PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 303 (9608) TRST, petek, 31. decembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v' vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Uveljavitev sveta napredka T/ onec vsakega leta navaja člo-veka k razmišljanju, kakšno značilnost je to leto imelo in kaj je treba pričakovati v naslednjem in naslednjih letih kot nadaljevanje procesov, ki so se v tem letu posebno intenzivno razvijali. Na izbiro je veliko število področij, morda je pa prav, da se za leto, ki je za nami, pomudimo ob značilnostih mednarodnih odnosov, odnosov med Italijo in Jugoslavijo in odnosov do slovenske narodnostne skupnosti. Na različnih ravneh je preteklo leto ponovno, toda verjetno bolj plastično, osvetlilo, po katerih poteh se odnosi ne smejo razvijati in katere poti je treba ubrati, zato da sé gradi trdno sožitje med skupnostmi in med ljudmi. Gre skratka za to, v kolikšni meri je preteklo leto v širokem in ožjem krogu pokazalo, kaj je zastarelega, nesodobnega in kaj je novega in svežega, ki vodi v razreševanje nasprotij in zato k napredku. V svetovnih dimenzijah je bilo v preteklem letu popuščanje napetosti le delno. V bistvu je bilo leto ravnotežja med dvema super-silama, ki ju pa vera v moč sili, da iščeta poti in sredstva, da bi postali obe, vsaka zase, močnejši. To pa jima ne uspe, ker večja moč ene spodbuja drugo k še večji. Tako gre iz leta v leto. Slepo oboroževanje ni absolutna garancija za mir, hkrati pa prepušča dvema velikima silama, da sami odločata o vojni in miru. Tako se tqdi dobrine, ki so jih ustvarile človeške roke drobijo v prah. Kdaj bo konec te dirke, kdo jo bo zaustavil? Združeni narodi niso mogli doslej učinkovito uveljaviti svoje u-niverzalnosti v tem najpomembnejšem vprašanju svetovne politike. Zato pa prihaja odgovor tistih držav in narodov, ki so bili do pred kratkim neupoštevani, bodisi zato ker so se komaj rešili kolonialnega gospostva, bodisi zato, ker so bili revni ali : majhni. In prav te ' njihove objektivne značilnosti so spodbudile osveščene sile v njih, da so izoblikovale novo gibanje, gibanje neuvrščenih. Neuvrščene države, ki so se letos poleti zbrale v Colombu, so potrdile in poglobile že izoblikovane nove zamisli o ureditvi mednarodnih odnosov po načelih, da imajo vsi narodi pravico do neodvis-’ nosti, enakopravnosti in do samostojne graditve gospodarskega in družbenega napredka. Zavzemajo se za uveljavljanje metode miroljubnega sporazumevanja in dogovarjanja, nasprotujejo blokovski razdelitvi sveta, ki spravlja v nevarnost samostojnost narodov, odprav ti hočejo vse ostanke kolonializma in vsa krizna žarišča in pristopiti k dejanski razorožitvi, uvesti pravičen mednarodni gospodarski red, ki mora sloneti na enakopravnosti, suvereni enakosti in vzajemni odvisnosti vseh narodov in držav. Skeptiki in tisti, ki si ne morejo Predstavljati sprememb ustaljenih odnosov, predvsem pa popuščanja velikih sil danes morda majajo z glavo, kako in kdaj bodo la plemenita načela uresničena. Gibanje neuvrščenih je po svoji sestavi res pisano, vsebuje pa toliko skupnih interesov, ki so za večino narodov in držav življenjsko važni. To gibanje je odločeno iti v uresničevanju svojih zamisli do konca. Njegova moč je tudi v tem, da je organizirano in da neuvrščeni razpolagajo z velikim bogastvom v sui ovinah: V mednarodni politiki imamo to-Tei model, kakšni naj bodo v bodočnosti mednarodni odnosi, imamo tudi organizirano silo, ki se bo za njihovo uresničitev borila. Skozi prizmo različnega obravnavanja mednarodnih odnosov lah-ko ocenjujemo položaj pri nas. Po nazadnjaškem in nesodobnem ter brezperspektivnem reševanju odnosov bi bilo treba pustiti vsaj še , nekaj odprtih, vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Nazadnjaške mednarodne in konservativne sile n Ital.ji, posebno še na Tržaškem, s° to hotele, ker je njihova moč v.°dprtih vprašanjih in v ribarje-nlu n kalnem. Zmagala so napred-načela, da je treba odprta vprašanja sporazumno rešiti. Tako je prišlo do osimskega sporazuma o meji med obema državama, o ravnanju z narodnima manjšinama in J>9ovor o sodelovanju na gosposkem področju, na področju ko- a*adnjaške sile v italijanskem muntka,cij in energetike. Nd delu rečeno nemu meje. jz go;e so nasprotovanje zamenjale tržaškega prebivalstva so, kot najprej nasprotovale celot-sPorazumu, predvsem zaradi pozneje ... . __________ z novim- ei jem, z integralno potrošniško Prosto cono za vso ■ tržaško pokra-dno, k;■ naj predstavljala «itn- ' 'lansko» varianto reševanja trža-škega gospodarstva. Ko je bilo zbranih zadosti podpisov za predložitev zakonskega osnutka v Rimu, so svojo pozornost namenile mešani svobodni industrijski coni na Krasu, ki naj bi pomenila po njihovem mnenju za Trst samo gospodarsko škodo. Strašili so z naseljevanjem delovne sile z jugoslovanskega juga, ki naj bi spravila v nevarnost etnično sestavo prebivalstva, dramatizirali so posledice industrijske cone na Krasu. Odkrili so torej Kras, njegovo lepoto in značilnosti, samo da bi ostalo vse po starem. Bistvo je prav v tem, ostati bi moralo vse po starem. Vsakih nekaj let spor manjšega ali večjega obsega z Jugoslavijo zaradi meje, njihova neobhodna prisotnost kot «branitelji italijanstva», ki bi jo moral, seveda, Rim drago poplačati. Toda zmotili so se, ker niso upoštevali dveh odločujočih dejavnikov. Italijanska družba na splošno ni več družba izpred dvajsetih ali celo desetih let. Politična osveščenost množic je dosegla že tolikšno stopnjo, da odločilno vplivajo na najvažnejše odločitve v 'državi o vseh vprašanjih, od gospodarstva preko notranje do zunanje politike. Taka družba seveda nima nobenega neposrednega ali posrednega interesa, da italijanska država goji napetost na svojih mejah. Ker se jugoslovanska družba v okviru neuvrščenih zavzema za mirno urejevanje sporov med sosedi, za sporazumevanje in dogovarjanje, so se interesi obeh v tem obdobju poistovetili. Tako je prišlo in samo tako je - moglo priti do sporazuma. Druga zmota nasprotnikov sporazumevanja je v gospodarskem konceptu Trsta v bodočnosti. Njihova «italijanska» rešitev gospodarskega vprašanja Trsta bi bila mogoča samo z velikimi privilegiji, ki jih osveščena italijanska družba ni voljna plačevati. To odklonilno stališče' izhaja iz dokaj preprostega in naravnega načela, da si mora vsak s svojim delom prislužiti kruh. Pa tudi če bi v trenutku slabosti osvobodili Trst carine in prometnega davka, bi to ne bila njegova gospodarska rešitev. Bila bi zgolj politična rešitev, ki bi trenutno okrepila konservativne sile in bi prispevala k temu, da bi Trst ponovno prevzemal vlogo mostišča proti Slovencem in proti Jugoslaviji. V današnjem svetu je edino mogoč in ustrezen koncept ponovne gospodarske oživitve Trsta in njegovega pristanišča in drugih zanj značilnih dejavnosti v sporazumevanju in v najtesnejšem sodelovanju z neposrednim slovenskim in jugoslovanskim zaledjem, v industrijski kooperaciji in v obmejni gospodarski integraciji. Osimski sporazum skuša prav- ta napredni koncept uveljaviti. Za nasprotnike sporazuma je taka rešitev malone narodno izdajstvo in se vdajajo v pesniške rešitve tržaških gospodarskih problemov. Tudi v tem si torej stojita nasproti dva sveta. Svet, ki je vklenjen, v verige preteklosti, privilegijev in nacionalizma, in svet, ki gleda naprej in ki vidi, kako se obrača kolo zgodovine. Z zadoščenjem moramo ugotavljati, da je ta svet močnejši ne samo idejno, marveč tudi politično. Važno je da bo vztrajal tudi pri uresničevanju dogovorjenih ciljev. Zagotovo ni treba posebej ugotavljati, da si stojita nasproti dva sveta tudi glede tega, kako in ali je sploh treba kaj ukrepati v korist slovenske narodnostne skupnosti v deželi /Furlaniji - Julijski krajini. Mnogo naših narodnostnih problemov bi bilo že rešenih, če bi odločujoče politične sile bolj upoštevale razvojni proces v italijanski družbi. Slišati je bilo mnogo izgovorov na politične težave, ki da bi nastale, če bi nam priznali pravice, ki jih vso povojno dobo zahtevamo. V zadnjem letti so uresničevanje obljub pogojevali z ratifikacijo. Slovenci se s takim pogojevanjem nismo strinjali, toda danes smo pred ratifikacijo tudi v senatu, zato je naše pričakovanje nestrpno. Pričakujemo, da bo široka fronta, ki se je izrekla za sporazum, ostala enako kompaktna tudi takrat, ko bo šlo za uzakonitev naših narodnostnih pravic. Ne bi mogli razumeti, da bi se ta fronta skrčila ob tej priložnosti. Takega pojava ne bi mogli drugače označevati, kakor nacionalistične ostanke in umik pred šovinističnimi nestrpneži. Vsi trdimo, da je sporazum celota, ki je ni mogoče cepiti. To načelo mora veljati tudi za uzakonitev naših pravic. Razprava v poslanski zbornici je bila v tem pogledu zadovoljiva, čeprav bi bilo pravično do naš, če bi bde obveznosti do naše skupnosti vključene v ratifikacijski zakon. Poda- ne so bile politične garancije bodisi v izjavah zunanjega ministra Forlanija, kot v resolucijah demokratičnih strank. Politična volja lahko spremeni politične garancije v stvarnost, če je prevladala politična volja v zvezi z ratifikacijo, potem mora prevladati tudi v uzakonitvi globalne zaščite naše skupnosti. Slovenci v Italiji imamo posebno vlogo v tej «ratifikacijski» fazi. Že goli instinkt nam narekuje, da moramo biti nasprotni vsemu, kar propagira nacionalistična desnica. Njen prvi nasprotnik smo mi, kakor bi bili, kot smo že bili, njena prva žrtev. Zato pomeni v tej fazi vsak, tudi najmanjši, čeprav v določeni meri utemeljen pomislek, vodo na njen mlin. Na splošno torej lahko rečemo, da je ob koncu leta vizija jutrišnjega sveta jasnejša. Prav tako smo se v preteklem letu še bolj prepričali da obstajajo sile, ki so jo pripravljene uresničevati, v svetovnem in regionalnem merilu. Krepi se tudi zavest, da je treba uresničevati enakopravnost narodnostne skupnosti. Leto 1977, v katerem se bo začel izvajati sporazum med Italijo in Jugoslavijo, bo moralo v skladu s celotnim razvojem pomeniti začetek novega razdobja tudi za našo skupnost v Italiji. BORIS RACE g.... SREČNO 1977 NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA TITA LETOŠNJE LETO DOBRA OSNOVA ZA ŠE BOLJ USPEŠNO LET01977 Življenjska raven in splošni napredek sta odvisna od učinkovitejšega gospodarjenja in večje storilnosti - Pozdrav zdomcem in prijateljem v svetu 2 ELI PRIMORSKI DNEVNIK BEOGRAD, 30. — Predsednik republike Josip Broz Tito je tako kot ob vsakem novem letu tudi letos naslovil na delovne ljudi in občane Jugoslavije novoletno poslanico. Takole je spregovoril: «Minulo leto nam bo ostalo v spominu kot izredno pomembno za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne družbe ter krepitev mednarodnega položaja in vloge Jugoslavije. Po nekaj letih zapletenih gibanj in premagovanja mnogih zagat in odporov smo v letu 1976 temeljiteje obdelali novi družbeno - politični in ekonomski sistem in ustvarili visoko stopnjo notranje stabilnosti ter izoblikovali jasno perspektivo dolgoročnega razvoja naše skupnosti. U-stvarjeni so pogoji za boljšo organizacijo družbe in učinkovitejše delovanje vseh njenih delov, za hitrejši in skladnejši razvoj v celoti. Da smo vse to dosegli, se moramo zahvaliti predvsem večji angažiranosti komunistov, nadaljnjemu u-trjevanju njihove idejnopolitične e-notnosti, soglasnosti vodstva in ljud- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinunniiniuuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ŠPANSKE OBLASTI SO BILE PRISILJENE IZPUSTITI TAJNIKA KOMUNISTIČNE PARTIJE Santiago Cornilo spet na svobodi Pomemben uspeh mednarodne demokratične javnosti - Vlada odpravila posebno frankistično sodišče za javni red - Zadovoljstvo v vrstah demokratične opozicije MADRID, 30. — španske oblasti so bile prisiljene upoštevati zahteve vse svetovne demokratične jasnosti ter izpustili iz zapora generalnega tajnika KP Španije San-tiaga Carrilla in drugih sedem članov izvršnega odbora, ki so jih a-retirali,-22i decembra, v. Madridu. Sodnik Chaparro, isti, ki je v soboto obtožil osmerico komunistov kot vo: dilne člane nedovoljenega združenja, je danes .sklenil spustiti jih na začasno svobodo, potem ko je določil zanje dokaj milo kavcijo. Carrillo je namreč moral plačati 300 tisoč peset, Sanchez Monterò, Pilar Bravo. Victoriano Diaz Car-diel in Santiago Alvarez Gomez po 200 tisoč peset, Jaime Balle-steros, Julio Airstizabal in Juan Manuel Azcarate pa po 150 tisoč peset. Carrillo je zapustil zapor Cara-banchel ob 15. uri ter se oddaljil z avtom prijateljev, kmalu za njim pa so spustili še drugih sedem komunistov. S pravnega vidika njihov položaj ni popolnoma jasen, saj bi sodil v pristojnost posebnega sodišča za javni red, ki pa ga je vlada prav danes odpravila Sodišče za javni red je preiskovalo in obravnavalo politične prekrške ter teroristična dejanja na podlagi obstoječe frankistične zakonodaje. Odslej se bodo morali tisti, ki so obtoženi terorističnih dejanj ali pa političnih prekrškov, zagovarjati pred rednim sodiščem. Sodišče za javni red, ki je obtožilo in potem spustilo na svobodo osem komunističnih voditeljev je s tem sprejelo svoje zadnje sklepe. Nadaljevanje procesa, če bo do njega sploh prišlo, bo moralo potekati pred rednim sodstvom. Po izpustitvi na svobodo je Carrillo dal mednarodnemu odboru za solidarnost s Španijo, ki ima svoj sedež v Parizu, izjavo, v kateri pravi, da se bo še naprej boril za popolno amnestijo v Španiji. Po njegovem mnenju je splošna amnestija osnov- ni pogoj za vzpostavitev demokracije v Španiji. Komunistični voditelji, ki so jih španske oblasti danes spustile na svobodo, so takoj sklicali tiskovno konferenco, ki bi morala biti danes zvečer, ki pa jo je policija prepovedala. Carrilla in drugih sedem komunistov je čakalo kakih-100 časnikarjev v Ulici Atocha," kjer bi morala biti tiskovna konferenca. Pred vrati pa je bil policijski oddelek, ki je časnikarjem prepovedal vstop. Člani , italijanske parlamentarne in sindikalne federacije, ki so bili te dni v Madridu, so po sporočilu o izpustitvi Carrilla in njegovih tovarišev izrazili svoje zadovoljstvo. V svoji izjavi pravijo D’Alema, Fra-canzani, Manca in Gabaglio, da je pritisk in protest španskih in drugih evropskih demokratičnih sil, ne nazadnje tudi italijanskih, dosegel pomemben uspeh. To dokazuje, kako koristne so v takih okoliščinah mednarodne solidarnostne akcije. To še enkrat potrjuje potrebo po demokratičnem preobratu v Španiji, kot zahtevajo demokratične opozicijske šile in kar je neobhodno potrebno za izboljšanje odnosov med Španijo in EGS. O tem vprašanju bo italijanska delegacija imela v prihodnjih dneh daljši pogovor z zunanjim ministrom. Tiskovni urad Komunistične partije Italije je sporočil, da je general- ni tajnik KP Španije Santiago Carrillo naslovil na italijanske demokratične sile poslanico, v kateri izraža svojo iskreno hvaležnost za solidarnostno kampanjo, ki so jo stranke ustavnega loka organizirale za njegovo osvoboditev in za osvoboditev njegovih tovarišev ter za amnestijo za vse politične jetnike in izgnance, kar je neobhodno potrebno za vzpostavitev demokracije v Španiji. Carrillo obenem izraža željo, da bi se odnosi med italijanskim in španskim ljudstvom še okrepili. Komentatorji v Italiji in sploh v Evropi so zelo pozitivni, politični o-pazovalci pa ugotavljajo, da se je vlada odločila za osvoboditev komunističnega tajnika, da bi olajšala pogajanja z opozicijskimi strankami pred volitvami, ki naj bi bile spomladi. Španska demokratična opozicija je v preteklih dneh večkrat izjavila, da je aretacija komunističnega tajnika in njegovih tovarišev nepremostljiva ovira pri pogajanjih med vlado in opozicijo. Zastopnik KP Španije pa je v pogovoru s časnikarji ponovno poudaril, da so solidarnostne manifestacije vse svetovne javnosti prisilile španske oblasti, da spustijo Santiaga Carrilla. Kot pa je bilo pričakovati, je vlada v Madridu izjavila, da na njeno odločitev niso vplivali niti notranji, še manj pa mednarodni pritiski, (if) Propadla stavka avtonomnih železničarjev RIM, 30. — Stavka avtonomnih železničarjev ni uspela. Danes so vozili skoraj vsi potniški vlaki na daljših progah in 90 odstotkov vlakov na krajevnih progah. To pomeni, da je stavka avtonomnega sindikata železničarjev, ki bo trajala štiri dni, že prvi dan propadla. Prav tako je vozila tudi večina tovornih vlakov na krajevnih in medkrajevnih progah. Stavko avtonomnih sindikatov so železničarji sindikalne federacije ostro obsodili, ker je bila napovedana iz demagoških razlogov, saj je vlada že pristala, da se začnejo pogajanja za obnovitev delovne pogodbe in rešitev ostalih spornih vprašanj. RIM, 30. — Minister za industrijo Donat Cattin je danes podpisal ministrski odlok o povišanju avtomobilske zavarovalnine. Poprečno povišanje, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1977, bo znašalo 20,4 od sto, kot smo že včeraj pisali. Po nekaterih računih, naj bi italijanski avtomobilisti plačali v prihodnjem letu zavarovalnim družbam 260 milijard lir več kot doslej. stva ter vsestranski podpori najširših družbenih slojev pri uresničevanju sprejetih odločitev in sklepov. O rezultatih iz preteklega obdobja sem govoril pred nedavnim, pri čemer sem še posebej poudaril uspehe gospodarske stabilizacije. Najbolj pomembno je, da smo se v tem letu mnogo bolj kot p~ej naslonili na ustvarjalno delo in konkretna prizadevanja za izpolnitev planskih nalog. V naših družbenih odnosih se vse bolj izrazito kaže nova kvaliteta — krepi se družbena odgovornost, dozoreva zavest o skupnih ciljih o tem, kako jih doseči. Vse bolj prevladuje zavest o nujnosti demokratičnega usklajevanja interesov zaradi splošnega napredka naše skupnosti in popolnejšega zadovoljevanja potreb delovnega človeka. Pri reševanju življenjsko pomembnih vprašanj, predvsem v zvezi s standardom, smo veliko dosegli, četudi ne toliko, kolikor smo želeli. Prav v letu, ki ga končujemo, sta se pokazala aktivnejši odnos in odgovornejše stališče do teh vprašanj. Razmere v družbi so ugodne, še posebej glede prizadevanj, da bi izboljšali razmere za življenje in delo naših ljudi. V času, v katerem živimo in na ravni našega razvoja, lahko in moramo vse bolj skrbeti za kakovost tistega kar delamo. Pri tem mislim na nujnost učinkovitejšega gospodarjenja in na večjo storilnost, saj bosta standard in splošni napredek odvisna od tega, kako in koliko bomo delali. Nadalje imam v mislih večjo humanizacijo načina življenja in odnosov med ljudmi nasploh. Rad bi poudaril, da mora biti tak odnos vseh organiziranih socialističnih sil pod vodstvom Zveze komunistov temeljna značilnost našega dela v letu 1977. Da bi torej še hitreje napredovali, moramo več in boi^o datati, učinkoviteje združiti si- le in gospodarneje uporabljati vse notranje možnosti, v praksi zagotoviti kar najbolj popolno delovanje našega sistema, v kar naj bodo u-smerjene naše akcije in dogovori. V teh prizadevanjih moramo vztrajati še toliko bolj, ker mednarodne razmere v prihodnjem letu ne bodo niti malo lahke. Sicer pa smo tudi vse dosedanje zmage izbojevali v težkem in vztrajnem boju. Upirati smo se morali vsemogočim oviram in mnogim pritiskom, brez katerih nismo bili niti v zadnjem obdobju. Ob vsem tem pa lahko rečemo, da je ugled Jugoslavije vse večji, da se je njen mednarodni položaj še okrepil. Tudi številna mednarodna srečanja in v preteklem letu sprejeti dokumenti so priznanje načelni in dosledni jugoslovanski politiki. Ali ni tudi to dokaz, da je mogoče z (Nadaljevanje na zadnji strani) Corvalan jetnikih v o političnih Čilu MOSKVA, 30. — Čilski komunistični vodja Luis Corvalan je v intervjuju sovjetskemu dnevniku «Izvest- .................................................................umi.■uuniiniiiiHiiiimmiiiiinii VLADA JE VČERAJ DOLOČILA IZREDNO PODPORO USTANOVI EGAM 90 MILIJARD LIR ZA PODJETJA V KRIZI BARVNA TELEVIZIJA IN VIŠJE NAROČNINE RIM, 30. — Začasna rešitev krize podjetij EGAM, ki so že začela postopek za likvidacijo, je bila glavna tema današnje vladne seje, čeprav to vprašanje ni bilo na dnevnem redu. Vlada bi morala danes razpravljati o načrtu za okrepitev kmetijstva, ki ga je sestavil kmetijski minister Marcora, a je to vprašanje odložila na prihodnjo sejo, ker je minister zbolel. Po daljši razpravi je vlada sprejela zakonski odlok, s katerim namerava začasno rešiti težave po djetij skupine EGAM, ne da bi prejudicirali bodočo ureditev podjetij državnih udeležb. Z odlokom je vlada določila 90 milijard lir, ki jih bodo porabili za plače delavcem, za 13. plačo in za izplačilo dolgov dobaviteljem, da bodo lahko podjetja delovala do konca februarja. V tej zvezi so tudi prekinili postopek, o likvidaciji podjetij. To izredno nakazilo naj bi omogočilo globljo razpravo ne samo o podjetjih EGAM, ki se v glavnem ukvarjajo z rudarstvom in strojegradnjo, temveč tudi celotnega ustroja državnih u-deležb. Vladna odločitev je naletela na ugoden odmev pri sindikatih, ki u-gotavljajo, da ta začasna rešitev u-streza njihovim zahtevam. Zato sindikati pravijo, da bo treba sedaj poskrbeti, da bo vlada spoštovala svojo obveznost o preureditvi ustano- ve EGAM in v najkrajšem času zagotovila proizvajalno preusmeritev njenih podjetij. Republikanski poslanec Giorgio La Malfa pa je napisal za glasilo stranka «Voce repubblicana» uvodnik, v katerem obsoja vladno ravnanje in pravi, da republikanska stranka ne pdobrava vladnega sklepa. Pri tem dodaja, dà se mu zdi, da je vlada začela postopek o likvidaciji nekaterih podjetij EGAM, da bi lahko določila denarno podporo tej ustanovi in se tako izognila odgovoru na parlamentarno resolucijo, ter ohranila pri življenju ustanovo, ki prikriva slane posle in račune. Na vladni seji je zakladni mini-, štet Stammati obrazložil ministrski odlok, s katerim so bile rezerve zlata «Banca d’Italia» ovrednotene na osnovi tržne cene zlata. To pomeni, da ima z današnjim dnem «Banca d’Italia» v svoji zakladnici za 9.695 milijard lir vrednosti zlata, ki je bilo do sedaj, «uradno» vredno komaj 1.804 milijarde lir. «Banca d’Italia» ima v svoji zakladnici 2.556 ton zlata, ali 82.480 milijonov unč. Formalno ovrednotenje zlata bo stopilo v veljavo s 1. januarjem. Zakonski odlok mora še potrditi parlament. Iz New Yorka so sporočili, da Mednarodni denarni sklad nima nič proti temu vladnemu sklepu. Takoj po vladni seji se je sestal medministrski odbor za gospodar- sko načrtovanje, ki ga sestavljajo finančni in gospodarski ministri, Na seji so odobrili sklep o čimprejšnjih rednih oddajah barvne televizije. Točen datum začetka rednih oddaj bo določil minister za pošto in telekomunikacije sporazumno s parlamentarno komisijo za nadzorstvo nad RAI-TV, ki bo morala odobriti tudi novišanje televizijske naročnine. Pričakujejo, da se bodo redne televizijske barvne oddaje začele še pred 15. januarjem. Minister je izjavil, da bo 7. januarja poročal nadzorni parlamentarni komisiji in da bo povišanje televizijske naročnine ter dodatne naročnine za barvno televizijo stopilo v veljavo s 1. januarjem. Za koliko se bo naročnina povišala ni povedal, dodal pa je, da jo bodo določili na osnovi poprečne naročnine v državah gospodarske skupnosti. Značilno je, da je minister, na vprašanje nekega časnikarja, izjavil, da družba RAI potrebuje za leto 1977 112 milijard lir več, kot so predvidevali. Sedanje televizijske naročnine (črno - belo) v ostalih državah gospodarske skupnosti se sučejo od 11.020 lir letno v, Vel. Britaniji do 58.390 lir na Danskem. Ker znaša sedanja naročnina 20.890 lir za stare naročnike in 23.005 lir za nove naročnike, predvidevajo, da se bo navadna televizijska naročnina povišala najmanj na 30 do 35 tisoč lir letno, (sl.) SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem v Italiji srečno in v boju za narodnostne pravice plodno leto 1977 ja» izjavil, da je v Čilu trenutno 2.300 političnih jetnikov, drugih 2 tisoč oseb pa je izginilo neznano kam. Corvalan pravi, da je število političnih jetnikov objavil eden fašističnih dnevnikov v Santiagu. Kar pa zadeva pogrešane ljudi je tajnik čilske KP podčrtal, da Pinochetova vlada noče priznati, da gre za aretirane ljudi. Corvalan je izrazil svojo hvaležnost sovjetskemu ljudstvu za solidarnost, ki jo je izkazalo čilskim demokratom. Naročnikom in čitateljem Današnji dan nam je svetoval nekoliko drugačen «Danes» od običajnih. Slovo od starega leta je vsakokrat namreč določen mejnik tudi za časopis in ta mejnik nam nudi priložnost za nekaj besed s pogledom na pravkar dopolnjujočo se preteklost in v prihodnost, ki se začenja pravzaprav že s tem trenutkom. Namenjamo jih Vam, spoštovani naročniki in bralci. Leto 1976 je bilo za vso založniško dejavnost v državi polno težav. Pre-nekateri dnevnik je moral utihniti zaradi finančnih težav, drugi so zopet imeli probleme z monopoli v boju za večjo demokratičnost sredstev obveščanja in za večje soodločanje uredniških kolektivov pri upravljanju in političnem usmerjanju listov. Primorski dnevnik je imel opravka zgolj s finančnimi težavami, kajti sam notranji ustroj uredništva daje vse pogoje za premagovanje vsakršnih drugačnih problemov. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je Založništvo tržaškega tiska znalo biti tudi tem finančnim težavam kos, pa čeprav je to zahtevalo tudi od celotnega založniškega kolektiva določene žrtve in odpovedovanja. Ena takih žrtev je bila začasna omejitev obsega strani, upamo pa, da ta omejitev ni bila v preobčutno škodo vsebinske pestrosti in zanimivosti časopisa. Bližnja prihodnost ne daje velikih upanj, da bi se položaj spremenil na bolje. Že danes je povsem gotovo, da se bodo dnevniki podražili na 200 lir in da se bodo podražile tudi letne naročnine. Tudi Založništvo tržaškega tiska, ki je izdajatelj Primorskega dnevnika, se je moralo — čeprav ne rado — odločiti za podražitev letne oziroma polletne naročnine za približno 20 odstotkov, kar pa je še vedno mnogo izpod povprečne letne naročnine na katerikoli dnevnik v Italiji. Pri tem bi želeli poudariti, da ni bil v letu 1976 Primorski dnevnik, za razliko od drugih dr.ev. nikov, deležen niti ene same lire podpor iz javnih sredstev in da je bil tudi oglasov državnih in poldr-žavnih podjetij in industrij, ki so za večino dnevnikov dejanska subvencija, deležen v skrajno minimalni meri. Vse to pa v še večji meri obvezuje tako upravo kot uredništvo časopisa, da se bosta še z večjo zavzetostjo kot doslej zavzemala po eni strani za obnovitev in po možnosti razširitve obsega lista, po drugi strani pa za izpopolnjenje in izboljšanje njegove vsebinske raznolikosti in kvalitete, da bo tako Primorski dnevnik v še večji meri kos v upravičenim pričakovanjem čitateljev in svoji nalogi, da bo še bolj učinkovito orožje naše manjšinske skupnosti v boju za naše narodnostne pravice in za demokratično sožitje. Število naročnikov in prodanih izvodov se je v letu 1976, kot že v prejšnjem, ponovno zvišalo in to razveseljivo dejstvo potrjuje v nas prepričanje, da je Primorski dnevnik slej ko prej nepogrešljiv dejavnik v našem narodnem, političnem, kulturnem in gospodarskem življenju, kateremu je prav leto 1976 odprlo nove perspektive, ki jih bomo morali znati s skupnimi močmi izkoristiti in uveljaviti. To pa je tudi želja, ki jo uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izražata čitateljem in vsem Slovencem v deželi na pragu novega leta. I» k. TRŽAŠKI DNEVNIK DOLGA IN RAZGIBANA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Zgovoren odraz negotovega stanja sedanjega enobarvnega odbora KD / Zvišan in odobren prispevek Slovenskemu dijaškemu domu Tržaški pokrajinski svet je sinoči z zelo dolgo razpravo, ki še traja, ko zaključujemo redakcijo, nadomestil tudi prekratek čas, ki ga je po-svètU prejšnji seji. Sam potek seje je označevalo negotovo politično o-zračje v zvezi s prihodnostjo sedanjega enobarvnega demokrščanske-ga odbora. Znano je, da so levičarske stranke in Slovenska skupnost že dolgo odtegnile manjšinskemu odboru podporo in da traja že nekaj tednov pobuda krajevne federacije PSI za posvetovanja z drugimi demokratičnimi strankami za sestavo drugačne uprave, ki naj bi jo vodile stranke levic... Odraz takega stanja je bilo tudi sinočnje glasovanje o številnih u-pravnih sklepih, ki jih je demokri-stjanski odbor predložil v zadnjem trenutku svetovalcem, zaradi potrebe, da se spoštujejo upravni roki, ki so povezani s koncem leta. Svetovalske skupine so namreč glasovale soglasno le o sklepih tehničnega značaja, ki so zadevali vprašanja pokrajinskega osebja, na primer priznanje stalnosti službe o-sebju, ki je bilo sprejeto kot nestalno še pred koncem oktobra 1973, in nekateri sklepi, ki uvajajo pogodbene norme. Več drugih sklepov v zvezi z oddajo raznih del za zakup je bito sprejetih le z večino glasov demokristjanov, socialdemokratov, republikancev in v kakšnem primeru tudi predstavnika PLI. Vsak sklep, ker ni bil pravočasno ali dovolj poglobljeno obravnavan v svetovalskih komisijah, je zahteval dolgo razpravo in objasnjevanja odbornikov. Največ razprave je terjal sklep o podelitvi prispevkov, ki jih dežela daje pokrajini, raznim skrbstvenim ustanovam. Ti prispevki se namreč podeljujejo vsako leto brez zadostne poglobitve karakteristik in dejanskega dela ustanov, ki jih prejemajo, in je porazdelitev srédstev med njimi večkrat nesorazmerna. Zaradi tega je bila tudi seja prekinjena za skoraj eno uro in so se predstavniki skupin sestali posebej, da bi skušali sklep izboljšati. Dosegli so sporazum, da se Dijaškemu domu, poleg prispevka milijon 200 tisoč lir za menzo in 500 tisoč lir za pošolski pouk, • prispevek za gostovanje študentov poviša od enega na dva milijona. Niso se pa mogli sporazumeti o sestavi posebne komisije, ki naj pregleda de- Novo leto je polno skrbi za 128 delavcev bivše pivovarne Dreher, katerih delovno mesto je resno o-groženo: vodstvo tovarne je namreč napovedalo odpust vseh uslužbencev s 15. januarjem. To svojo .grožnjo, ki zveni kot odkrito izsiljevanje, če že ne provokacija, je vodstvo podjetja utemeljilo, češ da je primorano to storiti,, ker tržaška občinska uprava ni izpolnila svojih obljub v zvezi z odobritvijo variante regulacijskega načrta za področje, kjer stoji nekoč slovita pivovarna. Svoj čas se je namreč - občinska uprava obvezala, da bo varianto odobrila do novembra letošnjega leta, kar naj bi omogočilo novo uporabo področja v Ul. Giulia. Zaradi politične krize, ki že več časa skoraj povsem paralizira delovanje tržaškega občinskega sveta, ni predlog variante regulacijskega načrta sploh še prišel na dnevni red, kar je vodstvo ..Dreherja takoj izkoristilo za napoved odpusta vseh delavcev, in to kljub dogovoru o bodočnosti tovarne, ki je bil dosežen 16. decembra na sedežu deželnega odborništva za delo. UiiiiiitiiiinniiitiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiitimiiiiiiiriiiiiiiiiiiii ODGOVOR NA TISKOVNO IZJAVO SSk / EZIT se še ni lotila načrtov za prosto industrijsko cono Imenovala je le posebno tehnično komisijo, ki naj bi izdelala študijo in ki je le posvetovalnega značaja lovanje vseh ustanov, ki prejemajo prispevke od pokrajine. Zato so za sklep glasovali KD, PLI, PRI in PSDI, predstavnik Slovenske skupnosti se je vzdržal, svetovalci KPI in PSI pa so glasovali proti. Seja se še nadaljuje in je pričakovati, da bodo še nekateri 'sklepi povzročili precej razprave in nasprotovanja. Urnik trgovin za praznike Danes, 31. decembra: vse trgovine bodo odprte ves dan, razen trgovin s sadjem, in zelenjavo, ki bodo odprte od 16.30 do 19. ure, pekam (od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure! ter mesnic (od 7.40 do 13. in od 16.30 do 19. ure). Jutri, 1. januarja: vse trgovine bodo zaprte. Nedelja, 2. