»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! I Vse stare in nove naročnike opozarjamo, da bodo lahko sodelovali pri velikem nagradnem žrebanju. I Edini pogoj -- poravnana naročnina za prvo polletje prihodnjega leta. Za naše naročnike 100 praktičnih , nagrad v vrednosti preko milijon dinarjev. i LETO XVII. — številka 94 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jf •enlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lok n Tržič. — Izdaja časopisno pod )etje »Gorenjski tisk« — Glavni li Odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALIST KRANJ, sreda, 8. 12. 1965 CENA 40 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tedniki OJ L januarja 1958 kot poltednik. •M 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ni daleč do zimske sezone Manj obljub Gradnja toplarn Skupna skrb vsega kranjskega gospodarstva Kranj, 7. decembra. Predstavniki kranjskih gospodarskih organizacij so se danes dogovorili, da je treba samoupravnim organom delovnih kolektivov takoj predložiti osnutek pogodbe o soustanoviteljslvu podjetja Toplarna v izgradnji. Menili so, da bi novo podjetje že v začetku prihodnjega leta lahko začelo z delom. Nadaljevalo bi priprave za gradnjo, predvsem pa bo moralo kmalu ugotoviti možnosti za kredite in izdelati razrez investicijskih obvez po posameznih gospodarskih organizacijah. Več udeležencev razprave je predlagalo, da bi v novo podjetje vključili ^sedanje toplanne v Savi, Tekstil-indusu, Standardu, Industriji bombažnih izdelkov in Iskri. S tem ko bi jih povezali, bi omogočili maksimalno izkoriščanje zmogljivosti kotlov, kar bi začasno uspešno rešilo pomanjkanje toplotne energije, ki ga že občutijo v Savi, obeta pa se tudi drugim podjetjem. Na posvetovanju so govorili tudi o pripravah na gradnjo HE Mavčiče, ki bi lahko znatno omilila pomanjkanje električne energije na vsej Gorenjski, zgraditi pa bi jo bilo mogoče v zelo ugodnih razmerah. Razprava je pokazala, da se kranjsko gospodarstvo, ob tem pomanjkanju energije onemogoča najboljše gospodarske uspehe in nadaljnji razvoj, zaveda da se mora nasloniti na lastne sile pri iskanju novih tovrstnJb. energet- Jeseničani in hidroelektrarna Trnovo Na zadnji seji UO železarne so razpravljali tudi o gradnji hidrocentrale Trnovo na Bovškem. Pooblastili so glavnega direktorja ing. Hafner, Matevža, da v tem pogledu zastopa Železarno na seji gospodarske zbornice SRS. Prepričani so, da bi bila tu zgrajena vodna centrala velikega gospodarskega pomena, v turističnem pogledu pa zgornje Posočje ne bi oič iizgubitlo, saj je Soča tu čista in bi brlo novo jezero samo v okras pokrajini. Lop primer je Tolminsko jezero, okrog katerega so vveekandi to hotel. — B. B. V ilustracijo še nekaj podatkov: Ena sama kilovatna ura električne energije skupaj z ostalimi faktorji ustvari v Iskri dohodek 378 dinarjev, v Savi 348, v IBI 280, v Planiki 907, v Kovinarju pa celo 1.026 dinarjev. »Pred volitvami ste nam obljubljali vodovod, zdaj pa ni nikogar, ki bi stvar pognal naprej, ki bi se zavzel za to.« Tako so menda dejali nekateri v Naklem predstavniku občinskega odbora SZDL Kranj, ko je bilo govora o Vzrokih za neuspelo krajevno konferenco. Na splošno udeležba na konferencah ni bila zadovoljiva. V petih krajih konference sploh ni bilo. Ko pretresamo vzroke za tak položaj ne moremo mimo ugotovitve, da so mnoge ustanove in organizacije gluhe, ali pa pretoge pri obravnavanju potreb občanov v posameznih krajih. Sem lahko uvrstimo tudi naklanski primer. Tam nimajo urejenega vodovoda. To je njihova najaktualnejša današnja potreba. Na seji niso ugotovili, kdo in kdaj je obljubil vodovod v Naklem pred volitvami. Toda gre za osnovno pravilo, da se ne bi smelo obljubljati nekaj kar ni zanesljivo, kajti ljudje so pripravljeni razumeti določene težave, le praznih obljub ne marajo. Podobno je menda bilo tudi v Cerkljah. Ljudje so se pri- toževali, da so kot kmetovalci imeli včasih vsaj možnost pogovora o perečih zadevah« zdaj pa, kot so dejali,, jo kmetijska zadruga tako oddaljena in ne nudi možnosti za širše pogovore s kmetovalci, kar oni zelo pogrešajo. Končni zaključek naj bi torej bil, da je treba v prihodnje prisluhniti ljudem na določenem območju in razpravljati ter reševati samo tiste težave, ki jih tam ljudje čutijo. Komunistioreformi Kranj, 7. decembra — Včeraj je bila v naselju Vodovodni stolp v Kranju prva konferenca osnovnih organizacij zveze komunistov občine Kranj, ki so predvidene do konca decembra. Po vseh or-ganizacijah, ki "jih je okrog 100 po delovnih skupnostih (samo v Iskri 18), ustanovah in po terenu, se člani ZK pripravljajo, da ob tej priložnosti razpravljajo o današnjih aktualnih težavah gospodarskega in družbenega razvoja. Vse pa se danes vrti okrog novih premikov ob gospodarski reformi OBRAZI IN POJAVI Je to še resno ? Večje podjetje na Gorenjskem je razpisalo delovno mesto glavnega direktorja. Ker je bil dosedanji direktor več kot osem let na tem poslu, so to morali storiti. Taki so predpisi. Toda človeka neprijetno zbodejo razpisni pogoji. Nehote se vpraša, če so sploh resni ali so samo slabo prikrita burka. Ne gre zgolj za to, da razpis širokogrudno omogoča kandidaturo za glavnega direktorja vsakomur, od kvalificiranega delavca do inženirja. Bolj motijo bralca pogoji glede delovne dobe. Za kandidata s fakultetno izobrazbo zahtevajo 5-letno delovno OBRAZI IN POJAVI # OBRAZI IN POJAVI dobo, za tistega s srednjo šolo 10-let-no in končno za kvalificiranega delavca 15-letno delovno dobo — na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Mar ne bi bilo bolj preprosto, če bi po vsem tem objavili takle razpis: Delovna organizacija ta in ta razpisuje delovno mesto glavnega direktorja Kandidati, ki lahko kandidirajo so: 1. ljudje s fakultetno in petletno prakso na vodilnih delovnih mestih, 2. srednje strokovni kadri z 10-let-no prakso na vodilnih delovnih mestih in 3. tovariš ta in ta, dosedanji direktor podjetja. ABC NOTRANJA POLITIKA 8. DECEMBER 1965 * GLAS DOMŽALE: To ni odnos Seja prekinjena zaradi nesklepčnosti Zadnjo sejo obeh zborov občinske skupščine Domžale, ki Je bila 26. novembra, so morali po odmoru prekiniti, ker ni bilo več prisotnih niti polovica odbornikov. Preostali odborniki so ostro zahtevali, da se z novim poslovnikom skupščine, ki bi moral biti sprejo. m tej seji, uredi vprašanje discipline odbornikov. Pred odmorom so na seji posvetili največ pozornosti poročilu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Ugotovili so, da so bili doseženi letos kljub preobilnemu dežju relativno lepi uspehi na kmetijskih obratih družbenega sektorja. Odborniki pa so v razpravi povedali marsikaj kritičnega na račun gospodarjenja na teh obratih. V kooperaciji z zasebnimi proizvajalci so bili sicer doseženi določeni uspehi, vendar je kot je bilo ugotovljeno v razpravi, interes kmetov večji kot so možnosti. Uspešnejši razvoj kooperacije zavira še vedno nerešeno vprašanje, v kateri smeri naj se razvija kooperacija, poleg tega pa tudi pomanjkanje lahke mehanizacije. Na seji so sprejeli še poročilo komisije za prehod na skrajšani delovni čas, čeprav je večina delovnih organizacij doslej napravila zelo malo za prehod na 42-urni tednik. Od 78 delovnih organizacij jih namreč 55 še sploh ni pričelo z izdelavo predloga. — G. F. Priprave na zimo Kranj, 7. decembra — Na današnji seji upravnega odbora Gorenjske turistične zveze so razpravljali o nekaterih problemih, ki jih je treba hitro reševati, da bi jih zimska turistična sezona ne prehitela. Med drugim so omenjali težave pri nabavi nekih delov za vlečnice v Kranjski gori in druge vlečnice na Voglu. Omenjali so udi visoke cene v kranjskogorskem hotelu Prisank, ki so v glavnem namenjene za tuje goste, o obrtniških delih v novem hotelu na Voglu, ki ne zagotavljajo, če bo ta objekt odprt za novoletne praznike in podobno. K. M. Razgovor na krajevnem uradu »Ja« ali »ne« je premalo Ko smo kot navadna stranka prišli na vrsto v Krajevnem uradu v Preddvoru, smo s poklicno radovednostjo najprej vprašali tamkajšnjo uslužbenko Tončko Senk, o katerih zadevah se ljudje največ obračajo tjakaj. »O vseh vprašanjih bi lahko rekla, ki so v pristojnosti občine. V zadnjem času pa je res zelo veliko ljudi zaradi gradbenih zadev, ker je skoraj leto dni vse zastalo zaradi urbanističnega načrta. Tudi jaz zelo težko čakam kdaj bodo sprejeli urbanistični in zazidalni načrt, kajti ljudje so zelo nestrpni, mnogi hočejo graditi.