš in Delta vprašanje zase, popolnoma padla. Konferenca stopa vsled tega v popolnoma nov stadij. V beograjskih krogih vlada glede opatijskih pogajanj zelo pesimistične mnenje. Razširile so se vesti, da Italijani Baroš in Delto sploh ne bodo izročili, ampak bodo zahtevali, da pripadeta oba kraja Reki. Italija bo izsilila, da prideta oba kraja pod upravo mešane laško-jugoslo-vanske komisije. Nekateri smatrajo, da drži Italija Baroš in Delto kot zastavnino, da bi izsilila ne le ugodno rešitev reškega problema, ampak tudi ugodno trgovinsko pogodbo. Na-seji 9, t. m. se je razpravljalo o organizaciji obmejnega prometa med Kastvo in sosednjim teritorijem, o železniškem prometu in z njim zvezanih pristaniških vprašanj ter o vodno-pravnih vprašanjih glede Rečine.
Dopisi.
Gornja Radgona. Vsled neprestanega deževja v mesecu marcu, so vinogradniki v skrbeh, kdaj bode letos pomladansko delo v goricah opravljeno —, posebno če nastopi koncem marca ali začetka aprila lepo, toplo pomladansko vreme. Viničarji sami se pa pritožujejo, da nič ne zaslužijo. Da se temu odpomore, je krajevno vinarsko društvo sklenilo nasvetovati vinogradnikom upeljati daljši delavni čas, kakor je to navada v drugih vinarskih okoliših. S to upe-Ijavo bo pomagano posestniku kakor viničarju ter bosta imela od tega oba le dobiček. Steni bo boli tudi kolikortoliko rešeno vprašanje o pomanjkanju delavcev, kar smo lansko leto celo občutili.
Ljutomer. (Slamnjak.) Viničarjem in prijateljem ubogega delavstva!!! Nadviničarju Ivanu Husjak v Slamnjaku je bil v preteklem tednu ukraden od neznanega zlikovca en tisoč dinarski bankovec, ki ga je dobil imenovani od svojega oskrbnika za izplačevanje delavcev. Vse dosedanje poizvedbe po storilcu tatvine so bile dosedaj brezuspešne. Ker ukradeni denar ni bil njegova last, ampak denar za delavce, znači to za ubogo viničarsko rodbino naravnost popolno uničenje. Zato se podpisana organizacija obrača tem potom na vse sotovariše-viničarje in druge ljudomile prijatelje ubogega delavstva za blagohotno podporo za težko oškodovanega tovariša, da mu vsaj nekaj povrnemo, kar mu je odnesla hudobna roka. Vsak, tudi najmanjši dar bo s hvaležnim srcem sprejet. Spomnimo se besed :
Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze in pomozimo tovarišu-trpinu iz nesreče, v kateri se nahaja brez lastne krivde. Darove sprejema: Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru. Jos. Šut 1. r. tč. tajnik, Jakob Trstenjak 1. r. tč. blagajnik.
Lukavci pri Ljutomeru. Posestniku in gostilničarju Marku Makovecu v Lukavcih so neznani lopovi v noči 11.1. m. ukradli 1 vprežno opremo, 1 vajeti (žute) in črne vajeti za 1 konja. Vrednost ukradenih stvari znaša din 6000. Oprema je okovana z niklom, ključi veliki, prsne plošče (Brustplatte) so popolnoma nove. Ako bi kdo ukradene reči ponujal v prodajo, naj se dotičnika naznani lastniku ali pa orožniški postaji pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Kdorkoli izsledi tatu ali zamore podati o njem kake pozitivne podatke, prejme nagrado od 200 (dvesto) dinarjev!
Radinci. Slišim, da misli državna uprava opustiti državni nasad v Gornji Radgoni; vinorejsko društvo okraj Gornja Radgona je napravilo na kmet. poverjeništvo sledečo vlogo : Zvedelo se je, da misli država opustiti državni vzorni nasad zvezan z večjim matičjakom in trtnico v Gornji Radgoni, katero je ustanovil svoječasno štaj. deželni odbor kod „viničarsko šolo“ za tukajšni vinarski okoliš. Omenjeni nasad je produciral letno večjo množino trsnega materijala, ključic in cepljenk, ter razdeljeval iste manjšin revnejšim posestnikom po znižani ceni. V slučaju, da se ta nasad opusti, stojijo naši vinogradniki pred vprašanjem od kod dobiti trsni materijal, posebno ubožnejši vinogradniki, katerim je dobava od privatnih tsrnic predraga, in to tembolj, ker nahajamo na skrajni meji države, odrezani prometno od ostale države. Vinorejsko društvo, kod edini pravi zastupnik vinorejcev, protestira najodločneje proti tej nameri in zahteva, da se ta nasad tako dolgo drži v državni upravi, dokler se ne ustanovi enak v okraju, na primernem mestu. Svetujemo državni upravi, naj pri teh nasadih ne gleda samo na rentabliteto, kar ni namen vzornih nasadov, temveč naj dela preiskušnje v vsem kar je zvezano z našo vinorejo, ubožnim vinogradnikom pa preskrbi ceni trsni materijal.