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (od 8. do 13. ure) ter mlekarn in pekam (od 7.40 do 13. ure). Sreda, 5. januarja: trgovine bodo odprte po normalnem urniku, razen trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte tudi popoldne od 16.30 do 19. ure in pekam' ki bodo odprte tudi od 17. do 19. ure. . četrtek, 6. januarja: trgovine bodo zaprte, razen pekam, ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure. V ponedeljek, sredo in soboto bodo trgovine odprte tako dopoldne kot popoldne. PO DVEH DNEH SNEGA IN MRAZA Kljub včerajšnjemu somu obstaja nevarnost poledice na cestah Z izboljšanjem vremena nekaj manj zastojev v prometu Še zmeraj nevarno oditi brez zimske opreme na cesto Po dveh dneh slabega vremena je včeraj znova zasijalo sonce — kot se pač spodobi za praznike. Pobeljen Kras je zelo lep za oko, čeprav so ceste za avtomobiliste še vedno nevarne. Burja je pregnala oblake; lepo bi bito, da bi odgnala tudi skrbi . . . Pustimo to in preidimo na kroniko, ki je s snegom tesno povezana. Za tržaške razmere je bilo v prejšnjih dneh vreme čisto «polarno», in včerajšnje sonce je prišlo skoraj nepričakovano. Mraz, ki ga je močna burja še poostrila, je včeraj malo popustil in .živo srebro je v termometrih nekoliko poskočilo navzgor. Kljub temu je na mnogih cestah še ostal sneg, ozirom'a led, in promet se je' še naprej odvijal s ČEDALJE BOLJ ZASKRBLJUJOČ POLOŽAJ INDUSTRIJE Vodstvo «Dreherja» grozi z odpustom 128 delavcev Tržaška občinska uprava obtožena, da ni izpolnila svojih obvez Protest sindikatov - Danes skupščina zainteresiranih delavcev V zvezi s tiskovnim poročilom Slovenske skupnosti, da naj bi bili že v izdelavi načrti za prosto industrijsko cono na Krasu in da naj bi za italijanski del Ustanova za industrijsko cono že predvidela podrobnejšo razdelitev predvidene cone, je ustanova EZIT v teh dneh odgovorila s tiskovnim poročilom, v katerem zavrača to trditev. V poročilu je nadalje rečeno, da je treba najprej počakat; na dokončno ratifikacijo sporazumov, nakar bo posebna mešana italijansko - jugoslovanska komisija, ki jo predvideva sporazum, odločala v zvezi s perimetracijo cone. Šele potem bo mogoče začeti z izdelavo izvršilnih načrtov. V poročilu je obenem rečeno, da je v teku le študija o kraškem območju, kjer naj bi bila nameščena prosta .industrijska cona.. V ta namen je EZIT ustanovila posebno tehnično komisijo, o čemer je bila javnost že obveščena. Ta komisija je le posvetovalnega značaja, vse sklepe pa sprejemata glavni svet in izvršni odbor ustanove. V odgovor na protest Slovenske skupnosti, da v komisijah, ki jih imenuje EZIT ni slovenskih strokovnjakov in da se na ta način omalovažuje slovenski del prebivalstva, ki ga namestitev proste industrijske cone riajbolj prizadene, je v poročilu ustanove rečeno, da komisije sestavljajo po tehničnih kriterijih, ne pa na podlagi zastopstev po politični ali etnični pripadnosti. Dejavnost ustanove EZIT v okviru proste industrijske cone pa bo treba z operativnega vidika šele določiti s posebno izvršilno normo, je nadalje rečeno v omenjenem tiskovnem poročilu, ki se zaključuje z ugotovitvijo, da je zaskrbljenost Slovenske skupnost; za zdaj brez prave podlage. SPOROČILO UPRAVE PD . Uprava Primorskega dnevnika sporoča, da nima neurejenih odnosov z lastnico trgovine Riolino v Zgoniku in da so torej odpravljeni vsi nesporazumi. • Skupščina medobčinskega konzorcija za prevoze se bo sestala 7. januarja ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Trgu Vittorio Veneto. Vodstvo Dreherja je v prejšnjih dneh sklicalo predstavnike tovarniškega sveta in pokrajinske federacije CGIL, CISL in UIL in jim sporočilo svoj sklep ter napovedalo, da bo razposlalo pisma o odpustih vsem 128 uslužbencem, ki set bili doslej v dopolnilni blagajni. Sindikalh sti so seveda takoj protestirali proti, temu sklepu, ki so ga ocenili kot neupraviččnega, ter napovedali u-strezne obiike protesta za zaščito zaposlovanja v našem mestu. Delavci se bodo zbrali danes zjutraj na skupščini, da bi proučili položaj in morebitne pobude za obrambo delovnih mest. Pričakuje se, da bo današnja skupščina zelo živahna, saj so duhovi dokaj razburjeni, ko pa je v ^nevarnosti kar 128 delovnih mest v že' tako obubožani tržaški industriji. K splošni zaskrbljenosti prispeva tudi negotov položaj številnih drugih tržaških industrijskih obratov, med katerimi v prvi vrsti tovarna nogavic «Calza Bloch», ki bi jo utegnili že 14. januarja dokončno zapreti,' če ne bodo našli rešitve. Perspektive pa so za sedaj zelo meglene: odločilna pomoč bi utegnila tokrat priti iz sosednje Slovenije. PRI za izhod iz upravne in politične paralize Tudi republikanci so mnenja, da je nemogoče, da bi se nadaljeval sedanji položaj upravne in politične paralize v obeh izvoljenih svetih tržaške pokrajine in da bi upravljanje mesta bito prepuščenp «negibnima in zavirajočima démokr-ščanskima enobarvnima odboroma». Tako je med drugim rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga. je objavi-, la republikanska stranka ob zaključku sekcijskih skupščin. Po drugi strani PRI nasprotuje morebitnemu sodelovanju KPI v odborih, kot so predlagali socialistih Rešitev, ki jo predlagajo republikanci, je v «programski konvergenci krajevnih demokratičnih političnih sil». Poročilo omenja tudi, da so na sekcijskih skupščinah PRI proučili tudi posledice gospodarskega dela osimskih sporazumov. V novem osnutku deželnega odbora Pomembna nakazila za luke in avtoportc Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je odobril in predal v obravnavo pristojnim organom deželnega sveta nov zakonski osnutek, ki dodeljuje več kot 57 milijard lir za deželne luke in za avtoporte. Deželni finančni ukrep je razdeljen v tri dele. Prvo nakazilo 20 milijard lir je namenjeno Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče itiiiiiiifiimimimiiiiimminmimimiiimimiiiuiutiiuaiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiimimuiamimimuiiiiiiiiiiniiisviiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiHiiniimiiiiniiiiiiiimiiii Silvestrova izpoved kronista Trenutek po 24. uri 31. decembra 1976 se prične prvi dan leta 1977, odredba velja za vse. Cestna policija in drugi organi javne varnosti priporočajo vsem preudarno vožnjo v novem letu, ravnatelj biroja za prerokovanje je dodal, da je previdnost od zmeraj božja mast. Skratka v novo leto moramo gledati z optimizmom, vendar moramo biti pripravljeni tudi na slabše čase. To so besede, ki si jih velja zapomniti. Črni kronist je ravnokar prejel novico, da ne smemo na Silvestrovo preveč piti, ker so ceste ledene in statistike jasno govorijo o nesrečah, ki jih povzročijo vinjeni šoferji. Sicer ne bo v nobenem svetu nobene resolucije, oblasti so namreč že o-dobrile, ali pa ne, obračun iz 1976. Dragi bralci, oprostite, zavedlo nas je. Navodila in podatki so bolezen kronistov. Hladen jezik, nizanje datumov, točne napovedi soi naša vsakdanjaShrana, delamo pač zato, da ljudi informiramo. Če smo v zadnjem dnevu starega leta pošteni, pošteni pa želimo biti vsak dan, moramo priznati, da je za grmada-1 Greš na prireditev, omeniš navzoče mi podatkov življenje. Mi všega ne in izvajalec programa, a nekoga po-moremo povedati, besede so včasih izabiš... Drugi dan zabrni■ telefon, prerevne, da bi dovolj jasno govo- \ mi se oproščamo, včasih so možgani rile o človeškem 'trpljenju, o bor- ----1— bah, o upanju, veselju in zmagah. Najmanjša novica je posledica človeškega dela in usode, nič, ne nastane samo zato, da bi kronisti napolnili časopis. V redakciji se pogovarjamo o politiki, kulturi in o številnih človeških problemih. Ko-mentiramo\ rope, dobro predstavo, proračun kake občine itd., mislimo in ni nam vseeno, kaj se okoli nas dogaja. Morda napišemo članek hladno, podatkaro.:o, vendar pisalni stroj nas nikoli ne požre do kraja in prsti, ki bijejo po tipkah, so prsti Človeka, ki je žalosten, ki upa in se veseli življenja, članek drsi v patetiko, nič hudega, ob zadnjem dnevu starega leta si lahko dovolimo marsikaj. Pišemo, pišemo za našega človeka, ker smo slovenski dnevnik skrbimo najbolj za Slovence. Kronistom pomenijo včasih ljudje preglavice. sito... Kronist večkrat zgreši, napake niso prijetne, napisane napake pa so najbolj vidne. Skrbimo za Slovence... No, včasih se nam izmuznejo prav grobe jezikovne nerodnosti, tudi to se zgodi, ko te čas preganja in škof (šef kronike, da se razumemo) gleda ves živčen na uro. Pustimo napake in spodrsljaje, novo leto pričakujemo tudi zato, da bo boljše. Ko bodo naši bralci ob polnoči dvignili čaše in si želeli vso srečo, naj pomislijo tudi na naš časopis in na kroniste. Priporočilo je seveda reklama (še za Silvestrovo naj .mislimo na Primorski dnevnik! To je pretirano!), vendar reklama napisana s srcem, bi rekli po starem. No, poetičen izliv ne sme biti predolg, kronisti ne smemo preveč razdajati srca, zato voščimo na kratko in seveda vsem našim bralcem: «Srečno novo leto 1977!» težavo. Na vseh tržaških cestah se je pripetilo kar precej prometnih nesreč, vendar brez huje ranjenih in v glavnem z materialno škodo. Mnogo avtomobilistov je zaupalo soncu in sè je podalo na pot brez zimske opreme; to neprevidnost so številni plačali s kako manjšo ali večjo bunko na avtomobilu — pravim novoletnim darilom! Veliko je bito zastojev, ki so jih povzročila težka vozila. Tako je bil na primer promet na Openski cesti za več ur paraliziran,, ker se je sredi ceste ustavila cisterna, ki se zaradi poledenele ceste ni mogla več premakniti. Poseči so morali gasilci, ki so cisterno spravili s sredine cestišča. Na senčnih delih ceste je bilo kar težko obdržati ravnotežje in ni bilo malo tistih, ki so zaplesali in padli. Na trgu pri Ponterošu je, na primer, nerodno padla 62-letna upokojenka Libera Floridan vd. Scarpa, doma iz Ul. Davis 9. Pri padcu si je zlomila desno stegnenico in zato se bo morala zdraviti kar dva meseca na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice. Zaradi snega in vlage se je od hiš odtrgalo več ometa, ki je predstavljal veliko nevarnost za pešce. 19-letni. študentki Tiziani Gelmo, doma iz Ul. dell’Industria 59, je omet v Ul. Petrom« padel kar na glavo, tako da se je morala zateči po pomoč v bolnišnico. Okrevala bo v treh dneh. Zasnežene in bele strmine so pravo veselje za otroke, ki imajo zimske počitnice. Iz kleti so mnogi povlekli sani ali celo smučke in veselju ni bilo konca. Vendar tudi med otroki ni- manjkalo poškodb. Najhuje se je poškodoval 13-letni dijak Renzo Tavčar z Repentabra 42. Sankal se je blizu doma in ko je padel je nerodno udaril z glavo ob zidek. Izgubil je celo zavest. V bolnišnico ga je pospremila 16-letna sestra Irene. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Avtobusni promet je bil včeraj dokaj reden, največje težave so bile na progi 38. Vlaki so vozili z zamudo, vendar so bile ovire v glavnem izven naše dežele. Omenimo naj še, da so včeraj stavkali železničarji 'avtonomnih sindikalnih organizacij, à da so vozili vsi vlaki. Iz Trsta ni odpotoval le en vlak proti Vidmu. t...... Sinoči je temperatura ponovno padla in na mokrih cestah — kajuti Sonce je stalilo precej ledu — se je zopet pojavila poledica. Zato je treba vsem avtomobilistom še enkrat priporočiti največjo previdnost. illiiiliiiiiiiiiiiiuimiisiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiuriii za okrepitev in dopolnitev luških naprav, da se usposobijo in specializirajo za povečano blagovno izmenjavo med srednjo Evropo in svetom onkraj Sueza, ki v zadnjih časih kaže znamenja razvoja, zlasti prometa s kontejnerji. Drugo nakazilo prispeva 14 milijard za pristanišča v Tržiču, Porto Nogaru in Torviscosi za poglobitev plovnih prekopov in za okrepitev pristaniških naprav. Tretji del zakonskega osnutka dodeljuje 12 milijard in pol za dograditev avteporta pri Fernetičih in 11 milijard za gradnjo podobnega tovornega postajališča v Štandrežu pri Gorici. Tako tržaška kot goriš-ka prometna infrastruktura imata izredno važnost za čedalje intenzivnejši razvoj mednarodne trgovine in prometa med našo obmejno deželo in sosednimi državami. Tovorno postajališče'pri •Fernetičih pa bo imelo pomembno vlogo tudi za' luški promet, bo služilo kot trgovski center s svojimi skladišči ter bo s pospešenimi carinskimi službami olajševalo poleg trgovskega tudi turistični promet ob meji. V LETU 1977 Živahen spored sejmov na tržaškem razstavišču Deželni odbor nakazal prispevke za se-jemske ustanove v prihodnjem letu - Glavni svet neodvispe ustanove za tržaški velesejem je pred nekaj dnevi odobril proračun za leto 1977, ki ga je predhodno orisal predsednik,Faraguna. Iz Faraguno-vega poročila je razvidno, da bodo januarja prihodnjega leta začeli z delom za posodobitev sejmišča. Najprej bodo predelali paviljone E, F, in G vzdolž Rossettijeve ulice. Delo’ bo trajalo do maja in bo zahtevalo naložbo 507 milijonov lir.. Sredstva si je sejemska ustanova izposodila pri Tržaški hranilnici, za amortizacijo posojila pa je že zagotovljen prispevek deželne uprave. V drugi fazi nameravajo obnoviti Palačo narodov in paviljone vzdolž Ul. Settefontane. Sejemska ustanova bo tudi za to drugo fazo del zaprosila gmotno pomoč iz deželhih skladov. Sejmišče naj bi bilo v celoti obnovljeno še pred začetkom sejemske sezone 1978. Kar zadeva prireditve v letu 1977, je načelni program naslednji: 2. razstava športnih avtomobilov, motorjev in čolnov z naslovom «Trieste Motorrshow 77» (od 11. do 13. februarja); razstava navtike in kampinga (marca); 12. mednarodna razstava psov (aprila); «Expomodel 77» (od 8. do 15. maja); 29. mednarodni vzorčni velesejem (od 17. do 29. junija); Okrogla miza o dietetiki (oktobra ali novembra); Razstava božičnih artiklov in daril (decembra). * * * Deželni odbor je na svoji zadnji seji nakazal vrsto prispevkov za nadaljnjo gradnjo in posodobitev sejemskih naprav v naši deželi. Trgovinska zbornica iz Gorice bo prejela prispevek 700 milijonov lir za ureditev «Espomega»; sejemska u stanova iz Pordenona bo prejela 300 milijonov, organizacija «Udine Esposizioni» (bivši Ormu) pa 700 milijonov. Omenjeni prispevki ve ljajo za tri leta. Tržaški velesejem bo prejel 2 milijardi 200 milijonov za posodobitev sejmišča pri Mónte belu, gradnjo trgovskega središča za prodajo blaga na debelo v Pordenonu pa bo dežela finansirala z milijardo 200 milijoni lir. Tudi v-tem primeru veljajo prispevki za čas do leta 1979. Dežela je hkrati nakazala omenjenim organizacijam tudi denarna sredstva, potrebna za delno kritje stroškov za obresti na posojila, ki so jih ali jih bodo na jele pri raznih bankah. Deželni odbor je nadalje nakazal Karnijski gorski skupnosti vsoto 23 milijonov 850 tisoč lir za nakup nepremičnin, potrebnih za ureditev trgovskega središča. Odbor je končno nakazal štirim trgovinskim zbornicam 56 milijonov lir za povračilo stroškov, ki so jih imeli operaterji iz posameznih pokrajin, ki so v letošnjem letu nastopili na raznih sejemskih prireditvah doma in v tujini. Tržaški trgovinski zbornici, ki je konkretno poskrbela za ureditev deželnih paviljonov na Dunaju in v Gradcu, je dežela nakazala nadaljnjih 9 milijonov, videmski zbornici, ki je uredila paviljona v Celovcu in v Muenchnu, pa 9 milijonov lir. Deželna zveza trgovinskih zbornic o industrijski prosti coni na Krasu Na zadnji seji sveta Deželne zveze trgovinskih zbornic so med drugim razpravljali tudi o nekaterih aspektih osimskih sporazumov med Itaiijo in Jugoslavijo, predvsem o vprašanju konkurence med industrijami, ki bodo delovale v nameravani prosti coni na Krasu ter že obstoječimi podjetji v 12 industrijskih conah, kolikor jih šteje naša dežela. Svet se. je zavzel za točno dotoči tev vrst produktivne dejavnosti, ki jih bodo lahko namestili v coni, tudi z vidika konkurence. Vsekakor je svet zaupal tržaški trgovinski zbornici nalogo, da pripravi poglobljeno študijo o tem vprašanju, ki jo bodo nato dali' na razpolago italijansko - jugoslovanski mešani komisiji, ki - jo predvidevajo sporazumi in ki bo morala biti sestavljena v roku dveh mesecev po njihovi ratifikaciji. SPD TABOR OPČINE je priredilo razstavo del ROBERTA HLAVATYJA Odprta bo do 2. januarja, ob praznikih od 10. do 12. in od 16. do 20. ure; ob delavnikih od 18. do 20. ure. Avkmdist smrtno povozi! mladeniča na obalni cesti Pri prometni nesreči v Miramar-skem drevoredu je sinoči nekaj po 10.30 izgubil življenje približno 20-letni mladenič, ki naj bi se na osnovi prvih ugotovitev prometne policije imenoval Maurizio Blasottj in naj bi bil doma iz Ul. Revoltella 19. Fant je prečkal cesto pri baru «Pineta», ko je iz Trsta mimo privozil avtomobil vrste fiat 131 z videmsko registracijo. Šofer, čigar i-mena žal nismo mogli ugotoviti, je fanta zagledal v zadnjem trenutku in je pritisnil na zavore, vendar je bilo trčenje neizogibno in Blasotti je obležal v krvi na asfaltu. Mladenič si je hudo poškodoval glavo, zadobil je vrsto notranjih poškodb ter zlomov. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilcem tržaških gasilcev, a je zaradi težkih poškodb izdihnil med prevozom. Preiskavo o prometni nesreči je takoj uvedla prometna policija, vodi pa jo namestnik državnega pravd-nika Coassin. —— - V smrt zaradi prižgane cigarete V tragičnih okoliščinah je včeraj ponoči v svojem stanovanju v Ul. Cattedrale 9 izgubil življenje 51-letni Emilio Prelessi. Verjetno je predsi-nočnjim zaspal s prižgano cigareto, •ki mu je padla iz rok na žimnico. Žimnica je začela tleti in sicer majhna soba je bila kmalu polna dima. Malo pred 6. uro zjutraj je Pre-lessijeva soseda Nunzia Predonzan zavohala, da močno smrdi po za-smojenem. Pogledala je skozi vrata! in ugotovila, da prihaja smrad iz sosedovega stanovanja. Najprej je potrkala na vrata, nato pa še telefonirala Prelessiju. Ker se ta ni o-glasil, je poklicala gasilce, ki so morali razbiti šipe stranskih vrat, kajti stanovanje je bito tako zasičeno z dimom, da sploh niso mogli vstopiti, dokler se ni prezračilo. Šele ko se je dim razkadil, so gasilci zagledali na tleh Prèlessi-jevo truplo. Žhnnica na postelji je še tlela. V sobi ni nobene pečice, zato gasilci domnevajo, da je zanetil požar cigaretni ogorek. Baje je bil Prelessi, ki je živel sam v majhnem stanovanju, težko bolan in je užival uspavalne praške. Na kraj so prihiteli tudi agenti letečega oddelka tržaške kvesture in zdravnik Rdečega križa dr. Giansante, ki je mnenja, da je Prelessi umrl zaradi zadušitve z ogljikovim dvokisom o-koli polnoči. V trenutku obupa se je včeraj s samokresom v glavo ustrelil 38-letni pristaniščnik Donato Gentile, doma iz Ul. Angelo Emo 9. Hudo ranjenega ga je na postelji našla žena Laura, ki se je mudila v kuhinji. Gentileja so sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. iiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniitnill S SEJE ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA SOGLASNO SO PORAZDELILI PRISPEVKE DOMAČIM DRUŠTVOM Doslej že 97 kršiteljev urbanističnega zakona Na sinočnji seji zgoniškega občinskega sveta so zaradi pozne ure izčrpali le dve točki dnevnega reda, tako da proračun za leto 1977 sploh ni bil v razpravi. V uvodnem poročilu je župan Guštin poročal, da sta se zaključila javna natečaja pri tehničnem konzorciju, vseh prijav proti kršiteljem urbanističnega zakona pa je bito doslej že 97. S prvim januarjem bo delovni umik (za stranke) demografske službe iz organizacijskih potreb nekoliko skrčen, se pravi, da bodo občani lahko urejevali razna anagrafska potrdila vsak dan od 10. do 13. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure: Sledila so izčrpna poročila vseh ostalih odbornikov. Županu so svetovalci postavili več vprašanj, med katerimi naj omeni- mo pripombo načelnika svetovalske manjšine Rebule, da po njegovem mnenju ni na dvojezičnih obrazcih za prijavo površine stanovanj, ki bo služila kot ključ za obdavčenje pri smetarski službi, tisk slovenskega besedila povsem enakovreden z italijanskim. Zato naj uprava naroči nove obrazce, sicer ne bo izpolnil prijave. V zadnji točki dnevnega reda je po živahni diskusiji občinski svet soglasno takole razdelil prispevke domačim športnim in prosvetnim društvom: športni krožek «Kras» prejme 1 milijon 100 tisoč lir, prosvetno društvo «Rdeča zvezda» in «Mladinski krožek» pa vs^k po 200 tisoč lir. Ob zaključku je župan iz razil voščila vsem občinskim svetovalcem in posredno vsem občanom B. S. SKUPNOST HANDIKAPIRANIH na Opčinah se od srca zahvaljuje vsem, ki so jo na kakršen koli način podprli in želi srečno in uspešno novo leto. Razna obvestila Smučarski klub Devin priredi v nedeljo, 2. januarja, ob 14. uri smučarsko tekmovanje na Pesku. Zbirališče pri gostilni Bak. Otroci, vam je bila všeč naša predstava «čudežne gosli»? Narišite ali napišite, kar se vam je v igri zdelo najlepše! Vaše izdelke, tudi skupinske, bomo razstavili, najlepše Pa nagradili. Pošljite jih do konca januarja 1977 na PD Tabor na Opčinah (Ul. Ricreatòrio 1)! Otroška dramska skupina SPD TABOR - OPČINE Včeraj - danes Danes, PETEK, 31. decembra » SILVESTER Sonce vzide ob. 7.46 in zatone ob 16.31. — Dolžina dneva 8.45. — Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 2.54. Jutri, SOBOTA, 1. januarja NOVO LETO Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 3,1 stopinje, najnižja 0,5 stopinje pod ničlo, ob 19. uri 2, zračni pritisk 1017 mb narašča, vlaga 62-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. decembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 66-letna Cristina Jelen por. Pacchioni, 94-letna Giovanna Delbello vd. Bembich, 70-letna Arianna Pellegrini, 65-letni Vittorio Colatoti, 79-letni Antonio Palaversi, 57-ietni Remigio Neri, 60-letna Anna Perc, 78-letni Luigi Beltrame, 77-letni Francesco Carbone, 84-letna Margherita Straniscek vd. Danieli, 42-letni Antonio Andreassi, 66-letni Giordano Velo, 77-letni Domenico Devescovi in 62-letna. Eufemia Ugano. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) INAM - Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30) Al Corso, Korzo Italia 14; Serravano, Trg Cavana 1; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24. ' LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 126-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tei- 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 30. 12. 1976 Gledališča Ameriški dolar: debeli 873,25 drobni 840.— Funt šterling 1478,— Švicarski frank 357.— Francoski frank 174,80 Belgijski frank 23,90 Nemška marka 369.— Avstrijski šiling 51,75 Kanadski dolar 845.- Holandski florint 353.— Danska krona 148.— Švedska krona 208.— Norveška krona 166.— Drahma: debeli 19,25 drobni 19,25 Dinar: debeli 43.- drobni 43,- MENJALNICA vseh tulih valut VERDI Novo leto v «Teatro Verdi» bodo začeli z uprizoritvijo znane Massene-tove opere «Werter». Dirigiral bo Bruno JBertoletti, delo je režiral Giulio Chazalettes. V glavnih vlogah bosta pela Carmen Gonzales in Alfredo Kraus. AVDITORIJ Od 4. do 9. januarja bosta v gledališču «Auditorium» gostovala RIC in GIAN s predstavo «Zares čuden par». Delo je režiral Emilio Bruzzo, pripravila pa sta ga Garinei in Gio-vannini. Cena vstopnic je 2.500 in 5.000 lir. Rezervacije sprejemajo v osrednji prodajalni listkov. Abonenti bodo imeli posebne popuste. Kino Ariston 16.30—19.00. Jutri ob 15.30— 21.30 «Il deserto dei tartari». V. Gassman in G. Gemma Mignon 15.30—20.15. Jutri ob 15.00- 21.45 «La scarpetta e la rosa». Nazionale 15.00, 17.00, 19.20. Jutri ob 14.30— 22.15. «II libro della giungla». Walt Disney. Barvni risani film. Grattacielo 15.30—21.30 «Quelle strane occasioni». Nino Manfredi, Stefania Sandrelli, Alberto Sordi in Paolo Villaggio. Jutri ob 15.00—22.15. Fenice 15.00—19.45. Jutri ob 14.30— 22.15 «King Kong». Barvni film Dina De Laurentiisa. Excelsior 14.00—19.00. Jutri ob 15.30— 22.00. «Il Casanova» Federica Fellinija., Igra Donald Sutherland. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30—20.15. Jutri ob 15.00—22.15 «Histoire d’O». Corinne Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00-20.00. Jutri ob 14.30-22.15. «Il signor Robinson». P. Villaggio, Zeudi Araya. Aurora 16.30—20.15 «O Serafina». R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 18. -letom. Jutri ob 15.30—22.00. Capitol 16.30—20.|5. Jutri ob 15.00— 22.00 «Safari express». G. Gemma. . Barvni film. Cristallo 16.00—20.00. Jutri ob 15.30— 22.00 «Spogliamoci così senza pudore». Johnny Dorelli, Barbara Bou-chet. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.30, 17.45 , 20.00. Jutri ob 15.00— 21.45 «Mary Ponpins». Julie Andrews in Dick Van Dyke. Filodrammatico 16.00—21.00 «Febbre di donna». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Jutri ob 15.00— 22.00 «Notti e donne proibite» N. 2. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00—20.00. Jutri ob 15.30— 22.00 «Il soldato di ventura». Bud Spencer. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00—20.00. Jutri cb 15.00— 22.00. «Complotto in famiglia» Karen Black, Bruce Dem. Ideale 16.00—20.00 «Una magnum special per Tony Saitta». Jutri ob 15.00— 22.00. Abbazia 16.00 «5 matti vanno in guerra». Jutri ob 15.00. Radio 16.00—20.00. «Per un pugno nell’occhio». Franco Franchi. Ciccio Ingrassia. Barvni film. Jutri ob 14.30— 22.00 «Lo squalo». Astra 16.00—20.30 «I guerrieri». C. Eastwood. Barvni film. Jutri ob 15.00— 22.00 «Paperino e compagni nel Far West». Volta Zaprto. Jutri ob 15.00 «Il mio amore è Nessuno». Terence Hill. Mali oglasi Razstave V Tržaški knjigarni Franko Vec-chiet razstavlja najnovejše grafične liste. Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah in praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure m od 15. do 18. ure. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št 732 627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. Tó velja za zavarovance INAM. [NADEL, ENPAS Dnevni poziv na, telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732 627, NEMŠKI ovčarji z rodovnikom, mia diči enega najboljših plemenjakov iz Nemčije: odrasli dresirani. Ul. Cesare Rossi 53, Trst, tel. 040/ 722605. URARNA - ZLATARNA MALALAN OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST vam priporoča: ■ CERTINA ■ BULOVA ■ ZENITH ■ HEUER V starosti 70 let je umrl časnikar Giordano Mìcci, dolgoletni urednik-. Stenograf pri «Piccolu». f)eželni odbor časnikarske zbornice izraža globoko sožalje ob smrti kolege. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage žene in mame Alojzije Sulčič Laharnar Posebna zahvala odboru in vsem partizanom-aktivistom iz Križa in od drugod, ženski zvezi UDI-Knž, zdravniku dr. Sedmaku, osebju in bivšim kolegicam sanatorija iz Nabrežine ter Primorskemu dnevniku za ganljiv spomin na pokojno Mož Henrik in hčerka Nadja. Križ, 31. decembra 1976 ZAHVALA / Vsem iz Preddvora pri Kranju in iz Kopra, ki so z vso prisrčnostjo pospremili k večnemu počitku našega nepozabnega JOSIPA KOŠUTO se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Franu Juriševiču za poslovilni govor v Kopru in ob odprtem grobu, Sonji in Jakobu štadini za vsestransko pomoč med boleznijo, družim Bogdana Lovrihe, č.g. župniku iz Preddvora in vsem, ki so ga imeli radi. žalujoči: žena, sestri in brat V družinami ter drugo sorodstvo* Križ, Trst, Koper, Preddvor, 31. decembra 1976 OB 30-LETNICI TOVARNE «LESONIT» V ILIRSKI BISTRICI Velike investicije za neve ebmte in večja skrb za varstvo okolja Zavest in prizadevanja za izvajanje obveznosti SFRJ po osimskih sporazumih - Nove čistilne naprave že delujejo - Reka Timava bo čistejša Pogled na zunanji del novih čistilnih naprav v «Lesonitu» Opera Werther v gleddišiu Verdi V torek, 4. januarja, ob 20. uri bodo v, gledališču Verdi uprizorili opero «Werther» Julesa Masseneta. Opero bo dirigiral Bruno Bartolet-ti, režiral pa Giulio Chazalettes. Pri delu bo sodeloval zbor «Voci bian- \ che della Città di Trieste», ki ga j vodi Edda Coivano. V glavnih vlo-\ gah bosta pela Alfredo Kraus in Daniela Mazzucato. Dan pred predstavo bo o Messe-netovi operi govoril kritik Massimo Bruni. Predavanje bo ob 18, uri v Novinarskem krožku. IZ KRIZA Franc Žerjal ima že 95 let Zima ! V ledenem mrake hiše povite z burjo zazidane u mraze ana pr' druge u klance se teščijo. Druabne veje u zadnjem živen žarke ku guale duše izvajajo čud’n ples. Pr’gréeve murve na praznim b’rijace ledeno uakno ku nežno uaku u mrake špjega leteče listje ki plete vrtince. Djelič .. . lajanje p'sa luome škripanje in udarce ruznaste kjetne na debele štjerne. Samo šjepast uakajen kamin ku premagan sudat uapleten zime diha ... u nuače. Atilij Kralj Delovni kolektiv tovarne «Lesonit» v Ilirski Bistrici, ki šteje 1012 članov, je 24. decembra proslavil 30-letnico obratovanja tega velikega lesnoindustrijskega obrata. Pomembna vsebina proslave pa je presegla krajevni, občinski in celo republiški okvir, ker se je na ta dan začela gradnja nove velike tovarne vlaknenih plošč po suhem postopku in. so začele delovati nove, nadvse modeme čistilne naprave ob dosedanjem obratu. Izgradnja nove tovarne bo stala skoraj 50 milijard dinarjev (starih), za čistilne naprave pa so dali 1,5 milijarde, kar pomeni skupno skoraj 25 milijard lir. Nova tovarna, ki bi morala začeti obratovati 1. julija 1978, bo imela letno kapaciteto 52 tisoč ton, industrijska hala, ki bo morala biti dograjena do 1. julija 1977, pa bo zajemala 13.500 kv. m površine. Gre vsekakor za velike investicije, toda pri vsem tem, kakor je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril republiški sekretar za urbanizem dr. Boris Mikuš, je še bolj važna , zavest delovnih ljudi, da so pripravljeni tudi žrtvovati del svojih dohodkov za varstvo in izboljšanje, okolja in ukrepati v skladu 'ž osimskimi dogovori, da izpolnijo obveznosti, ki je sprejela Jugoslavija, sporazumno in ' brez tretjih posrednikov. Glavni direktor «Lesonita» Albin Kuret pa je v svojem govoru, v katerem je orisal razvojno pot, dosežene uspehe in bodoče naloge, dejal: «Zdi se mi potrebno opozoriti, da smo pri vseh naših dosedanjih programih razvoja plošče ■■vlaknenke, Po mokrem postopku zanemarjali razvojno komponento varstva človekovega okolja. To so v zadnjem desetletju razvoja najbolj občutili prebivalci doline ob reki Reki. ki izvina ket Timava na italijanski strani in oskrbuje s pitno vodo tudi tržaške vodovode. Ob vse večji skrbi družbe za čisto človekovo okolje je postala sedanja proizvodna tehnologija vlaknenih plošč zelo resen regionalni in celo meddržavni problem. Tega dejstva se je naš delovni kolektiv zavedal. Zato je v zadnjih treh letih vložil maksimalne napore tako Prj sofinanciranju vodnogospodarskih objektov na reki Reki, pri izgradnji novih zajetij vode na potoku Mole in financiranju investicije za izgradnjo lastne čistilne naprave y znesku 15 milijonov N-din, katero bomo danes uradno spustili v obratovanje. Znano je, da je na podlagi osimskega sporazuma med republiko I-talijo in SFR Jugoslavijo ta problem varstva človekovega okolja, posebno še voda, prišel kot obveza v meddržavno pogodbo. To dejstvo poudarjamo tudi zaradi tega, ker nam je služilo kot o-snova pri izboru nove proizvodne tehnologije za proizvodnjo plošč vlaknenk po suhem postopku, ki v Ce‘oti upošteva varstvo človekove-,.°k°lja in s tem bo pripomogla v4"1 k izpolnitvi obveznosti iz meddržavne pogodbe.» Kot nam je povedala inž. Ana stemberger, vodja razvojnega inštituta Pri «T .»cnnifn* «p 7. novimi Či- stilnimi napravami zmanjša količina odpadnih voda za 85 odst. in bodo popolnoma izločena vlakna, z novo tovarno pa bo vprašanje onesnaženja vode popolnoma rešeno, ker tehnologija v taki tovarni sloni na suhem postopku in sploh ne uporablja tehnološke vode. Izvedeli smo še, da bodo v kratkem začele delovati nove čistilne naprave tudi v tovarni organskih kislin v Ilirski Bistrici. Med svečanostjo, na kateri je bil navzoč tudi podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar, je predsednik ilirskobistriške občinske skupščine Bojan Brozina izročil kolektivu «Lesonita» odlikovanje, ki ga je podelil predsednik republike Tito, in sicer «Red dela z rdečo zastavo», zlato jubilejno značko kot priznanje za 30-letno , nesebično delovanje so prejeli Tedi Valenčič, Lado Černač in Ivan Železnik, jubilejne nagrade in priznanja pa je prejelo še drugih 30 delavcev. A. B. iiiiiimiimimiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinimitiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiii Stanko Babič - sedemdesetletnik Generacija, kateri pripada naš jubilant, ki je šla skozi dve vojni in dvajsetletni faši/em, doživljala je najbolj bolečo dobo naše zgodovine. Skoro vsak naš rojak je trpel svoj roman, ki je v krvi in mukah sicer skupen, a v mnogih posameznih dogodkih tako različen, da bi bil vreden daljšega o-pisa. Tudi povest Stanka Babiča v vseh njenih podrobnostih bi pritegnila bralce, vendar je namen današnjega zapisa le ta. da se ga spomnimo ob življenjskem jubileju in da mu čestitamo. Včeraj je Stanko dopolnil svoje 70. leto. Rojen je sicer na Opčinah, a so ga že kot dojenčka prinesli k Sv. M. Magdaleni Zgornji. Tu je obiskoval otroški vrtec Ciril - Me- iimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnitiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiifuiiiiiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuiiMimuHHim Darovi in prispevki Namesto novoletnih voščil darujeta Marija in Rudolf Kalc s Padrič 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V spomin na očeta Ivana, mater Emo. Adamič, brata Cirila in sestri Heleno in Ivico Škerlj darujejo svojci 10.000 lir za -pomoč Beneški, Sloveniji in 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto novoletnih voščil daruje PD Prešeren 10.000 lir za pomoč Beneški Sloveniji. Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina soborke Alojzije Sulčič vd. Laharnar daruje Dušan Košuta z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. V počastitev spomina prof. Elze Antonac darujejo družine Kodrič in šiškovič 10.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za sekcijo KPI z Opčin. Namesto cvetja na grob Alojzije Laharnar darujejo Ada in Danilo Pertot 10.000 lir, Adelina in Viktor Guštin 5.000 lir ter Pierina Spadaro (Koejaneva) 5.000 lir za PD Vesna. V isti namen darujejo Karla in Francka Sedmak 6.000 lir ter Eda Ronzani 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Antonije Žagar darujeta Marija in Rudolf Kalc s Padrič 3.500 lir za skupnost handikapirapih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Dominika Štreklja daruje družina Daneu 10.000 lir za ŠD Primorje. V počastitev spomina prof. Elze Antonac darujeta Justina in Anica Daneu 20.000 lir za SPD Tabor. V isti namen daruje Valerija Gombač 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Elze Antò-nac daruje Rudi Vremec z družino 5.000 lir za časopis Delo, 5.000 lir za TPPZ in 5.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Dominika Štreklja daruje Slava Furlan 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na sestro in teto Pino Malalan darujeta Zora in Mirela 10.000 lir za ŠD Polet. V isti namen daruje Ada Covelli 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Alojzije Laharnar daruje Corrado Sulli z družino (Boršt 130) 3.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina dragih prijateljev Ermana Gerlija in Zorana Pavliča, ob njuni obletnici smrti darujeta Corrado Sulli in Stojan Petaros z družinama 5.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina prof. Elze Antonac darujeta Maja in Pavel . Namesto tradicionalnih pismenih novoletnih voščil daruje Primorski dnevnik 10P.0CO lir za ž.rlve potresa v Beneški Sloveniji. kmečka zveza želi članom, vsem kmetom ir> delovnim ljudem srečno novo leto Vsem slovenskim poslovnim ljudem, gospodarskim organizacijam in zlasti še svojim članom, želi slovensko gospodarsko združenje za deželo furlanijo-julijsko krajino •»nogo uspehov v letu 1977 Tel. 37-808 CVETLIČARSKO - VRTNARSKA ZADRUGA s Proseka vošči članom in vsem cvetličarjem in vrtnarjem s Tržaškega srečno in plodno novo leto 1977 Fonda 5.000 lir za SPD Tabor. V isti namen darujeta Aleksiia in Primož Možina 5.000.lir za SPD Tabor. Namesto cvetia na grob Josipa Prašla daruje Mario Daneu 5.000 lir za ŠD Kontovèl. V isti namen daruje Ivan Ban (Prosek 47) 5.000 lir za ŠD Kontovel. Ob pogrebu Antona Kneza daruje družina 20.000 lir za PD Prešeren. Drago in Meri Ota darujeta 20.000 lir za PD Prešeren. Ida in Jože Kocjančič darujeta 10.000 lir za PD Prešeren. V spomin na sestro daruje Niko Škamoerle 5.000 lir za pomoč prizadetim po potresu v Beneški Sloveniji. V spomin na prof. Antonac darujeta Vida in Dario Jagodic 5.000 lir za PD Tabor z Opčin. BOŽJE POLJE Umrl je Dominik Štrekelj V torek so na proseškem pokopališču položili k zadnjemu počitku Dominika Štreklja z Božjega polja, ki je na Štefanovo v starosti 80 let nenadoma zapustil krog svojih dragih. Pokojnik je bil doma z Gorjanskega,in se je še kot mladenič znal uveljaviti v domačem krogu, saj je za dobo petih let tudi županoval. Leta 1921 se je poročil s Karolino Gabrovec iz Praprota in kmalu zatem se je preselil v Gabrovec v zgoniški občini, kjer je dolgih 27 let bil oskrbnik društvene gostilne. Med zadnjo vojno vihro so ga internirali v nemško koncentracijsko taborišče in tedaj je okusil veliko gorja. Nekaj let po povratku je opustil gostinstvo in se umaknil v zasebno življenje, tu pa tam pa se je še do nedavnega ukvarjal s prekupčevanjem vina in nepremičnin. Pred letom dni sta z ženo slavila 55-letnico skupnega življenja, pred šestimi meseci pa je žena nenadoma preminila in to ga je zelo potrlo. Čeprhv je bolehal na jetrih in je bil kljub navidezni čilosti pod stalno zdravniško nego, pa je zahrbtna smrt povsem nepričakovano pretrgala njegovo življenjsko nit. Naj mu bo lahka domača gruda, svojcem pa izrekamo globoko sožalje. -bs - todove družbe, nakar je' osnovnošolski pouk prejemal na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Po končanem šolanju bi bil rad postal mehanik, a se je že tako o-bmilo, da je postal mesar. Kot mladenič se je vključil v veliko mladinsko društvo Prosveta pri Sv. Jakobu in v športno društvo Obzor. Bil je med ustanovitelji Združenja slovenskih športnih društev in je to organizacijo zastopal kot komisar na raznih tekmah. Odslužil je vojškžo in se nekaj let kasneje poročil in ustanovil družino s tremi otroki. Od javnega udejstvovanja pa se niti sedaj ni odmaknil. Bil je med sovrstniki, ki so z «ilegalnim» petjem in drugače utrjevali svojo narodno zavest. Nič čudnega, da ga je usodno leto 1941 našlo pripravljenega, že tega leta se je povezal z Oskarjem Kovačičem in postal aktivist OF. Naslednje leto je dobil zvezo s partizani na Vipavskem, od koder je prinesel v mesto ilegalno propagandno literaturo. Ko je moral njegov svak Rudi Jančar avgusta 1942 v ilegalo, mu je Stanko organiziral bivanje v mestu, nakar ga je 1. novembra pospremil v partizane, sam pa je nadaljeval organizacijsko delo v mestu. Ob premirju 9. septembra 1943 se je udeležil akcije osvobajanja v Korone ju. Že oktobra se je na njegovem domu naselil ilegalno Franc Šegulln - Boro, ki je ostal pri njem do velike noči 1944, Ico je zaprtemu Justu Blazini uspelo sporočiti Babiču, da je tudi on v nevarnosti, da ga Nemci ujamejo. Iz te dobe sta tudi fotografiji Antona Veluščka -Matevža jn Bora, ki ju je Stanko fotografiral na svojem domu. Matevžu je slika služila za ilegalne dokumente. Stanko Babič je še naprej deloval v ilegali v mestnem odboru OF kot vojaški referent, a 9. junija jč padel v roke okupatorjevi policiji. Odpeljali so ga v nemško taborišče Buchenwald, kjer pa se je zopet povezal s sotrpini, se udeleževal celo tajnih političnih tečajev in zastopal Primorce v jugoslovanskem komiteju internirancev. Prav zaradi te svoje funkcije, ki mu je nalagala dolžnost, da se briga za repatriacijo sorojakov, ga je zadržala v Nemčiji, da se je vrnil v osvobojeno rodno mesto šele avgusta■ 1945. Tudi po vojni se je Babič vključil v organizirano delo. Na gospodarskem področju se je uveljavil v zadrugi mesarjev, katere ustanovitelj je bil. politično pa je nadaljeval svojo aktivnost v O F in kasneje v drugih naprednih političnih formacijah, še danes pa je član odbora tržaške sekcije Združenja bivših političnih deportirancev. Ob življenjskem jubileju čestitajo toiarišu Stanku vsi njegovi soborci in vsi, ki njegovo delo in žrtve poznajo in cenijo. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Franc Žerjal iz Križa slavi danes svoj 95. rojstni dan.'Žal pa mora že drugo tako obletnico preživeti v postelji. Kljub temu je vedno svež in zadovoljen, če ga kdo pride obiskat. Franc Žerjal je najstarejši mož v Križu, Prekaša ga samo Urška Bogateč - Kovačeva, ki je pred tremi meseci slavila svoj stoti rojstni dan. Franc Žerjal se je rodil v zavedni kmečko - delavski družini. Takoj po končani ljudski šoli je moral na delo. Mnogo let je delal. v kamnolomu in se izučil za Mesarja. Veliko njegovih nagrobnih spomenikov je ne samo v Križu, temveč tudi po drugih pokopališčih naše okolice. Po končani vojaščini se je oženil z domačinko Marijo Fabris, ki mu je povila osem otrok, od katerih so še trije živi, in sicer Alojzija, Frančko. pevovodja kriškega zbora Vesna, in Danila, pri kateri živi. Vse svoje življenje se je Franc, kot zaveden in napreden Slovenec,- vedno boril za pravice in boljše, življenje delovnega človeka. Bil je eden izmed najstarejših sindikalistov in naprednih ljudi v Križu. V mladih letih je b:l član in odbornik domačega «Ljudskega odra» ter požrtvovalno delal na prosvetnem področju na vasi. Med NOB je kot vsa njegova družina pomagal in delal za boljšo bodočnost našega naroda. Franc Žerjal je od vsega začetka zvest čitatelj Primorskega dnevnika, ki se pridružuje čestitkam otrok, sorodnikov in vseh prijateljev z že- ljo, da bi mu novo leto prineslo več zdravja. M. M. ŠD BREG vošči vsem športnikom, članom, navijačem in prijateljem . srečno in uspeha polno novo leto 1977 SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO se svojim članom in simpatizerjem najtople- ‘ je zahvaljuje za dosedanjo pomoč- in vošči srečno in uspešno leto 1977 DIJAŠKA MATICA želi vsem svojim podpornikom srečno in uspeha polno leto -1977 . ŠD POLET želi vsem svojim članom in dobrotnikom ter vsem prijateljskim društvom v zamejstvu in domovini vse najboljše in mnogo uspehov v letu 1977! Zadruga «NAŠ KRAS» vošči svojim članom, Kraševcem in vsem prijateljem Krasa mnogo zdravja in zadovoljstva v letu 1977! GOSTILNA «Pri vodnjaku» Gustinčič - Guštini Gigi JEZERO Telefon 228-211 SPLOŠNA OPREMA 3mc T R S T — UL S. CILINO 38 — TEL 54-390 (pri cerkvi sv. Ivana) želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem na Tržaškem. Goriškem in Videmskem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO GENERALNO ZASTOPSTVO V TRSTU Previdenza e Sicurtà Società Mutua dl Assicurazione e dl Riassicurazione fU ASSICURAZIONI £ Ausonia VAM VOŠČI SREČNO NOVO LETO ter sporoča, da je razširilo svojo dejavnost na vsa področja zavarovanja. Na ta način lahko zadosti mnogoštevilnim potrebam na zavarovalnem tržišču z veliko izbiro polic, ki so sestavljene nalašč za to, da Vam nudijo - jamstva, ki so tehtna, razumljiva ter po sprejemljivih cenah. Posebej pa želi nuditi takoj otipljiv dokaz o lastnih zavarovalnih možnostih, s tem da da IZREDEN 25% POPUST NA VELJAVNE TARIFE vsem tistim, ki bi se želeli zavarovati pri naši agenciji za: O življenjsko - nezgodno •„ zdravljenje v bolnišnici in bolniške dnevnice • požar in tatvina © splošni prevozi © odvzem vozniškega dovoljenja © letalski rizik © kavcije • civilna odgovornost (RC) družinskega poglavarja • nezgodne police za športna udejstvovanja (smučanje, lov, tenis) Ta pobuda velja za prvo tromesečje 1977 VEDNO SMO VAM NA RAZPOLAGO ZA INFORMACIJE, OBRAZLOŽITVE IN NASVETE NA PODROČJU ZAVAROVANJA GENERALNO ZASTOPSTVO V TRSTU Agenta: Edi Prelec in Angelo Lombroni UL. CICERONE 8/A TELEF. 61-789 Petek, 31. decembra 1S76 Sobota, 1. januarja 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Evrokomunizem 13.00 Srečanje z Ritchie Family 13.30 DNEVNIK 17.00 Trije risani film 17.25 Nostalgični jazz 18.15 Argumenti: Obisk v muzeju 18.45 Nabožna oddaja 18.55 Vesela Yogijeva druščina 19.20 Jaz in moji trije sinovi 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Poslanica predsednika republike ob novem letu 21.00 DNEVNIK - POSEBNA ODDAJA 21.45 Scejia proti sceni, oziroma pregled prireditev 22.45 Novoletni supershow Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim — Knjižna oddaja 13.00 DNEVNIK - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežela: Besede in njihov čas 17.00 Program za mladino 17.45 Sovjetski film «ČUDEŽNI KLOBUK» 18.00 Tehnika in umetnost; Bronaste skulpture 18.45 Rubrika dnevnika 2: šport 18.45 Crisi«-; SEVERNO OD PANAME, film 19.45 DNEVNIK ^ ODPRTI STUDIO , 20.45. Poslanica predsednika repu-• blike 'Ob novem letu 21.00 Trije mušketirji 21.15 SREČNO NOVO LETO, O-TROCI — Program risanih filmov 22.00 Cochi in Renato: «BISÓGNA VEDERLO» JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Koliko si stara, lutka? 17.20 čarobni čaj — češki film 17.55 Obzornik 18.10 Tihi odmevi zimskih noči 18.40 PLANINA TARA - iz cikla «Narodni parki» 19.10 Risanke 19.30 DNEVNIK 20.00 Risanke 20.20 Satirična oddaja «TV ŽEHT-NEK» 21.10 Zabavna oddaja — Pratika 21.35 A. Papler: HOTEL RODODENDRON, TV komedija 22.10 Letos smo jih poslušali 22.25 Olivera, v čast mi je povabiti vas 23.10 Zaplešimo v novo leto 23.53 Novoletna čestitka 00.15 Zaplešimo v novo leto 00.55 Jugoslovanski TV studii voščijo 01.35 Alias Smith in Jones — film 02.45 S pesmijo in plesom v novoletno jutro 03.15 Čujte ljudi, najte spati — zabaven program Koprska barvna TV 19.15 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 SLOVENSKI OKTET 21.05 Celovečerni film 22.35 Royal variety 24.00 Novoletna čestitka 00.05 Plesni večer — prenos iz Wiesbadna Zagreb 20.00 Uvod v novoletni spored 20.15 DOBER VEČER. LJUDJE ITALIJANSKA TV , Prvi kanal 9.30 Maša, maševal bo papež 11.00 Nabožna oddaja 11.10 «Muraglie» — film 12.15 Novoletni koncert na Dunaju 13.30 DNEVNIK 14.30 Preiskave komisarja Mai-greta; MAIGRETOV BOŽIČ 15.45 Program za najmlajše 16.45 Pauline, misleči konj 17.45 NOVO LETO - NOVO ŽIVLJENJE — čestitke ob novem letu v družbi Gina Bramierija, Tina Buazzelli-ja, Maria Del Monaca 19.20 Jaz in moji trije sinovi 19.45 Almanah in~ vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 NEPOBOLJŠLJIVCA - gla sbeno-govorna prireditev, sodelujejo Franco Franchi, Ciccio Ingrassia in Daniela Goggi 21.15 TAJNO OGLEDALO - Cd dajo vodi Nanni Loy. Ob koncu DNEVNIK in Vremen ska slika Drugi kanal 11.00 «Colpo grosso a Parigi» — film 12.30 Shirley McLaine: Dobro delna organizacija 13.00 DNEVNIK — OB 13. URI 13.30 Gala Midem 76 14.15 WEST AND SODA — risani film 15.45 «fi giorno della tartaruga», glasbena komedija. Nastopa ta Renato Rascel in Delia Sc elici 17.00 Nero Wolf: LOVSKI INČI DENT 19.00 športna sobota 19.45 DNEVNIK - Odprti studio 20:45 Trije mušketirji, 9. nadali. 21.00 Smeh po ameriško 22.00 «CIRKUS»,,film s Charliejem Chaplinom. Ob koncu DNEV NIK - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 'Čestitke in poročila 9.03 Risani filmi 9.20 «Volle brani kokoši pred lisico», oddaja iz ciklusa «Zve rinice iz Rezije» 9.40 Beli medved 11.05 Iz novoletnega sporeda 12.15 Novoletni koncert, prenos i Dunaja 13.30 Smučarski skoki, prenos iz Garmischa 15.30 Iz novoletnega sporeda 17.05 POROČILA 17.10 Nekoč je bil Hollywood, film 19.15 Risanka 10.30 DNEVNIK ' " 20.00 Alfredove nezgode, film. *-21JCbéMrÉuòzi narodne glasbe 22.00 Dnevnik 22.15 Ob koncu leta Koprska barvna TV 12.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.30 Smučarski skoki, prenos iz Garmischa 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK .20.35 Iz novoletnega programa lju bljanske TV 21.35 Ljubezen na Pacifiku, film Zagreb 15.30 Pratika DOBRI 16.15 Novoletne pravljice 20.05 Zakon Divjega zahoda, film TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.45, 15.30, 17.30, 18.00, 19.15 Poročila; 7.20- 12.45 Dobro jutro, Kramljanje, Slov. žene, Koncert, Glasba po željah; 13.00-15.30 Kulturna beležnica, Roman, Glasba; 16.00-19.00 Simfonična glasba. Program za najmlajše, Avtor in knjiga. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester Jožeta Privška; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.35 Italijanski pevski zbori; 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 La Vera Romagna; 16.45 Silvestrski program; 19.30 do 24.00 Oddaja ob koncu leta. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 in 8.40 Kronike, po pevke itd.; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Glasbeno-govorni spored; 12.10 Program z Ombretto Colli; 13.30 Italijanske in tuje plošče; 14.30 Očenaškova priredba «Romeo, Julija in sence»; 15.35 in 17.30 Pisan glasbeno-govorni spored — NIP; 18.30 Vzdušje leta 2000 -glasbeni program; 19.30 Program za konec tedna; 20.00 Novoletna poslanica predsednika republike; 21.05 Glasbeni spored ob koncu leta. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci! ; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Novo leto; 9.30 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 10.45 Turistični napotM; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Revija orkestrov in solistov; 12.30 KmetijsM nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam ... ; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 H. Ch. Andersen - M. Vodopivec: Deklica z vžigalicami: 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem; 15.30 Napotki za turiste; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Otroško in mladinsko Silvestrovo popoldne; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbena medigra; 20.00 Na Silvestrovo z nami; 24.00 SREČNO 1977; 00.05 Prvi koraki v Novo leto. TRSI A 8.00, 12.00, 14.00. 19.15 Porodila; ■9.00 Maša; 8.15-13.00 Srečno nove leto, Kramljanje, Družina v so dobni družbi, Mladinski oder, Glasba po željah; 13.00 13.00 Kul turna beležnica, Roman, Glasba; 15.30 19.00 Izbirajte v diskoieki: «Gorica se pripravlja na obisk Marije Terezije»; Lahka glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba: 9.15 Poskočne; 1015 Glasbeni portret; _ 10.30 Posebna oddaja o osimskem sporazumu: 11.15 Orkester Soffici; 11.45 Poje Oto Pestner; 12,05 Glasba po že ljah; 14.10 Plošče; 14.35 Skladbe za godala; 15.00 Čestitke kolektivov; 15.40 Orkester RTV Liub ljana; 16.00 Polke in valčki; 16 30 Glasba po željah; 17.00 Ljudje ob meji; 17.10 Popevke; 18.00 Čestitke; 19.30 in 20.35 Glasbeni vik end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 8.40 Kronike in glasba; 9.C0 Vi in jaz: 9.30 Maša; 12.05 Glasbeno govorni spored; 13.30 Preizkušajo se di letanti; 1410 Italijanske in tuje plošče; 15.00 Radio včeraj in danes; 16.00 Glasbeno govorni spored; 17.30 Radijski oder; 18 20 Jazz pred mladino; 19.15 Plošče: 19.30 Glasba za dvoje; 20.00 I talijanska folklora, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19 0C Poročila; 8.07 Miroslav Popovič: Novoletna noč; 8.39 Voščilo naših najmlajših; 9.05 Trikrat srečno...; 10.05 V valčkovem ritmu; 10.45 Turistični napotki; 11.05 Z. Zorko - J. Pengov E. Ružič: Pego vari s predstavniki slovenskih manjšin; 11.30 N’mav čez izaro...; 12.10 Čestitke kolektivov; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 «Na zdravje vsem...!»; 14.05 Dr. Matjaž Kmecl: «Eče bi ded naš segrešil...»; 14.45 V. Novak: Iz «Zimske noči»; 15.15 Naš o-bisk v «Tam» v Mariboru; 16.30 B. Senčar: Mladi in svet; 17.05 Operni pevci; 18.05 M. Kranjec B. šomen: Veselo gostiivanje; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za razve drilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden - I. del; 0.30 Zvoki iz naših krajev. mmm NOVOLETNA ZUPANOVA POSLANICA Osimski sporazumi odpirajo Gorici razvojne možnosti Poudarek na ^povezavah s širšim zaledjem «Zaključujemo leto s prvo ratifikacijo toliko obravnavanih osimskih sporazumov, odprtih sporazumov, ki jih bodo komisije in delegacije lahko tudi spremenile ih poglobile — pravi' župan občine Gorica Pasquale De Simone v svoji tradicionalni novoletni poslanici go-riškim občanom. — Ti sporazumi Gorici končno ponujajo stvarno podlago za delo in za izpopolnitev izbir. Te izbire niso prinesle nikakršnih sadov, ker je predolgo časa vladala negotovost okoli spornih vprašanj. Mi smo se pripravili na to no vo stran v italijanski politiki, ter smo spremenili mejo v kraj vsakodnevnega sodelovanja,'medtem ko i-skanje, in volja, ki se kaže na obeh straneh, odpirata' novo prihodnost.» V nadaljevanju svojega novoletnega voščila župan govori tudi o stikih s sosednimi deželami. Prve misli v svoji poslanici pa posveča težavam v letu 1976, zlasti gospodarski krizi in potresu. Hkrati ugotavlja, da bo leto 1977 uspešnejše, če bomo mi pri svojem delu uspešnejši. V tem smislu poziva občane k združevanju sil. - Prostor in perspektive malega me-st§, kot je naše, presegajo občinske meje. Naše dimenzije izhajajo iz obmejnega položaja mesta, ki noče ohraniti svoje trgovinske in specializirane kmetijske značilnosti. Zaradi ugodnosti proste cone se je po vojni tem - dejavnostim pridružila tudi industrija, ki bo zaradi podaljšanja zakona o prosti coni za nadaljnjih deset let okrepila povezave z vzhodnimi deželami. S svojo vlogo mostu pa hoče Gorica o-praviti tudi z izvedbo programov o prometu ter izgradnji komunikacij. Poleg tega se novoletna poslanica župana nanaša na nekatera vprašanja občinske uprave ter je na vidnem mestu omenjen njen napor, da izvede demokratično upravno decentralizacijo, ki bo omogo čila občanom v mestu in v vaseh neposredno izvolitev predstavnikov v : rajonske in krajevne skupščine, kar jim bo omogočilo sodelovanje pri sprejemanju ustreznih odločitev. Poseben poudarek daje žipan tudi skupnim namenom in skupnemu de- Za društvo krvodajalcev 12 Gori ce so prispevali: . N.N. 10.000 lir, družini Mario Gtéssi in Giuseppe Glessi 20.000 lir nMttčsto cvetja na grob Nives del Cuore, Vittorio Mileta 20?00fMir. Za sekcijo društva krvodajalcev v Mušu pa so prispevali letošnji 35 letniki iz tega kraja 20.000 lir. lu, kar po njegovih besedah ne pomeni prenehanje svobode in razprave, ki imata za cilj iskanje resnice in boljšega, ampak mora biti enotnost zaključek vsake razprave in hkrati podlaga, na kateri temelji to skupno delo in skupna odgovornost. Odbor staršev na sovodenjski osnovni šoli Na sovodenjski osnovni šoli so pred dnevi ustanovili odbor staršev, ki mu predseduje Marija Tommasi Gulin, sestavljajo . pa ga Lucijan Fajt, Rudolf Visintin, Ana Peteani ter Radimir Fajt. Obdarovanje šolskih otrok na Vrhu Osnovnošolski otroci na Vrhu so prejšnji teden prijetno presenetili starše. Pred odhodom na zimske počitnice so pripravili lepo božičnico, lepo pa so se izkazali tudi starši, ki so ob tej priložnosti v velikem številu prišli v šolo. Sovodenj-ska občinska uprava ter domače prosvetno društvo sta poskrbela za obdaritev otrok, ki se bodo spet vrnili v učilnice šele 7. januarja. Kriv je bil led V goriško splošno bolnišnico so včeraj okrog 13. ure sprejeli 41-letnega Alda Visintina iz Pevme štev. 23. Pri padcu z motorčkom na poledeneli Ulici Diaz v Gorici si je zlomil stegnenico na desni nogi. Zdraviti se bo moral 2 meseca. Včeraj-danes Iz goriškega matične»« urada RODILI SO SE: Luis Parovel, Silvia Verzegnassi, Raffaella Železnik, Agnese Cogolet. UMRLA STA: 64-letni upokojenec Diego Devetag. 75-letna gospodinja Paola Martellanz vd. Collini. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla Salute» Ul. Cosulich 117. telefon 72480. Razna obvestila Kmečko detavska posojilnica v So-vodnjali obvešča, da bo njen urad odprt danes, 31. decembra, od 9. do 12. ure. V 72. letu starosti nas ,ie včeraj zjutraj nenadoma zapustil ALOJZ STANTA IZ MIRNA Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 2. januarja, ob 10. uri iz hiše žalosti v Gorici, Ul. Brigate Sassari 81, na mirensko pokopališče, 'z žalnim obredom v mirenski župni cerkvi. , Žalujoči: žena Kristina, sinova Danilo in Ugo ter hči Nives z zaročencem Armandomi Colotlijem in drugo sorodstvo Gorica, 31. decembra 1976 Sporočamo žalostno vest, da je v ljubljanski bolnišnici nenadoma umrl naš dragi oče in stari oče JOŽEF GRAVNER Dan in uro pogreba bomo sporočili kasneje Svojci Oslavje, 31. decembra 1976 NA SEJ! OBČINSKEGA SVETA V 5TEVERJANU Svetovalci odobrili najetje posojila 30 milijonov lir za premostitev težav V K, V- : '• ' f ■■ H ' . ' Sklepali so tudi o povišku stroškov pri izvajanju del na šoli s celodnevnim poukom - Omejenost rimske birokracije med vzroki za finančne težave Socialisti obsodili ravnanje vodstva zavoda INAM Deželno vodstvo socialistični: stranke se je sestalo- S tajnikoma goriške in tržaške federacije. Na, sestanku so. razpravljali o odločit-, vi ''ministrstva za delo, - ki je vsililo zaVodd INAM, dà'je-.prekličalo' vse ugodnosti, : ki. šo ‘jih do -nedav-ne’ga bživali zavarovanci; iz goriške in tržaške pokrajine.1 Na sestanku so izrazili solidarnost z delavci in sindikalno zvezo, ki je v ponedeljek oklicala enourno protestno stavko'ter ostro obsodili tako odločitev ministrstva, kakor tudi kasnejši ukrep osrednjega zavoda INAM. Vprašanje bolniškega ■ zavarova: nja, je rečeno v tiškovnem poroči-1 lu, bo mogoče popolnoma • rešiti le v okviru zdravstvene reforme, za katero,, se zavzemajo delavci in napredne stranke z odločnostjo in odgovornostjo. . V soboto, L januarja, ter v, četrtek, 6. januarja, ne bo omejitve prometa za, tovornjake s preko 50 stotov nosilnosti. Tak sklep so sprejeli na ministrstvu za javna dela ter o tem obvestili tudi goriško prefekturo. Pred nekaj dnevi je inž. Brunn-schweiler, lastnik istoimenske tovarne na področju Rojc poslal goriške-mu županu pismo v katerem našteva ves potek dosedanjih pogajanj med podjetjem, goriško občinsko upravo in trgovinsko zbornico, v zvezi z nameravano preselitvijo tovarniškega obrata z Rojc na področje industrijske cone med štandrežem in Sovod-njami. Kopijo pisma so dobili tudi vsi občinski svetovalci, poleg lastnika tovarne sta pismo podpisala tudi zastopnika delavskega sveta Jordan Boškin in Darko Ferfolja. Pismo sledi debat' v goriškem občinskem svetu letošnjega 15. novembra, ko so svetovalci pio zelo dolgi in tudi napeti diskusiji odobrili sklep o nadaljnjem širjenju razstavnega prostora Espomego, vendarle naj bi do širjenja ne prišlo na račun delovanja- na tefn zemljišču delujoče tovarne (Brunnsòhweilar, op. ur.). V pismu županu (in svetovalcem) pojasnjuje lastnik tovarne svoje stališče o zadevi. Zaradi omejitve regulacijskega načrta in kasneje onih, k; določajo širjenje Espomega, ni bilo mžč v tovarni zgraditi novih naprav, ki bi na eni strani olajšale delo okrog sedemdesetim zaposlenim, na drugi pa omogočili povečanje. tovarne. Njeni izdelki se namreč dobro prodajajo v inozemstvu in v tovarni ni bilo v vseh teh letih splošne krize zastojev v proizvodnji. Tovarnar zavrača trditve župana in odbornika za javna dela, da se ni zanimal za preselitev tovarne, ko so mu odgovorni na občini napovedali nujnost te preselitve. Tako od občine kot od trgovinske zbornice in tudi konzorcija za industrijsko cono je zahteval, naj mu določijo zemljišče kamor naj se preseli. Istočasno je tudi zahteval, da bi mu odplačali tovarniške objekte, kajti ni moč kar na lepem dati zapreti tovarno. Inž. Brunnschweiler opisuje v pismu izredno počasnost nekaterih javnih u-radov v opravljanju teh zadev, večmesečne zamude. Ugotovil je tudi, da so bile mnoge trditve tako imenovanih odgovorov brez dejanske podlage, kajti lani nov. ko se je pozanimal na deželni upravi kako bi bilo z odškodnino, so mu povedali, da so imeli na razpolago le 205 milijonov lir za razlastitve zemljišč, nikakor pa niso imeli na razpolago denarja za razlastitev industrijskih objektov. Odbor goriške trgovinske zbornice je 26. novembra 1975 dal nekemu goriškemu geometru nalog naj evidentira vrednost tovarniških objektov last Brunnschweilerja. On : V .sredo zvečer se je zadnjič v tem letu sestal števerjanski občinski svet. Seja se je sicer začela s precejšnjo zamudo, ker so bile ceste v občini na nekaterih odsekih poledenele in so se svetovalci le s težavo prebili do sedeža županstva. Seja je bila sklicana tik pred končen! letà, ker je bilo treba odobriti nekaj sklepov ožjega odbora ter odločiti o nekaterih upravnih zadevah, ki so časovno vezane na tekoče leto. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je župan poročal, da je bila izdelana študija o ureditvi prodajne mreže življenjskih potrebščin na področju občine v zvezi z možnostjo odpiranja no.vih trgovin: Po zaprtju obrata na Bukovju so se Števerjanci znašli z eno . samo: trgovino, ki ima komaj 46 kv. m prodajnega prostora. V občini pa so štiri gostilne. Župan je nato poročal, da je bila'občina šte- sam pa je bil s pismom trgovinske zbornice obveščen šele 9. marca 1976, t.j. pet mesecev kasneje. Predsednik konzorcija za goriško industrijsko cono je kar lepo določil- tovarni zemljišča med štandre-zém in - Sdvodnjami, ne da bi bila ta zemljišča na razpolago, kajti več kot tretjina njih je še vedno last zasebnikov, štandreških kmetov. Kam naj ,se torej preseli tovarna, se ' sprašuje tovarnar. Kako naj prične pogovore z bankami in z deželo za finansiranje nove gradnje, ko. vse visi v zraku. Na drugi strani pa sé najdejo nekateri ki hočejo graditi nove razstavne hale Espomega, ne pomislijo pa da s tem onemogočajo delo tovarni ki ne pozna kriz in ki zaposluje nad sedemdeset specializiranih delavcev, ki so v glavnem družinski poglavarji: Med temi pa je zelo veliko Slovencev. verjan vključena v seznam občin, ki so utrpele škodo zaradi potresa. Pri tem pa je treba vsekakor pojasniti, da za zdaj še niso prejeli nikakršnega uradnega obvestila. Svetovalci so nato odobrili sklep odbora o zavrnitvi ugovora osrednje komisije za finance krajevnih uprav v zvezi s staležem nekaterih občinskih uslužbencev. Najpomembnejša točka dnevnega reda pa je bil sklep o najetju kratkoročnega premostitvenega posojila pri goriški hranilnici v višini 30 milijonov lir. Tudi štever-janska občina se je, kakor večina drugih krajevnih uprav, znašla ob koncu leta v precejšnjih denarnih težavah, zato je bilo najetje posojila, ki sicer velja za leto 1977, nujno. Za tak nezavidljiv položaj je kriva tudi birokratska omejenost. Namesto da bi iz Rima nakazali sredstva za kritje občinskega primanjkljaju, so poslali uradno (navadno traja mesec ali dva) pismo, v katerem vprašujejo za pojasnilo, če je občinska uprava pred zaprositvijo denarnih sredstev uvedla dodatni davek na pse . (Kakor da , b; psi lahko reševali občinske proračune ! ). Za leto 1976 je premostitveno posojilo znašalo 20 milijonov lir. Cb upoštevanju splošne podražitve in večjih obveznosti občine, pa takšen znesek ne bi zadostoval za prihodnje leto. Zato se je odbor odločil za 50 odstotno povišanje, kar so svetovalci soglasno odobrili. Med točkami dnevnega reda sta bili dve upravnega značaja. Imenovali so občinsko komisijo za ugotavljanje po potresu nastale škode na kmetijskih gospodarskih poslopjih, posevkih, vinogradih, sadovnjakih itd. ter sprejeli sklep o razpustu živinozdravniškega konzorcija v zvezi z uvajanjem novega načina veterinarske službe. Med sklepi finančnega značaja pa je odločitev o namenski uporabi prispevka 3 milijone lir, ki ga je dalo na razpolago notranje ministrstvo, za ureditev cest v občini. S temi sredstvi bodo asfaltirali odsek ceste na Gabrskem koncu, poskrbeli za posipanje makadamskih cest ter (v kolikor bo kaj ostalo) za razširitev nevarnega ovinka pri novih ljudskih hišah. Svetovalci so tudi odobrili (že) dirigi povišek stroškov pri izvajanju 3. stopnje gradbenih del na šoli s celodnevnim poukom. Občina bo morala plačati približno 4 milijone lir več. Na tajni seji pa so nato sklepali o porazdelitvi deželnega nakazila med potrebne občane. Kino Gorica VERDI 16.00—19.00 «II Casanova». F. Fellini, D. Sutherland in T. Aumont. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri 15.30— 22.00 «Quelle strane occasioni». N. Manfredi, A. Sordi, P. Villaggio, S. Sandrelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15-20.15. Jutri: 14.45—22.00 «King-Kong» Bridges J. Lange MODERNISSIMO 16.30-20.10 i«La terra prese fuoco». Znanstvenofantastični film. Jutri: 14.40—22.00. CENTRALE 15.30-17.30-20.00 «Mary Poppins». W. Disney. J. Andrews in D. Van Dyke. Jutri: 14.00—21.30. VITTORIA 17.00—19.25—21.15 «Divagazioni delle signore in vacanza». R. Volter. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri: 15.00— 22.00. lrzic EXCELSIOR 16.30—20.30 «La pietra che scotta». R. Redford in G. Segal Jutri: 14.00—22.00 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film. PRINCIPE 17.00—20.80 «Tutti gli uomini del presidente». R. Redford, D. Hoffman. Barvni film. Jutri: 14.00—22.00. Mali oglasi NA PEČI prodajamo trosobno stano vanje z dvoriščem in velikim vrtom. Pojasnila nudi brivec iz Sovodenj, Odbor, tehnično vodstvo in navijači Športnega združenja MLADOST — Informacije SIP JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA Obveščamo, da bo služba javne telefonske govorilnice v Gorici delovala od 1. januarja 1977 s sledečim urnikom: SIP - Ulica Crispi 7 8. — 20. Kavarna Tricorno — Korzo Italija 21 20. — 23. Kavarna Teatro — Korzo Italija 1 20. — 23. Bencinska črpalka AGIP — Ul. IX Agosto 23. — 8. 9F SOCIETÀ ITALIANA PER L’ÉSERCIZIO TELEFONICO iz Doberdoba kličejo trikrat «zdravo» za leto 1977 KMEČKA ZVEZA GORICA Ulica Malta 2 GOSTILNA TURRI ŠTANDREŽ PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ» ŠTANDRE2 vošči srečno novo leto članom, vaščanom ter sorodnim .društvom CASSA Dl RISPARMIO iz GORICE VOŠČI SVOJIM KLIENTOM DOMA IN V TUJINI VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1977 iiiiiiiiiniiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiliiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiil PISMO LASTNIKA ŽUPANU KAKŠEN OBSTOJ SE OBETA TOVABNIBBUNNSCHWEILEB? Na zemljišče tovarne hočejo razširiti Espomego, do-slej pa niso dali zemljišča za gradnjo nove tovarne PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO ~ «SOVODNJE» . vsem svojim članom in prijateljem želi srečno 1977 PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» ŠTEVERJAN vošči uspeha polno novo leto članom, prijateljem ter obiskovalcem prvomajskih praznikov PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR» OSLAVJE - PEVMA - STMAVER vošči članom, prijateljem, vaščanom VESELE PRAZNIKE PROSVETNO DRUŠTVO «JEZERO» DOBERDOB izreka iskrena voščila vsem članom, prijateljem in vaščanom «SITESPKESS SPEDIZIONI» s. r. I. TRST - TRIESTE, GORICA - GORIZIA, PONTABEL - PONTEBBA Ul. Geppa 4 Ul. Alviano 60 Ul. Marconi 14/16 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA: ■ carinjenje živine in raznega blaga ■ mednarodno pomorsko, železniško in kamionsko špedicijo ■ zbirni vagoni in kamioni za Jugoslavijo in vse dežele Bližnjega vzhoda želi svojim komitentom in korespondentom uspeha polno leto 1977 ŠPORTNA OPREMA EX VUGA di MARIA BRESSAN Ul. Carducci 13 — GORICA — Tei. 28-80 AVTOPREVOZI MIKULUŽ LADISLAV GORICA, Ul. Terza Armata IMPORT - EXPORT Vaipadana ■ Excelsior Ul. IX Agosto 7 — telef. 54-39 — GORICA LIBRERIA COOPERATIVA «INCONTRO» KNJIŽNA ZADRUGA «SREČANJE» vošči vsem prijateljem in tovarišem SREČNO NOVO LETO GORICA - Ul. S. Giovanni 10 - Telefon 31-045 DELAVNICA ŽELEZNIH PREGRAD IN OKEN BRUNO PUJA ŠTANDREŽ - Ul. Tabaj Na pločniku pred trgovino konfekcije Ara na najbolj prometni u-lici v Tržiču, t.j. v Ulici Duca d’Aosta, je bilo že pred tretjo uro popoldne precej ljudi, ki so komaj čakali kdaj bodo uslužbenci odprli glavni vhod v trgovino. In že četrt ure po odprtju je bilo v vseh oddelkih te trgovine polno ljudi, predvsem žena, ki so izbirale in pregledovale najrazličnejše konfekcijsko blago in ga seveda ocenjevale. S kritičnim očesom so ženske ocenjevale blago, saj pi nakup majice ali obleke enostavna in vsakdanja stvar, posebno v tem času, ko je denar zares dragocen in ko vse, od storitev pa do najrazličnejšega blaga, postaja dražje iz dneva v dan. Tolikšna gneča po božičnih praznikih, ko so ljudje, ki so to zmogli, že porabili denar trinajste .plače za nakup daril, nas j'e spravila v radovednost da pogledamo kaj v tej trgovini prodajajo, da se v njej kar tre ljudi. Med bogato založenimi pulti, okrog katerih je bilo veliko ljudi, in večkrat si čul slovensko govorico, je bilo težko priti do majhnega prostora, kjer je pisarna trgovine v kateri smo našli lastnika trgovine. To je gospod Gianni Ara, trgovec ,s konfekcijo ki živi že več let v Trstu, kjer i-ma skladišče konfekcije na-debelo in dve trgovini istega blaga na drobno, in sicer v Ulici Geppa in v Ulici Trento. Med klienti v tržaških trgovinah ima, tako nam KONFEKCIJA TRŽIČ - MONFALCONE UL. DUCA D’AOSTA 91-93 (nasproti Upima) Ko so se ljudje prepričali, da gre za dobro blago, ki upošteva pravila današnje mode, in ne za ostanke, so pričeli prihajati trumoma v našo trgovino, nam je dejal njen lastnik Gianni Ara, in rezultat je viden že v številu kupcev v trgovini. Imel je prav, kajti v času našega pogovora in ogleda trgovine, ki je trajal celo uro, so ljudje prihajali brez prestanza v njo in iz nje odhajali naloženi z blagom. Trgovec Gianni Ara nam je tudi dejal, da je bila taka trgovina v Tržiču potrebna ker je to mesto industrijskih delavcev in da njihova kupna moč ni danes takšna kot je bila še pred nekaj leti. Prav tako pa je med kupci opaziti veliko ljudi iz tržiškega okoliša, iz Trsta, z goriškega in tržaškega Krasa in tudi iz Jugoslavije. O-menili smo že, da smo culi kliente pogovarjati se ^slovensko in tudi nekatere prodajalke znajo slovensko in srbohrvaško, z uslužbenci trgovine pa se je moč pogovarjati tudi v nekaterih drugih evropskih jezikih. je sam g. Ara povedal, zèlo veliko jugoslovanskih kupcev. • Ko je bil napovedan stečaj trgovine konfekcije De Marchi v Tržiču je on odkupil trgovino in blago, ki je bilo v njej in konec letošnjega novembra so trgovino z novim vodstvom odprli. Že v prvih dneh, je prišlo vanjo veliko kupcev in to je tačas bilo tudi razumljivo, saj vsaka nova trgovina pritegne njihovo radovednost. Marsikateremu so se prodajne cene blaga zdele prenizke v primerjavi z onimi, ki smo jih danes vajeni videti v trgovinah. Za moško obleko z jopi- čem je bilo treba in je še treba odšteti le 35.000 lir, za moški ali ženski plašč 19.000 lir, za moške srajce iz popelina 4.000 lir, za ženske obleke, krojene tudi po najno vejši mod'. 10.000 lir, za raznovrstne majice od tisoč do dva tisoč lir. Vsekakor so to zelo nizke cene. Lastnik trgovine nam je povedal še zanimivost, ki jo hočemo tu samo bežno omeniti, ker se bomo nanjo š« povrnili. Takoj po zaključku sedanjih praznikov, t.j. 6. januarja, bodo trgovino zaprli za nekaj dni, odprli jo bodo ponovno 13. januarja. V teh dneh bodo preuredili zaloge in del prodajalnega prostora posvetili takozvani prodaji «Fiera del bianco». Prodajali bodo ob tej priliki predvsem posteljnino, perilo in vse kar ženska potrebuje doma. Novost prodaje pa bo v tem, dà bodo blago prodajali «na kilogram» in ne kosovno kot je običaj. Na razpolago imajo 100 stotov blaga in trgovec Gianni Ara nam je zagotovil, da bo prodajna cena zelo nizka, podobna oni ic takojšnje povojne dobe. ES3ZJ RAZNOLIKA STVARNOST V RAJONIH - TEMELJNIH DRUŽBENO - UPRAVNIH ENOTAH TRŽAŠKE OBČINE Ih; A m . ■ SU'.'-- v.*> ‘7%.' v fe#fe WžpZč£ : Jj • ' V iUKS I »Mg ■Vv; v,gp onzulta za Kjadin-Roco Čedalje izrazitejša težnja družbene skupnosti po čimbolj neposrednem soustvarjanju lastne prihodnosti najde v našem ustavnem sistemu najbližji odziv v rajonskih konzultah. To velja že sedaj, ko je njih značaj le posvetovalen, še bolj pa bo veljalo v bližnji prihodnosti, ko bodo konzulte prevzele mnogo važnejše, tudi odločujoče naloge. Naravno je, da se čuti navaden državljan, človek s ceste, kot pravimo, mnogo bližji rajonski politično-upravni stvarnosti neposrednega okolja, v katerem živi, kot pa večji občinski upravi, katere delovanju ne utegne vedno slediti, tudi zaradi kompliciranosti njenega ustroja in ritualov, ki označujejo delovanje njenih organov. V želji, da podrobneje seznanimo naše čitatelje s stvarnostjo teh temeljnih družbeno - upravnih enot in jim približamo njih delovanje in probleme, si bomo v prihodnjih tednih prizadevali obdelati in poglobiti ter kolikor mogoče preprosto opisati raznoliko stvarnost, ki jo predstavlja 12 rajonov, v katere je razdeljeno ozemlje tržaške občine. Začenjamo z enim največjih po razsežnosti, ki združuje «zgodovinska» rajona Kjadin in Rocol. Problemi, načrti danes in jutri Razgovor s (remi predstavniki rajonske konzulte O problemih, preteklem delu, načrtih in perspektivah rajonske kon z ulte za Kjadin in Rocol smo se pomenili z njenim predsednikom profesorjem Narcisom Fumom, demokristjanom, in s predstavnikoma KPI Anito Rabitto ter PSI Liviom Rovellijem. Razgovor se je seveda začel z ocenjevanjem dosedanjega delovanja konzulte. Sam predsednik ni z njim posebno zadovoljen, saj ni bilo dovolj prisotnosti in zanimanja prebivalstva, razen ob posvetovanjih okrog šolskih vprašanj (izvajanje pooblaščenih odlokov, pomanjkanje učilnic). Vsi člani konzulte niso dali zadostnega prispevka njenemu delu, nekateri so bili celo največkrat odsotni. Pozitivno je pa ocenil složnost pri sprejemanju odločitev ne glede na strankarsko pripadnost. (To dokazuje, po našem mnenju, kako je mogoče uri konkretnih vprašanjih dosegati soglasje, ki ga stvari same narekujejo in kako je-mnogokrat umetna delitev ha-večine in opozicije abstraktna in instrumentalna), Socialistični predstavnik je predvsem poudarjal nezadovoljiv odnos z občinsso upravo, ki jemlje ’Voittulii ugled med prebival-s vo n in rahlja stike z njim. Predstavnica KPI je kljub vsemu o-nienilà nekatere koristne pobude, k; iiii jo konzulta uresničila v zad-nlih časih, kot posvetovanje z učiteljicami iz otroških vrtcev in predavanje za učiteljiščnike o tržaških urbanističnih vprašanjih,, posebno , o ' varianti za področja, ki so namenjena javnim storitvam. Ko |e razgovor prešel na stanje javnih storitev na rajonskem območju, je glede službe javnih prevozov predsednik Fumo naglasil, da so nezadovoljivi že iz topografskih razlogov, saj glavni prometni žili, po katerih peljejo avtobusi št. 11, 25 in 26, nekako obkrožajo rajon, zgornji in spodnji del povezujejó le klanci in stopnišča. Rabittova je oporekala avtobusnim voznim redom, zaradi katerih so avtobusi preredki (zlasti Pjstindvajsetka) in prepolni ob urah, ko grejo ženske nakupovat £št IV). Rovelli je pristavil, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi «šolabusov»; ravno zaradi slabih zvez in o avtobusni progi za povezavo z industrijskim področiem. Otroških jasli v rajonu sploh ni, potrebi po otroških vrtcih prihaja na pomoč novi montažni vrtec na Kjadinu, osnovne šole so s prostori v težavah, čeprav uporabljajo za učilnice tudi hodnike in telovadnice. Novi prostori v Ferdi-nandeu bodo mogli stanje le omiliti, upoštevajoč nove gradnje na ..Melari in drugod. Nevzdržna .je j situacija nižje srednje šole. Po mnenju predsednika bo treba za-... *-0 izvajati mpčaa pritisk na obči-. n°. da, se poleg novih šol na Me-mri zgradi srednja šola 'tudi na I Kjadinii; Rovelli pa je predlagal ; uporabe prazne' vojašnice v Ulici Coniano. ■ Zdravstvena in skrbstvena služit *>a sta/’v . rajonu pomanjkljivi, le ena socialna 'asistentka in' injekcijski Center, na sedežu konzulte. ; V zadnjih časih opravlja sicer ' b vale vredno delo tudi ekipa za umsko, zdravje iz Ulice Gambini, toda brez prostorov v rajonu. ; * 1 težave je zlasti poudarila j , “ittova, Rovelli pa potrebo po | okrepitvi in koordiniranju teh . žb., Pi’of. Fumo je izrazil upa-' pK; da' se bo stanje bistveno izboljšalo, ko se bo konzulta pre-? seula y. Ulico dei Mille, sedanji ■ Prostori bodo zato na razpolago za tehpotrebe. Ko smo se pogovarjali o javnih Prosvetnih, rekreativnih in šport-mh struktut-ah, se je izkazalo, da leb ni niti tako malo, da se pa ** slabo uporabljajo. Predsed-. je naglasil predvsem vprašaji6 novega načina uporabe občin-rekreatorija pri Sv. Aloj-f,Ju> ki mora biti na razpolago ; rudi vmiajlmi nad 16. letom in ga te treba povezovati s šolo, šport-uega' igrišča, ki se ga krajevni športniki morejo poslužiti le prav malo in ga je treba čimprej ure-dih v popolnejši športni center Predvsem za potrebe rajona. Ne-Pnjmljivo je, da je zaradi zapuščenosti in pomanjkanja nadzor- stva praktično neuporabljen Bo-šket, kot tudi «osamelost» botaničnega vrta. Rovelli je spomnil na zapuščen dijaški dom v Ulici degli Archi in na možnost, da si mladina sama upravlja nekaj prostorov v novem sedežu v Ulici dei Mille, gospa Rabitto pa na novoustanovljeni krožek ARCI v Ulici Aldegardi. Glede odnosov med družbenimi stvarnostmi v rajonu in konzulto so bili vsi mnenja, da so nezadovoljivi. Čigava je krivda? Predsednik Fumo je poudaril, da je bila pri konzulti največja odprtost, ki je pa organizacije niso izkoristile. Krajevna sekcija ACLI n. pr. še ri poiskala možnosti stal-nejših stikov za sodelovanje, čeprav je v drugih rajonih opravila koristno delo, kot pri urbanističnih predlogih za Sv. Jakob in Pončano. Tudi prebivalstvo bi moralo bolj uveljavljati pravico in čutiti dolžnost, da sodeluje. Rabittova je spomnila na mladinsko skupino, ki se je sestavila spontano, a se na žalost prav kmalu razpustila, Rovelli pa je menil, da konzulta ni dovolj vztrajno vezala stikov, da pa tudi sedanji sedež ni primeren. Vprašali smo predstavnike konzulte, ali ne bi mogla imeti pomembno vlogo pri spodbujanju medsebojnega spoznavanja in razumevanja problemov slovenske in italijanske narodnostne skupnosti, ki živita pomešani tudi na njenem teritoriju. Vsi so pri tem pokazali največjo odprtost in dobro voljo, prof. Fumo je celo dejal, da je odnos do slovenske narodnostne skupnosti merilo demokratičnosti političnih sil. Imeli smo pa hkrati občutek, da so s to problematiko, tudi v rajonskem merilu, premalo seznanjeni, morda prav zaradi pomanjkania slovenskih prosvetnih in drugih ustanov. Nedvoumno izraženi pripravljenosti sprejemati pobude za zadevna predavanja, okrogle mize in izmenjavo mnenj bo vredno pomagat' tudi s prispevkom naših organizacij. Zadnje vprašanje je zadevalo mnenje predstavnikov konzulte glede na perspektivo, ki jo odpirajo bližnja neposredna izvolitev tega organa in nove nristninosti, ki mu bodo priznane. Prof. Fumo misli, da bodo kljub težavam zaradi nepovezanosti med Kjadinom in Rocolom, ostale meje iste. Treba bo, tako so se izrazili vsi, poskrbeti za boljše povezave, n. pr. za središčni tržni center v bližini ulic dei Mille in Solferino Že sama bližnja preselitev sedeža konzulte bo stanje izboljšala, ker bo dosegljiv tako z enajstico kot s petindvajsetko. Skrbi jih pristojnost odločanja v nekaterih zadevah, ker pač nalaga veliko večjo odgovornost in zaradi tega mnogo več napora in vloženega časa, česar si kljub največji zavzetosti ne morejo privoščiti vsi. Zlasti ne v sedanjih razmerah, ko imajo posebno delavci velike težave, da se oddaljijo od službe za izvrševanje družbenih nalog. Treba bo zato poskrbeti za primerne pravne norme, da ne bo neposredna demokracija postala domena le tistih, ki takih problemov nimajo. LUCIJAN VOLK «Osebna izkaznica» Področje tržaške občine, ki ga ima na skrbi rajonska konzulta za Kjadin in Rocol, je med najobsežnejšimi, če izvzamemo podeželski konzulti za zahodni in vzhodni Kras. Na jugu mu tvori mejo «trbiška» super-cesta od izhoda predora nad Montebelom do prvih katinarskih hiš, tam »leja obrne severovzhodno proti Lonjerju in se pod njim prilepi na Potok, po katerem teče do Rotonde, nato krene po Ulici Pindemonte proti mestnemu središču, teče izpod poliambulatorija INAM v razčlenjeni črti nekako po polovici kjadinskega griča nad Ulico Rossetti, ki jo doseže pri velesejmu in se vzpne mimo konjskega dirkališča zopet na trbi-ško cesto. Na njenem območju živi 21.122 prebivalcev. Značihio je, da je za razliko od občinskega povprečja, ki kaže na padanje števila prebivalstva in na njegovo postopno staranje, v tej konzulti v zadnjih letih prebivalstvo naraščalo in tvorijo starejši od 65 let manj kot 14 odstotkov bivajočih. Posvetovalni organ, ki konzulto vodi in posreduje potrebe rajona občinski upravi, sestavlja 20 svetnikov, od katerih 7 demokristjanov, 4 komunisti, 3 misini, 2 socialista ter po 1 predstavnik socialdemokratov, republikancev in Slovenske skupnosti. Tako bi vsaj moralo biti, ker je enemu demokristjanu, dvema misinoma in predstavniku Slovenske skupnosti zaradi odsotnosti zapadel mandat in njih stranke še niso poskrbele za namestnike. Na rajonskem območju delujejo 4 otroški vrtci (občinski podatki za-čuda ne upoštevajo podružnice vrtca iz Ulice Donadoni v Slovenskem dijaškem domu, ki ga tudi sicer ne omenjajo med družbenimi strukturami) za približno 480 otrok, v kratkem bo nared montažni vrtec na Kjadinu za nadaljnjih 200 otrok. Osnovne šole so 3, že v začetku leta ali bolj verjetno z novim šolskim letom bodo mogli uporabiti tudi prostore v Ferdinandeu. Slovenski otroci s tega področja posečajo osnovno šolo v Ulici Donadoni. Nižja srednja šola je samo ena na Rocolu in je v velikih težavah s prostori. V Ulici Revoltella je podružnica učiteljišča «Duca d’Aosta». Ta rajon vključuje skoraj 2 milijona kv. m javnih zelenih površin (Bošket, vila Revoltella), skoraj 100 kv. m na prebivalca, ki jih pa le slabo uživa. Prav tako je slabo uporabljen sicer znameniti botanični vrt na začetku Ulice Marchesetti. Zdravstvene storitve obsegajo 3 občinske strukture v Ulici Foschiatti št. l/a. Ulici dei Leo št. 3 in na Lonjerski cesti št. 1 ter otroško posvetovalnico v Ulici Solferino (bivši ONMI). Lekarni sta 2 in sicer v Ul. Revoltella št. 41 (tel. 741447) in v Ul. Felluga št. 46 (tel. 793395). V tem rajonu sta tudi največji zdravstveni strukturi INAM, specialistični po-liambulatorij in kirurški sanatorij v Ulici Farneto št. 3 (tel. 744591). Skrbstveni ustanovi sta dve: Slovenski dijaški dom in upokojenski dom fried parkom Revoltella in Katinaro. V rajonu obstaja 11 športnih ali rekreacijskih združenj, katerim bi lahko bilo na razpolago 1 igrišče za balincanje, 2 za nogomet, po eno za hokej, košarko in odbojko, 1 kotalkališče in dve telovadnici. Med strukture za prosti čas, zlasti za mladino, bi mogli prišteti še občinski rekrea-torij v Ulici Biasoleto št. 14 in farno dvorano v Ul. dei Civrani št. 14. Občnski podatki ne upoštevajo združenja ACLI, ki ima v rajonu svoj sedež in novoustanovljene krajevne sekcije naprednega prosvetnega združenja ARCI. Za javno varnost skrbijo karabinjerski postaji v Drevoredu dei Torcimi: št. 5 (tel. 761862) in v Ulici sv. Pij X. št. 5 (tel. 761590), policijski oddelek v vojašnici Beleno v Ulici Revoltella št. 29 (tel. 95805) in mestni redarji na Lonjerski cesti št. 1 (tel. 744321). Poštni, uj$d 4g v Ulici degli Aldegardi št. 2 (tel. 741503), urad za občinske decentrirane siužbe in sedež 'konzulte pa v Ulici Mauroner št. 2 (tel. 772008). ki se-bopa v kratkem preselil v Ulico dei Mille. V rajonu, oziroma v dveh rajonih,.Jsl ju. konzulta vključuje, živi mnogo Slovencev, nekaj od nekdaj, nekaj pa priseljenih v hitri urbanizaciji zadnjih desetletij. Razen Dijaškega doma, v katerem je poleg otroškega vrtca tudi sedež Mladinskega kroška, nimamo na njegovem območju manjšinskih kulturnih, športnih in družbenih ustanov. Pogled na rocolskc mandrije pred zadnjo vojno in prva leta po vojni. Na levi spodaj Slovenci in Žvabi, v sredini Lahi, na desni Zajci in Škrki, na vrhu pa Kontovec. Fotografija posneta s Sežganke pod Katinaro Isto področje. Rocola danes. Izginile so mandrije in izginjajo tudi slovenska imena zaselkov. Breg je preplavil beton. Domačije so izpodrinile vile in stanovanjske hiše priseljencev, predvsem istrskih ezulov Nekoč slovenske mandrije, danes beton in tujci «Napiši, napiši nekaj o Rocolu in Rocolčanih, kako živijo, kaj delajo. kako se imajo. Saj Rocol je tu blizu, pred očmi.» Saj je res. Vidim ga skozi okno uredništva, še najrajši ga gledam, ko zažari ob sončnem zahodu in v poznem mraku, ko zabrlijo lučke na ulicah in v stanovanjih. Sv. A-lojzij, Kjadin, Rocol, Katinaro, tam vzhaja sonce, od tam piha burja in prihaja zima. Tu laporna plodna zemlja, trte, breskve, jige in zelenjava skozi vse leto. ne daleč zadaj pa kraška gmajna, brin in bor. Le Lonjer je vmes, med njima pa na griču park in vila «Revoltella» — poletna rezidenca tržaškega župana. Lonjer je strnjeno naselje, najstarejša in najbližja vas pri Trstu, najbolj kljubuje in se otresa mestnega nasilja, da ohrani svoje lice in značaj. Rocol, pa, oh Rocol, kot Sv. I-van, Rovte, Kolonkovec.. . Mesto se je širilo in se širi, kot polip, ob morju, po ravnini, ob potokih, navzgor, vse globlje in višje. In kakšne pošasti se dvigajo — v nebo vpijoče. Ob koncu Rocola blizu Ratinare — ogromna betonska klet, kasarna ali jetnišnica — za ljudska stanovanja — na drugi strani pa — stolpnica — radiator, oziroma deželna bolnišnica, kot ne-kak pandan veliki cementni hali za letala, oziroma svetišču na Vejni. Kako se mesto širi, divje in nenačrtno, opaziš ob. pogledu na Rocol s. Sežganke ali s Ratinare. Še bolj pa to vidiš in občutiš, če se : pripelješ z avtobusom in greš potem peš, ' po stranskih potek. Ki Gostilna pri Lovcu, kjer so bile nekoč slovenske veselice in kulturne prireditve Ustavim se pri Gerdolovih — v Ul. dei Pellegrini — pod županovo poletno rezidenco. Ozka, vsa luknjasta pot z lužami in lužicami se vije med hišami, vrtovi in vinogradi nekdanjih mandrijerjev in r RAJONSKA KONZULTA til A DIN * ROCOL -ŠM m novimi vilami. Pri Gerdolovih se še ukvarjajo s cvetličarstvom, vrtnarstvom in vinogradništvom. Pravkar pripravljajo lončnice in šopke za novoletna voščila. Mudi se jim. Ni časa za pomenek. Z e-nim očesom gledam krasne ciklame, z drugim pa na cesto, če ne bi kdo privozil, ker ne vem, kam naj bi potisnil svoj avto. «Napišite, napišite kakšno pot imamo. Pa saj ne bo nič zaleglo, saj nam je župan že stokrat obljubil.» Ko grem po ozki, kratki poti, se mi zdi, da hodim prčd leti, po kakšni zapuščeni brkinski vasici. Vendar tu so, zraven mandrijerskih domačij, na najlepših točkah, lepe vile in nove stanovanjske hiše, ki so si jih zgradili tisti, ki imajo nekaj več pod palcem. Kaj ne bi, saj je tu krasna, sončna lega, čist zrak in mir. Tu je «Pri Gerdolovih», zgoraj so Skilani, na vrhu Melara, spodaj ob potoku pa Žvabi. Kaj bi popravljali in širili poti za Gerdole in druge domačine? Za vile in nove naseljence. Tako je. To se vidi in tako se gradi nova cesta, ki bo povezovala Ul. Revoltella z novim naseljem na Melari. Za to novo cesto so Albinu Severju, ki ima pri Gerdolovih svojo mandrijo, vzeli 1.400 kv. m njive in vinograda. Začeli so poleti, kar tako, ne da bi ga pravočasno obvestili in pustili, da bi grozdje dozorelo. Nič še ne ve, koliko in kdaj mu bodo plačali. Še očitajo mu, da se ni prej oglasil. «Delajo kar hočejo in kakor hočejo. Ni pomoči!» ' Tako mi pravi stari mandrijer Albin Sever. «Kako gre?» «Zmeraj bolj počasi. Sama sva z ženo. Sin dela v mestu kot elektrotehnik, hči se je poročila. Včasih malo pomagata.» Zelenjave ne vozi več vsak dan na trg, pridela pa še 30 hi odličnega vina in spomladi odpre osmico. «Pred leti je šlo bolje. Zdaj gredo v Furlanijo po grozdje taki, ki imajo še kakšno trto ali pa sploh ne. Odprejo osmico in točijo «domače vino». To je lumparija.» «Sleparija.» «Prva leta po vojni smo dajali svoje vino gostilni «Pri Lovcu.» Tam smo imeli tudi prireditve in veselice. Lepo je bilo takrat. Zdaj nas je zmeraj manj in smo bolj zapuščeni. Pokopališče imamo na Katinari, otrok je malo in hodijo v šolo v Ul. Donadoni, nekateri pa v italijansko šolo. Mladi delajo v mestu. Kmetijstvo je že propadlo.» «Zmeraj manj nas je. Vse naokrog sami priseljenci. Skoraj se ne poznamo med sosedi. Utapljamo se.» Tako še pravi tovarišica Rožica Lah por. Cesar. Njen mož, tržaški slikar Jože Cesar, se je sem priženil. Prej so tej domačiji pravili «Pri Lahih» — pa jih je «prepodil cesar» in so postali «Cesarjevi». Zgoraj, na vrhu, kjer je bil nekoč hrastov gozdič, je Kontovec, na levo zgoraj so «Gerdoliči», spodaj «Slovenci», na desni «Zajci», «Škrki», «Slamiči», «delusici» in «Belavci». Domačije, mandrije in naselki so se torej poimenovali po priimkih pravih gospodarjev. Na vsem pobočju so bile redke hiše, gospodarji in prebivalci pa sami Slovenci. Najstarejše domače družine so Lah, Škrk in Gerdol. Imeli so precej velika posestva, ali mandrije: trte, povrtnino, zelenjavo, sadje, pa tudi precej živine. Lahovi so imeli svojo mandrijo celo tam, kjer sta zdaj Kulturni dom in Trg Perugino. Malo je več trt in vrtov. Ob mandrijerskih hišah so zrasli visoki stanovanjski bloki. Prve spremembe je bilo opaziti po zadnji vojni, v večjem obsegu pa se je začelo okrog leta 1950 s stanovanji ICAM na Kontovcu za istrske ezule, vedno bolj so se priseljevale razne družine iz mesta, potem so zgradili italijansko srednjo in osnovno šolo ter otroški vrtec, pa cerkev itd. S centrom mesta, oziroma Ul. Rossetti povezuje Rocol dolgaj Ul. Pasquale Revoltella, ki j se nato nadaljuje do vile «Revoltella» z Ul. San Pasquale. Mesto j se širi in požira, Rocol pa je naj-• večji rajon priseljencev. 