-« In poleg gradbenih zadev, o čem še? »Da, skoraj bi pozabila. O škodi po divjadi je bilo letos veliko pritožb oziroma prijav škode. Lovske družine pa so domala brez denarja m ni lahko to reševati. Druga stvar so letošnje poplave. Veliko je bilo dela s popisi in dodeljevanjem pomoči. Dobili smo 900.000 dinarjev za to, kar bomo imeli za razna dela še drugo leto. Pritožb pa je več tudi zaradi slabe ceste na Belo.« »Kaj naredite, če ne morete ustreči občanu?« »V vsakem primeru se držim pravila, da krajevni urad ni občina, da je treba z ljudmi več pogovorov, pojasnjevanj in podobno. Skratka samo »ja« ali »ne«« je premalo. Človeka ne smemo tako uradno odpravljati.«« K. Makuc RADOVLJIŠKA MLADINA Spopad z lastnimi težavami V nedeljo je bila v Ra" jvljici letna občinska konferenca Zveze mladine. Na njej so razpravljali o problemu zaposlovanja mladih, o odhodu mladih na delo v tujino, ter,o oblikah dela mladine v mladinski organizaciji. Veliko kritike je bilo izrečeno na račun gospodarskih organizacij, ki so zaprle vrata — strokovnjakom. Ugotavlja se, da primanjkuje strokovnega kadra, kljub temu pa se ukinjajo štipendije in odpušča štipendiste. Na konferenci so govorili tudi o aktivnosti mladine v delavskih organizacijah, ki jo bo treba poživiti in pospešiti, če bomo hoteli, da bodo tudi mladi dostojno zastopani v organih samoupravljanja. Rečeno je bilo, da se mladina ponekod premalo zanima za probleme in uspehe delavskih organizacij. Prav zato bo treba povečati in poživiti skrb za izobraževanje ter vzgojo mladih. Na konferenci je bilo ugotovljeno tudi, da se mladina premalo vključuje v prizadevanje za napredek kulturnega življenja. Boleča stvar, ki so jo načeli mladi na konferenci, je tudi neza- interesiranost mladih za delo v mladinski organizaciji. Najprej bo treba poiskati vzroke za neaktivnost, potem pa najti primerne oblike, ki bodo pritegnile mladino v večji meri k sodelovanju. Tako je mladina smelo 'spregovorila o svojih težavah in slabostih, ki niso le radovljiške, marveč skorajda splošne. Morda so celo preveč črnogledi do samega sebe, kajti tudi veliko-njihovih uspehov bi bilo vredno posnemanja. Toda njihov odločni spopad z lastnimi težavami je najboljše jamstvo za uspeh. — D. V. Franc Puhar - Aci Ze celo desetletje se v dnevnem časopisju in raznih strokovnih publikacijah zelo veliko piše o i%zvoju moderne' kmetijske proizvodnje, pridobivanju zemlje, gradnji velikih družbenih kmetijskih obratov in podobno. Družba je poleg politične usmeritve takemu razvoju kmetijstva nudila v preteklih desetih letih tudi zelo veliko materialno podporo od vsakovrstnih dotacij do kreditov. Na področju gozdarstva pa ni bilo niti razprav in polemik, ki bi naj razčistila principi- elna stališča o sod6bnejših oblikah gozdno-lesnega gospodarjenja. Pri tem pa se je zanemarilo dejstvo, da »socializacija« vasi ne more porajati novih, željenih ciljev, ne da bi se istočasno urejevali tudi odnosi med skupnostjo in gozdom oz. med družbo in lastnikom gozda. Vendar so razprave zadnjih treh let — in nakopičena ter nerešena problematika v gozdarstvu le pripeljale do tega, da je Skupščina\ socialistične republike Slovenije v oktobru sprejela Zakon o gozdovih. Novi zakon o gozdovih pa za sektor gozdov, ki so v lasti občanov prinaša tako pomembne novosti, da je nujno o teh določilih zakona nekaj več spregovoriti. To pa zlasti še zaradi tega, ker so te kvalitetne spremembe dokaj korenite in postavljajo zasebnega lastnika gozda v nov položaj, istočasno pa nalagajo nove pristojnosti občinskim skupščinam in dosti odgovorene naloge gozdno-gospodar-skim delovnim organizacijam. Pri tem pa je treba poudariti, da se z izvajanjem določil novega Zakona o gozdovih ne gre samo za ekonomska vprašanja, temveč bo v praksi to razreševanje spremljano tudi z družbeno-političnimi premiki. Prav zaradi tega je prav, da spregovorimo nekaj o tem, kaj je pravzaprav narekovalo nujnost sprememb, ki se odražajo v novem Zakonu. Gozdno-gospodarsko območje Kranj (v bodoče GGO) je ekonomsko uravnotežena gozdno-gospodarska enota, u-vedena že leta 1945 — kot teritorialna Tazdelitev, ki je tvorila in >še tvori osnovo planskemu gospodarjenju. To območje — kot ostala v Sloveniji — je formirano ob upoštevanja splošno geografskih, rastlinsko geografskih, prometnih in ostalih vidikov. Povsem slučajno zajema obravnavano GGO Kranj občine Kranj, Tržič in Skofjo Loko. To področje je predvsem industrijsko grajeno in je 86 % prebivalstva vezano na industrijska središča Kranj, Tržič in Skofjo Loko. V celotnem gospodarstvu ima gozdarstvo z lesno-pre-delovalno industrijo dosti pomemben delež tako v pogledu proizvodnje, zaposlitve, še predvsem pa v pogledu izvoza. Ne glede na njegovo pomembnost pa so bila vprašanja gozdarstva in lesne industrije čestokrat usmerjena na stranski tir, kar ni ostalo brez posledic. Gozd ni pomemben samo za lesnopredelovalno ' industrijo, obrt in kmetijstvo, temveč imajo od niega posredno korist tudi še elektrogospodarstvo, promet, lovstvo in turizem, da ne omenjam njegovega vpliva na klimo itd. Ce bi sumirali vrednost vseh teh naravnih in materialnih vplivov gozdov, bi se pomen gozda dosti povečal. Zal pa smo — in še radi. priznamo, merimo, planiramo ter kalkuliramo le z nejosredno koristjo gozda — z lesom. Kranjsko GGO zajema 63.511 ha gozdov — od tega je kar 44.984 ha gozdov v zasebni lasti. Dejstvo, da je 70,5 % gozdov v zasebni lasti ni ugodno za sodobno, racionalno gospodarjenje, ker je ta, sicer velika površina razcepljena na 8.163 lastnikov ali kar na 38.056 malih parcel. Od skupnega števila lastnikov je kar 6.804 takih, ki po- MZ%+M$%/%+%%%++%O$%+/^O C Gospodarske novice PRVI C RAVNOTEŽJE Novembra smo prvič letos izravnali našo zunanjetrgovinsko bilanco. Izvozili smo za 118.5 milijard dinarjev blaga, prav tolikšna pa je bila tudi vrednost uvoza. Izvoz je bil v novembru za 27 % večji kot lani v tem mesecu, medlem ko je bil uvoz ; večji le za 2 %. MANJ ZEMLJE 1 Do oktobra letos so družbena posestva odkupi-i la od privatnih kmetoval-i cev in drugih lastnikov zemljišč samo 18.300 ha i zemlje. Vse kaže, da le-I tos družbeni sektor ne bo odkupil niti polovico toliko zemlje, kot je je od-I kupil lani (78.000 ha). Od ; privatnih lastnikov je biio od 1952. leta dalje do letos odkupljenih skupno 461.000 ha zemlje. PRECEJ VIŠJE CENE Do oktobra je vrednost j letos na novo zgrajenih I stanovanj znašala v vsej državi 168 milijard dinarjev, kar je za 17,5 % več kot lani v tem obdobju. Vendar je bilo v tem obdobju zgrajenih le 21.800 stanovanj, ali za 30 % manj kot lani. Približno 14 % stanovanj več kot lani je sicer še v izgradnji .vendar je kljub temu očitno, da so se stroški za stanovanjsko gradnjo letos močno povečali. J sedujejo manj kot 5 ha gozda. V Jugoslaviji so ta razmerja zelo različna in sicer imajo zasebnih gozdov: SR Srbija 40 %. SR Hrvatska 20%, BIH — %, SR Makedonija —%, SR Crna gora —%, SR Slovenija 