Murska Sobota. (Darovi Jugoslovanski Matice.) Gosp. Andrej Bole iz M. Sobote izročil sledečo zbirko: Franc Bukvič trgovec iz Pucine din 30, g. Turk gostilničar v M. Soboti din 20, g. Vezir, gostilničar v Martjancih din 20, g. Vogler iz Cankove din 50, g. Štivan iz Gederovec din 20. Po g. sodniku dr. Kravinu je daroval g. dr. Škerlak odvetnik v M. Soboti din 20, osobje kr. policije v M. Soboti izročil zbirko iz meseca februarja v znesku din 75'60. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala !
Četrtletje je že pri koncu, pa še
nisem plačal naročnine! Takoj danes poravnam naročnino in poskrbim za najmanj enega novega najočnika.
Gornja Radgona. (Razno.) Volitve so potekle zelo mirno brez incidentov in so prinesle našim mogotcem — razočaranje. Stranke so bile z lepljenjem plakatov zelo taktne in niso poškodovale ne zidov, plotov, hiš in tudi ne tujih lepakov, samo pri volitvah propadli demokrati so namazali tuje, vzlasti naš lepak, pomazali zidovje in piote, brzojavne drogove s smešno neumnimi papirji, kakor da bi se dala pamet slovenskega ljudstva prelepiti z neumno frazo. No, izid volitev je pokazal, da bi jih bilo 33, ako ne bi nekateri iz nerodnosti oddali svojo krogljico v prvo skrinjico. — Enako so odrezali Samostojni, ki so jasno dokazali, da so slabostojna žlahta in privesek demokratov. Bogve, kaj bo pisal „Kmetijski list“? — Nič manj sijajno se je proslavil slavni politik (ä la Mädchen für Alles) nekdanji klerikalec, potem liberalec, samostojnež, republikanec (tudi tam je iskal stikov z dr. Novačanom) in sedaj velesrbski radikal, po najnovejših verzijah pa celo pristaš blamiranega dr. Šušteršiča — znani Filip Jurkovič, ki je
obljubil Radikalni Stranki 3000 glasov, vsega skupaj pa ni v svojem delokrogu nalovil z denarjem, obljubami itd. — niti 100 glasov. Gornja Radgona mu je dala 16 krogljic, po nerodnosti volilcev namreč 6 več, kakor bi jih sicer dobil „Kmetovalci“ sedaj že sejejo oves, kar „kmetovalcu“ Jurkoviču ni potrebno, ker je svojo setev že 18. III. — požel...
Dražba lovišč v Apački kotlini. Prejeli smo: Okrajno glavarstvo Ljutomer, dne 16. III. 1923. Štev. 3121. Razglas. Okrajno glavarstvo bode oddalo love občin Segovci, Nasova, Žiberci in lov kata-stralne občine Lomanoše v zakup na javni dražbi, ki bode v soboto dne 28. 4. 1923 ob desetih predpoldne v Apačah, gostilna Fürst in sicer za dobo šestih let od 1. 8. 1923 do 31. 7. 1929. Zakupni pogoji so pri podpisanem glavarstvu in pri dotičnem občinskam uradu med uradnimi urami vsa-komu na vpogled. Vodja: Dr. Hubad s. r.
Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšaju in naredi tlo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kos-metikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen v. Feller, Stubica Donja. Elzafluid št. 326 Hrvatsko.
I

Začetek in konec kandidatske slave:
A*
vVbre*
a) Pred volitvami.
b) Po volitvah :
Z največjo brzino brez količnika, domov za peč!
Dobro obuvalo je Suttnerjevo obuvalo !
Ne nadkriljivi v trajnosti in primerni obliki so črevlji za gospode iz močnega finega usnja! Elegantni in moderni črevlji za gospe in dekleta! Dobri in komot nizki črevlji in sandali! Bogata
izbira srajc, poramenic (hosenträger), športnih kap nudi vam ilustrovani Suttnerjev cenik, v katerem bodete našli različno namizno orodje, škarje, žepne nože, doze za svalčice in tobak, aparati za brijanje in nažigače, verižice, krstne obeske in vse, kar želite za sebe ali za darila.
Tudi pravi Elza-preparati lekarnarja Eugen V. Feller v Stubici, kako Elza-lilijno-mlečno milo se morejo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je treba odposlati samo 2 dinarja za poštnino: Odpošiljalni tvrdki ur
H. Suttner, Ljubljana št. 9S2, Slovenija.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
f. Z. Z M. Z.
obrestuje vloge z 5°/0 od sto, ji daje raznovrstna posojila in vezane vloge tudi višje, || izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. ureda št. 12.188
Poslušajte j
i
!
dobro in zapomnite si, da kupite radi velikanskega nakupa direktno iz naj-9 HSBk	vejčih svetovnih tovarn
sukno, volno, cefir, platno, hlačevino, robce, ter sploh vso manufakturno robo najceneje v veletrgovini R. Stermeckl, Celje. Cenik zastonj.