1 Vprašam Cesarja: «Povej mi, kako je zdaj v Rocolu. Kaj delate? Kako se imate?» Odgovori mi kratko in jedrnato: «Rocola ni več. Bil je nekoč.» Res je, Rocola, kot smo ga nekoč poznali, ni več. Slovenci, do-! macini, nimajo tu svoje šole, svojega otroškega vrtca, svojega prosvetnega društva. Nič. Prav nič. Pa ni bilo vedno tako. Rožica in Jože vesta marsikaj povedati, kako je bilo. V starih časih so v Rocolu imeli pevski zbor, potem ■ tamburaški zbor. V gostilni na Lovcu so pod fašizmom «Štempiharji» uprizorili «Kovačevega študenta», skupini «Štempiharji, «Ma-gnamonti» in študenti so leta 1937 priredili miklavževanje. Kulturno-prosvetno delovanje pa je z no- vim poletom zaživelo po osvoboditvi. Delovalo je prosvetno društvo «Franjo Marušič», ki je imelo dramsko skupino, otroški tamburaški zbor, otroško dramsko skupino in otroški vrtec, ki je imel svoj sedež v gostilni «Pri Juretu» na Lovcu, dramska skupina pa je imela svoj sedež in vaje pri Cesarjevih. Buditelj in duša prosvetnega delovanja je bil pokojni Janko Gerdol. ki je vodil o-troski tamburaški zbor in otroško dramsko skupino. Po viharju leta 1948 pa je vse utihnilo in zamrla. «Lepo je bilo, ko smo imeli prireditve in veselice v gostilni pri Lovcu. Takrat je bil učitelj Janko, naš domačin, od Gerdoličev. Zdaj ni več nič. Pokopališče imamo na Katinari. Otrok je malo.'. .» Takih reportaž ne bi rad pisal. Svojemu soimenjaku pa sem obljubil, da ga bom še obiskal. ALBIN BUBNIČ Albin Sever, eden izmed redkih preostalih rocolskih slovenskih i - ........ .. mandrijerjev V NOVO LETO Z LEPŠIMI OBETI ZA BODOČNOST F"'"' " --------------------------- RP STARI BREGINJ JE UMRL... ZRASEL JE NOVI, LEPŠI... 79 novih montažnih hiš in skupni hlev ■ Sredi vasi bodo za spomin na preteklost ohranili in obnovili skupino hiš z značilno arhitekturo Prebivalci Breginja, Podbele, Sedla. Robedišča, Žage, Ladre in drugih vasi v Posočju, so za Novo leto 1977 dobili voščilo, da se ga dobo spominjali vse življenje. Preselili so se — v Robedišču, Podbeli in Breginju, v popolnoma nove vasi — drugod pa v delno nove. Novo leto bodo praznovali v toplih in varnih domovih. Da bi dobili nekaj vtisov o življenju v novem Breginju, smo pred dnevi obiskali to vas v podnožju Stola. Bil je lep decembrski dan in sonce je ivetlo in toplo sijalo na novi Bre-ginj. Iz dimnikov novih hiš se je kadilo, kar je bil dokaz, da prebivalci že stanujejo v novih hišah. Veliki buldožerji — kopači — so dolbli globoke jarke za kanalizacijo in vodovod. Poti so polne lepljivega blata, ker je zadnje dni močno deževalo. Po takih poteh lahko hodiš le v škornjih. Nič ne de. Prihodnjo pomlad bodo uredili tudi zunanjost. Lepljivo blato bodo zamenjali asfalt, lepe in urejene zelenice, rože, javna razsvetljava in lepe -ulice. In še nekaj. V novem Breginju bo Socialistična republika Makedonija zgradila novo šolo, ki bo nosila ime «Goce Delčev.» Nova tovarna, ki sedaj zaposluje 37 delavcev je že na mestu. Obeta se tudi ob-at kobariške tovarne i-gel. Novi Breginj bo tudi po tej strani postal privlačnejši. Prebivalci bodo imeli delo in kruh — doma. Tisti stari pregovor: S trebuhom za kruhom, bo izgubil nekdanji pomen. STARI BREGINJ JE UMRL... Predpotresni Breginj je bil star, saj nobena hiša ni imela pravih temeljev. Ko so nekdanji prebivalci gradili prve domove, so kamenje za temelje polagali kar na zemljo in nato začeli zidati. Najstarejša hiša je bila stara nad 90Ó let. Ko si ogledujemo prostor, kjer je stal stari Breginj, se spominjamo vseh tistih domačinov, ki so tu v vznožju Stola in Muzca dolga stoletja životarili v revščini, s kopicami o-trok, tropi koz in ovc. Trdo je bilo tako življenje, še bolj trdo, ker so jim stalno ukazovali in vladali — tujci. Stari Breginj je umrl, toda umrl je ponosno in z zavestjo, da je do Tonklija. Izredno razpoložen in zadovoljen nam je razkazal notranjost svoje hiše. Pred našim prihodom so mu na zunanji balkon namestili leseno ograjo. Tako o-grajo imajo vse nove hiše. Povedal nam je tudi, da je v novem Breginju 79 montažnih hiš: 55 manjših, 19 srednjih in 5 velikih. Od starega Breginja je ostalo 20 hiš, ki so bile manj prizadete od potresa. Nekdanji Breginj je imel 154 hišnih številk, novi Breginj pa ima skupaj s tistimi, ki so ostale, točno 100 hišnih številk. Na ulici smo srečali 65-letno Marijo Rakar. Obložena z dvema torbama se je vračala iz trgovine v novo hišo. Na vprašanje, kako se počuti v novi hiši, je povedala: «Naša prejšnja hiša je bila stara nad 900 let. V njej sem preživela več kot pol stoletja. Potres v maju in septembru jo je tako poškodoval, da so jo morali porušiti. Potem sem nad sedem mesecev prebivala v prikolici. Zadnje dni, ko je pritisnil mraz, so vrata zamrznila, da smo jih morali odtajati. Komaj smo dočakali, da smo se preselili v novo hišo, kjer je tako lepo in toplo.» Zelo smo bili radovedni, kaj nam bo žena povedala o tistih tovariših, ki so gradili novi Breginj. Naj poudarjeno zapišemo njen odgovor: «Bog naj jim poplača njih delo in dobroto in naj jim da zdravja, ker so nam prišli pomagat, da i-mamo zdaj varno streho nad glavo. Ker jim nimam kaj dati, saj sem vse izgubila ob potresu, bom pa molila zanje.» Tako govorijo vsi tisti, ki se zavedajo, da je bila njihova skrb za streho nad glavo in skrb za bodočnost — tudi skrb vse naše socialistične skupnosti. KAJ JE OSTALO OD PREJŠNJEGA BREGINJA Na začetku prejšnje vasi je nova hiša Milovana Milosavljeviča. Zgradil jo je pred sedmimi leti. E-dino ta hiša je prenesla potresne sunke skoro brez vsake škode. Le dimnike je potres malo razmajal, na nosilnih zidovih pa se je pokazalo par malenkostnih razpok. Zasilno ogreto zatočišče v delno porušeni hiši v Brezju (foto Tavčar) konca opravil svojo nalogo. Dajal je toplo streho in življenje svojim prebivalcem, čas je prinesel boljše pogoje za znosnejše in lepše življenje. Prejšnji Breginj je stal na terasastem podnožju 1688 metrov visokega Stola in 1611 metrov visokega Muzca. Skozi prejšnji Breginj je tekel — in teče tudi še danes — potok Bela, ki je poganjal velika kolesa štirih mlinov. Sredi starega Breginja je bil kraj, ki so ga domačini imenovali Gorica. Na Gorici so se v starih časih zbirali možje na posvete in razgovore o vaških vprašanjih. Breginj ima milo mediteransko podnebje, ker topli zrak doteka po Nadiški dolini in se ustavlja na pobočjih Stola. Vas leži na višini 537 metrov nad morjem. Pred desetimi leti je imel Breginj 392 prebivalcev. Okrog trideset hiš je bilo že takrat praznih. RAZGOVOR Z DOMAČINI Franc Lenkič je že v majskem potresu imel tako poškodovano hišo, da so mu dodelili prikolico za zasilno bivališče. Ko je 15. septembra ponovno zabobnelo v zemeljski skorji, tudi prikolica ni bila več vama. Takole nam je povedal: «Vsi smo bili v prikolici, ko se je zemlja znova stresla. Tako je nihala prikolica zdaj na desno, zdaj na levo stran, da smo se bali, da se bo preobrnila z nami vred.» Anton Soklič, 85 let mu je že, je takole pripovedoval: «Dve vojni sem preživel in sem v življenju že marsikaj skusil. Takega kot je bil potres v maju in potem v septembru pa še ne. Ne bi hotel še enkrat kaj takega doživeti. V prvi svetovni vojni sem bil na ruski fronti pri Grode-ku ranjen v levo roko, kazalec na desni roki pa mi je razcefral drobec šrapnela, da so mi ga potem zdravniki v bolnišnici morah o-drezati.» V novi hiši smo obiskali dolgoletnega bolničarja v bolnici v Šempetru pri Novi Gorici, Srečka Po majskem potresu je družina spala v spodnjih prostorih, ker se je bala novih sunkov. Septembrski potres je družino zatekel na posteljah v pritličju. Ko so hoteli vstati in zbežati na prosto, jih je potres pometal nazaj na postelje. Niso mogli vstati, dokler se sunek ni umiril. Razen te hiše je ostalo v Breginju še 19 starih hiš, ki pa so bile močno poškodovane. Skoro vse so že deloma obnovljene in povezane z železnimi vezmi. Anton Rosič je samo za injeciranje razpokanih sten porabil 60 stotov cementa. Zelo je potres poškodoval tudi cerkev, zvonik in župnišče. Mladi župnik je za popravilo župnišča porabil 41 stotov cementa. Popravljen je tudi zvonik in delno cerkev. Načrt za popravilo zvonika je naredil inženir Plemelj. Sredi starega Breginja, nedaleč od cerkve, je ostala manjša gruča hiš, ki bodo ostale kot priče nekdanje beneškoslovenske arhitekture. Skrb za popravilo teh hiš je prevzel Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane. ŠE POGLED NA NEKDANJI BREGINJ Z VIŠINE Na severni strani novega Breginja so v vznožju Stola nizki hribi z domačimi imeni: Sedlišče, Bazovica, Priebek, Na malem Bregu, Veliko ušje in Pri debelem kamnu. Kako lep razgled z vrha Sedli-šča! Pod nami je novi Breginj. Na drugi strani potoka Bela je na terasi velik prazen prostor. Tam je stal stari Breginj. Skupina štirih hiš, tam zraven ena nova, cerkev, zvonik in župnišče so kot izgubljene na tistem praznem prostoru. Levo od zvonika in cerkve je skupina barak, v katerih so po potresu stanovali vaščani. Skupnost je bila poskrbela, da so v Breginj pripeljali tudi 80 prikolic. Po obronkih in med sadnim drevjem so veliki kupi očrnelih Skupina hiš v Breginju, ki bodo ostale kot spomin na značilno beneškoslovensko arhitekturo tramov. To so edini ostanki o-strešij in stropov prejšnjih hiš, ki so jih buldožerji porušili. Našo pozornost je pritegnila tudi velika in dolga stavba v gradnji pod novim Breginjem. To je skupen hlev za 60 glav živine, ki ga gradijo delavci Gradbenega podjetja Hrastnik. Hlev bo 74 metrov dolg in skoro 13 metrov širok. Zraven hleva bo še senik za shranjevanje sena. Površina stre- he na hlevu znaša nad 800 kv. metrov. Zadovoljni smo se poslavljali od novega Breginja in domačinov, ki bodo po zaslugi in prizadevanjih gradbenih podjetij, strokovnjakov, zidarjev, tehnikov, e-lektrikarjev in prostovoljcev letošnjo zimo preživeli v toplih in varnih domovih. To pa je zanje v tem trenutku najlepše voščilo za novo 1977. leto. ANDREJ PAGON - OGAREV miiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiHmiiiiiimimiimimimiiiiiiiimiiimiiiiiimmiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiii V NAJBOLJ ZAPUŠČENI BENEŠKI VASICI V BREZJAH NE BODO SILVESTROVALI... Kakih 10 ljudi še vztraja v pločevinastih barakah in prikolicah, v katerih voda ponoči zmrzuje - Plin za ogrevanje je predrag in ga tudi ni dovolj • Nekaj nedokončanih montažnih hiš še ni vseljivih.,. «Kar poglejte, led.» Mafalda Sturman mi pomoli gumijast meh, s katerim si je zvečer segrela ležišče v borni pločevinasti baraki. «Tako živimo — pristavi njen svak Severino Primo — zato ni čudno, da nas je v vasi ostalo še samo kakih deset.» Zunaj snežinke leno poplesujejo v rahlem vetriču in tudi v mračni pritlični sobi je kljub velikemu štedilniku hladno. Mraz in vlaga «pronicata» skozi debele gumijaste podplate zimskih čevljev, noge ti v nekaj minutah otrpnejo. Še bolj hladno pa ti je pri srcu, stiska te in ne veš, ali bi zaihtel ali zaklel, ko vidiš nečloveške pogoje, v katerih životarijo redki prebivalci Brezja, ki niso hoteli zapustiti svojih domov. V to zakotno beneško vas me je prignala nekoliko nora misel, da bi opisal, kako bodo silvestrovale žrtve potresa. Ozka makadamska cesta, ki jo je pobelil prvi sneg, se počasi in v velikih ovinkih vzpenja proti planoti, kjer stoji Brezje ali bolje kjer je nekoč stalo, ker so sedaj ostale same ruševine. Le nekaj hiš je zdržalo siloviti sunek 15. septembra, še ta borna domovanja pa se oslanjajo na majave in negotove temelje. Podnevi si redki prebivalci še upajo v hišo, da se ob velikih štedilnikih nekoliko ogrejejo, pa tudi ker so zasilne stanovanjske prikolice in pločevinaste barake pretesne in prevlažne. «Prikolice, ki smo jih dobili iz Cunea in iz Čedada — pravi Severino — so premajhne in preveč raztresene, da bi v njih živeli. Le redke so opremljene s pečjo, ver.dar gre za plinske peči, ki pogoltnejo ogromno goriva. Plin je predlag, pa tudi premalo ga i-mamo, da bi si lahko privoščili celodnevno ogrevanje. Kvečjemu lahko zakurimo za uro ali dve zvečer, ponoči pa se toplota razprši in zjutraj je tako mraz, da voda v gumijastih mehih zmrzne.» Dezorganizacija, ki je dala pečat celotni akciji pristojnih oblasti na prizadetem področju, je v Brezju najbrž dosegla višek. Na majhni trati pod vasjo je nametanih na desetine pločevinastih barak, med katerimi je opaziti tu pa tam nedokončano montažno hišico iz cementa. V tej sivini se beli večja montažna hiša prav tako nedokončana, ki je bila prvotno namenjena starejšim vaščanom. «Večkrat smo prosili župana in občinski svet, naj dogradijo te barake — pojasnjuje Severino — in naj jih namestijo na bolj ugoden kraj, pa so nam vselej odgovorili, da nimajo specializiranih delavcev, ki bi lahko opravili to delo. Prav tako bi lahko dobili nekaj manjših montažnih hiš s pomočjo tipanskega župnika, nimamo pa jih kam postaviti. V Viškorši si pripravljajo drva za kurjavo... (foto Tavčar) ker občina še ni poskrbela za razlastitev zemljišč.» Potres 15. septembra je zadal tej vasi hud udarec, od katerega si verjetno ne bo več opomogla, zlasti še, ker je poprečna starost vaščanov zelo visoka. «Po vojni — žalostno pripoveduje Mafalda — nas je bilo okrog 500, pred potresom pa je imelo stalno bivališče v vasi komaj 50 ljudi. Lepo je bilo pred dvajsetimi leti, ko je bilo v vsakem hlevu vsaj pet repov, čeprav je bilo kmetovanje v teh gorskih krajih zelo trdo. Sen manj napornega in manj skopo odmerjenega kruha je zvabil mlajše ljudi v dolino. Ostali so le stari, ki so preveč vezani na rodno grudo, da bi odšli, in mi, ki bomo ostareli v nekaj letih, če nam ne bodo posledice potresa prej izsesale življenjske moči.» Vas je že sedaj, ko še ni pritisnil najostrejši mraz, povsem o-samljena in, če hočejo v dolino, morajo vaščani peš ali pa so prisiljeni klicati taksi iz Nem. Zdravnika že nekaj mesecev ni na spregled, živila pa prinašajo vojaki, ki nad vasjo postavljajo nekaj montažnih hiš. «S prehrano — pravi Severino — si vsakdo pomaga kot more, brez pomoči vojakov pa bi morali že zdavnaj zapustiti vas. Vztrajamo le, da bi obvarovali tisto malo imetja, ki smo ga rešili iz porušenih hiš in ki sedaj gnije v vlažnih in mrzlih pločevinastih škatlah, še težje pa je z živino. Osem krav, ki smo jih rešili, je bilo naše edino bogastvo. Do oktobra so bile tu v gozdu za vasjo, sedaj smo jih morali poslati v dolino, ker nimamo več hleva, zanje. Toda kaj bomo z njimi spomladi? Ali jih bomo morali dati za počen groš prvemu kupcu?» Nekoliko bolj živahno je v Platišču, majhni vasi le nekaj sto metrov od meje, ki ni bila tako hudo prizadeta kot Brezje. «Na srečo — pravi Anseimo Sturman — so nam pomagali vojaki.» «če bi čakali na deželne oblasti — grenko pripominja gostilničar Chicco in me nekam ponosno povabi v barako, ki jo je sam zbil iz desk, dar solidarnostnega odbora za Beneško Slovenijo — bi bilo po nas. Vzemimo primer ECA. Ta ustanova je priznala podporo tistim, ki so je najmanj potrebovali, drugi, ki so bili dejansko ob vse, pa niso dobili niti ficka.» V Viškorši naletim mladega očeta, ki ob pomoči starejšega sinčka urejuje prostor pred barako. «Tale koliba — pravi — je bila namenjena delavcem, ki so postavili mantažne hiše nad vasjo (vse so še nevseljive, ker ni priključen električni tok in manjka kanalizacija), pa se niso javili in tako sem se vselil z družino. Elektriko sem za prvo silo priključil kar sam, kanalizacijo pa nimamo. Otroka si pomagata z nočno posodo, odrasli pa moramo tudi ponoči na prosto.» Niman poguma — kot tudi že v Brezju in v Platišču — da bi ga vprašal, kako bo silvestroval. . . VOJMIR TAVČAR Pogled na pločevinaste barake v Brezju s porušeno vasjo v ozadju (foto Tavčar) VSEM ČLANOM IN PROSVETNIM DELAVCEM ŽELI SREČNO NOVO LETO PD FRAN VENTURINI ŠZ «SLOGA» želi svojim članom in vsem slovenskim športnim društvom srečno in uspešno leto 1977 Vsem svojim sodelavcem in vsem rojakom vošči SREČNO NOVO LETO ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI V TRSTU SMUČARSKI KLUB DEVIN vošči vesele praznike vsem članom in ljubiteljem zimskega športa SREČNO 1977 S P D TABOR OPČINE PD SLOVENEC BORŠT želi vsem pevcem, članom in vaščanom srečno in mnogo uspehov v letu 1977 GLASBENA MATICA želi gojencem glasbene šole, njihovim staršem, profesorjem in sodelavcem, članom zbora in orkestra, obiskovalcem koncertov in vsem, ki so na katerikoli način omogočili njeno delovanje SREČNO NOVO LETO 1977 PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz BOLJUNCA Prosvetno društvo Ivan Grbec iz škednja vošči vsem svojim članom in prijateljem ter vsem sovaščanom srečno novo leto ŠD MLADINA - KRIŽ želi vsem slovenskim športnikom v zamejstvu in v matični domovini srečno in uspešno leto 1977 PD «VESNA» - KRIŽ želi vsem članom, prijateljem, bratskim prosvetnim društvom, športnim in demokratičnim organizacijam srečno novo leto 1977 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateijem in vsem, ki jim kakorkoii dolguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vošči vsem Slovencem SREČNO NOVO LETO 1977 Vzgojitelji, uprava in gojenci SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA «SIMON GREGORČIČ» iz Gorice želijo SREČNO NOVO LETO 1977 ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV želi vsem svojim članom invalidom ter svojcem padlih v narodnoosvobodilni vojni veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v 1977. letu Slovenski raziskovalni inštitut želi srečno in uspešno 1977 članom, sodelavcem in vsej slovenski narodnostni skupnosti v Italiji PD «SLOVAN» - PADRIČE in ŠZ «GAJA» - GROPADA - PADRIČE voščita srečno novo leto 1977 vsem svojim članom in prijateljem ter članom vseh slovenskih organizacij ŠD «ZARJA» - BAZOVICA želi vsem članom, navijačem in športnim organizacijam srečno in uspešno leto 1977 PD «LIPA» - BAZOVICA želi vaščanom, prosvetnim in kulturnim organizacijam v zamejstvu ter v matični domovini srečno in uspehov polno leto 1977 Odbor ŠZ BOR vošči vsem članom in podpornim članom, vsem darovalcem prispevkov in simpatizerjem, vsem bratskim društvom in organizacijam SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1977 Športno društvo «VESNA» KRIŽ želi svojim igralcem, igralkam, članom in simpatizerjem srečno 1977 FC «PRIMORJE» PROSEK vošči svojim rednim in podpornim članom, vaščanom in simpatizerjem ter vsem športnim organizacijam srečno in uspehov polno leto 1977 TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR želi v novem letu 1977 vsem prijateljem borbene pesmi, slovenskim in italijanskim antifašistom obilo sreče in zadovobstva! Posebna zahvala rednim in podpornim članom ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI 2ELI VESELE PRAZNIKE POLNO LETO 1977 IN SREČNO TER USPEHOV VSEM ŠPORTNIM DRUŠTVOM, ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM MEDNARODNI OKVIRI DOLOČB O PRAVICAH NARODNOSTNIH MANJŠIN Manjšina mora imeti na celotnem področju, kjer živi zagotovljen položaj enakopravnega nacionalnega subjekta Poglavitne določbe in sklepi mednarodnih dokumentov v zadnjih dveh letih: Helsinki, Osimo, Berlin, Colombo, iVeir )or£* m drugod Za informacijo in za razmišljanje našim bralcem (predvsem tistim, ki v javnosti zagovarjajo pravice naše narodnostne skupnosti) objavljamo poglavitne dele vsebine mednarodnih določb in sklepov najbolj odmevnih mednarodnih sestankov v zadnjim poldrugem letu: od sklepov Konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih, ki pomeni določeno prelomnico s svetovnem merilu, in osimskih sporazumov, ki so brez dvoma prelomnica v naporih za uresničevanje naših pravic, pa do pomembnih mednarodnih konferenc v Berlinu in Colombu ter Miničevega oktobrskega predloga za sestavo listine OZN o pravicah narodnostnih, manjšin v New Yorku in razpravljanja v novembru na zasedanju UNES CO v Nairobiju. Seveda bi bilo preveč, če bi se spuščali še v preteklost, ko je bil v Ljubljani (1965) na mednarodnem seminarju OZN 21 držav sprejet marsikakšen koristen sklep in pa vse do podobnega seminarja na Ohridu devet let pozneje ter istočasno tržaške julijske mednarodne manjšinske konference (katere obljubljeni dokumenti še vedno niso objavljeni), pa še do vrste drugih podobnih vmesnih sestankov mednarodnega značaja. Pa tudi na številne sestanke in posvetovanja v letu 1976 (septembrski novosadski simpozij s predstavniki 17 držav in UNESCO, še prej pa majski seminar evropskih rektorjev iz držav podpisnic helsinške listine) in pomembne govore ter izjave predsednikov Tita, Ribičiča in drugih jugoslovanskih voditeljev po podpisu v Osimu in spričo avstrijskega izjalovljenega odštevanja Slovencev na Koroškem v tem poskusu vsaj površne dokumentacije ni bilo moč z ustreznim poudarkom opozarjati brez tveganja določene dezinformacije. Kljub temu se nam zdi, da lahko domnevamo, da bo po prebiranju objavljenih dokumentov bralec mogel vendarle ugotoviti, da imamo s Helsinkijem in po njem opravka z vrsto spodbudnih mednarodnih sklepov in ponovno ovrednotenih nekaterih za nas izredno pomembnih dokumentov Združenih narodov. Zato ne bo težav tudi za ugotovitev, da ne bi smelo biti več utopija, vztrajati v naporih, da se uresničijo tiste manjšinske pravice, o katerih je pred tedni govoril Edvard Kardelj v zvezi s Korošci za avstrijsko javnost, ko je med drugim dejal: «Sodobno človeštvo si zdaj na vse moči prizadeva, da bi premagalo o-stanke starih imperialističnih in kolonialističnih odnosov do narodov. Pro- blem manjšin pa ni nič drugega kot sestavni del tega boja. Prav zato bi bilo treba imeti več smisla za zaščito etničnih skupin oziroma manjšin, ki so še vedno izpostavljene nasilju zaostale človeške zavesti in uničenju. . . Manjšina mora imeti na celotnem območju, kjer živi kot kompaktna etnična skupina, zagotovljen položaj enakopravnega nacionalnega subjekta z večinskim narodom. Vsako drugačno stališče pravzaprav izraža zgolj usmeritev k asimilaciji manjšin. . . Docela jasno je, da manjšinska politika ne more biti niti demokratična nit: uspešna, če ne izhaja iz temeljnega spoznanja, da je pravi manjšinski problem, ki ga je t"eba rešiti, predvsem v tem. kako rešiti manjšino strahu pred asimilacijo, kako ji zagotoviti tak družbeni položaj, ki ji bo kot kompaktni etnični celoti zagotovil enakopravnost z večinskim narodom.» Verjetno napori ne bodo lahki. Nikoli ni bilo manjšinam lahko in tudi poslej nam ne bo z rožicami posejano. Ni izključeno, da se bomo znašli v položajih, ko bodo novi problemi po omenjenih prelomih porajali — po ratifikaciji — tudi še bolj zapletene zadeve, saj so na pr. na mednarodni oktobrski tribuni «Socializem v sodobnem svetu» ugotovili zapletenost protikolonialnega in protiimperialističnega boja. Potrebno bo najprej kritično preučiti našo lastno prakso. «Problemi naših narodov zunaj naših meja so zelo zapleteni, povezani z mednarodnimi odnosi», je že v preteklem juliju dejal predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič in dodal: «V določenem pomenu je to vprašanje dolgoročne narave. . . Po osimskem sporazumu je. . . manjšina celota. Tu je široka paleta sodelovanja. . .» In ni «enkrat za vselej in za vse razmere danih rešitev», je opozoril Tito v Berlinu in ugotovil potrebo novih rešitev. Eno izmed važnih spoznanj, ki je prišlo do izraza v Colombu, pa je, da socializem v daljšem razdobju ne more ostati zaprt sam vase. Če je dovoljeno «primerjati malo z velikim» — tudi boj manjšin, zlasti pa naše, prav tako ne more ostati zaprt vase, ob odprti meji pa še najmanj. Za novo razdobje, po prej omenjenem prelomu, bodo tudi pri nas potrebne nove rešitve. In če je res, kakor je prav gotovo res, da pomenijo Helsinki in Osimo in Berlin in Colombo napredek, potem je samo ob sebi umevno, da morajo biti naše nove rešitve naprednejše od dosedanjih. s. r. HELSINKI: Iz Sklepne listine (1.8.1975) Manjšinske pravice so v Sklepni listini Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi omenjene na treh mestih: 1. V prvem delu, ki nosi naslov «Vprašanja, ki se tičejo varnosti v Evropi», in sicer v poglavju VII.: «Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vštevši svobo do misli, vesti, vere in prepričanja». Prvi odstavek tega poglavja se glasi: «DRŽAVE UDELEŽENKE BODO SPOŠTOVALE ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠčl NE, VŠTEVŠI SVOBODO MISLI. VESTI. VERE IN PREPRIČANJA.» Drugi odstavek pa se glasi: « DRŽAVE UDELEŽENKE, NA katerih ozemlju živijo narodnostne MANJŠINE. BODO SPOŠTOVALE PRAVICO OSEB. KI PRIPADAJO TAKŠNIM MANJŠINAM, DO ENAKOSTI PRED ZA KONOM, NUDILE JIM BODO VSE MOŽNOSTI ZA DEJANSKO UŽIVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN IN BODO NA TA NAČIN VAROVALE NJIHOVE ZAKONITE INTERESE NA TEM PODROČJU.» 2. V četrtem delu. ki nosi naslov «Sodelovanje na humanitarnih in drugih področjih», in sicer v po Slavju 3. «Sodelovanje in izmenja va na področju kulture», kjer se zadnji odstavek tega poglavja gla si dobesedno takole: «NARODNOSTNE MANJŠINE IN REGIONALNE KULTURE. DRŽA VE UDELEŽENKE. KI PRIZNA VAJO, DA NARODNOSTNE MANJŠINE ALI REGIONALNE KULTU RE LAHKO PRISPEVAJO K SO DELOVANJU MED NJIMI NA Raznih področjih kulture, nameravajo olajšati njihov PRISPEVEK OB UPOŠTEVANJU LEGITIMNIH interesov njihovih ČLANOV, ČE TAKŠNE MANJŠINE ALI KULTURE OBSTAJAJO NA NJIHOVEM OZEMLJU.» 