69%, GGO Kranj 70,5 % — a povprečno v SFRJ 25 %. Torej je tako razmerje posesti specifično za Slovenijo in je že zaradi tega nujno, da je naša gozdarska zakonodaja prilagojena tej posebnosti v vseh svojih dolečilih. Zaradi take razdrobljenosti ni mogoče gospodariti na večjih kompleksih in upoštevati gozdno-gospodarske načrte. To pa omejuje dolgoročnost prizadevanj za višje lesne zaloge že skoraj 100 let, odkar je les postal industrijsko in-teresanten. Posledice po so danes vidne. Gozd kot kmetova »banka* je reševal vse kmečke tegobe, ki jih je porajal čas preteklosti, pa naj bo to v slučaju plačevanja dolgov, davkov, gradenj, ejementar-nih nesreč in dediščin. Ce tega ni rešil les, jo redila prodaja parcel — posledica Nič vec sezone pri klobukih? — Pri izvozu n&d pričakovanji — Zakaj preprosto, če gre tudi drugače! Tovarna klobukov »šešir« iz škofje Loke je dočakala sezono s praznimi skladišči, LcJcšnje leto se je namreč izneverilo vsem izkušnjam minulih let, v katerih je tovarna veljala za tipično sezonsko podj tje, v nekaj mesecih. ki proizvodnjo vsega leta proda Tako je Sešir v juniju in juliju, ki pomenita višek mrtve sezone za klobuke, prodal za 240 milijonov dinarjev in že v oktobru presegel vrdenost -lanske celoletne prodaje. Zanimivo, da zaradi tega povpraševanje po klobukih v tem času ni manjše in zalo lahko zadostijo le manjšemu delu naročil. Za podjetje je vsekakor najbolj pomembno, da se je z ugodno prodajo samo po sebi omililo pomanjkanje obratnih sredstev, kar so med pripravami na gospodarsko reformo ocenjevali kot najbolj pereče vprašanje v škofjeloški industriji. IZVOZ SAMO ZA TRDNE VALUTE Tudi izvoz poteka zelo zadovoljivo. V 18 držav konver-tabilnega področja bodo prodali 300 tisoč tulcev, polobli-kovanih klobukov in klobukov, kar po številu nekoliko presega prodajo dema. Izvozno obvezo 160 tisoč dolarjev bodo predvidoma presegli za dobro petino. S tolikšnim izvozom podjetje krije skoraj vse svoje potrebe po uvoženih zajčjih in kunčjih kožah ter reprodukcijskih materialih, ki jih večinoma kupuje v Belgiji, Franciji in Ameriki. pa je v še večji razdrobljenosti. Tako so tudi propadale kmetije, porajala se je pav-perizacija — na drugi strani pa so nastajali novi gozdno-lesni veleposestniki, eni od prvih zametkov domačega kapitala. Obadva — kmet zaradi objektivnih težav, veleposestnik zaradi žeje po profitu — cba sta posegala v gozd preko njegove prirodne zmogljivosti. •Tako imamo danes na tem GGO v gozdovih družbene lastnine lesno zalogo na ha 247 m', v gozdovih zasebnikov pa le 160 m3 na ha. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v vseh nižinskih gozdovih v okolici Kranja in Škofje Loke ter v nekaterih področjih " Poljanske doline ta zaloga še dosti manjša in se giblje med 80 — 120 m* na ha. In kje so zaloge, ki jih želimo — realno se gibljejo nekje pri 250 m3 povprečno na ha, kar bi z boljšim gospodarjenjem dosegli v bodočih 100 letih. Vemo pa. da imamo v gozdovih družbene lastnine, pa tudi v nekaterih gozdovih v zasebni lasti (Podbrezie, Jezersko itd.) ponekod lesne POZABLJENA NEPRAVILNOST Pri tem že več let neuspešno opozarjajo na veliko pomanjkljivost pri prodaji domačih kož. Gre za to, da je v Jugoslaviji dovolj zajčjih kož, ki pa jih morajo zbiralna podjetja izvažati, domača tovarna klobukov pa jih je zalo prisiljena uvažati. Tako se je že dogodilo, da so uvozili jugoslovanske kože, ki so preko treh vzhodno in zahodnoevropskih po- Podvojena [roduktivaost Poti tem naslovom smo v slavnostni številki ob dnevu republike objavili na 4. strani našega lista kratek pregled razvoja tovarne Peko v Tržiču. Ko smo navajali podatke o letošnjih uspehih, pa nam je tiskarski škrat obrnil številke, tako da smo napisali, da je letos 5.386 zaposlenih izdelalo 1.099 parov čevljev na dan in da so do konca oktobra naredili že 1.27G parov obutve .NAMESTO, DA JE 1.099 ZAPOSLENIH IZDELALO LETOS 5.386 PAROV OBUTVE DNEVNO IN DA JE BILA SKUPNA PROIZVODNJA DO KONCA OKTOBRA ZE 1,276.618 PAROV OBUTVE. zaloge od 400 — 600 m' na ha. Tu so razlike v prirastku in letnih etatih — tu eo ogromne rezerve, prirodno bogastvo, ki ga moramo aktivirati, pa čeprav so take naloge zelo dolgoročne. Stoletna napaka se lahko popravi v naslednjih 100 letih — torej to ni delo ene generacije, a ena generacija mora biti tista, ki temu cilju prilagodi oblike gospodarjenja in jim da pečat trainosti. Odpiranje gozdov, regeneracije absolutnih gozdnih tal in redukcija relativnih gozdnih tal — kot grobo označene osnovne naloge gozdarstva — so v vsakem slučaiu tako obsežne in dolgoročne, da jih lahko v praksi uvaja samo družba preko zato specializiranih gozdarskih organizacij s koncentracijo sredstev in kompleksno dejavnostjo. Torej ne gre za podružab-ijanje gozdov, temveč za po-dr.užabljanje 'gozdne proizvodnje, kar pa ne omejuje lastnine na gozdu, omejuje le pravico, z n^inom in oblikami gospodarjenja z gozdom 07. z lesom. (Nadaljevan je prihodn i ič) srednikov prišle nazaj v Jugoslavijo, seveda veliko dražje. Razen tega so jih iz naše države prodali za vzhodne devize, plačati pa jih je bilo treba z zahodnimi. Ce bi domače surovine izvažali preko škofjeloške tovarne, ki bi jih vsaj delno predelala, bi- bilo z njimi mogoče prodati tudi delo, devizni dohodek pa bi bil v vsakem primeru višji. KUNČJI ZAROD ZA ZASEE^-E KUNCEREJCE Ker to vprašanje ostaja nerešeno, tovarna Sešir stremi za tem, da sama poskrbi za potrebne surovine. Lani ja v bližini Škofje Loke uredila razplojevalno kunčjo farmo, iz katere bo prihodnjo pomlad oddala okoli 3.000 samic najboljših pasem zasebnim kuncerejcem. M. S. Razmišljanja ob reelekciji Beseda reelekcija je tujka v našem besednjaku pa čeprav jo često uporabljamo v govoru in tudi pišemo, se v njem se ni udomačila, prav tako, kot se še ni udomačila v naši praksi. Le počasi zelo počasi se vsebinsko prebija v našo miselnost in življenje. Verjetno zato, ker zadeva nas same, v ustaljene odnose v naše navade in razvade, v osebni položaj in s tem tudi v'pravice, ki si jih nekateri posamezniki prilaščajo neodvisno od svojega dela. Morda tudi zato, ker vodi na pot, ko bo edino merilo za vrednotenje in položaj človeka v družbi njegovo delo, s tem pa bledi osebna avtoriteta, pridobljena zgolj s službenim položajem. . V življenju delujejo, ne glede na uzakonjeno pohtteno ureditev, progresivne sile in sile, ki zavirajo razvoj. Med njimi je zlata sredina, zadovoljna s stanjem in odnosi, navidez brezbrižna za dogajanje okoli sebe in vendar strnjena takrat kadar delujejo nanjo sile, ki bi lahko spremenile v njej ustaljene navade. Nesmiselno bi bilo delati utvare, da nalete načela in ukrepi, ki vodijo v hitrejši materialni ttt dnrbeni napredek, pri vseh ljudeh in povsod na dober sprejem Tudi pri nas ideje in principi izgubljajo svojo progresivno silo pod vplivom okolja, vendar kljub temu to okolje postopoma sprejema napredna stališča in razvoj gre dalje. V ustavi smo uzakonili medsebojne družbene odnose, ki naj vladajo v naši družbi, toda potreben bo čas, da bo ustavnost resnično zavladala v vsakdanji praksi in da bodo ustavna načela postala resnično temelj naših odnosov. Načelo reelekcije, povezano z javnimi razpisi delovnih mest, je uzakonjena napredna sila, ki naj oblikuje delovne odnose. Objektivno gledano, pomeni velik prispevek k osvobajanju človeka, ker nudi delovnim ljudem možnost, da se glede na svoje znanje, sposobnosti in nagnjenja, svobodno odločajo, za delovna mesta. Toda v praksi doživlja to nafelo zelo različen odziv, odvisno od prizadetosti ljudi. Reelekcija ne pomeni odstavljanja starih kadrov in tudi ne ponižanja za ljudi, ki nimajo več pogojev za delo na razpisanih delovnih mestih. Pa tudi