OPOZORILO!
V noči 11. marca mi je bila vkradena vprežna oprema (Brustgeschier) z vajeti v vrednosti 6000 Din. Kdor izsledi tata ali pa zamore dati dobre podatke o njem, naj to javi orožniški postaji Sv. Križ pri Ljutomeru, od mene pa dobi
nagrado 200 dinarjev!
Marilo Möbsc, gostiln, g Mavcih ppl Ljutomera.
Svarilo !
Kdorkoli bi o meni ali o moji soprogi Mariji razširjal neresnične stvari, bo imel oprayka s sodnijo!
Benjamin Dihelčar, Gornja Radgona.
Zahvala !
Ob nenadni izgubi naše nepozabne nad vse ljubljene matere, gospe
Marije Kolar
izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so blago rajnko spremili na njeni zadnji poti; zlasti se zahvaljujemo č. duhovščini in požarni brambi, ki se je tako številno udeležila pogreba.
Hrastje-Mota—-Kapela, dne 16. marca 1923.
Žalujoči sinovi in More.
okoli 1300 m2 pripraven za stavbišče, blizu cerkve na najlepšem prostoru v Gornji Radgoni, se takoj proda. —- Ponudbe na upravo
Lepi vrt
»Murske Straže8.

Eksportna tvrdka
PIO PST
v GORNJI RADGONI
kupuje stalno
JAJCA
po najvišji dnevni ceni!
I
Izletnikom iz Gornje Radgone in § okolice se priporoča naša gostilna v Lutvercih. Za izvrstna vina in jedila je vedno preskrbljeno.
KUPUJEM
po dnevnih cenah staro železo, baker (Kupfer), ’ (Messing), cin in svinec
B. D9BELČAR IN DRUG
kleparstvo in ključavničarstvo
V GORNJI RADGONI.
Mizarji !
Okras za rakve (trüge) vsake vrste na izbiro, kakor tudi tančice (šlare), pogrebne sveče priporoča po ugodnih cenah
Karel Hojs, Gornja Radgona
zaloga mrtvaških potrebščin.
MESNICA IN PREKAJEVALNICA
1VBN 9BIIP0T1Č
gornja Radgono, Spodnji Bris št. 19.
Priporoča vse vrste klobas lastnega izdelka kakor:
Šunkarice, krakovske, brun-šviske, hrenovke, kranjske, moz-tadelia in posebne vrste klobase.
Priporoča tudi vse vrste mesa, kakor P ekajeno in sveže svinjsko, telečje sn goveje, ki se dobi vsak dan po najnižjih dnevnih cenah.
Priporoča tudi sveže laško pivo in črno pivo (Bockbier) v steklenicah in sodčkih.
Transport klobas, mesa in piva na veliko in malo za gostilničarje in trgovce.
Prodaja se žganje
(slivovka) na veliko pri Josip Senčar, gostilničar
v Orehovcih pri Gornji Radgoni.
Prevozen fotografiini atelje
iz lesa in stekla z žične vloge (v razstavnem stanju) z inventarjem vred ima po ugodni cen® na prodaj Roman Rek v Ljutomeru.
Kurjače
za Bürrer in Hoffmann sistem krožno peč
sprejme
Centrala občinskih opeHaenišUlh podjetij
V GORNJI RADGONI.
Tazadevne ponudbe, dokaze o dosedanjem uspešnem službovanju, stan in službene zahtevke je poslati naravnost na že označen naslav.
§
I
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIKu
v ClOHilJ! RADGONI
SPODNJI GRIS Štev. 12
kateri plača po najvišjih dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen po najvišjih dnevnih cenah.
I Slavenska banka d. d., Zagreb j
PODRUŽNICA GOŠ2NJA RADGONA|
Delniška glavnica in rezerva Din

J.OO o*
Vloge Srez Din 125.000.000*-
I
i
PndmmiirP" Be°Srad» Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Kranj, Ljubljana,	• Rogaška Slatina (se-
rUUiUfiillUD. Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac. WnSpilttNuI B . zonska), Škofja Loka. £
SflPiifiiV Buenos-Aires,	BfilHlIfiÌD' Slovenska banka, Ljubljana — Jugosl. Industrijska banka d. d., Split — Balkan Bank r. t I
HyBllUljö • Rosano de Santa Fe. HniljUblje . Budape V /i utca 35 — Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I. Augustinerstrasse 8. i
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.

Izdaja Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje:	' :x!:i odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. — Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.