3. Tretjo omembo pa vsebuje prav tako četrti del Sklepne listine, in sicer v poglavju 4. «Sodelovanju in izmenjava na področju izobraževanja», kjer se zadnji odstavek pod naslovom «Dostop in izmenjava» glasi: «DRŽAVE UDELEŽENKE... BODO PRIPOROČALE USTREZNIM MEDNARODNIM ORGANIZACIJAM, NAJ OKREPIJO SVOJA PRI ZADEVANJA, DA BI DOSEGLE OBČE SPREJEMLJIVO REŠITEV VPRAŠANJA PRIMERLJIVOSTI IN ENAKOVREDNOSTI AKADEMSKIH STOPENJ IN DIPLOM.» Zadnji odstavek istega — četrtega dela — pod naslovom «učne me tode» pa se glasi: «NARODNOSTNE IN REGIONALNE MANJŠINE DRŽAVE UDELEŽENKE, KI PRIZNAVAJO, DA NARODNOSTNE MANJŠINE ALI REGIONALNE KULTURE LAHKO PRISPEVAJO K SODELOVANJU MED NJIMI NA RAZNIH POD ROČJIH IZOBRAŽEVANJA. NAMERAVAJO OLAJŠATI NJIHOV PRISPEVEK OB UPOŠTEVANJU LEGITIMNIH INTERESOV NJIHOVIH ČLANOV. ČE TAKŠNE MANJŠINE ALI KULTURE OBSTAJAJO NA NJIHOVEM OZEMLJU.» (Udeleženka helsinške konference in temeljita poznavalka naših manjšinskih vprašanj — Marija Vilfan — je glede gornjih treh omemb manjšin v svojem komentarju poudarila : «To je prvi multilateralni dokument, v katerem izražajo države namero, da bodo dale narodnostnim manjšinam polno možnost za dejansko uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Govori tudi o prispevku, ki ga lahko narodnostne manjšine dajo k sodelovanju med državami na področju kulture, in tako sankcionira zvezo manjšine z matičnim narodom... Vsi se moramo poglobiti v besedilo sklepov in razmišljati, kako bi pri pomogli k njihovi uresničitvi.») OSIMO : Iz Pogodbe med SFRJ in Italijo (10.10.1975) Komaj dobra dva meseca po °bjavi helsinške Sklepne listine, sta s Podpisom osimskih sporazumov •Jugoslavija in Italija prvi v Evro-P' Pokazali, kako se uresničujejo helsinški sklepi, za katere je predsednik Tito dejal, da jih bodo «pri hednji zgodovinarji ocenili kot prejemnico, kot premik Evrope k so-žitju in miru.» Poglavitni del o-Slmskih sporazumov pa je «POGODBA MED SFRJ IN ITALIJO», hi vsebuje tudi za našo naiodnost-?° skupnost naslednje izredno va-2t1e določbe : L «PRIVRŽENOST NAČELU MAKSIMALNO MOGOČE ZAŠČITE DRŽAVLJANOV PRIPADNIKOV MANJŠIN ( ETNIČNIH SKUPIN ), S1 IZHAJA IZ NJIHOVIH USTAV hN NJIHOVEGA NOTRANJEGA DRAVA IN KI JO VSAKA OD DBEH STRANI URESNIČUJE NA AVTONOMNI. NAČIN. PRI ČEMER J° VODIJO PRAV TAKA NAČELA USTANOVNE LISTINE ZDRUŽE NARODOV UNIVERZALNE DEKLARACIJE D ČLOVEČANSKIH PRAVICAH KONVENCIJE O PREPREČEVALCU VSEH OBLIK RASNE Dl t^^NACUE in UNIVERZALNIH PAKTOV O KRAVICAH ČLOVEKA.» Tvt *žELJO DA S TO POGODBO vtUZITa SKUPNO NAMERO. DA V INTERESU OBEH DRŽA'? RAZ-SIRITA DOBROSOSEDSKE OBSTOJE ODNOSE IN MIROLJUBNO sodelovanje.» 3. «v TRENUTKU, KO PRENEHA VELJATI SPECIALNI STATUT PRILOŽEN LONDONSKEMU MEMORANDUM O SOGLASJU Z DNE 5. OKT. 1954 IZJAVLJA VSAKA STRAN. DA BO OBDRŽALA V VELJAVI UKREPE, KI SO ŽE BILI SPRE JETI V OKVIRU IZVRŠEVANJA OMENJENEGA STATUTA IN ZAGOTOVILA V OKVIRU SVO JEGA NOTRANJEGA PRAVA, DA SE OHRANI RAVEN ZAŠČITE PRT PADNIKOV USTREZNIH MANJŠIN (USTREZNIH ETNIČNIH SKUPIN). KI JE PREDVIDENA Z DOLOČBAMI SPECIALNEGA STATUTA. KI JE PRENEHAL VELJATI.» Če hočemo torej točno obrazložiti našim bralcem, kakšne pravice nudijo gornje določbe osimskih sporazumov, moramo torej najprej vsaj v glavnih obrisih povedati, kakšna so načeia in določbe, ki jih vsebujejo v pogodbi našteti med narodni dokumenti, ki jih je dejan sko šest, saj spadajo pod «MEDNARODNE PAKTE O ČLOVEŠKIH PRAVICAH» kar trije taki doku menti, in sicer: 1 MEDNARODNI PAKT O EKO NOMSKIH. SOCIALNIH IN KULTURNIH PRAVICAH, 2 MEDNARODNI PAKT O DRŽAVLJANSKIH IN POLITIČNIH PRAVICAH in 3. FAKULTATIVNI PROTOKOL. KI SE TIČE MEDNARODNEGA PAKTA O DRŽAVLJANSKIH IN POLITIČNIH PRAVICAH. V razpravi o ratifikaciji osimske ga sporazuma je zunanji minister Forlani v imenu vlade priporočil parlamentu, naj odobri ratifikacijo osimskega sporazuma. «Z dokončno potrditvijo meja,» je dejal med drugim «določa osimski sporazum tudi prenehanje veljavnosti Londonske spomenice o soglasju in priloženega posebnega statuta, vendar je pojem celotne zaščite manjšin v nekdanjih conah A in B sprejet v 8. členu dogovora. Dejansko so bile v tržaški pokrajini uresničene z vrsto ukrepov.» «Toda to ne zadostuje,» je nadaljeval Forlani in rekel: «Neglede na to ozemeljsko omejitev pa je v preambuli sporazuma sklicevanje na italijanska in jugoslovanska u-stavna načela o enakopravnosti manjšin, ki jih je. treba prevesti v posebno normativo. V italijanski ustavi je to 6. člen, ki določa, da bo republika s posebnimi normami ščitila jezikovne manjšine.» «V tem okviru želim potrditi, da bo Italija zajamčila izvajanje najširše zaščite, popolne enakopravnosti in odpravo vsake diskriminacije glede na italijanske sodržavljane tudi v duhu listine OZN o človečanskih pravicah.» Ustanovna listina Združenih narodov (14.10.1945) Ustanovna listina Združenih narodov, ki je začela veljati že 24. oktobra leta 1945, obsega uvod in 111 členov, razdeljenih na devetnajst poglavij: 1. Cilji in načela. 2, Članstvo. 3. Organi. 4. Generalna skupščina. 5. Varnostni svet. 6. Mirno reševanje sporov. 7. Akcija v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj. 8. Regionalni dogovori. 9. Mednarodno ekonomsko in socialno sodelovanje. 10. Ekonomski in socialni svet. 11. Deklaracija glede nesamo-upravr.ih ozemelj. 12. Mednarodni skrbniški sistem. 13. Skrbniški svet. 14. Meddržavno sodišče. 15. Sekretariat. 16. Razne določbe. 17. Prehodne določbe glede varnosti. 18. Spremembe. 19. Ratifikacija in podpis. Toda nas zanimajo predvsem načela. ki so v glavnem vsa vsebovana v uvodu in v prvem delu in od katerih so najvažnejša naslednja: Enakopravnost narodov velikih in malih. Socialni napredek in boljši življenjski pogoji v večji svobodi. Biti strpni in živeti skupai v mi ru drug z drugim kakor dobri so sedi. Združiti svoje moči, da ohranimo mednarodni mir in varnost. Uporabiti mednarodne ustanove za pospeševanje ekonomskega in socialnega napredka vseh ljudstev Razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter izvajati tudi druge ukrepe za utrditev svetovnega miru. Uresničevali mednarodno sodelovanje... tudi s tem, da se razvija in spodbuja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi,, ne glede na raso, spol, jezik ali vero. Vsi člani naj vestno in pošteno spolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzeli v skladu s to ustanovno listino, da s tem zagotovijo vsakemu izmed njih pravice in koristi, ki izvirajo iz članstva. Vsi člani naj rešujejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi, na tak način, da se mednarodni mir in varnost in pa pravičnost ne spravijo v. nevarnost. Vsi člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali pa ki bi bila kako drugače združljiva s cilji Združenih narodov. Nobena določba te ustanovne listine ne daje pravice Združenim narodom, da bi se vmešavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost države, in tudi ne nalaga članom dolžnosti, da bi take zadeve izročali v reševanje pa tej ustanovni listini, vendar tako načelo nikakor ne izključuje uporabe prisilnih ukrepov po VII poglavju, katerega člen 51. se glasi: Nobena določba te ustanovne listine ne krati naravne pravice do individualne in kolektivne samoobrambe v primeru oboroženega napada na člana Združenih narodov, dokler varnostni svet ne ukrene, kar je potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Poleg teh načel je važna tudi določba, ki jo vsebujo člen 94: «Vsak član Združenih narodov se zaveže, da se bo podredil odločbi meddržavnega sodišča v vsakem sporu, v katerem bi bil pravdna stranka.» Splošna deklaracija človekovih pravic (10.12.1948) Izmed šestih mednarodnih doku mentov, ki jih glede pravic naše narodnostne skupnosti navaja v svo jem uvodu osimska pogodba, je morda najbolj važna SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov 10. dec. .1948. Ta dokument pa je hkrati sestavni del s to pogodbo razveljavljenega Posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu o soglasju z dne 5. okt. 1954, ki je veljal samo za tako im. «me morandumsko področje», t.j. za na rodnostno našo skupino v Italiji v sedanji pokrajini Trst. a njegov čl. 1 osimska pogodba hkrati uveljavlja z veljavnostjo za vso našo skupnost v vseh treh obmejnih pokrajinah. Besedila te deklaracije, ki šteje poleg uvoda 30 členov, ne objavljamo. ker smo ga v našem dnevniku objavili že enkrat po podpisu in v začetku vstopa v veljavo, drugič pa po podpisu londonskega sporazuma, a objavljeno je tudi v Jadranskem koledarju za leto 1955. ne, verske, ali jezikovne manjšine, ne more biti osebam, ki tem manjšinam pripadajo, odvzeta pravica, da imajo skupaj z drugimi člani te skupine svoje lastno kulturno življenje, da izpovedujejo in prakticirajo svojo vero ali rabijo svoj lastni jezile.» Prav tako važno je tudi besedi lo člena 20, ki določa: «1. Vsaka propaganda v prid vojne je z zakonom prepovedana 2. Vsako pozivanje na nacionalno, rasno ali versko mrinjo. ki predstavlja, hujskanje k diskriminaciji, sovraštvu ali nasilju, je z zakonom prepovedano.» Lahko se trdi, da tudi ta člen nadomešča člen 3 razveljavljenega Posebnega statuta londonskega memoranduma, ki pa je veljal le za pokrajino Trst. med tem, ko člen 20 velja sedaj tudi za pokrajini Gorici in Videm. V bolj posplošeni obliki ponavljata člena 25 in 26 bistvo določb členov 2 in 5 Posebnega statuta L m. Odstavek c) člena 25 Medn. pakta o drž. m političnih pravicah se glasi: «Vsak državljan ima pravico in možnost, brez sleherne diskriminacije omenjene v členu 2 in brez neupravičenih omejitev: ... do dostopa do javnih funkcij pod splošnimi enakimi pogoji v svoji dr žavi.» Člen 26 pa določa enakost vseh oseb pred zakonom in zakonsko prepoved sleherne diskriminacije ter zakonsko jamstvo «enake in učinkovite zaščite pred vsako diskriminacijo zaradi rase, barve, spola, je zika, vere. političnega prepričanja, in vsakega drugega mišljenja, na cionalnega ali socialnega porekla, sreče, rojstva, ali slehernega drugega položaja.» (Seveda gre v tem primeru za nesprejemljiv surogat za omenjena člena ukinjenega Poseb. statuta in ni dvoma, da brez globalne zaščite to vprašanje ne bo moglo biti pra vično in temeljito rešeno.) Tudi člen 2 Pakta zasluži, da ga navedemo dobesedno. Glasi se: «L Države, ki pristajajo na ta Pakt se obvezujejo spoštovati in jamčiti vsem posameznikom na njih ozemlju in glede njihove pristojnosti, pravice, priznane s tem Paktom brez razlike zlasti zaradi rase. barve, spola, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnera ali socialnega porekla, sreče, rojstva, ali slehernega drugega položaja. 2. Države, ki pristajajo na ta pakt, se obvezujejo doseči ureditev v skladu s svojimi ustavnimi postopki in z določbami tega pakta, ki bo omogočila izvajanje takih zakonskih ukrepov, ali drugih ukrepov, ki bodo učinkovito omogočili pravice, ki so priznane s tem paktom. ki še ne bi bile v veljavi. 3. Države, ki pristajajo na ta pakt se obvezujejo: a) Jamčili vsem osebam, katerih pravice, priznane s tem paktom, so bile kršene, da bodo vložile koristen priziv tudi takrat, ko so kršitev povzročile osebe med opravljanjem svojih uradnih funkcij. b) Jamčiti, da pristojne sodne upravne ali zakonodajne ali vse druge oblasti, pristojne v smislu državne zakonodaje, bdijo nad pravicami osebe, ki je vložila pritožbo in ji nudijo možnost sodnega priziva. c) Jamčiti ugoden, potek, s strani pristojnih oblasti, vseh prizivov, za katere bodo ugotovile, da so upravičeni.» Ostali členi določajo enakost med spoloma, jamstvo uživanja državljanskih in političnih pravic, prepovedujejo diskriminacijo zaradi jezika, izključujejo možnost razlage določb tega pakta v škodo osnovnih pravic človeka, prepovedujejo mil čerije aretiranih in izkoriščanje človeka za medicinske poskuse brez njegovega pristanka, kakor tudi pri silno delo z izjemo dela vojaškega značaja, jamčijo pravico do svobode, čimprejšnje zaslišanje priprtih, jamčijo pravico pritožb proti krivičnim obsodbam na sodišča višjih stopenj, spoštovanje človekove o sebnosti, svobodo gibanja z določenimi omejitvami za tujce, enakost pred sodišči in pa, da nihče ne more biti kriv, dokler ni bil ob sojen. Ves četrti del, ki vsebuje 17 členov vsebuje važna določila o sestavi in načinu delovanja 18-član-skega Odbora za zaščito človekovih pravic, ki tudi s pomočjo ad hoc ustanovljene petčlanske komisije, katere ustanovitev in način dela sta podrobno določena. Gre za zelo važne organe za reševanje sporov, o čemer mora Odbor pošiljati letna poročila generalni skupščini OZN. Šesti del pakta pa -vsebuje v šestih členih določila o odprtosti oak-ta, o načinu pristopa držav k pak tu, o začetku veljavnosti, o amand majih in o objavi v petih jezikih ZN. Mednarodna konvencija o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije (21.12.1965) Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (16.12.1966) Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah je generalna skupščina ZN sprejela soglasno skupaj z Mednarodnim Paktom, o eko nomskih. socialnih in kulturnih proviceli dne 16. decembra 1966 z resolucijo 2200 (XXI) in je izmed vseh treh mednarodnih dokumentov, ki nosijo skupni naslov «Pakti o človekovih pravicah za našo skupnost najvažnejši, ker v členu 27 neposredno omenja etnične ali jezikovne manjšine. Ta člen se glasi: «V državah, kjer obstajajo etnič- Mednarodno konvencijo o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije je soglasno odobrila generalna skupščina Združenih narodov na svojem 20. zasedanju dne 21. decembra 1965. Konvencija vsebuje 25 členov, katerih vsebina je v duhu načel, naštetih že v besedilu uvoda konvencije in med katerimi so za našo narodnostno skupnost važna zlasti naslednja: Dostojanstvo in enakost vseh človeških bitij. Razvijanje in spodbujanje univerzalnega in učinkovitega spoštovanja človekovih pravic in osnovnih svobo ščin za vse ne glede na raso, spol jezik ali vero. Vsi ljudje so enaki pred zakonom in imajo pravico do enake zaščite zakona proti sleherni diskriminaciji in proti slehernemu hujskanju na diskriminacijo. Naglo preprečiti vse oblike in vse pojave rasne diskriminacije v vseh delih sveta in jamčiti razumevanje in spoštovanje dostojanstva človekove osebnosti. Vse doktrine o superiornosti, ki slonijo na razlikah med rasami so znanstveno zgrešene, moralno obsojanja vredne in socialno nepravične ter škodljive. Diskriminacija med človeškimi bitji zaradi rase, barve ali etničnega porekla je ovira za prijateljske in mirne odnose med narodi in utegne motiti mir in varnost med ljudstvi. Izmed določb, ki jih vsebujejo po-samezni členi, je potrebno najprej o-meniti odstavek 1 b člena 2, ki določa, da se mora vsaka država, ki je pristopila k tej konvenciji obvezati, da ne bo spodbujala, branila ali podpirala rasne diskriminacije, ki jo izvaja katerakoli oseba ali katerakoli organizacija. Člen 4 določa, da morajo države obsoditi sleherno propagando in vse organizacije, «ki se navdihujejo z idejami ali teorijami, ki slonijo na superiornosti neke rase ali skupine oseb določene barve ali določenega etničnega porekla ali ki hočejo opravičevati ali spodbujat’' kakšno obliko sovraštva in rasne diskriminacije.» Države se obvezujejo, podvzeti takojšnje pozitivne ukrepe za preprečevanje slehernega hujskanja na tako diskriminacijo, ter se obvezujejo zlasti, da bodo proglasile vsako širjenje idej, ki slonijo na superiornosti ali rasnem sovraštvu, sleherno hujskanje na rasno diskriminacijo za kaznive zločine, tako tudi vsa nasilna dejanja, izzivanje k takim dejanjem, naperjenim proti ra- si ali pa celi skupini oseb druge barve ali druge etnične skupine. Te države bodo proglasile za ilegalne in jih tudi prepovedale organizacije ter propagandno organizirano delovanje in vsako drugo vrsto propagandne dejavnosti, ki hujska na rasno diskriminacijo in ki jo spodbuja ter da bodo proglasile za zločin z zakonom sleherno sodelovanje pri teh organizacijah in njih delovanje, ne bodo dovolile javnim oblastem in javnim ustanovam, vsedržavnim ali krajevnim, hujskanja na rasno diskriminacijo ali na spodbujanje nanjo. V členu 5 se določa, da bodo države prepovedale in preprečile rasno diskriminacijo in jamčile pravico vsakogar na enakost pred zakonom ne glede na raso, barvo, narodno ah etnično poreklo. Med ostalimi državljanskimi pravicami je našteta tudi «pravica do narodnosti» ter pravica do vzgoje in poklicne izobrazbe, pravica do sodelovanja pod enakimi pogoji pri kulturnih dejavnostih. Po sebej je poudarjena pravica dostopa do vseh služb za javne potrebe. Šesti člen jamči zaščito in učinkovite prizive pred meddržavnim sodiščem in drugimi organizmi OZN. Člen 7 pa določa, da se morajo države obvezati, da bodo ugodno in z razumevanjem ter strpnostjo spodbujale prijateljstvo med narodi in rasnimi ali etničnimi skupinami » Drugi del konvencije, ki vsebuje osem členov pa predpisuje ustanovitev Odbora za preprečevanje rasne diskriminacije, ki je sestavljen iz 18 izvedencev, ki so «znani po svoji moralnosti in nepristranosti» in ki jih izvolijo države za štiri leta. Določa se tudi možnost Odbora, da predsednik določi ad hoc «pomirjevalno komisijo», ki je sestavljena iz petih oseb, sledijo predpisi o načinu dela komisije. «Komunikacije» pa lahko pošiljajo posamezniki ali skupine oseb. Poseben člen določa tudi možnost ustanovitve posebnega organizma in predpise za njegovo delovanje. Posebej s^ poudarja, da Odbor ne sme sprejemati anonimnih pritožb. * * * (Naj dodamo, da smo v našem dnevniku v oktobru 1976 poročali tudi o delovanju s to konvencijo ustanovljene komisije, in sicer, da je uradno obvestila najvišji organ ZN o hudem položaju makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji. Pred tem pa smo že v aprilu poročali, da je na tem Odboru na eni izmed sej Odbora nastopil zaradi odnosa av- strijske vlade do koroških Slovencev jugoslovanski predstavnik Silvo Devetak. posebni svetnik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. V avgustu pa je zasedala podkomisija ZN za preprečevanje diskriminacije, ki deluje v okviru Komisije za človekove pravice. Poročal je ital. predstavnik p-of. F. Capotorti, jugoslovanski delegat prof. dr. B. Jankovič pa je obrazložil poglavitne točke iz Memuranduma vlade SFRJ, v katerem so izoblikovana stališča, o zaščiti in pospeševanju pravic manjšin kakor tudi svoj» poglede na de- javnost podkomisije in drugih organov ZN. Jankovič je opozoril na «razloček med prikazovanjem formalnega položaja in dejanskim stanjem manjšin» in dejal, da je ta razloček v Avstriji ugotovil tudi Odbor za preprečevanje rasne diskriminacije. Capotorti pa je med drugim dejal, da je «številčna moč manjšin docela nepomembna za uresničevanje njihovih pravic.» Tedaj je podkomisija izvolila za predsednika podkomisije Francozinjo Nicole Que-stiau, za podpredsednika pa prof. Brani m ira Jankoviča.) BERLIN : Konferenca 29 komunističnih in delavskih partij evropskih držav (29.-30.6.1976) Konferenca 29 komunističnih delavskih partij evropskih držav, ki je bila 29. in 30. junija v Berlinu, je sprejela Dokument, ki vsebuje med drugim tudi naslednji stavek: «Ta konferenca, k' je zgodovinskega pomena, je izdelala in utrdila načela prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami. Ta so: suverena enakopravnost, spoštovanje pravic, ki iz nje izhajajo, neuporaba sile ali grožnje s silo. nedotakljivost meja. ozemeljsko celovitost držav, miroljubno urejanje sporov, nevme-šavanje v notranje zadeve, spoštovanje človeških pravic in temeljnih svoboščin, vštevši svobodo misli, ve sli, vere in prepričanja, enakopravnost in pravice do samoodločbe narodov. sodelovanje med državami in dosledno izpolnjevanje mednarodnih pravnih obveznosti.» Tretje poglavje Dokumenta pa vsebuje še-naslednji stavek: «Udeleženci konference pozivajo k prizadevanju za točno in popolno uresničenje stališč zaključnega do- kumenta konference v Helsinkih, ki se nanašajo na narodnostne manjšine in to s strani vseh držav.» Predsednik SFRJ Josip Broz Tito pa je v svojem govoru, ki je bil na konferenci sprejet s konsensusom, govoril tud. o narodnih manjšinah in med drugim dejal: «V nenehnem prizadevanju za razvoj dobrih odnosov s sosednjimi državami se zavzemamo za potrpežljivo reševanje vseh problemov, posebno tistih, ki se tičejo položaja naših narodnostnih manjšin v teh državah. Če ne priznavajo narodnostnih manjšin in njihovih pravic, je to v neposrednem nasprotju z elementarnimi pravicami človeka še zlasti pa z marksističnim obravnavanjem nacionalnega vprašanja. Menim, da je reševanje problemov njihovega položaja velikega pomena za odnose med narodi in za krepitev miru in sodelovanja v Evropi, kajti narodnosti/» manjšine so lahko in morajo biti mostovi sodelovanja in prijateljstva.» COLOMBO: Peta konferenca najvišjih predstavnikov držav in vlad neuvrščenih dežel (16.-19.8.1976) Peta konferenca najvišjih predstavnikov držav in vlad neuvrščenih dežel, ki je bila v Colombu od 16. do 19. avgusta 1976, v katere delu so sodelovali predstavniki 86 držav, je sprejela tri važne mednarodne dokumente. od katerili je najbolj važna Politična deklaracija, ki vsebuje 22 poglavij in okrog 20.000 besed ter poudarja, d., je gibanje neuvrščenih naraslo od prve konference v Beo gradu, ko jih je bilo samo 25, na 86 članic v Colombu in da je izvršilo dva zgodo\inska prodora : «Prvič. Načela aktivne in miro ljubne koeksistence, načela — za katera so se neuvrščeni vedno borili in v katerih gibanje neuvrščenih od zmeraj vidi podlago za mednarodne odnose — so prejela široko priznanje od mednarodne skupnosti. — Drugič. Pobude neuvrščenih dežel so pripeljale do sklepa svetovne skupnosti o ustvarjanju nove mednarodne gospodarske ureditve, sloneče na enakosti in pravici.» Deklaracija nato poudarja med drugim : «Konferenca je pozdravila napredek. ki je bil dosežen v popuščanju napetosti med velikimi silami, vzela je na znanje sklepe konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih ter poudarila, da je popuščanje mednarodne napetosti še vedno omejeno po obsegu in zemljepisnih dimenzijah. Napetost in spopadi obsta jajo v drugih predelih. Agresija, tuja okupacija . intervencija, vmešavanje, rasna diskriminacija, cionizem in apartheid ter okonomsko izkoriščanje se nemoteno nadaljujejo v raznih delih sveta v razvoju.» Predsednik Josip Broz Tito pa je v svojem govoru na peti konferenci neuvrščenih držav v Colombu v svojem govoru, ki je bil soglasno sprejet, med drugim dejal: «V naših sklepih in programih je nakazana vizija jutrišnjega sveta, katere uresničenja ni mogoče preprečiti. Toda ta vizija se ne bo u-resničevala sama ob sebi. Zanjo se je treba boriti.» M. Minič v OZN: Za listino o pravicah narodnostnih manjšin (18.10.1976) Miloš Minič. podpredsednik vlade :n zunanji minister SFRJ je 18. oktobra 1976 predlagal v svojem govoru med splošno razpravo, potem, ko je opozoril 31. zasedanje generalne skupščine OZN na slabe odnose nekaterih držav do manjšin, da bi se lotili «podrobne razčlenitve obvezno sti držav glede sprejetja posebnega dokumenta o zaščiti p-avic in napredku položaja manjšin.» Z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah je mednarodna skupnost napravila sj cer že pomemben napredek, toda čas je, da gre pri tej zaščiti še naprej. Temu predlogu so v Skrbniškem odboru generalne skupščine OZN že dali prednost in pričakujejo, da bi lahko položili kmalu temelje za nadaljnja prizadevanja v korist sposto vanja človekovih pravic. Sekretar izvršnega komiteja pred sedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc pa je 13. oktobra 1976 na seji predsedstva zvezne konference SZDJ med drugim dejal: «Že na letošnjem zasedanju generalne skupščine OZN smo predlagali, da Združeni narodi proučijo vprašanje priporočil, ki se nanašajo na za-jamčenje položaja in pravic narod nih manjšin in da Združeni narodi preučijo ta problem in začnejo s po drobno izdelavo obveznosti držav v tem pogledu z namenom, da se odobri dokument, ki je posvečen zaščiti pravic in zboljšanju položaja narodnih manjšin. . . Izbrai S. R. VIRI V tem sestavku citirana besedila mednarodnih dokumentov in druga (ali njih povzetki) so vzeta iz naslednjih tiskov: L Za HELSINKI: iz brošure «Sklepna listina Helsinki 1975», priloga ljublj. Dela od 30. 6. 197«. 2. Za OSIMO: «Pogodba med SFR Jugoslavijo rep. Italijo» iz Jadranskega koledarja 1976, Trst. 3. USTANOVNA LISTINA ZN: ,z brošure pod istim naslovom. Ljubljana. 1966. 4. MEDNARODNA KONVENCIJA O PREPREČEVANJU. . iz brošure «Convention int. sur 1'elimination de toutes les formes de diserim na-tion radale» — Exlrait de «ONU — Cronique mensuellc» Volume III, n. 1, janvier 1986. 5. ZA MEDNARODNE PAKETE 0 PRAVICAH ČLOVEKA: iz brošur« «Pactes internationaux relatifs auj droits de 1'homme». — Založba kol pod 4. — feb. 1968. Vsi ostali citati so vzeti iz slovenskega ali srbohrvatskega dnevnega in tedenskega tiska zadnjih dveh let. (NB ' Sestavek je zgolj dokumentacijsko publicistično informativne narave in nima pretenzij natančne mednarodnopravne celote, kar čaka na peresa strokovnjakov, ki j« verjetno že pripravljajo. — s. r.) Uspfihi Jugoslavije PRED 0B<"NIM ZB(mmi futovih_ delničarjev^ m januarja v turinu v boju za mir in Zagonetna ozadja «kupčije leta» Gedafi- Agnelli mednarodno sodelovanje narekujejo potrebo po večjem družbenem nadzorstvu Jugoslavija si je v minulem letu še povečala in utrdila svoj velik u-gled v svetu, in to predvsem po zaslugi predsednika Tita, ki jc s svojimi bogatimi izkušnjami in državniško modrostjo spet veliko prispeval v zakladnico jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti. Titova navzočnost je dala pečat peti vrhunski konferenci neuvrščenih, Titov govor na berlinski konferenci evropskih delavskih in komunističnih partij je bil pomemben prispevek k uveljavljanju novih tokov v mednarodnem delavskem gibanju, v vrsti Titovih srečanj s tujimi državniki pa sta bili — vsako po svoje — še zlasti pomembni tisti s sovjetskim voditeljem Brežnjevom in francoskim predsednikom Giscar-dom E'Estaingom. Vse jugoslovanske akcije na mednarodnem prizorišču so potrdile temeljno, trajno in nespremenljivo zunanjepolitično usmeritev, to je prizadevanje Jugoslavije, da v mednarodnih odnosih vsi dosledno spoštujejo načela neodvisnosti, enakoprai nosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih — torej načela, ki so vgrajena v temelje neuvrščene politike. Obisk sovjetskega partijskega voditelja Leonida Iljiča Breinjeva v Beogradu je bil verjetno dogodek v jugoslovanskih odnosih z drugimi državami, ki je pritegnil največ pozornosti. Med vzroki za tolikšno zanimanje za srečanje Ti-to-Brežnjev so bile brez dvoma tudi izjave, ki so jih vztrajno širili nekateri na Zahodu, da je namreč Jugoslavija ogrožena, nevarnost pa da ji grozi od Sovjetske zveze. Uradni Beograd je še pred prihodom Brežnjeva nekajkrat dal vedeti svetu, da so to izmišljotine, sicer pa je Jugoslavija trdna in močna država, ki se je sposobna braniti pred vsakršnim napadom, pa naj pride od koderkoli. Tudi sam Brežnjev je med obiskom v Beogradu pobil govorice, da Sovjetska zveza utegne napasti Jugoslavijo. D ogovori Tito-Brežnjev pa so bdi zelo pomembni predvsem za-' radi 'nečesa drugega. Jugoslovanski maršal je že veliko poskusil in dobro ve, kako štojijS stvari. Zato je svojemu gostu iz Kremlja jasno in odločno povedal, kako se edino lahko tudi v prihodnje razvijajo jugoslovanski-sovjetski odnosi — samo ob doslednem spoštovanju vseh načel, ki jih vsebujejo beograjska in moskovska deklaracija, podpisani 1955 in 1956. in vse poznejše jugoslovansko-sovjetske izjave. Bistvena od teh načel so suverenost, neodvisnost, enakopravnost in nevmešavanje v notranje zadeve, spoštovanje interesov, izkušenj in prakse obeh strani (kar odraža zgodovinske, nacionalne in mednarodne posebnosti vsake države), spoštovanje samostojnosti in svoboda izbire različnih poti socialističnega razvoja ter internaciona-listično tovariško prostovoljno sodelovanje dveh držav in partij. Ko je Tito tako postavil okvire za nadaljnji razvoj odnosov s Sovjetsko zvezo, je izrazil trdno in e-notno prepričanje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki samo v razvoju svoje socialistične, samoupravne in neuvrščene skupnosti, brez vmešavanja od zunaj in vsiljevanja stališč drugih, vidijo jamstvo za svojo varno in zanesljivo prihodnost. Iz tega prepričanja pa v bistvu izvira celotna jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost. Enotnost vse Jugoslavije se je pokazala tudi v skrbi za manjšine, za pripadnike jugoslovanskih narodov, ki živijo zunaj državnih meja svoje domovine. Beograd je pripravljen razvijati dobre sosedske odnose in sodelovanje z vsemi sosednjimi državami, vendar ne za ceno odstopanja. od svojih osnovnih stališč. Zato je bil tudi letos del jugoslovanske mednarodne dejavnosti namenjen problemom jugoslovanskih manjšin v sosednjih državah. M dtem ko osimski sporazumi, ki jih morata ratificirati še italijanski senat in jugoslovanska skupščina, postavljajo zadovoljive okvire za urejanje položaja in pravic Slovencev v Italiji, pa je neustrezen položaj jugoslovanskih manjšin v Avstriji in Bolgariji še vedno kamen spotike. Dunaj noče izvajati vseh določil državne pogodbe, zlasti njenega 7. člena, ki govori o pravicah Slovencev in Hrvatov na avstrijskem Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, Sofija pa celo zanika obstoj makedonske manjšine v Bolgariji in tudi ne priznava makedonskega naroda v Jugoslaviji. Vsa jugoslovanska prizadevanja, da bi ta sporna vprašanja slednjič le pravično u-redili v korist manjšin, še niso o-brodila pravih sadov, tako da bo potrebno še veliko naporov, da bi manjšine ostale most prijateljstva in sodelovanja z Avstrijo in Bolgarijo in njihovi problemi ne bi bili več ovira za razvoj dobrih odnosov in uspešnega sodelovanja. Poleg odnosov s sosednjimi državami ima,jo v jugoslovanski zunanjepolitični dejavnosti