novim kadrom, imenovanim na razpisana delovna mesta še ne zagotavlja avtoritete. Ti si jo bodo morali šele pridobiti z znanjem in svojim delom. Šele tako bo reelekcija postala običajna praksa in ne bo povzročala pretresov kot jih doživljamo marsikje danes. Zaradi sil, ki zaviralno delujejo na naš gospodarski in družbeni razvoj; se javni razpisi za delovna mesta ponekod še vedno izigravajo na razne načine: s prilagajanjem pogojev že znanemu kandidatu, s pristranostjo komisij, s priznavanjem izobrazbe, protekcijo itd. Vendar takšni pojavi pridejo lahko -do izraza samo tam, kjer eden ali peščica vodih,ih ljuai duši delavsko samoupravljanje in na ta način lahko kroji za sebe in ne za podjetje koristno kadrovsko politiko. Pri takih pojavih, zlasti tam, kjer gre želja posameznikov po vladanju tudi preko moralnih meja, je vprašanje, ali bodo zdrave subjektivne sile dovolj močne in pogumne že sedaj — ob prvi reelekciji. Ne smemo zapirati oči pred stvarnostjo. Reelekcija mora' prinesti osvežitve v kadrih in s tem nove vzpodbude v naše gospodarstvo. Problemov in razvojnih nt log v sodobni proizvodnji ni mogoče več reševati rutinersko. Zahteva po vodilnih kadrih s strokovnim zn.anjem izhaja iz zahtev proizvodnje same in iz položaja naših delovnih organizacij, ki morajo najti pot k intenzivnejšemu gospodarjenju in preko tega do mednarodne menjave in delitve dela. Odstopanje od načel reelekcije in cd meril, ki jih v pogledu strokovnosti kadrov postavlja sodobno gospodarstvo, bi pomenilo zaviranje pogo~ jev za hitrejšo gospodarsko rast in s tem tudi za izboljšanji materialnega položaja in standarda vseh proizvajalcev.^ O tem bodo morali temeljito razmisliti kolektivi pri svo jih odločitvah, kajti z gospodarsko reformo stopa naše gospo darstvo v odnose, v katerih bo uspeh posamezne delovnt organizacije, odvhen izključno samo od prizadevnosti kolek tiva ter strokovne sposobnosti in znanja organizatorjev pro izvodni" MIK. KULTURA IN PROSVETA 8. DECEMBER 1965 # GLAS PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PRIPRAVLJA ZA NOVOLETNO JELKO SI iko o slavčku Mladinska spevoigra »Bi.jka o slavčku« je delo za otroke, ki ga Prešernovo gledališča v Kranju pripravlja za novoletno Jelko. Napisala Jo je učiteljica Martina Bidovčeva, uglasbil pa Viktor Fabianl. V razgovoru z avtorico nam je povedala tole: Neposredni stiki z osnovnošolsko mladino so mi dajali pobudo, da sem že prva leta svojega službovanja delala pri mladinskem odru. Tam sem spoznala skrite otroške zmožnosti, ki jih je treba le prebuditi in voditi. Nastanek Bajke o slavčku vpada v leto 1941, ko so se zaprla vrata slovenskih učilnic in ko sem B krvavečim srcem opazovala, kako uvajajo v šole tuj duh, kako teptajo in prezirajo našo govorico, kako zamira naša pesem. Videli smo že spočetka, da bo iz teme suženjstva spet vstala svoboda, svetlejša in mogočnejša kot kdajkoli poprej. Takrat je že vzklila v meni misel na Bajko. Hotela sem dati slovenski mladini nekaj domačega, kar bi spominjalo na vonjave in lepote domače grude. Tako je nastala Bajka o slavčku, rasla je iz trpljenja in ljubezni do teptane domovine in vseh tistih bratov in sestra, ki so se za svobodo te zemlje žrtvovali. Delo je zasnovano na pripovedovanju babice otrokom; in ker je naša beseda tako pojoča in zveneča, je postala Bajka spevoigra. V prvem dejanju ima besedo mladina; Zelenega Jurja spremlja na poti samo vriskanje in živa koledniškar^ narodna pesem. Drugo poglavje nam odpre pogled v cvetočo pomlad prelepe slovenske zemlje, ki ji vlada vila Jasna. V tretjem dejanju uklone zlobni bes (okupator) dobro vilo Jasno v verige in usmrti slavčka. Zlo se razbohoti v deželi, pesem utihne. Nastane trpljenje, kakršnega svet ne pomni. Toda ljubezen premaga temo; hudobni bos in njegovi pomagači zgube oblast. Jasna, ki je simbol naše svobode, vstane v mogočni luči novih dni. Naša govorica postane spet jezik vriskanja in veselja, kot je rekel Cankar. Bajko o slavčku, v kateri nastopa okrog 40 otrok in nekaj starejših igralcev, pripravlja režijsko Peter Malec, glasbeno vodstvo pa je v rokah mladega dirigenta Petra Skerjanca ;plese študira z mladino Nataša Korinškova, scenske osnutke pa je napravil slikar Saša Kump. V PRIČAKOVANJU ZAKONA FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA Zahteva po stabilnem sistemu V tem času, ob pripravah na novo proračunsko leto, že razpravljajo tako po delovnih kolektivih, na šolah, kot po sindikalnih podružnicah prosvetnih delavcev v glavnem o dveh osnovnih vprašanjih: o ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, 7. decsmbra — Zveza kulturno prosvetnih organizacij loške občine je danes priredila v Loškem gledališču posvetovanje o problemih kulturne politike v občini, ki so se ga udeležili družbeni in kulturni delavci. Govorili so o tem, kako naj rešujejo pereče kulturne probleme v novih gospodarskih razmerah in kaj je treba narediti, da zaradi pomanjkanja denarja ne bo prišlo do kulturne stagnacije in nazadova- Večizmenski pouk eden izmed vzrokov za slab. uspeli V tržiški občini so se z vso resnostjo lotili odstranjevanja težav na osnovnih šolah. Svet za šolstvo pri skupščini je izdelal poseben program razvoja šolstva do 1970. leta in ugotavlja, da zlasti pomanjkanje učnih prostorov hudo zmanjšuje uspehe teh ustanov. To dokazuje podatek, da se stopnjuje število otrok, ki ne izdelajo osemletke. Takih primerov so za- beležili 1.1960 9,25 % šoloobveznih otrok, konec lanskega šolskega leta pa že kar 18 odstotkov, kar je veliko, če bi hoteli zagotoviti ena in pol izmenski pouk, se pravi, da bi le tretjino otrok hodilo popoldne v šolo, bi potrebovali na šoli Heroja Bra-čiča v Tržiču in v Križah še 419 kvadratnih metrov učnega prostora. Prav tako navajajo, da je premalo telovad- Gledališče v Radovljici Zveza kulturno prosvetnih organizacij je začela z akcijo NA JAVORNIKU OBNAVLJAJO SPOMENIK Na Javorniku so začeli obnavljati spomenik padlim borcem, katerega doslej niso mdgli urediti, ker ni bilo sredstev, da bi iz Ljubljane prepeljali že izgotovljen podstavek. Krajevni odbor ZB je zato zaprosil za pomoč sklad za kulturo in prosveto občine, kjer so na račun spomeniškega varstva odobrili 100 tisoč dinarjev. S temi sredstvi so prevoz izvršili, spomenik pa bodo postavili in uredili tako kot je treba. — B. B. za ustanovitev amaterskega gledlišča v Radovljici. Pričakujejo, da bo ustanovni občni zbor mlade Igralske skupine že konec decembra. Zvedeli smo, da so njihova prizadevanja naletela za sedaj na razumevanje. V sedanjem gospodarskem položaju, ko se velikokrat iščejo rezerve prav v kulturni dejavnosti, je ta vest še toliko bolj razveseljiva. Radovljičani do sedaj razen kino predstav niso imeli drugih možnosti kulturnega razvedrila (če ne računamo na občasna gostovanja ostalih drmskih skupin). -pc nic, kabinetov, prostorov za tehnični, glasbeni in drugi pouk, kar pa jih je, so slabo opremljeni. Beneški fantje na Sovodnju V nedeljo (5. decembra) so v dvorani 'zadružnega doma na Sovodnju gostovali Beneški fantje. To je že drugi tak ansambel, ki je v zadnjom času gostoval v tem kraju Poljanske doline. Ker je za glasbene in podobne prireditve na Sovodnju veliko zanimanja, je bil nedeljski koncert slovenske narodne glasbe dobro obiskan. -an Obletnica Linhartovega ro;stva Delavska univerza v Radovljici pripravlja za ponedeljek, 13. decembra, v dvorani občinske skupščine literarni večer, ki bo posvečen 209. obletnici rojstva A. T. Linharta. Literarni večer bo razdeljen v dva dela. V prvem bo govoril prof. dr. Alfonz Gspam o življenju in delu velikega moža, a v drugem bodo dej.no recitirali »Zupanovo Micko«. i politiki nja namesto do napredka, do boljšega in celovitejšega zadovoljevanja kulturnih potreb občanov. To-so zlasti vprašanja ekonomizacije in koncentracije nekaterih funkcij, izumiranja določenih oblik dela in nadomeščanja teh z novimi, boljšimi in primernejšimi za sedanje obdobje in zahteve ljudi, vprašanje deprofesiona-lizacije občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij itd. Kot osnovo za razpravo vseh so pripravili precej obsežno gradivo, ki obravnava delo in probleme kulturnih institucij v občini. O posvetovanju bomo še posebej poročali. stopinjah na »Slovenski vestnih«, ki izhaja v Celovcu, je v zadnji številki, ki je izšla prav na dan 165-letnice Prešernovega rojstva — 3. decembra, objavil začetek članka Črtomira Zo r-ca »Po Prešernovih stopinjah na Koroškem.