pomembno mesto tudi širša evropska vprašanja, ki so v zadnjem času, po helsinški konferenci; še pridobila na pomenu, saj bo Beograd prihodnje leto prizorišče vnovičnega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju. Jugoslovanski diplomati so imeli o tem že vrsto posvetovanj s predstavniki drugih držav udeleženk helsinške konference, v helsinškem duhu pa so potekali tudi Titovi pogovori s francoskim predsednikom Giscardom. Državnika sta načelom odnosov med evropskimi državami, kakor so jih določili v Helsinkih, dala širšo in bogatejšo vsebino, še zlasti z razčlenitvijo načela suverene enakosti držav; s katero je razumeli pravice do neodvisnosti, do svobodne izbire političnega ih ekonomskega sistema ter zunanje politike, do članstva oziroma nečlanstva v vo-jaškopoliličnih zvezah oziroma do izbire neuvrščenosti ali nevtralnosti, in tudi neodtujljivo pravico do popolnoma enakopravnega sodelovanja pri obravnavi in reševanju mednarodnih problemov. V omenjenih in tudi v vseh drugih prizadevanjih Jugoslavije na mednarodnem prizorišču se zrcali njena neuvrščena politika. «Ta politika — je izjavil Tito — nam najbolje jamči trden mednarodni položaj in vlogo v mednarodni!. odnosih, s tem pa prispeva tudi k u-stvarjanju možnosti za hiter in nenehen družbeni in gospodarski razvoj. Torej je tudi pomemben dejavnik naše notranje stabilnosti in zato uživa najširšo podporo delovnih ljudi in občanov, vseh narodov in narodnosti naše države.» Na podlagi takšnih izhodišč in kot ena vodilnih neuvrščenih držav v svetu je Jugoslavija namenila zelo veliko pozornost peti vrhunski konferenci neuvrščenih v Co-lombu in tudi precej prispevala k uspehu tega pomembnega zborovanja. Pripravila je vrsto predlogov za konferenčne dokumente, med najpomembnejše pa brez dvoma sodi pobuda predsednika Tita, da se neuvrščeni zavzamejo za sklicanje posebnega zasedanja generalne skupščine ZN o razorožitvi. Ta pobuda je že obrodila sadove, saj je generalna skupščina ZN na letošnjem rednem zasedanju sprejela predlog in sklenila da bo sredi leta 197S imela posebno zasedanje, posvečeno vprašanjem razorožitve. V skladu s svojo neuvrščeno zunanjepolitično usmeritvijo je Jugoslavija tudi v tem letu ustvarjalno podpirala prizadevanja za reševanje perečih kriz in odpravljanje kriznih žarišč v mednarodnih odnosih. Pri tem je največ pozornosti namenila krizi na Bližnjem vzhodu in ciprski krizi ter Doseženi uspehi in načrti gospodarstva na obali v okviru srednjeročnega načrta Delničarji torinske družbe Fiat se bodo 19. januarja zbrali na izrednem občnem zboru, da potrdijo veljavnost «kupčije leta», se pravi dogovora Fiat - Libija, na podlagi katerega bo torinska tovarna prejela 415 milijonov dolarjev ali 360 milijard lir svežega kapitala . in odstopila Libiji 13 odst. svoje giavnioe. Priliv tolikšne vsote v tem trenutku splošne finančne in kreditne stiske je precejšnjega pomena ne le za Fiatov koncern, temveč za celotno italijansko gospodarstvo, poleg tega pa velja pripomniti, da si ga je Fiat zagotovila po zelo ugodni ceni, kakor bomo videli. Dogovor Fiat - Libija pa predstavlja hkrati precèj skrivnostno kupčijo, katere osnovni elementi še zdaleč niso vsi dokončno pojasnjeni. V Cenjene čitatelje obveščamo, da bo razpis tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika za leto 1977, objavljen v nedeljo, 2. januarja. V čem je finančno-poslovna osnova tega dogovora? Pri njem nastopata kot sopartnerja Fiat in Lybian Arab Foreign Bank. Slednja bo v celoti podpisala novo povečanje glavnice Fiat s tem, da bo kupila 45 milijonov navadnih in privilegiranih delnic turinske-ga koncerna. Za operacijo je bila določena cena 6000 lir za delnico, kar ustreza skupni vrednosti 270 milijard lir. Poleg tega bo libijska banka priznala Fiatu desetletno posojilo v višini 104 milijone dolarjev ali 90 milijard lir, ki ga bo turinska družba začela amortizirati čez tri leta. Obrestna mera bo spremenljiva, in sicer bo za 0,25 odst. višja od obrestne mere, ki velja za medbančne operacije na londonskem finančnem trgu («London Inter-bank Offer Rate»)/ Spreminjali jo bodo (po potrebi) vsakih šest mesecev. Ce upoštevamo, da znaša omenjena obrestna mera danes 5,50 odst., bo Fiatovo posojilo o-bremenjeno — po sedanjih pogojih — z obrestmi le v razmerju 5,75 odst. Fiatovo glavnico, ki znaša danes 150 milijard lir, bodo povečali na 172,5 milijarde. Operacijo z libijsko banko bodo izvedli v dveh fazah, od katerih se bo druga zaključila junija 1982. Tedaj bodo Libijci lastniki 13 odst. Fiatove glavnice. Na tržišču je danes 300 milijonov navadnih in privile giranih delnic Fiata po 500 lir nominalne vrednosti, njihovo število pa se bo z novo operacijo povečalo na 345 milijonov. Sedanje delnice posedujejo finančna družba Ifi — last družine Agnelli — 33,60 odst., družina Pirelli 4 odst., ustanova IMI 3 odst., okrog 55-60 odst. vseh delnic pa je v rokah drugih, tudi drobnih delničarjev. Po zaključku libijske operacije se bo delež Ifi na celotni glavnici skrčil na 29 odst. Na italijanski borzi je vrednost Fiata cenjena na 500 milijard, pred operacijo z Gedafijem pa so bile navadne delnice približno po 1700 lir. če so jih Libijci plačali po 6000 lir, se pravi, da je Fiat v njihovih očeh vredna vsaj 1800 milijard. Seveda je vest o operaciji pognala ceno Fiatovih delnic na borzi močno navzgor: tik pred božičem so privilegirane delnice na milanski borzi notirale 1.383, navadne pa 2.095 lir. (V tej zvezi naj povemo, da so v poslovnih krogih najbolj iskane navadne delnice, ker dajejo pravico do glasovanja na občnih zborih družbe, medtem ko so druge delnice privilegirane le v tem, da imajo prednost, ko gre za porazdelitev morebitnih dividend). Da se povrnemo na ekonomski aspekt kupčije: Fiat bo torej prejela 360 milijard lir (v petrodo-larjih) in bo na celotno vsoto plačevala na leto (v obliki dividende in obresti) od 17 do 18 milijard lir. To pomeni, da si je Fiat v tem težavnem trenutku zagotovila veliko likvidno vsoto, za katero bo plačevala le po 5 odst. dividend in obresti na leto. S tega vidika predstavlja «kupčija leta» res mojstrsko potezo Agnellija in njegovih najožjih sodelavcev. Kaj pa Gedafi in Libijska banka? Arabci si bodo s to operacijo zagotovili dve mesti v upravnem svetu Fiata (ki šteje 13 članov) in enega v izvršnem odboru (ki šteje 5 članov). Arabci so tako po eni strani koristno «ricikli-rali» del svojih razpoložljivih pe-trodolarjev (teh imajo na razpolago okrog 30 milijonov na leto), hkrati s tem pa so se še globlje Vključili v proces postopnega prodiranja v gospodarske strukture industrijsko razvitih držav (prva koraka na tej poti sta bila primera Krupp in Mercedes), v proces, ki utegne sčasoma postati aktualen za ves zahodni svet. Zakaj pa je Libija izbrala prav Italijo in v Italiji prav Fiat? Mor- da je pri tem prevladala okoliščina, da je Italija najvažnejši zunanjetrgovinski partner libijskega gospodarstva. Italija namreč prispeva kar 28 odst. vsega libijskega uvoza iz tujine. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Libija izvozila v Italijo za 1.040 milijard lir blaga (in v tem okviru tudi mnogo petroleja: v lanskem letu je na primer italijanski u-voz surovega petroleja iz Libije dosegel 15 milijonov ton), libijski uvoz do konca septembra pa je znašal 580 milijard lir. Drugi razlog je verjetno v izraziti razvejanosti Fiatovih dejavnosti in pa v prisotnosti raznih pobud. Fiatovih organizacij na libijskih tleh. Na italijanski strani nekateri krogi poudarjajo, da je kupčija ugodna tudi v evropskem merilu, saj je privabila znaten priliv evrodolarjev v evropsko industrijo, kar je posebnega pomena za zaostalo ekonomijo, kakršna je libijska. Tudi «zdravstveno stanje» Fiatovega koncerna je ugodno, morda celo bolj ugodno kakor v marsikateri drugi industrijski družbi v Evropi. Je pa hkrati tudi možno, da je je Gedafi izbral Fiat zaradi multi-nacionalnih razsežnosti, ki jih je družba zadobila v zadnjih mesecih, ko se je spremenila iz zgolj industrijske organizacije v pravi holding. Pri takšni organizaciji je namreč finančni promet važnejši od industrijskega, pa tudi načrtovanje za prihodnost je v manjši meri podvrženo nadzorstvu državnih organov (kolikor državni aparat lahko nadzira družbo z 263.000 zaposlenimi in z letno proizvodnjo, ki dosega 8.500 milijard lir). So pa možni še drugi momenti in konspiracija, ki je obdajala priprave na kupčijo polnih 18 mesecev, ter poznejši dogodki opravičujejo vsako domnevo. Tako na primer domnevo, da bi Fiat nameravala preusmeriti del na novo pridobljenih sredstev v Sovjetsko zvezo, kjer se nanjo izvaja pritisk, da bi povečala obseg naložb v tovarno v Togliattigradu (odkod sicer nedavno srečanje Agnelli -Gedafi v Moskvi?) Ali da želi Gedafi od Fiata določene proti-usluge, morda celo v dobavah sodobnega orožja. Ali še, da namerava Libija vplivati na gospodarsko politiko Fiata in ga polagoma potiskati v določeno smer, ki je zaenkrat znana le Gedafiju in nje- Obalna bolnišnica pri Izoli bo z novim letom pod streho razmeram na jugu Afrike. Skupaj z drugimi neuvrščenimi državami se je vztrajno zavzemala tudi za pospešen razvoj dežel v razvoju in za oblikovanje novih, pravičnih mednarodnih gospodarskih odnosov, zasnovanih na enakopravnosti in odpravi izkoriščanja. Tudi v novo leto Jugoslavija stopa odločena, da bo nadaljevala zastavljena prizadevanja na mednarodnem prizorišču in po svojih močeh kar najbolj prispevala k odpravljanju problemov, ki stojijo človeštvu na poti v lepši in boljši jutrišnji svet. Dosedanji rezultati teh prizadevanj Jugoslavije in njen velik ugled v svetu pa so jamstvo, da bo tudi v prihodnjem letu uspešno pomagala pri uveljavljanju miru, varnosti in e-nakopravnega sodelovanja v svetu. Vlado Barabaš V letu 1976 se je tudi slovenska obala vključila v novi samoupravni sistem načrtovanja ter začela uresničevati srednjeročni načrt do leta 1980 na temeljih samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Osnova tega načrtovanja je prekiniti z dokajšnjo stagnacijo v razvoju ter se opredeliti za večje gospodarske potenciale (predvsem kemična industrija in pomorsko gospodarstvo), hkrati pa tudi za skladnejši razvoj družbenih dejavnosti. Pri uresničevanju teh načrtov smo na obali v letu 1976 napravili prve korake, bilo je nekaj uspehov in nekaj pomanjkljivosti, predvsem pa še mnogo odprtih vprašanj, s katerimi se bo potrebno spoprijeti v prihodnjem in v naslednjih letih. Med največjimi uspehi v gospodarstvu je vsekakor razvoj kemične industrije. Podjetje Iplas je namreč zgradilo ob ankaranskem križišču nov obrat za proizvodnjo poliuretanov, v zaključni fazi izgradnje pa je obrat za proizvodnjo anhidrine ftalne kisline. Nadalje je potrebno izdvojiti uspehe koprske luke in piranske Splošne plovbe.' V Luk: so precej presegli letni plan (nad 2 milijona ton pretovora) ter hkrati modernizirali proizvodni proces, medtem ko je Splošna plovba ustvarila milijardo 400 milijonov din celotnega dohodka, kar je za 20 milijonov več kot lani. Pri tem bi omenili tudi napore za razširitev ladjevja z novimi, najsodobnejšimi plovnimi objekti. Podjetje je namreč že dobilo tri od petih takih objektov tako da imajo zdaj 27 ladij v skupni nosilnosti nad 400 tisoč ton. Večina drugih podjetij na obali pa pravzaprav šele išče svoj prostor na soncu. Mnoge namreč bremeni zastarela tehnologija in nizka serijska proizvodnja (zlasti kovinska in živilsko predelovalna industrija). Njihovi srednjeročni načrti so usmerjeni predvsem v re- ševanje teh vprašanj, hkrati pa iščejo tudi rešitve v integracijskih povezavah v okviru panog. Tako se namerava Cimos usmeriti v proizvodnjo specialnih vozil, Tomos bo začel izdelovati agregate na o-snovi lastnih raziskav, Mehanoteh-nika se bo usmerila v izdelovanje pisarniškega pribora, medtem ko bo Delamaris specializiral ribiško ladjevje tudi za ulov bele ribe. Od večjih novih objektov na obali naj omenimo še izgradnjo turističnega kompleksa Bernardin, ki se zdaj pripravlja na drugo fazo izgradnje in bo po dograditvi eden najpomembnejših turističnih središč na jadranski obali. Rekli smo že, da srednjeročni plan izrecno poudarja skladen razvoj gospodarstva in socialne sfere, kajti izkušnje iz preteklih let nas učijo, da je prav ta skladnost pogoj za napredek. Leto 1976 je bilo v tem pogledu dokaj uspešno. Prva faza obalne bolnišnice v Izoli lepo napreduje in v kirurgič- R ogled na objekte kemične industrije Iplas pri ankaranskem križišču ni oddelek bodo že prihodnje leto sprejeli prve bolnike. Nadaljujejo pa se prizadevanja, da bi dobili na obali dom za medicinske sestre in dispanzer za bivše borce. Položaj se izboljšuje tud' v šolstvu. Uspešno delujeta že strojni in pedagoški oddelek ljubljanske univerze, pripravlja pa se ustanovitev oddelkov finančne ali komercialne smeri ter pomorsko gospodarske in pravne smeri. Zadevni družbeni dogovor o ustanavljanju in finansiranju oddelkov višjih in visokih šol na obalnem področju je zdaj v javni razpravi in bomo torej v kratkem dobili osnovni dokument za ureditev tega pomembnega področja. Glede šolstva naj omenimo, da se obeta več novih osnovnošolskih objetkov, ki jih bodo finansirali iz samoprispevka (Škofije, Dekani), da je obala dobila prvo celodnevno šolo v Gra-šišču, da so odprli 24 oddelkov v predšolskega varstva v novozgrajenih objektih v Semedeli, Dvorih, Luciji in Sečovljah in da so končno začeli graditi tako nujno potrebni dijaški dom v Kopru. V kulturi se žal stvari le počasi pomikajo naprej predvsem zaradi slabega gmotnega položaja in pomanjkanja objektov. Kljub neugodnim razmeram so posamezne ustanove dosegle v letu 1976 lepe u-spehe. Tako so knjižnice ob rednem delu organizirale več razstav, razgovorov in srečanj z bralci ter s kulturnimi in javnimi delavci, galerijska dejavnost je bolj razvita kot v preteklih letih, uspešno delujejo razna društva zlasti društvo prijateljev glasbe, medtem ko je gledališka dejavnost žal nekoliko padla. Podobno kot za kulturo velja tudi za telesno vzgojo, da močno primanjkuje objektov. To se seveda pozna predvsem pri množični rekreaciji. Občani na obali so dobili letos več sto novih stanovanj. Poudariti je treba, da je bil petletni načrt izgradnje stanovanj na obali (3.500 stanovanj) v celoti izpolnjen. Za varstvo otrok občanov so odprli več vrtcev in drugih objektov, (Sečovlje, Lucija, Vanganel, Dvori, I-zola) v kratkem pa bodo v Izoli odprli prenovljeni vrtec za 80 otrok ter prostore predšolskega varstva pri osnovni šoli s poukom v italijanščini. V vseh treh obalnih mestih so odprli tudi večje število novih ali preurejenih trgovin. Prvo leto izpolnjevanja petletnega srednjeročnega načrta lahko torej ocenimo kot dokaj uspešno kar zadeva obeh glavnih področij, to je gospodarstva in negospodarstva. Vendar bo leto 1977 še mnogo zahtevnejše, saj se bo treba lotiti poleg novih nalog tudi reševanja nekaterih odprtih vprašanj preteklega leta. Načrtovalci postavljajo v prvi plan nadaljevanje uveljavljanja samoupravnih odnosov v vseh sredinah na osnovi zakona o združenem delu, nadalje dosledno izvajanje stabilizacijskih načrtov, sprejem družbenih dogovorov o kadrovski politiki, o razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti ter o oskrbi obalnega področja z živili ter uskladitev osebne, skupne in splošne porabe s porastom družbenega proizvoda. Načrt predvideva, da se bo družbeni proizvod povečal v letu 1977 za 8,5 odst., število zaposlenih pa se bo povečalo za 2.3 odst. Največje naložbe so predvidene za Iplas (izgradnja bazne kemije), za nadaljevanje del na izdelavi projekta rafinerije, za modernizacijo tovarne Lama, za modernizacijo proizvodnje v Tomosu, Cimosu, Delamarisu in Mehanotehniki, za nove ladje Splošne plovbe, za nadaljnjo izgradnjo in posodobljenje procesa pretovora v koprski luki, za razširitev podjetja Interevropa in za gradnjo druge faze turističnega naselja Bernardin. V te namene so predvidene naložbe v višini 1750 milijonov dinarjev. Na področju infrastrukture je treba na prvem mestu omeniti dogovor o finansiranju programa izgradnje obalnega cestnega omrežja. Po tem dogovoru bodo 1. 1977 med drugim uredili obe glavni ozki grli na obalni cesti, to je križišči pri Slavčku in pri Slavniku. Nadaljevali bodo tudi z izgradnjo višinskega vodovoda in obalne bolnišnice, dogradili pa bodo dijaški dom v Kopru ter še nekatere osnovnošolske in vzgojno varstvene ustanove. V načrtu so tudi izgradnje letališča v Sečovljah, športnega centra v Luciji, pristanišča za jahte v Izoli in športno rekreativnega centra v Kopru. Stanovanjskih enot naj bi zgradili okrog 700, večja sredstva pa so predvidena tudi za kulturo in izobraževanje ter za razvoj kultumo-prosvetnin dejavnosti italijanske narodnostne skupnosti. Omladič govemu ožjemu štabu. Opazovalci pri tem poudarjajo, da je libijski polkovnik kupil Fiatove delnice z neposrednim pogajanjem z voditelji družbe, medtem ko bi zadostovalo, da bi naročil svojim «dopisnikom» v Evropi, naj nakupijo Fiatove delnice kar na borzi. To bi ga poleg vsega tudi znatno manj stalo. Libija nasprotno hoče imeti svoje predstavnike v uprav--nem svetu in izvršnem odboru, družbe, kar jasno nakazuje, da bo pravkar sklenjena kupčija v takšni ali drugačni meri vplivala na nadaljnjo gospodarsko politiko torinskega koncerna. Z deležem, ki. si ga je zagotovil s «kupčijo leta», Gedafi ne bo mogel odločilno vplivati na sklepe Fiatovega vodstva. Pač pa je možno, da se bo ta delež še znatno povečal, saj so zlasti drobni delničarji v večini primerov pripravljeni odstopiti svoje vrednotnice, če je ponudba zanje dovolj vabljiva. Na italijanskih borzah so takšne vrste «plezanja» kaj lahka zadeva, kakor je pred časom pokazal primer Sindona. Gedafi bo torej lahko še povečal svoj delež pri glavnici torinskega holdinga, možno pa je tudi, da so njegovi «dopisniki» že zamrznili določene svežnje delnic. Pri vsem tem pa preseneča, da je vlada zvedela za operacijo, ko je bila ta praktično že pod streho (toda tudi o tem določeni krogi v Italiji močno dvomijo). Sindikalne organizacije, ki so prve reagirale na nepričakovano vest iz Tripolisa, so zavzele do operacije odločno odklonilno stališče, in sicer tako kar zadeva «konspiracijo», kakor tudi v zvezi s samo vsebino kupčije. Sindikati upravičeno zahtevajo o tem širšo razpravo pred parlamentom, da bi se razčistilo ozadje celotne zadeve, predvsem pa da bi javnost zvedela, kakšne protiusluge je Fiat zagotovil Gedafiju in kako bodo uporabljena finančna sredstva, ki jih bo prinesla Italiji «kupčija leta». Dejstvo, ki ga navaja Agnelli, da bo namreč priliv 360 milijard lir iz tujine ugodno vplival na italijansko plačilno bilanco, je le malo prepričljivo. Tudi če bi se ta blagodejni učinek dejansko občutil, bi šlo pri njem le za trenutno olajšanje, ki ne bi v ničemer spremenilo sedanjega stanja v italijanskih računih s tujino. Jasno je namreč, da so za izravnavo in utrditev državne bilance potrebne vse drugačne o-peracije in predvsem krepak pre-ustroj v splošnem notranjem in zunanjem gospodarjenju. Bodi kakor koli že, Libija (2 milijona prebivalcev, poprečni letni dohodek na prebivalca 2.520 dolarjev, to je več kakor v Italiji — toda podatek o dohodku na prebivalca je v tem primeru le malo zgovoren, saj so gospodarske strukture v Libiji precej za-ostalè in prihaja kar 98 odst. dohodka od prodaje surovega petroleja v tujino) bo odslej prisotna v vodstvu neke vodilne italijanske industrije. Ta prisotnost pa utegne imeti posledice, ki bodo v obratnem sorazmerju s trdnostjo razvojnih načrtov, ki jih zasledujeta italijanska industrija in Fiat kot ena izmed njenih glavnih komponent. Razvojnih načrtov pa trenutno praktično ni. . . Kam se bo vse to zasukalo, se bo šele videlo. Odvisno bo predvsem od tega, kakšno pot bodo ubrali pridobljeni petrodolarji in koliko teh svežih sredstev bo namenjenih novim naložbam v Italiji. Perspektive bi bile lahko u-godne, če se bodo petrodolarji u-porabili za hitrejše uresničevanje Fiatovih programov in če bo I-talija s pomočjo te operacije lahko globlje prodrla na arabska tržišča, ki danes razpolagajo z velikimi kapitali. Nedavni obisk italijanskega ministra za zunanjo trgovino Ossole v Tripolisu vliva u-panje, da se bo gospodarsko sodelovanje med Italijo in Libijo v bližnji prihodnosti znatno okreDilo: govon se o novm oblikah industrijsko - tehničnega sodelovanja, zlasti pa o novih skupnih pobudah na področju petrokemije, kmetijstva in jedrske energije. Kaj več o tem se bo morda izvedelo 19. januarja na občnem zboru delničarjev v Turinu. Med tem časom bi morala vlada — kateri pripada končna beseda glede dovoljenja za povečanje Fiatove glavnice — čimprej razčistiti vsa odprta in z določenih vidikov precej zagonetna vprašanja o-koli te «kupčije leta». Hkrati s tem bi morala vlada sprejeti ukrepe, ki naj bi v prihodnje onemogočili sklepanje takih kupčij mimo parlamenta in vsakega javnega nadzorstva. K temu bi lahko dodali, da je primer kupčije Gedafi - Agnelli še enkrat opozoril na potrebo po temeljiti preosnovi kapitalnih organizacij v italijanski državi. Sama razlika v cenitvah dejanske vrednosti Fiatovega koncerna bi morala opozoriti pristojne organe na absolutno nezanesljivost raznih podjetniških bilanc in na neustreznost pravilnikov, na podlagi katerih se odvija poslovanje italijanskih borz. Takih opozoril tudi v preteklosti ni manjkalo, «kupčija leta» pa je zatrdno pokazala, da se poslovni krogi v državi v «višjih legah» gibljejo povsem prosto, izven vsakega nadzorstva; včasih v splošno korist narodnega gospodarstva, včasih pa morda tudi v njegovo škodo. Elio Fornazarič PO ANKETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Zfl NAJBOLJŠEGA ZAMEJSKEGA ŠPORTNIKA V LETU 1976 1. SONJA MILIČ (Kras) 2. PAVEL SEDMAK (Polet) 3. IRENA TAVČAR (Bor) Naši stalni športni dopisniki so se tako zopet odločili za našo najboljšo namiznoteniško igraiko, ki je letos žela največje uspehe v svoji bogati karieri - Poletov kotalkar Pavel Sedmak je drugi: osvojil je namreč italijanski državni naslov - Tavčarjeva je tretja za velike uspehe v atletiki Sonja Milič, namiznoteniška igralka ŠK Kras, je tudi tokrat postala najboljša zamejska športnica. Letošnji uspehi Sonje Miličeve Če so bili v zadnjih petih koledarskih letih, ko je že štirikrat osvojila prestižni naslov zamejske športnice leta, tekmovalni uspehi 21-letne članice ŠK Kras Sonje Miličeve izredno dobri, pa je ta tekmovalka v letu 1976 res dosegla kakovostni vrhunec z vrsto uveljavitev na najvišji državni ravni, čeprav je Sonja zelo zajeta s študijem na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, pa je s svojo zna-čajnostjo, požrtvovalnostjo in željo do uspeha ohranila skozi celo leto vrhunsko formo. Vsekakor moramo najprej podčrtati osvojitev absolutnega naslova na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Fiuggiju, kar je najvišji možni dosežek v karieri neke tekmovalke. Sonja je prikazala tedaj za razred boljšo igro in je z Ma-lescijem osvojila tudi absolutni na slov v mešanih dvojicah. V ekipnem namiznoteniškem prvenstvu A lige je Miličeva osvojila za svoje barve same zmage in je v največji meri pripomogla, da so Krasovke v sezoni 1975-76 osvojile naslov državnih ekipnih podprvakinj. Tudi v odločilnem srečanju z GBC Bari je osvojila tri gladke zmage, kljub temu pa so naše zastopnice zgubile s tesnim izidom 4:5. Tudi v prvem delu letošnjega prvoligaškega prvenstva je Sonja osvojila 11 zaporednih zmag in Kras je tako še neporažen na vrhu lestvice. Še posebej moramo poudariti, da je zvezni selektor le spoznal, da je Miličeva najboljša igralka v državi, zato jo je kar petkrat poklical, da je oblekla dres državne reprezentance. Aprila je precej uspešno nasto- »iiimtimimiMimimiiiimimiiiiimiiMmiiimimiiiiimiimiiiiiimiiiiiniiiiiiiiimiimmiiimiiiiiiimuiiniiiniinuiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiii NAŠA NAJBOLJŠA ŠPORTNICA LETA ŽE KUJE NOVE NAČRTE Sonja Hilli©: «Igrala bom na svetovnem prvenstvu» Članica ŠK Kras bo tudi skušala ohraniti naslov državne prvakinje Prijazno in dobrosrčno se je nasmehnila in si popravila dolge ter lepo negovane svetle lase, ko je z običajno vljudnostjo pristala, da pokloni našim bralcem kratek intervju. S svojo sproščenostjo in prikupno preprostostjo res ne daje videza, da je prav ona tista odlična športnica, ki je v zadnjih šestih letih v o-spredju pozornosti in športnega dogajanja v slovenskem zamejskem športu. Prav gotovo ste že vsi uganili, da imamo pred seboj Sonjo Miličevo, zaslužno namiznoteniško i-gralko ŠK Kras iz zgoniške občine, ki je letos že petič osvojila naslov najboljše športnice leta. VPR.: «Sonja, vsi športni delavci in navijači smo sicer zelo ponosni na tvoje odlične dosežke, po drugi strani pa je ta naša letna anketa postala praktično tvoj monopol in se ne bojiš, da se te športna javnost naveliča?» «Strinjam se, da je najbrž dolgočasno, če to priznanje pripade vedno isti osebi, vendar jaz imam čisto vest, marljivo namreč treniram in tudi veliko žrtvujem, da dosežem čimboljši uspeh zase in za društvo. Če pa me javnost proglasi za najboljšo športnico, mi je to v veliko zadoščenje in ponos.» VPR.: «Naši bralci vedo že vse o tebi, zato ti je težko zastavljati vprašanja. Bi nam morda kaj povedala o šolanju?» «Letos obiskujem tretji letnik na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Poleg teorije imamo tudi veliko prakse v vseh športnih disciplinah od plavanja in potapljanja pa do smučanja in telovadbe. Januarja gremo na primer za štirinajst dni v Kranjsko goro, nakar se bom tudi letos udeležila 22 km dolgega trnovskega maratona, vendar moja ključna disciplina, v kateri se bom tudi specializirala, je namizni tenis, s katerim se tudi tekmovalno izživljam, že letos moram voditi določeno število ur treninga in moram vsakokrat napisati tudi zapisnik za procesorja. Najprej sem trenirala na neki šoli v Ljubljani, sedaj pa so izjemno privolili, da treniram v matičnem društvu. Priznali so mi tudi status vrhunske športnice, tako da lahko včasih izostanem, ko imam obveznosti z državno reprezentanco.-» VPR. : «Praviš,,, da . morate dobro obvladati vse športe. Ta splošna podlaga ti koristi pri namiznem tenisu ali te celo zavira? In koliko časa Sonja Milič tedensko posvetiš namiznemu tenisu?» «Dobra kondicijska priprava mi služi, da obdržim s precejšnjo lahkoto dobro formo skozi celo leto in tudi moja zmogljivost je tako večja. Da sem dosegla take rezultate in da se obdržim na trenutnem nivoju, pa obvezno treniram povprečno po tri ure dnevno, tudi če sem včasih utrujena.