« Tiste dele članka, ki se nanašajo na stike Prešerna in njegovih sorodnikov s Koroško, je Slovenski vestnik Z dovoljenjem avtorja ponatisnil iz Glasa, kjer je kustos Prešernovega spominskega muzeja v Kranju Črtomir Zoreč v nekaj nadaljevanjih objavil precej zanimivih, doslej le slabo znanih, pozabljenih ali sploh neznanih podrobnosti. S to objavo je Slovenski vestnik lepo počastil spomin na našega največjega pesnika. —t stabilnem sistemu financiranja izobraževanja ter o financiranju na podlagi programa dela. šolski kolektivi so v letošnjem letu pričakovali, da bo še pravočasno pripravljen in sprejet zakon o financiranju izobraževanja, ki naj bi na eni strani uzakonil odgovornost družbe in posameznika za uspešen sistem izobraževanja, na drugi strani pa odgovornost posameznih delovnih organizacij za uspešno opravljanje zaupanih jim nalog. Po predlogu novega zakona naj bi se formiral stabilen vir sredstev za izobraževanje, tako da bi minila ta neprestana skrb šolskih kolektivov in da bi se ti lahko v večji meri posvetili strokovnemu in pe^ dagoškemu delu. Teze novega zakona predvidevajo, da bi se stalni vir dohodkov za izobraževanje formiral iz določenega dela prispevka na Osebni dohodek, ki se ne bi več stekal neposredno v proračune posameznih družbeno-politič-nih skupnosti, temveč bi se uporabljal namensko za potrebe financiranja izobraževanja. Na ta način ne bi zagotovili šolstvu samo stabilnih dohodkov, temveč bi dosegli tudi to, da bi vsak, ki je v določenem delovnem razmerju, prispeval določen delež v ta namen. Kljub temu, da je po zadnjih informacijah še prezgodaj pričakovati, da bi bilo v novem proračunskem letu zagotovljeno financiranje po novem zakonu, mora ostati nenehno prizadevanje, da se v okviru posameznih komun poskuša doseči nekaj podobnega, ker šolstvo brez urejene materialne osnove ne more shajati. Drugo vprašanje, ki je v odsotnosti takšnega zakona še toliko pomembnejše, po katerih kriterijih naj skladi financirajo dejavnost. Med vsemi doslej veljavnimi oblikami bo verjetno najobjektiv-nejša tista, ki govori o financiranju na podlagi delovnega načrta 'posamezne ustanove. Realen delovni načrt je lahko edini kriterij za dodeljevanje sredstev, ki bodo v začetku res le kot akontacije, realizacija načrta, kvantitativno ter kvalitativno, pa bo moralo postati merilo za dokončno poravnavo vseh pogodbenih obveznosti med šolo in skladom. — Z. P. GLAS v vsako hišo T V- dni |*o svotu USPEHI V VESOLJU Konec preteklega tedna je pomenil začetek dveh velikih vesoljskih podvigov. V Sovjetski zvezi so pretekli petek izstrelili v vesolje avtomatično postajo »Luno 8«. To je ponoven poskus sovjetskih znanstvenikov, da bi omogočili »mehak« pristanek vesoljske ladje na Luni. Ce se jim bo to posrečilo, bo dosežen končni uspeh pri osvajanju Lune. Prejšnji avtomatski postaji »Luna 5« in »Luna 7« sta se razbili na Luninem površju ker sta treščili nanjo e preveliko hitrostjo. Glede poskusa z »Luno 8« so v Moskvi optimisti. Preteklo soboto zvečer pa so v ZDA poslali na pot okrog Zemlje vesoljsko ladjo »Ge-mini 7«. V njej sta astronavta Frank Borman in James Lovell. Predvidevajo, da bosta kozmonavta krožila okrog Zemlje 14 dni. Zadnje dni njunega potovanja pa naj bi se jima pridružila v vesolju še dva astronavta na vesoljski ladji »Gemini 6.« Posadki obeh ladij bosta ob tej priložnosti skušali vozili med seboj čimbolj približati. SPET OFENZIVA Po zatišju, ki je trajalo teden dni, so osvobodilne enote v Južnem Vietnamu ponovno začele z ofenzivo. Poročila govore o velikih izgubah, posebno ameriške izgube so čedalje večje. Kaže, da ameriško obrambno ministrstvo ne objavlja resničnih podatkov o žrtvah. To povzroča veliko zaskrbljenost v ameriški javnosti in hkrati odpor zoper nesmiselno vojno. Dvojni zločin v Zagrebu S sekiro sta bila v svojem en osebnem stanovanju v Zagrebu ubita zakonca Ivan in Ankica Ivanovič, Na obleki njihovega sina so našli krvave madeže. 4. decembra prebivalci ulice Srebrnjak niso zatisnili oči. Do sedaj še nepojasnjen zločin je vnesel preplah v to sicer mirno ulico. Nekaj po 21. uri je njihov sin edinec, sicer gimnazijec, odšel skozi okno iz stanovanja in pritekel k sosedom. Ali je sin ubil starše? Povedal jim je grozno zgodbo, češ, da je neki nepoznan človek planil v njihovo stanovanje in pretil z revolverjem, potem pa njega zaprl v kletne prostore. Medtem je s sekiro ubil očeta in mamo. Sosedje so takoj obvestili organe TNZ, ki so prišli v Ivanovičevo stanovanje. Ko so ugotovili, da sta Ivan in Ankica mrtva so preiskali stanovanje in videli, da je obleka sina krvava. On ni mogel takoj priznati, kako (Piše V. N., doktor poštenih ved) Notranje rezerve Dr. Franceta Prešerna Pred neznane cene slane standard rasti ne pusti. Znabiti, da kdor daj se proti štipendiranju ogreva, v istem forumu pred koncem dneva rohneč očital bo: »Kje so kadri?« Ne bom več tebe pil, vina podražena kupa! Cigarete, kino in denar za fička! Vam slovo dam, ker valorizacije nimam upa! Prekosili res bomo vse narode, najnižji med denarji dinar bode. Karicrist, ki ga reforma s stolčka trešne, naenkrat ne zgubi vseh vez moči poprešne. Urbanistov naših imenitna dela vam bo zanamcev kletev pela. Čez tebe več ne bo, avtobusna gneča, iz mojih ust prišla beseda žala; na voljo mi je, zvezam bodi hvala, službeni avto, tablica rdeča! Položaj korito, avto rabelj hudi, in fraza lajna, ki se nikdar ne vtrudi. Ni znal ničesar direktor trde glave, kar znal, bile so fraze prave. se je to zgodilo, ker po prvotnem pričevanju ni bil na kraju zločina. Takoj, ko so mu pokazali okrvavljene hlače, srajco in čevlje sin ni več trdil, da je umor izvršil neznani napadalec. Začel je pripovedovati, da so se njegovi starši prepirali in da je oče s sekiro ubil mamo. Za tem pa je sam vzel očetu sekiro in ga ubil. Sosedje pokojnih Ivanovi-čev trdijo, da doslej v njihovem stanovanju ni bilo prepirov. Prep:r o carinah Zahodnonemška " vlada je zahtevala od izvršne komisije evropske gospodarske skupnosti, naj sprejme primerne ukrepe za znižanje carin pri uvozu svinjskega mesa iz dežel, ki niso vključene v skupnost. Na ta način želi nemška vlada vplivati na znižanje mcen svinjskemu mesu. Pri tem pa je prišlo do sporov v sami bonnski vladi, ko sta se sprla minister za gospodarstvo, ki je bil za znižanje carin in minister za prehrano in kmetijstvo, ki se je temu upiral, da bi tako zaščitil domače proizvajalce. Cene živilom v Zahodni Nemčiji letos stalno naraščajo. Posamezni kmetijski pridelki in proizvodi so dosegli najvišje cene doslej. Svinjsko meso velja 12 DM (približno 3.700 dinarjev) kg, medtem ko sta govedina in teletina še dražji. V povprečju so cene v maloprodaji narasle za 3.2 %. Zaradi pomanjkanja delovne sile pa so v tem času narasli dohodki prebivalstva za 9.5 %, tako da se je pritisk na tržišče še povečal. Praznovan je v Loki Občani občine Škofja Loka bodo 18. decembra praznovali občinski praznik, ki jih spominja poljairske vstaje in množičnega odhoda v partizane ob koncu leta 1941 ter osvoboditve aktivistov OF iz loškega zapora v decembru 1942. Program praznovanja je letos v glavnem posvečen kul' turnim dejavnostim. Za 14. december pripravlja Ljudska knjižnica v prostorih loškega gledališča literarni večer, na katerem bodo sodelovali številni znani slovenski književniki. Na predvečer praznika bodo pionirji izvedli obširno telovadno akademijo. Največ svečanosti bo 18. decembra. Tedaj bo na škofjeloški gimnaziji, ki letos praz-nuje 20-letnico svojega obstoja, svečana proglasitev njene verifikacije. Na loškem gradu bodo odprli novo galerijo, v kateri bo izredno zanimiva razstava upodobitev Škofje Loke od prve znane podobe iz 16. stoletja do danes. Tega dne bo tudi slavnostna seja občinske skupščine. Za večer praznika so predvideli predavanje Franceta Planine o škofjeloškem pogorju ter Selški in Poljanski dolini. Praznovanje bo zaključeno 24. decembra, ko bo Ljudska knjižnica odprla podružnico na Trati. Predvideno je, da se bodo v ta program s svojo prireditvijo vključili tudi pripadniki JLA, ki bodo hkrati pranzovali tudi 22. december. "LJUDJE I\ DOGODKI Afriški ultimat Konec preteklega tedna se je v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi zaključila konferenca organizacije afriške enotnosti. Na konferenci so sodelovali delegati 36 afriških držav. Razpravljali so o skupni akciji zoper Smithov rasistični re--žim v Južni Rodeziji. Razumljivo je, da je postopek 200.000 belcev v deželi, kjer je preko 4 milijone brezpravnih domačinov, izzval predvsem «ajvceje ogorčenje v Afriki. Toliko bolj zato, ker so ukrepi drugih dežela, zlasti Velike Britanije, ostali le na pol poti. Zato so vsi pričakovali, da bo konferenca v Adis Abebi postavila odločno zahtevo, da se odstrani rasistični režim v Južni Ro- deziji. Tako se je tudi zgodilo. Soglasno so sklenili, da bo vseh 3G afriških držav, udeleženk te konference, pretrgalo 15. decembra diplomatske stike z Britanijo, če dotlej ne bo odstranjen Smithov režim. Hkrati s tem sklepom pa so posamezne afriške države že začele samostojno ukrepati zoper Južnorode-zijske rasiste. Velik odziv prebivalstva iz različnih afriških dežela, ki se prostovoljno želi vključiti v enote za osvoboditev te afriške države in odpor zoper gospostvo belcev v Južni Rodeziji sami, vse to da slutiti, da so bile polovične gospodarske sankcije samo uvod v odločnejši boj vseh Afričanov zoper ta »madež na lastnem telesu«. V tem vzdušju je dokaj klavrno stališče britanskega premiera VVilsona, ki je zavrnil ultimat iz Adis Abebe in ponovno izjavil, da ima namen zlomiti ro-dezijski upor brez prelivanja krvi. Ni pa povedal, kako to namerava storiti. NAJVEČ, A PREMALO V Franciji je prišlo do presenečenja, ki ga nihče ni pričakoval. Najmanj general De Gaulle, ki se je zanašal na svojo popularnost in zatrdno pričakoval zmago v prvem kolu. Ko se je zadnji dan novembra zadnjikrat pred predsedniškimi volitvami obrnil na francoske volivce, sploh omenil ni možnosti, da bi se boril za predsednika tudi v drugi rundi. Francoska ustava namreč predvideva, da se predsedniške volitve morajo ponoviti, če nobeden izmed kandidatov pri prvih volitvah ne dobi ab- solutne večine glasov. General je bil tako prepričan v svojo zmago, da celo ni izkoristil vsega časa, ki ga je imel na razpolago za predvolilno kampanjo. To, kar general ni pričakoval, pa je prišlo. Nobeden izmed šestih predsedniških kandidatov ni dobil absolutne večine. Uradni podatki povedo, da je general de Ganile dobil 10,811.480 glasov ali 44.61 % vseh oddanih glasov. Njegov naj-resnejši tekmec je bil kandidat združene levice Mitte-rand, ki je dobil 7,688.105 glasov ali 31.72 %. Vsi ostali kandidati so dobili skupno 23.67 % glasov in so torej odpadli že v prvi rnndi. Na ponovnih volitvah, 19. decembra, se bosta pomerila de Gaulle in Mitterand. Da bo zmagal stari general skoraj ni dvoma. Je pa le res, da njegova slava in s tem slava osebne oblasti v Franciji počasi zahaja. ABC J 3ESERNIK aiijii prosa v Vogljah 121. »Ne,« se je Branko nasmehnil fantovi vnemi. »Jutri zjutraj se odpeljete v Lesce. Tam se je tečaj že pričel. Tudi Marko se je prijavil in naš stari znanec Janez. Najbrž je moral požreti precej strahu, preden je zbral dovolj poguma, da se je odločil. Sedaj pa pojdi domov in se pripravi za pot. Čakaj, kaj pa je s tvojo glavo?« «Brez skrbi,« je zamahnil Peter in pokazal na obvezo: »Jutri odvrženi to krpo!« »Le glej, da nam tam doli ne uničiš vseh padal,« ga je še podražil Branko za slovo. PANORAMA 122. Drugo jutro so se na kolodvoru sestali: Marko z zavitkom perila za sebe in Petra, Peter s štruco kruha za sebe in Marka ter Janez z ogromnim kovčkom — samo za sebe. Kaj je bilo v njem, ni vedel nihče, se pravi nihče razen Janeza in njegove mame. Odpeljali so se proti Gorenjski. Peter in Marko sta se lotila šlruce. Mlatila sta, da je bilo veselje. Janez je požiral sline, toda svojega kovčka si nI upal odpreti. »Menda nosiš notri samo suho zlato,« je pomežiknil Peter in mu velikodušno; odlomil kos kruha. Pnfcegnila svojemu ugrabitelju 8-Ietno dekletce se je samo rešilo vezi slutila, » v., —-t- -'. -V ' - V1IHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA M! HA KLIN AR: MESTA, CESTE IM RAZCESTJJ gruča gimnazijcev. Srbe na vrbe!« talin se piše Marko da je prestolona-vedo ničesar. Caso-študent, po imenu Nekateri glasno preklinjajo srbske zaroti*! jim želijo najhujše muke, preden jih bodo pobesili ali postrvjo vdanost cesarju dokazujejo tudi s tem, da je ta dan slišatgicah več ljubljanske nemščine kakor slovenščine. Po ulici pd Na njihovem čelu koraka neki dijak Nekdo med primorskimi delegati ga p< Natlačen. Tudi v Trstu je razburjenje. Ljudje slednika vozil neki Tržačan. O njegovi pisi poročajo tudi o atentatorjih. Glavni Gavrilo Principe. Takoj za njim pa je n^ime nekega Cabri novica, po poklicu tiskarskega stavca. | »Cabrinovič? Pa ne da bi bil naš Crć« razmišlja Stefi. Naslednji dan kroži po Trstu novica.'bil Cabrinovič pred leti stavec v Hermannsdorferjevi tiskarni »Kajpak,~on je bil! Samo vedril je %tih, a drugače je bil anarhist. Samo anarhisti se zatekajo minjam se, občudoval je ruske teroriste, Tako trdi Jaschke. Stefi molči, a na tihem, sama ne ve & ^iduje Cabri novica. »Skoda človeka! Ubili ga bodo! Bil r- pošten, tako dober mu terorju. Spo-abili bivšega carja.* tovariš,« ga pomiluje Franc. i Obema je hudo za Cabrinovičcm. Vojna stranka v Avstriji zahteva, da je treba sarajevski atentat ' izkoristiti za obračun s Srbijo. Nemško nacionalistično časopisje i hujska na vojno v duhu znane izjave grofa Beusla: man muss die Slavven an die Wand driicken, le da je naperjena na Srbijo: Srbe je treba postaviti pred zid. Zmagovita vojna proti Srbiji bi stišala zahteve po rešitvi jugoslovanskega vprašanja v monarhiji. Ne boje se, da bi napad na Srbijo sprožil veliko evropsko vojno. Velesile so oborožene. Dele se v dvoje velikih vojnih zvez: na antanto in centralne sile. Take so posledice tako imenovanega sistema oboroženega miru, v katerem so se države druga preko druge oboroževale v desetletjih po Berlinskem kongresu. Oboroženi mir naj bi preprečil vojno. Kakšna naivnost, skrojena po starem latinskem pregovoru: si vis pacem para bellum! Ce hočeš mir, se pripravljaj na vojno! In države so se pripravljale, povzročale krize, začenjale manjše vojne, osvajale. Interesi imperialističnih velesil so se križali, gnali k spopadu. Imperializem je pahnil svet na prag velike mednarodne vojne. Ekspanzija je vse! Tako je filozofiral Cecil Rhodes. Po tem stavku naj bi Grand Britain postala Greater Britain. Francoski nacionalisti bi se radi maščevali za poraz leta 1870/71. Nemški časopisi hujskajo proti francoskemu »Erbfeindu«, dednem sovražniku. Zahtevajo Hinterland na račun Slovanov in nova prekomorska kolonialna ozemlja. Nemški cesar Viljem II. je že pred šestnajstimi leti napovedal: Unsere Zukunft liegt auf dem Wasser. Podpihovalci vojne v podonavskem cesarstvu se naslanjajo na nemško moč. Nemčija je najbolj oborožena država na svetu. Časo- pisni stolpci so polni bojevitega pangermanizma, naperjenega zoper Francijo in Rusijo. Treilschkcjeve ideje, ki je združil pangermani-zem z ničfcjanstvom, so obrodile sad. Nemci so narod z gosposko moralo. So nad drugimi narodi. Njihova dejanja so onkraj dobrega in zlega! Njim pripada oblast nad svetom. Izpolnili bodo velike upe profesorja Heinricha Lea na svežo veselo vojno. In zdaj po sarajevskem atentatu je za tako vojno velika priložnost. Bo takemu pisanju prisluhnil cesar? Bo strmoglavil Avslro-Ogrsko in morda ves svet v vojno? Ali pa je vse to pisanje po časopisih samo navaden hrup, kakršnega so že vajeni iz časov obeh maroških kriz in krize ob aneksiji Bosne in Hercegovine' ali oh balkanskih vojnah. Tudi ob teh krizah in pretresih so velesile rož-ljale z orožjem. Cesar je res ob sina in država ob prestolonaslednika. Toda cesar ima še dvoje sinov. Zato habsburški prestol ne bo brez naslednika. Preprosti ljudje ne verjamejo v vojno. Tudi socialisti najbrž ne verjamejo vanjo. Intcrnacionali se prav nič ne mudi, da bi predčasno sklicala svoj dunajski kongres, Torej nevarnost ni še lako velika. Nihče ne ve, kaj se plete med Dunajem in Berlinom. Nihče ne ve, da hoče cesar Franc Jožef kaznovali Srbijo in da sta nemški cesar Viljem II. in kancler Bethmann-Hollvveg obljubila,-da ga bosta podprla na vsej črti. Nemška vojska je vendar najbolje oborožena, mnogo bolje kakor francoska in ruska. Zato je najbolje začeti vojno takoj, kakor čakati št nekaj let in dopustiti, da bi tudi Francija in Rusija dosegli nemško moč na suhrm in na morju. Anglija najbrž ne bo posegla v vojno, ker ima trenutno preveč skrbi z notranjimi težavami na Irskem. Preden bo pomirila Irce, bosta Nemčija in Avstro-Ogrska opravili i Srbijo, Rusijo in Francijo^ Načrti so pripravljeni. Vojna bo bliskovita in zmagovita. Morda bodo zmagali, še preden bo listje odpadlo. GOSPODARSTVO «. DECEMBER 1965 * GLAS Sklep o prepovedi pokopavan-ja tudi formalno ni pravilen »V zadnjem času je bilo mnogo razprav in žolčnih 'diskusij okrog nadaljnjega pokopavanja na pokopališču v Stražišču in je končno skupščina občine Kranj v četrtek, 25. 11. 1965 dokončno odločila, da se s pokopavanjem mrličev na pokopališču v Stražišču preneha. V zvezi s tem je vodstvo naše pogrebne službe iskalo informacije, da bi moglo v skladu s predpisi opravljati to dejavnost nemoteno. Zastopnik sanitarne inšpekcije tov. Stiglic Franc je v petek, dne 26. 11. 1965 telefonično sporočil vodju naše pogrebne službe tov. Gorencu Alojzu, da se v Stražišču ne dovoli več pokop mrličev...« Tako piše v uvodu dopisa, iki ga je Komunalni servis poslal oddelku za notranje zadeve skupščine občine Kranj 1. decembra. Zadeva: prijava zaradi samovoljnega pokopa. Tako daleč smo torej že! Postopek je v teku. Gre namreč za pokop Damjane Dolenc na stražiškem pokopališču 29. novembra, torej štiri dni po sklepu skupščine, ki pa velja od 1. julija dalje. Citiramo še nekaj stavkov iz omenjenega dopisa: • »Po obredu v cerkvi ozi- • roma eno uro pred dolo-© cenim časom za prevoz • umrle na pokopališče v © Stari Loki pa so prišli na • pokopališče v Stražišču © trije moški s krampi in © lopatami in začeli kopati • grobno jamo. Naš grobar © Karlovčec Jure, ki se je © nahajal na pokopališču, je • iste opozoril, da nimajo © nobene pravice kopati © grobnih jam, ker morajo © grobne jame kopati gro-© barji le na podlagi ® točno določenega mesta © za izkop. Omenjeni kopa-© či pa se za to opozorilo © r:ho zmenili, temveč izko-© pali grobno jamo m mrli-© ča tudi pokopali.« Pristojni organi bodo ta primer že rešili, mi pa poglejmo, kaj se plete in zapleta okrog tega nesrečnega stranskega pokopališča. Od ločbo, da se na njem ne sme več pokopavati, je izdala sa- nitarna inšpekcija z veljavnostjo od 1. julija letes naprej. Vzroki: pokopališče je v strnjenem mestnem naselju in zato lahko ogroža zdravje občanov, stoji tik ob cesti in ovira razgled na križišče, v bližini je šola itd. Obenem je bilo Stražišanom povedano, da bodo umrle pokopavali odslej na centralnem kranjskem pokopališču. To pa je bilo preveč. Na dobro obiskanem zboru volivcev so občani povedali, da nočejo priključitve h kranjskemu pokopališču, ker je predaleč in je Sava vmes in sploh bo še dlje, ko bo Kranj dobil novo pokopališče, kajti s sedanjem bo kmalu tako kot danes s stražiškim, saj so novi bloki že zdaj dober lučaj daleč proč. Hočejo svoje pokopališče, pripravljeni so zgraditi novega in skoraj vse sami prispevati zanj, dotlej pa zahtevajo, da se še pokopava na sedanjem pokopališču. Po tem zboru volivcev je kazalo, da se stvari obračajo na bolje in da bo ostal volk sit in koza cela, ne pa, da bo ta množičen sestanek, na katerem so občani nedvomno demokratično povedali svoje zahteve, postal še skoraj večji kamen spotike kot pokopališče samo. Sanitarna inšpekcija je namreč začasno spet dovolila pokope, dokler ni skupščina občine Kranj sprejela sklep, »da je Stražiško pokopališče je res sr Franc Perdan .pokopavanje na pokopališču v Stražišču prepovedano s 1. 7. 1965 in se morajo vsi pokopi opravljati na novem kranjskem pokopališču«. Ob-enem so sprejeli tudi sklep, da je treba čimprej začeti z gradnjo mrliških vežic s predpisanimi sanitarijami na sedanjem kranjskem poko-pališču,za kar je treba v planu za prihodnje leto predvideti okrog 25 milijonov din, do 30. aprila 1966 pa je treba pripraviti program, načrte in lokacijo za novo pokopališče v Stražišču. Težko si je ob vsem tem znebiti vtisa, da gre bolj za to, kdo bo koga, kot pa za resnična prizadevanja, kako temeljito, čimprej in čimbo-lje, rešiti problem pokopavanja v Kranju (ne le v Stražišču). Vsem je jasno, da iz higienskih in zdravstvenih in še drugih razlogov pokopališče ne more in ne sme jiti neposreden sosed stanovanjskih blokov; v Kranju bo treba zgraditi novo pokopališče, ki bo dlje iz mesta, izven zazidalnih okolišev, In urejeno v skladu s predpisi, zato bi ga bilo treba čimprej začeti graditi, dotlej pa se zadovoljiti s sedanjim, ne pa edi zgradb, zato bo problem treba rešiti čamprej. Foto: v sedanjega zabijati milijone. Kranj namreč vse bolj izte-guje prste v to smer in samo od hitrosti nadaljnjih gradenj na tem področju je odvisno, koliko časa še bo. Prav tako je s Stražiščem: ker hočejo svoje pokopališče, jim pomagajmo, da ga bodo čimprej zgradili — seveda prav tako v skladu s predpisi — dotlej pa menda res ne bo nihče umrl zato, če bodo pokopavali še na tem. © Gre namreč za dvoje: za © denar in za način, kako © problem rešujemo. Denar © mečemo stran z nepreštu-© diranimi, neperspektivnl-© mi rešitvami, način pa ni © ne demokratičen, je zale-© tav, formalno — pravno © celo ni pravilen, psiholo-© ško in politično pa nas © zaradi njega lahko samo © glava boli. Smrt In vsi © običji, ki so z njo v zve-© zi, ki so različni pri raz-© ličnih narodih in ki so od-© raz kulturne razvitosti, je © namreč zelo občutljivo © področje in v osje gnezdo © drezamo, če spremembe © prehudo in prehitro priza-© dene j o ustaljene navade © in možnost ustaljenega l|z-© kazovanja piietete pokoj-© niin. isiiiiifiiiiiiiiiiii^ ZADEVA: KMETIJSKA ŠOLA POLJČE — UKINITEV ■ Je sekira vzgofno sredstvo? V stavbi Kmetijske šole v Poljčah je 49 učencev na 147 m*, v neposredni bližini, v osnovni šoli v Begunjah, pa 133 učencev na 111 m2 površine — KŠ nima dovolj vpisa, nima svojega delovišča, ves pouk leži na dveh kmetijskih tehnikih — Problematičen pedagoški režim v šoli in internatu — Predsednik mladinske organizacije, ki je bil vabljen na redovalno konferenco, je zaradi pripomb dobil ukor pred izključitvijo! celo samo 1 učenec) se šopiri v napol praznem prostoru, a učenci osnovne šole .hodijo v 160 let staro stavbo (zad-nji'č je bila obnovljena pred 60 leti). Posredujemo mnenje Zavoda da prosvetno pedagoško službo na Jesenicah, ki med drugim pravi: »Razen tega je V javnost je prišlo to preko javne tribune. Svet za šolstvo radovljiške občine je dvakrat razpravljal o tem — vendar kaže brez dokončne rešitve. Stanje je za sedaj ostalo takšno kot je balo: kmetijska šola za katero na Gorenjskem ni zanimanja (iz občine Radovljica je vpisan Za konec še tole: Zakon o pokopališčih (Uradni list: LRS, št. 49/55) pravi v 13. j členu: »Pokopališče se opu-! sti, če je to potrebno iz hi-j gienskih ali komunalnih raz-logov. O opustitvi pokopali-: šča odloči občinski ljudski odbor.« Pravilnik o izvrševa-nju zakona o pokopališčih (Uradni liist LRS, št. 26/56) pa ima v 19. členu taie določila: »O opustitvi pokopališča odloči občinski ljudski odbor (3. in 13. člena Zakona) po poprejšnjem zaslišanju okrajnega sanitarnega inšpektorja. V odločbi o opustitvi pokopališča se morajo ipo poprej snem zaslišanju: pristojnega sanitarnega inšpektorata, zavoda za varstvo spomenikov in drugih prizadetih državnih organov določiti pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov mrličev in spomeanikov ter za odstranitev pokopaliških, objektov.« Da ne bo še več hude krvi In ker je problem pereč pa ker tudi formalno pravno stvar še ni urejena, bo res treba čimprej pametno in r sklad uz dejanskim stanjem in možnostmi urediti vprašanje stražiškega pokopališča. A. Triler problematičen' pedagoški režim v šoli in v internatu, ki po naših domnevah tudi lahko vpliva na nezadosten interes mladine za šolo. »Poglejmo kaj smo izvedeli o »pedagoškem režimu« v enem dopoldnevu na šoli od učencev. PROBLEMI — ALI SO RES LE PROBLEMI? Nekega dne je eden izmed učencev zaklenil razred, v katerem sta bila dva učenca in dekleta. Ko je v. d. ravnatelja za to zvedel, je poklical 26 učenrev v pisarno. Ker se ni javil krivec, so bili v njej zaprti do 3. ure zjutraj (učenke so bile med tem v razredu). Ravnatelj je celo stopil na mizo, okoli katere so sedeli učenci, in jih »vzgajal iz najvišjega nivoja«, iz drvarnice je prinesel sekiro in grozil, da bo razbil vrata. Učencem ni dovolil, da 0002000100010101020002020201020202020202020102010202010202 I. DECEMBER 1065 * GLAS SPORT PO OBČNEM ZBOkU PK RADOVLJICA Plavalni klub brez bazena Ko so plavalci PK Radovljica pregledovali sadove svojega celoletnega dela, so, kljub ugotovitvi o izredno slabi sezoni, morali biti z doseženim več kot zadovoljni. Letno kopališče je bilo v Radovljici odprto šele 25. junija. Mnogi so zaradi tega ta kolektiv že kar odpisali. Plavalci iz Radovljice so si pomagali na najrazličnejše načine. Za svoj denar so hodili trenirat na Bled in celo v Zadar. Seveda je takšno stanje povzročilo v pretekli sezoni veliko škodo. V klubu se je održalo le 40 aktivnih plavalcev. Tudi ti so lahko trenirali samo enkrat dnevno in ker ni bilo rednega dotoka Madih je razumljivo, da so lahko zadovoljni vsaj s tem, ii so se vsaj obdržali. Le kako bo naslednje leto? V naslednjem letu bodo slavili 20-letnico svojega delovanja. Na občnem- zboru so se zaradi tega natančno pocenili o programu svojega Ida. Za nemoteno delo potrebujejo 1 milijon 500.000 iin (redni treningi v telovadnici, 2 smučarska tečaja za 24 ljudi, zimski treningi v kranjskem, ljubljanskem in zagrebškem zimskem bazenu, udeležba na zimskih in letnih tekmovanjih). 20-letnico kluba bodd proslavili z odprtim klubskim prvenstvom. Na to prvenstvo bodo povabili tudi ostale plavalce iz Slovenije (do sedaj so imeli 12 zaprtih klubskih prvenstev). Načrti plavalcev Radovljice so ohrabrujoči, vendar visi nad njimi nerešeno vpraša- Rokomet: RUDAR 15:9 (T) : TRŽIČ V tekmovanju zimske «lovenske rokometne lige so se igralci iz Tržiča srečali z ekipo zveznega ligaša Rudarjem iz Trbovelj. Rezultat srečanja pomeni uspeh za tržiške rokometaše. Za Tržičane so bili uspešni: Godnov 1, Jane 1, Teran 2 in Jakšič 5. Koliko časa še? Ker je smučarski klub Tri-llav vso jesen in tudi sedaj, ta je zimska sezona v poltem teku, brez vsakršnih fizičnih sredstev, morajo smučarji sami finansirati treninge in nastope na prvih kkmah, ki so že v teku. Ta-k so npr. skakalci povsem mi krili stroške za treninge \ Pokljuki in v Planici. Klub \ more povrniti niti potnih koškov številnim mladim ■cakalcem. Tako je tudi zad-*io nedeljo odpotovalo v Pla-■ico okoli 30 skakalcev, ki so krni krili stroške treninga. To je sicer po eni strani vse hvalevredna gesta mladih skakalcev, vendar smo mnenja, da s tako prakso ne bo možno več nadaljevati, saj v tem prin^ru ne gre za množično smučanje, pač pa za kvaliteto, za katero pa bo potrebno zagotoviti sredstva, zlasti sedaj, ko je s sklepom skupščine občine smučarski šport uzakonjen skupno s plavanjem in atletiko kot prioritetni v kranjski občini. Vprašujemo se — v čem je ta prioriteta? ■ J. J. nje letnega bazena. Letni bazen je v najslabšem mogočem stanju, tako da se neprestano vodijo razprave ali naj bo odprt ali ne. Na žalost se ne najde nihče, ki bi spoznal, da je bazen za Radovljico nujen; če že ne zaradi njihovih občanov pa vsaj zaradi turizma, ki v Radovljici ni majhen. 9 Načrji so tako le načrti. ® Prepuščeni so na milost • ali nemilost. Upamo, da O jih ne bo zalila voda iz G opuščenega bazena? P. Čolnar Ponovni uspeh Kučine V nedeljo je bilo-VlSiški peto odprto prvenstvo Ljubljane. Udeležilo se ga je 24 tekmovalcev iz Šiške, Triglava, Olimpije, Branika in Jesenic. Udeležba je bila v primerjavi s preteklimi leti slaba, saj nismo zasledili znanih imen našega juda. Od gorenjskih predstavnikov je imel največ uspeha Kučina i Jesenic, ki je v težki kategoriji osvojil prvo mesto. Vczzogi je bil drugi v poltežki. Krajzelj tretji v vvelter, Mučič tretji v lahki kategoriji. Dober judo sta prikazala predvsem Seles in slovenski prvak Kučina. Slednji je v finalu premagal Ra-teja iz Olimpije. Ostale borbe so ustrezale kvaliteti tekmovalcev. Značilno je, da sta se le dve borbi končali v parterju s končnim prijemom in ena z vzvodom. KONČNI REZULTATI — Prvaki so postali: lahka: Vr-tič (Branik), vvelter: Seles (bivši Olimp iz Celja), srednja: Fatur (Šiška), poltežka: Milosavljevič (Šiška), težka: Kučina (Jesenice). Pavčič PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU Pavličeva tudi prvakinja Jeseniški finale pri mladinkah — Luinova premagala Kraljevo in osvojila tretje mesto V soboto in nedeljo je bilo na^ Jesenicah pionirsko in mladinsko prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Nastopili so igralci iz sedmih slovenskih klubov. Pri mladincih je osvojil prvo mesto brez izgubljenega seta čl*n Olimpije Klevišar. Tretje mesto je osvojil mladinec Kranja Tadina. Pri mladinkah je prišlo v finalu do obračuna med domačinkama Pavličevo in Krajzeljevo. Pavličeva je z zmago dosegla še en izreden uspeh in potrdila svojo odlično formo. Ugodno je presenetila kranjčanka Luinova (Triglav), ki je izločila iz tekmovanja eno izmed naj-resnejših kandidatk za prvo mesto Kraljevo in tako osvojila tretje mesto. HOKEJ: Najuspešnejši na turnirju so bili igralci Olimpije, saj so osvojili kar šest naslovov republiških prvakov. Po en naslov so osvojili tekmovalci iz Jesenic, Lendave in Murske Sobote. Novi prvaki so postali: Mladinci — Klevišar (Ol); Mladinke — Pavličeva