-» VPR.: «Se pri prehrani držiš določenih pravil?» «Sploh ne. Jem normalno in tudi precej. Nimam pa problemov z linijo, ker se itak stalno premikam in potrebujem veliko kalorij.» VPR.: «Vemo, da si že dve leti poročena in kako usklajaš študij in tekmovalne nastope z družinskimi obveznostmi?» «Z možem se vidiva bolj malo in včasih je prav hud name, vendar pa ima veliko razumevanje, ker vidi, da predstavlja namizni tenis del mojega življenja. Aktivno nameravam nastopati le še nekaj let, nakar se bom posvetila treniranju.» VPR.: «Sonja, kaj pravzaprav pomeni zate namizni tenis?» «Ko sem še kot naraščajnica in mladinka dosegala prva osebna zadoščenja, sem vedno sanjala in želela, da bi prodrla in se uveljavila v tej čudoviti športni panogi. To je bil zame neki simbolični cilj, po tolikšnih prizadevanjih in žrtvah, pa so se te sanje uresničile. Namizni tenis predstavlja danes moj življenjski cilj, moj vsakdanji kruh, vendar naj pripomnim, da pot do današnjih uspehov ni bila lahka.» VPR.: «Lani si si zaželela, da bi postala absolutna državna prvakinja in ta želja se ti je tudi izpolnila. Kateri so pa tvoji letošnji načrti?» «Zagotovili so mi že, da bom nastopila na svetovnem prvenstvu v Angliji, na državnih tekmovanjih pa bom skušala ohraniti naslov državne prvakinje, želela pa bi, da bi skupaj s soigralkami priborila matičnemu društvu državni ekipni naslov.» Sonjina resnost in predanost sta gotovo jamstvo, da bo še častno zastopala slovenski šport. Za uresničitev vseh želja pa bo treba tudi malce športne sreče. B. S. pila na evropskem prvenstvu v Pragi, kjer je v ekipnem tekmovanju dosegla pet zmag. Poleg tega je nastopila na raznih turnirjih in povsod žela same uspehe. Januarja je na mednarodnem turnirju v švicarskem mestu Chiasso osvojila po eno prvo, drugo in tretje mesto, v Italiji pa je med drugim zmagala na državnih turnirjih v Cecini in v Vareseju. B. S. Po telefonu smo poklicali dolgoletnega bivšega ravnatelja Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu dr. Vladi-mira Turino, ki nam je že na prvo vprašanje pritrdilno odgovoril, in sicer, če sledi vsakoletni razglasitvi našega najboljšega športnika. «Ali se vam zdi pozitivno, da tudi pri nas izbiramo najboljše športnike leta?» Odg. : «Seveda je to izredno pozitivno, ker s tem damo tudi našim mladim tisto moralno podporo, ki jo zaslužijo za svojo športno aktivnost, oziroma za dosežene športne rezultate.» «Bili ste dolgo let ravnatelj naše višje srednje šole Žiga Zois. Ali, po vašem mnenju, športno udejstvovanje pozitivno ali negativno vpliva na šolski uspeh?» Odg.: Kot primer naj navedem letos našo najboljšo športnico Sonjo Milič. Svoječasno je bila moja dijakinja in dosegala je vseskozi odličen uspeh. To pa kljub temu, da j je bila veliko odsotna, saj je igrala I na številnih turnirjih tako za ma- j tično društvo kot tudi za italijansko reprezentanco. Vse te odsotnosti na njen šolski uspeh niso minimalno vplivale, saj je resno jemala šolo in šolske obveznosti kot tudi trening in nastope za zeleno mizo. To pomeni, da, če si znajo naši najmlajši primerno porazdeliti čas za študij in športno aktivnost, ne more eno drugemu škoditi, ampak samo koristiti..» pozitivne in seveda tudi negativne strani. Težko je namreč stoodstotno sestaviti realni vrstni red, kajti pri vsaki anketi je treba upoštevati nešteto činiteljev, ki lahko spremenijo že tako «gotovo izbiro». No, letos smo se odločili, da najboljšega zamejskega športnika izberejo naši športni dopisniki, saj so le-ti stalno osveščeni z dogajanjem «na terenu». Natanko poznajo naše športne delavce, moštva, trenerje in seveda še predvsem tekmovalce. Stalni športni dopisniki so namreč letos predlagali skupino športnikov, ki naj bi bili kandidati za najboljšega zamejskega športnika. V vsaki panogi so izbrali največ pet kandidatov, ki naj bi se baje najbolje izkazali v minuli sezoni. Dokončna izbira športnika leta pa je padla na ožjem sestanku, ki smo ga imeli v uredništvu. Vsak stalni športni dopisnik je lahko izbral od kandidatov tri najboljše. Kako smo izbirali Letošnjega športnika leta smo izbirali po nedvomno preprostejšem načinu, ki pa je gotovo dal dokaj realno sliko trenutne lestvice naših najboljših športnikov. Vsaka anketa ima namreč svoje ČLAN SP POLET JI ZAČEL S KOTALKANJEM PRID OSMIMI LITI P. SEDMAK: «PRAV V TRSTU SEM POSTAL DRŽAVNI PRVAK» Velike zasluge za podvig Poletovega kotalkarja ima nedvomno Peter Brleč Pavel Sedmak se je rodil v Trstu, 9. februarja 1959 in je dijak 3. razreda industrijske strokovne šole «A. Volta» v Trstu. Svojo kotalkarsko kariero je začel pred osmimi leti in zdaj tekmuje v vsedržavni mladinski kategoriji med posamezniki, do pred kratkim pa je tekmoval v dvojici med člani v vsedržavni kategoriji. Pavel je leta 1974 prestopil v državno mladinsko kategorijo, kjer je tekmoval trikrat. V Rimu se je, takoj po prestopu, uvrstil na 12. mesto, naslednje leto v Viareggiu je bil osmi, oktobra letos pa je nepričakovano osvojil naslov državnega mladinskega prvaka. In prav zaradi tega izrednega u-speha je bilo pričakovati, da bo Pavel eden izmed kandidatov za osvojitev naslova ŠDortnika leta 1976. Ko sem Pavla obiskal na domu, da bi ga vprašal, kaj in kako je bilo potrebno za osvojitev naslova, so me starši takoj poslali v garažo. Kot ponavadi je Pavel tudi tokrat popravljal svoj motor, ki si ga je želel že v zelo mladih letih. VPR.: «Vedno rovariš s tem motorjem» sem mu rekel. «Kaj hočeš, če je pa to moj konjiček. Komaj mi šola in kotalkanje dopustita malo časa, takoj izrabim priložnost, da grem lahko z motorjem po kraških gmajnah in dolinah». VPR.: Opustimo motokros. Po- vej mi rajši kaj o kotalkanju, kako si začel in kako si osvojil naslov državnega prvaka?» «Začel sem pred osmimi leti. Po kratkem času sem na tekmovanjih že dosegel nekatere uspehe in zato sem nadaljeval. Ko pa nas je začel vaditi trener iz Ljubljane Peter Brleč, so bili uspehi še boljši in zaradi tega sem s tem športom nadaljeval.» VPR.: «To se pravi, da je tvoj letošnji uspeh v precejšnji meri odvisen od trenerja?» «Moram reči, da je moj uspeh odvisen od vseh, ki mi stoje ob strani v mojem vsakdanjem življenju in predvsem od odbora društva. Zahvaliti pa se moram tudi svojim staršem, ki mi pomagajo in omogočajo, da lahko kotalkam že toliko let.» VPR.: «Kaj pa meniš o ostalih kotalkarjih pri tvojem društvu Polet?» «Po mojem je precej tistih, ki bi svoje osebne rezultate in dosežke lahko izboljšali. Pri začetnikih, ki jih občasno tudi vadim, opažam, da so fizično preveč vezani, za kar je, po mojem, kriva šola, ki se še ne zaveda, kaj pomeni danes zdrava telesna vzgoja. EKR Pavel Sedmak, kotalkar ŠD Polet, je bil, po naši anketi, drugi na lestvici najboljših zamejskih športnikov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit IZREDNO USPEŠNA SEZONA BOROVE ATLETINJE /. TA VČAR: «NA J VEČJI USPEH? DEŽELNI REKORD V METU DISKA!» Ne hodi v kino - Ugaja ji Bach - S požrtvovalnim delom še napredek Irena Tavčar, atletinja ŠZ Bor, je v letu 1976 dosegla nekaj izjemnih rezultatov. Pričakovati pa je. da ho že v novi sezoni segla še po boljših znamkah, tako da si bo tudi v naši prihodnji anketi priborila visoko uvrstitev. Morda sam vrh? Tavčarjeva je še zelo mlada in s požrtvovalnim delom bi lahko že v prihodnji sezoni «zamenjala» Miličevo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiuuiii KANDIDATI ZA ŠPORTNIKA LETA 1976 Naši stalni športni dopisniki so letošnjega športnika leta izbirali med temi kandidati Atletika ANTONI Sonja (Bor) BIGATON Igor (Bor) KRALJ Loredana (Bor) PADOVAN Patrizia (Bor) TAVČAR Irena (Bor) Kolesarstvo MARUŠIČ Klavdij (Adria) MAVER Nino (Adria) Košarka BARUT Robert (Breg) ČUK Mauro (Kontovel) DORNIK Ugo (Dom Gorica) KLOBAS Robert (Jadran) VITEZ Boris (Polet) Kotalkanj'e KOŠUTA Jadranka (Polet) RENER Mauro (Polet) SEDMAK Pavel (Polet) SOSIČ Morana (Polet) ŠKRK Boris (Polet) Namizni tenis BLAŽINA Dragica (Kras) MILIČ Sonja (Kras) REBULA Neva (Kras) VESNAVER Silvana (Kras) ŽIGON Anica (Kras) Nogomet KRALJ Mauro (Primorec) KRIŽMANČIČ Vojko (Zarja) PLESNIČAR Ivan (Juventina) Odbojka BOLČINA Tanja (Bor) KRALJ Elio (Bor) LEGIŠA Vida (Sokol) MILIČ Lucijan (Kras - Bor) NEUBAUER Guido (Bor) «Kakšna je razlika med lansko in letošnjo uvrstitvijo med najboljše domače športnice?» «Lani si visoke uvrstitve nisem pričakovala, letos pa sem bila nanjo pripravljena.» «Katera letošnja tekma ti je dala največ zadoščenja?» «Tekma, ki mi je dala deželni rekord v metu diska z znamko 39,62 m.» «Imaš športnico v svetovnem merilu, ki jo najbolj ceniš in ki ti je nekako za vzgled?» «Ne poznam veliko razmer v svetovnem športu, ker delam bolj sama zase.» «Kaj misliš o današnji dobi?» «Zdi se mi, da ni preveč pozitivna.» «Kako ocenjuješ teniški dvoboj Italija - Čile?» «Italija je šla v Santiaao predvsem, ker je bila gotova zmage. Sodim pa. da športa ne bi smeh preveč izkoriščati za zaostrovanje političnih vprašanj.» «Slediš nogometnim tekmam, vsaj po televiziji?» «Ne.» «Zadnji film. katerega si videla?» «V kino ne hodim.» «Zanimaš se za glasbo. Kateri skladatelj ti je najbolj priljubljen?» «Bach.» Irena Tavčar je dosegla letos veliko zavidljivih uspehov. Bila je tretja na državnem prvenstvu v Mantovi, kjer se je v metu krogle v hudi konkurenci odlično izkazala. Kot smo že omenili, je osvojila deželni rekord v metu diska. Trenutno znamko 39,62 bo lahko s prizadevnim delom še znatno popravila. Naj omenimo, da Tavčarjeva poleg rednih treningov še sama veliko vadi, kar kaže, da ji je atletika zelo pri srcu. S takim delom pa bo gotovo lahko veliko napredovala. Tudi kot dijakinja je bila doslej vedno med najboljšimi. Izredno u-spešno namreč obiskuje učiteljišče, pa čeprav je zaposlena s športom in tudi z igranjem klavirja. Še enkrat torej velja pravilo, da je dober športnik tudi dober študent. ZLATA KNJIGA 19 7 1 1. SONJA MILIČ 2. VOJKO CESAR 3. KLAVDIJ VELJAK 19 7 2 1. SONJA MILIČ 2. NINO MAVER 3. SILVANA VESNAVER 19 7 3 1. SONJA MILIČ 2. SILVANA VESNAVER 3. JORDAN MARUŠIČ 1974 1. IVAN PLESNIČAR 2. BOŽIČ GRILANC 3. VOJKO SLAVEC 1975 1. SONJA MILIČ 2. ZDENKA HROVATIN in PAVEL SEDMAK 1976 1. SONJA MILIČ 2. PAVEL SEDMAK 3. IRENA TAVČAR PRUSNIK - CiŠPEB GUMUl na plazit m Odhiteli smo dalje proti Železni Kapli, proti Galiciji, proti Gosposvetskemu polju... Dolga vrsta XIV. divizije se pomika proti Železni Kapli. Glava te silne, nepremagljive kolone je pri Peruču v Lobniku. Pri Stoparju pa stoji na dvorišču polovnjak jabolčnika in borci si mimogrede teše žejo. če si stal na Štoparjevih lužah, si lahko videl le slabo polovico kolone, ki se je vila čez Bajdelnov vrh mimo Stoparjevega mlina. Ko sva z Mihijem prišla k Peruču, je mati stala pred hišo in vsa srečna vzklikala: «Marija Devica ! Ali vas je gora izbruhala, ko vas je toliko?!» «Saj sem ti pravil, da nas je vsak dan več, pa nisi verjela!,, Pri Bajdelnu v Lepeni sem došel štab divizije in na hitro narisal načrt pohoda v Podjuno, Nato sem poiskal konja; posodil mi ga je Peručev Lojz, ki je bil oskrbnik na zapuščenem Tavčmanovem posestvu Konj je bil nemiren, kajti po vsem Lobniku sa rezgetali konji. Meni pa se Je zdelo, da bi se tudi on rad maščeval nad fašisti, ki so mu na dunajskem morišču ubili gospodarja Jurija. . Nenadoma me je nekdo poklical. Bil je Franc Primožič -Marko. «Duša moja, ali si tudi ti tukaj?» je zavriskalo v meni in objela sva se krepko kakor brata. «Gašper v Celovec, v Celovec! Jutri bomo na Gosposvetskem polju!» Najino navdušenje je zmotiv Peručev gospodar Johan, ki nas je povabil v hišo in pogostil z veliko steklenico žganja ter krožnikom pogač. Strmeli smo v te dobrote, dokler nisem prekinil molka : «Johan, danes je naša velika noč. Spet smo pri Peruču, ne pa pri Zaplotniku, kakor smo hiši pravili partizani.» «Res je, tri leta je že od tega, kar si ležal za plotom in hišo zato imenoval pri Zaplotniku,» je odvrnil domačin. Z Markom sva nato odjezdila ob dolgi vrsti borcev, ki so se vili od Peruča pa do Rebrce. Med potjo sem pripovedoval radovednim borcem o dogodkih na Koroškem ter jim razkazoval naše lepe doline in vasi. Kakor na dlani je ležala železna Kapla s svojimi šestimi rokami, gorskimi vasicami na bližnjjh rebreh: Lobnikom, Lepenom, Rem- šenikom, Belo, Obirsko in Suho. Pred temi rokami je trepetala trebušasta Kapla, v kateri je mrgolelo gestapovcev. Komandant Šercerjeve brigade pa je občudoval divji gorski svet, poln divjačine, ki mu je dramila lovsko žilico. V mraku je kolona obstala. Predhodnica je trčila ob nemško postojanko v tovarni na Rebrci, ki je ležala v dolini. Zaščitmca pa je bila še tisoč metrov visoko v su.ških in lobniških pečinah, pri Prevernikovem premogovniku, kamor je iz tovarne na Rebrci vodila ozka rudniška proga. Vsa proga je bila zatlačena z našo vojsko. Mule in konji so stokali pod težo streliva ni orožja, šistniški in kurirski konji pa so nemirno poplesovali in rezgetali v noč Komaj smo jih krotili. Že smo čuli odmeve prvih strelov in rafalov. V Rebrci se je vnel kratek boj, «Pancer-fausti», ki smo jih zaplenili sovražniku, so presekali streljanje in rdečkast odsvit je ožaril dolino. Zlahka smo zrušili postojanko. Spet se je zganila dolga kača in že smo zagledali plamene goreče po- stojanke. V njenem svitu smo prešli most čez Belo in si ogledali razdejanje ter nad petdeset ujetnikov. Bližnje skladišče nemške vojske pri Rudelnu je bilo odprto Vzeli smo si oblek in opreme. Le nemške čepice smo pustili, da so jih neusmiljeno gazili partizanski čevlji. Vsa divizija si je obrisala blatna obuvala v te insignije «nepremagljivega» raj ha. V Zečevi kmetiji smo dočakali zoro 8. maja. Tu smo tudi čuli radijsko vest o brezpogojni kapitulaciji Nemčije. Toda veselje nam je kalil umirajoči tovariš, ki je ležal v kamri : ta je zaman pričakoval svobode ! Zahrbtni sovražnik je pokosil še isti dan marsikoga izmed nas, Hitlerjevci so se namreč zelo neradi vdajali partizanski vojski. Ce pa so trčili ob osamljene partizane, so jih zahrbtno pobili. Že navsezgodaj smo zasedli vasice in trge zeleneče ravnine Podjune. Gledal sem vijoče se kolone partizanske vojske in, zdele so se mi kakor domači kosci, ki odhajajo na košnjo. Sam pa sem zavil k Črnezelnu, da bi dobil voz. Domačin se nas je razveselil, kajti že vse jutro je strme občudoval našo vojsko. Moja aktivistična žilica pa mi tudi tokrat ni dala miru in brž sem sklical sestanek. Pravzaprav sem moral tudi čakati na povratek treh kurirjev, ki so s kolesi odvihrali proti Rebrci. Nismo slutili, kakšna usoda jih je doletela. Trčili so ob nov oddelek umikajočih se esesovcev in ti so jih brez besed postrelili. Z žmavčevim vozom smo odrinili proti Celovcu Ob cesti so ležali ožgani nemški avtomobili, tanki in uničeni topovi. Ogledovali smo si razdejanje — vse kar je ostalo od motorizirane nemške vojske — pa z občutkom zmagovalcev sedli na preprost voziček, ki ga je v drobnem teku vlekel Tavčmanov Črni. V Galiciji sem zvedel, da je pot v Celovec svobodna Zapeljali smo na dravski most in ob pogledu na Dravo se nas je polastila ganjenost. Spomnil sem se stiha, ki sem se ga kot otrok naučil že pred plebiscitom: «Drava mirna in živahna Soča, sestri bistre Save sta obe...» Ko sem ga ves zamaknjen šepetal, se je oglasila Zala: «Gašper, povej no, kako si se lansko leto kopal v Dravi!» Prešerno se je zasmejala, mene pa je oblila zona ob tem spominu. Kajti takrat so se zgrinjali umazani valovi Drave nad mojo glavo in zaman sem stegoval roke po čolnu. Na severnem bregu, ob gališkem mostu je plapolala slovenska zastava. Pogled nanjo me je ganil : belo-modro-rdeča s petokrako zvezdo. Ko je bobnal voziček čez most, so bile naše oči rosne. Veliko je bilo hrepenenje po svobodi! Zazdelo se mi je, da me valovi danes pozdravljajo, da vriskajo z menoj. Onkraj mosta smo izstopih, da bi pod svojimi utrujenimi nogami začutili slovensko zemljico. Hej ! Spet sem na severnem dravskem obrežju ! Reka ni več težavna pregraja, ki razdvaja borce in terja žrtve ! Partizanska straža nas je pozdravila s strumnim «Zdravo!», hkrati pa nas opozorila na tolpe podivjanih vojakov, ki se klatijo jpo okolici. Iz kupa orožja ob mostu sem izbral dobro strojnico in odpeljali smo se. Drago Kuralt, vodja pokrajinske tehnike, ki je bil sicer najstarejši med nami, je bil mahoma ves razigran. Polastilo se ga je mladostno navdušenje. Iztaknil je kolo, dvignil pest v pozdrav in že nam je kljub svarilom izginil v daljavi. Spomladanski vetrič nas je hladil, mi pa smo pasli oči na zelenečih in drhtečih krošnjah dreves, ki so brzela mimo nas. Nekje v daljavi se je na beli cesti pojavila temna točka in že smo spoznali Dragota. Cesta se je namreč vzpenjala, Drago pa si je privoščil veselje, da nam je drvel nasproti,’ kajri nazaj je teklo kolo samo. To je bil svojevrsten užitek za partizana, ki je dolga leta poznal samo strme gorske steze Bil je ves potan, vendar se je vnovič pognal v klanec. Patruljiral je s tako vnemo po cesti, da smo ga razglasili za lovsko letalo, ki spremlja bombnik. (Nadaljevanje sledi) Srečne 1977 Vam voščijo iz Gorice in Trsi a :::i: H:::::::::::;::::!:::::!::::::'::::::::: ::: ::i : : ::: I : : ::: i ::::: i i: i : : : iii : i: TEKNOMEC GORICA, Korzo Italija 76 — tel. 81-032 stroji za urade: OLYMPIA INTERNATIONAL - IBM stroji za fotokopije: NASHVA COPYGRAPH pohištvo za urade — tehnični servis \i. \i. £x. di VIS1NTIN VITTORIO PEKARNA Trg Cavour 7 OZBOT GORICA Trg S. Rocco 7 TRGOVINA ČEVLJEV «ALPINA» GORICA, Korzo Verdi 78 — tel 25-17 AVTOKAROSERIJA MUŽIČ & KOREČIČ Ul Rondacelo 2 GORICA DROGERIJA CAVDEK JULKO GORICA, Ul Duca d'Aosta 34 Skladišče vina likerjev, piva. oranžad in mineralnih vod SEMOLI ORLANDO GORICA — Ul Vittorio Veneto 146 — tel 83-497 RESTAVRACIJA in MOTEL NANUT GORICA. Tržaška 118 — tel 83-790 irgovina eiektrogospodinjskih predmetov JOŽEF KERŠEVANI export - import GORICA. Korzo Italija 90 Tel 26-43 ZLA I ARNA IN URARNA ŠULIGOJ SPORI NI POKALI - RAHNiKANO ZLATO ZA ZOBE GORICA. Ul Carducci 49 — tel 56 57 TRGUVINA CEVI JEV AND. ČOTAR GORICA, Raštei 12 — tel 83-667 IRGOVINA JESTVIN «MARKET S. ANDREA» SIANDKEZ — Ul S Michele 186 — Iel 54-19 I V R D K A NARDIN VOJKO S TANDREZ, Ul del Carso 67 — tel 81-310 Zastopnik za Goriško: RADENSKA — ROGAŠKA PIVO UNION in FORST i NADOMESTNI DELI SERVIS — ELEKTRAVTO LIVIO ANTONI IMPORT - EXPORT lil. Trivigiano 32/B — STANDRE2 — Tel 87-059 KMEČKA BANKA Ustanovljena leta 1909 GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA SPLOSNA IMPORT - EXPORT ČER - IMPEX di L ČERNIČ GORICA UL. V. VENETO 49 — TEL. 82-159 PEKARNA - SLAŠČIČARNA S. VIATORI & FIGLI GORICA SU0ES Last. KOSIČ J02KO Travnik 33 Tel. 2885 GORICA Velika izbira visokomodnih moških in ženskih čevljev ter torbic GOSTILNA PRIMOŽIČ VID Drevored XX. septembra 138, tel. 82-117 — GORICA z briškim vinom in domačo kuhinjo (pri bivšem Pavlinu) AVGUST TROJAR ELEKTRIČNI MATERIAL Ul Mameli 2 — GORICA LESTENCI UVOZ in IZVOZ LESA ZA OBDELAVO MAURI TR2IC (Monfalcone) Viale S Marco 29 — tel 74-451 GRADBENO PODJETJE MARIO DEVETAK POLJANE • DOBERDOB i ! ! FOTO - CINE - OTTICA ALTRAN GOBICA, Korzo Italija 35 MANUFAKTURA NA DROBNO LUTMAN GORICA, Travnik 63 KLOBUČARNA M. LEBAN Succ. GORICA, Raštei 54 - tel. 83-907 ©ostilità ..staram t865“ Najvišja priznanja na gastronomskih tekmovanjih: TVRDKA ELIJA ČUK Trg Cavour 9 - tel. 83-536 GORICA URARNA IN ZLATARNA VISINTIN GORICA Ul. Monache 5 | osa -.StfcltDHtì Dia Comici 2 ZE%. 795*577 nagrada «Accademia cucine d'Italia» — 1970 posebna nagrada «Oscar della cucina italiana» Perugia — 1971 priznanje «Piatto d'oro» — Benetke 1972 priznanje «Zlata medalja» — Benetke — 1974 udeležba na mednarodnem kuharskem festivalu v Bombayu — Tajmahal — 1975 — kot predstavnik Italije priznanje — zlata medalja «Fogher d’oro» Villa Manin Passariano Marjan Suban vošči cenjenim gostom uspešno novo leto 1977 TRGOVINA KONFEKCIJE TALIN ŠULIGOJ MAJDA GORICA, Raštei 15 PODJETJE Z GORIVOM IN OLJFM CARLO MISCHOU GORICA, Ul. Angiolina 23 Tel. 23-29 GRADBENO PODJETJE DOMINIK GRILJ DOMINIK JUREN Vrh sv. Mihaela i I Eiektromaterial, gospodinjski stroji, vodne inštalacije STANKO KOREN GORICA. Ul. Mattioli 11 Tel. 83-271 Gostilna s pristnim domačim vinom in kuhinjo PRI VIKTORIJI • !"■■■ » v V ' ; DOBERDOB 24 KEROZEN - PLIN JOŽE HLEDE GORICA, Ul. IV novembre 29 Tel. 390-761 GRADBENO PODJETJE KOSIČ STANKO DOBERDOB — Ulica Jezero 10 GOSTILNA OŽBOT RUPA 3 - (el. 88-009 GOSTILNA | TRGOVINA jestvin «PRI SRNJAKU» nnČAM ocnr/NM «AL CAPRIOLO» 1 DUŠAN PELICON dol lij SOVODNJE — Ulica ex Impero 48 BAR p MILAN ŠTANDREŽ il GOSTILNA jjj GOSTILNA li PRI FRANCETU PRI MARKOTU SOVODNJE 76 § SOVODNJE OB SOCI TRGOVINA JESTVIN MARVIN ŠTANDREŽ 219 11 Trgovina jestvin in gostilna jj! PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN TOMŠIČ COTIČ SOVODNJE 30 SOVODNJE 109 — tel 88-006 / 88-026 Delavnica železnih pregrad TABAJ MILOŠ ŠTANDREŽ Ul. sv. Mihaela 266 SADJE IN ZELENJAVA NA DEBELO ROMANO CARGNEL ŠTANDREŽ - IRSI pi I RESTAVRACIJA « RUBIJSKI GRAD» Bruno Peteani I RUBIJE 5 SOVODNJE SUPERMARKET ft LIMA UL DEL DONATELLO 14 (SV. IVAN) Tel. 53-592 B S a r. I M5- 34133 TRST Ulica Cicerone 8 Telefon 61-241 - 61-478 34100 Trieste C. P. 101 REŠIM ZASTOPSTVA IZVOZ UVOZ TRGOVINA ČEVLJEV VERGILU VEGLIA CAMPO S. GIACOMO 9 — tel. 727-306 TVRDKA GIACOMO VATOVEC Succ. IMPORT - EXPORT TRST, Ul. Torrebianca 19 - tel. 69-077, 37-561 Specializirano podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih in tehničnih predmetov, kolonialnega blaga na debelo Vsem srečno in uspešno novo leto SEMENARNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE VLADISLAV MARINAC TRST. Strada Vecchia dell’lstria 64 — tel. 810-211 TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ najemnik GIANNI TAUCER TRST, Trg V. Giotti 8 — tel. 761-948 ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA «STELLA - FURLAN» TRST, Ul. Cotogna 4 — tel. 744-694 Servis «LANCIA» in AUTOBIANCHI IMPORT — EXPORT TECHNA TRST, Ul. Ghega 2 — Tel. 64-535 opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije Vsem srečno in uspešno novo leto MALLARDI & Co. Mednarodni prevozi TRST, Ul. Roma 15 — Tel. 37-823, 36-370, 61-082 Telex: 46-078 MALLSPED VSE CARINSKE OPERACIJE - VKRCAVANJE — IZKRCAVANJE - KONTROLA BLAGA Vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto AVTOMEHANIČNA DELAVNICA LEANDRO CORETTI TRST, Ul. Sette Fontane 97 — tel. 733-249 CAVALLAR TRST, Ul. S. Lazzaro 15 — tel. 37-186 vošči vsem srečno novo leto VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO - STROJI VSEH VfcST KMETIJSKA ZADRUGA ■ Trst z o. j. SEDEŽ: Trst, Ulica Foscolo 1 Tel. 794-386 POSLOVALNICE: Trst, Ul. Flavia 62 — Tel. 812-397 Milje, Trg Curiel 3 — Tel. 272-494 (pri avtobusni postaji) Telegram: TRAD - TRST Telex: 46187 TRADEX C.C. Trieste: 60217 M/851624 TRST Ul. Cicerone 10 Tel. 68-812 30-336 — Posamezni stroji in kompletne avtomatske linije za proizvodnjo pohištva in za lesno industrijo na splošno — Lakirnice, sušilni kanali, naprave za ogrevanje in ventilacijo itd. — Rezervni deli » — Repromateriali SERVIS POOBLAŠČENA DELAVNICA ELEKTRAVTO EdCO'll TRIESTE Via S. Francesco 58 Telefon 761-227 vošči klientom in prijateljem srečno novo leto UVOZ - IZVOZ INTERMARES TRST Ul. B. Cellini 2 - tel. 64-244 ST. PERTOT I PRAZILNICA KAVE IN PRODAJALNA NA DROBNO FRANC MUŽINA ...- .« Ul. Ponziana 30/b — tel. 724-333 UNIVERSALTECNICA di SILVIO BACCHELLI TRST - Ul. Saba 18 Trg Goldoni 1 Ul. Zudecche m UVOZ IZVOZ D. D. ZASTOPSTVA TRST — UL. GEPPA 9/III — TEL. 38-770, 64-489 VOŠČI' USPEŠNO NOVO LETO 1977 ' TRGOVINA JESTVIN JERKIČ ALOJZ TRST - Ul. de 11’Istria 64 Tel. 810-210 CVETLIČARNA «TRE ROSE» TRST, Trg stare mitnice 10 Tel. 796-904 :::::::::::::::::::::: ::::::::::::::::::::: AVTOKAROSERIJA PESCE - ŽERJAL Ul. Carlo Errerà (Industrijska cona) — tel. 826-759 vošči cenjenim klientom srečno novo leto CAMICERIA BOTTERI CORSO ITALIA 10 MENJALNICA PETROLCHIMICA ADRIATICA SERVIZIO Ulica Genova 14 — tel 34-095 F. MALE' ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SREČNO 1977 TELEF. 81-73-95 - 82-44-00 — 34010 DOMJO 145 — TRST I KROJAČNICA MOZETIČ TRST, Trg Garibaldi Tel. 790-280 ili" !!:::!!: AGRARIA • Vošči uspešno in srečno novo leto ■M 'i : 0' * * ti a k* 2 c Ir M* GRADBENO PODJETJE PETRA TRST - Ul. Carducci 8 - Tel. 732681 ! Ì 9 ! KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V BIFEJU TOMAŽIČ TRST, Ul. Cassa di Risparmio 3 — tel. 35-301 GOSTILNA OSTROUSKA TRST, Ulica S. Nicolò 1 — tel. 37-918 BIFE' «PRI JOŽKOTU» (FIGOVEC) TRST, Ul. Ghega 3 — tel. 64-780 BAR - BUFFET T ZALOGA VINA IN LIKERJEV BRUNO 1 MIRAN KURET ULICA TOTI 3 CAMPO S. GIACOMO 6 I TRST, Riva Gulli 1/E — tel. 60-948 iii URARNA IN ZLATARNA II ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA KARLO MIKOL1 I ROJC-ROICI ' TRST, Campo S. Giacomo 3 — tel. 795-881 TRST, Ulica Giulio 28 — tel. 796-742 j. i ::::::: R I G U T TI veste Tutti... GOSTILNA DA FRANZ UL. GAMBINI 7 — tel. 727-294 Specialiteta: italijanska in mednarodna vina Bratje FONDA GRADBENI MATERIAL SANITARNI MATERIAL KERAMIČNE PLOŠČICE UL. Dl SERVOLA 129 — tel. 816-302 UL. FLAVIA 66 — tel. 812-396 ZALOGA VINA IN LIKERJEV FERLUGA PETER-ROMAN Ul. della Fabbrica 4 — tel. 790-758 TRGOVINA ČEVLJEV ALTAMODA TRST - ULICA G. GALUNA 3 - Tel 31-822 HOTEL «POŠTA» TRST, Trg Oberdan 1 Tel. 68-397 - 35-786 KROJAŠKI salon S. KOŠUTA TRST - Drev. D'Annunzio 11 Tel. 795-498 SILVANO MOČILNIK <*i :>nonr- * 'iCC VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO TRST - Ul. Udine 18 - Telefon 418-878 UVOZ - IZVOZ «MERCANTILE» di MARCO TENZE TRST - Ul. Torrebianca 18 Tel. 38614-60691 VOSCI SREČNO NOVO LETO! ZLATARNA IN URARNA SOSSI TRST UL S. SPIRIDIONE 6 tel. 38 598 OPČINE NARODNA 44 tel. 211 641 :::::::::::: Srečno 1977 Vem rušč/io». GOSTILNA GAŠPERUT JEZERO — tel. 228-212 BAR BUFFET KRT FERNETIČI 1 OBLAČILA ANDREJ GRGIČ VRT . BAR - SOBE PARKIRIŠČE Lovske specialitete Zaprto ob torkih DRAGA S. ELIA —- TRIESTE — Telefon 228-173 TRGOVINA IN LABORATORIJ RADIO TV ALDO COLJA KONTOVEL 134 — tel. 225-471 RESTAVRACIJA VLADI LUXA PROSEK 539 — tel. 225-398 POHIŠTVO elio EZIO BAZOVICA, Ul. D. Kette 12 GOSTILNA IN ZALOGA PIVA «DREHER» BAZOVICA, Ul. I. Gruden 44 — tel. 226-106 ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC KARLO GRGIČ BAZOVICA 17b — tel. 226-185 MESNICA MEVLJA a ~ BAZOVICA, Ul I. Gruden 35 — tel 226-233 PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 24 — tel. 226-171 PEKARNA IN SLASCICARNm JERMAN (Najemnik ANDREJ ŽAGAR) BAZOVICA. Ul. I. Gruden 64 — tel. 226-147 _____________mmmmmmmmm—mmmmmmm MANUFAKTURNA TRGOVINA DA ANITA BAZOVICA, Ul. I. Gruden 68 — tel. 226-147 GOSTILNA PRI PLESCU Lastnik DANILO STURMAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 32 — tel. 22-62-63 T. ' f -, ^ ' GOSTILNA S PRENOČIŠČI PEPI KRIŽMANČIČ BAZOVICA 113 — tel. 226-127 I ! i TRGOVINA JESTVIN ALOJZ KOŠUTA KONTOVEL 100 GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) Tel. 225-214 HOTEL - RESTAVRACIJA RIOLINO PROSEK (postaja) - tel. 225-101 TRGOVINA JESTVIN ŠEGINA - LUKSA >?■ .i PROSEK 551 Trgoviua posode in železnine FIORETTA PERTOT PROSEK 5 • tel. 225-142 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DANICA MARTINUZZI PROSEK 138 • tel. 225-257 1 I DROGERIJA ANTONI PROSEK 140 • tel. 225-509 MANUFAKTURNA TRGOVINA RAFAEL ŠTOKA PROSEK 1 - tel. 225-121 Tobakarna in prodajalna časopisov SEDMAK PROSEK (TRST) TEL. 225-277 VSE ZA HIŠO — VSE ZA VRT Društvena gostilna Prosek PROSEK št. 280 Tel. 225-137 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN I I FOTO SEDMAK PROSEK 130 - Telefon 225-349 Se priporoča GOSTILNA SARDOČ SLIVNO 5 - tel. 200-225 ::::::::: i;:::::::::' PROSEK-160 —tel -225-220 j§ II “ PROSEK I | I ROMAN DANEU ‘ f M . I M • ’ " ::: . ... - ili DROGERIJA ? m*. ■ KONFEKCIJA PROSEK 154 i -----------! IRENE PROSEK 141 • tel. 225-125 ŽELEZNINA BRUNO REBULA PROSEK 191 - tel. 225-396 ZALOGA PIVA IN MINERALNE VODE IVAN ŠTOKA PROSEK (Devinščina) — tel. 225-207 CVETLIČARNA GOSTILNA LEBAN BAZOVICA Ul 1 Gruden 53 telefon °26-129 |:j ! I J NADJA PROSEK 131 — tel. 225-450 MESNICA DANILO GRILANC PROSEK 197 — tel. 225-682 SEMENARNA ZORN RADOVAN Semena — Kmečko orodje - Gnojila - Antiparazitarna sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji in rastline na splošno PROSEK 160 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE ZDRAVKO KANTE PROSEK 152 — tel. 225-223 CVETLIČARNA ADA VERŠA PROSEK 551 — tel. 225-496 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA IVO GRILANC NABREŽINA 108 — tel, 200-231 vošči vsem svojim odjemalcem srečno novo leto BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA Angelo Rolich NABREŽINA 128/a — tel. 200-371; 200-204 MESNICA ANGELA SAKSIDA por. VOLPI NABREŽINA (Kamnolomi) — tel. 200-191 ZALOGA PAPIRJA Guido Zidarič . . NABREŽINA 120/bis — tel. 200-232 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA i [A A i O 7 'r> V ? p ©'«i A * IA7R-* 'TIT JAZBEC NABREŽINA (center) — tel. 200-174 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA 106/b — tel 200-172 KAVARNA — TOBAKARNA PRODAJALNA ČASOPISOV TERČON NABREŽINA (center) — tel. 200-278 ŽELEZNINE ROŽICA TERČON - PERTOT NABREŽINA 124 — tel. 200-122 MARMOR PODJETJE ZIDARIČ ŠEMPOLAJ 4/b — tel, 200-297 V GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN iH ŠEMPOLAJ 49 — tel, 200-151 : : : ; • : : : : : : : i i : : : i : : : : : i i : : i : : : : : : : : : : : : : : ; : i : : : i i : i : : : : : : : : : : : : : BAR METLIKA BAZOVICA, Ul. L Gruden 62 TRGOVINA JESTVIN HERMAN KRIŽMAN BAZOVICA. Ul. S. Kosovci 7 tel. 226-272 MESNICA VERA KRIŽMANČIČ BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 7 GOSTILNA MAHNIČ najemnik IGNAI METLIKA BAZOVICA. Ul. I. Gruden 2!) MESNICA PUNTAR DANILO PROSEK 3 - tel. 225-219 Trgovina električnih predmetov BOGOMIL KRALJ PROSEK 212 tel. 225-224 GOSTILNA «PRI DEVETIH SESTRAH» (ALLE NOVE SORELLE) PROSEK 167 — tel 225-146 DOMAČA KUHINJA ________. _____________________ Karoserija in cestna pomoč PERTOT • Izvršujemo vsakovrstna popravila PROSEK 1 • Barvanje v peči pri 80” Tel. 225-367 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV MIRKO FRANČEŠKIN NABREŽINA (center) Tel. 200-238 TRGOVINA M I KA NABREŽINA (center) 149 Tel. 200-200 šnninnniannniiinaannnn CVETLIČARNA KOSMINA - VISINTIN Nabrežina 108/B tel. 200-37* MESNICA PAHOR NABREŽINA (center) iaaiaaa:iaai:aa:i::::i:aiiaa:a;aaiiffliii:iaa3 :::::::: ::::::::::: :::::::::::: :::::::: GOSTILNA LJUDSKI DOM KRIŽ 357 — tel. 220-132 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA MILIČ-USSAI KRIZ 9/a — tel. 220-368 I I MOŠKO OBLAČILO PRISCO TRST Ul. S. Spiridione 4 — tel. 24-912 Campo S. Giacomo 3 — tel. 790-664 Ul. Caprin 12 — tel. 794-818 EDOARDO FURLANI s. n. c. di Mario, Paolo e Lucia Furlani AGRARIA — KMETIJSKI STROJI PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JUSTINA GUŠTINČIČ KRIŽ 204 - tel. 220-349 GOSTILNA U RDIH TRST — UL. MILANO 18-25 Tel. 62-200 I TORBICE ANITA Ul. Orioni 1 — tel. 794-592 BUFFET DA GINO MAVHINJE 23 Tel. 209-471 ji! TRGOVINA JESTVIN REBULA SALEŽ 60 - tel. 229-154 jjj Srečno JESTVINE MARUŠIČ SALE2 20 tel. 229-125 GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK 3 — tel. 229-123 GOSTILNA «PRI PINOTU» MEDJA VAS 10/a — tel. 208-296 POHIŠTVO PUPIS STALNA RAZSTAVA MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA SESLJAN 59/b — tel. 209-269 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA Andrej Terčon SESLJAN 27/a — tel. 209-259 Trgovina jestvin - tobakarna KARLO KALC GROPADA 97 Tel. 226-366 TRGOVINA JESTVIN MARTA HUSU GABROVEC 42 — tel. 229-157 DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC (Najemnik G. TROIAN) GABROVEC 24 — tel. 229-168 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50 — tel. 208-139 ZLATARNA SPLENDENTE (ŠKERLJ) TRST Ul. F. Filzi 5/A Tel. 68-374 TRGOVINA TORBIC TRGOVINA Z DRAGULJI BLASI già BUCHER PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA SESLJAN 41 — tel. 209-147 TRGOVINA JESTVIN ANTON ČOK LONJER 344 — tel. 910-085 BORSAMARKET SELF SERVICE ULICA IMBRIANI 8 L » ::::::::::::::::::::::::::::::::::: :::::::::::::: !l TISKARNA ! vošči srečno novo leto .... tel. 794-090 jjj KRZNA I BLAGO — SRAJCE TRG STARE MITNICE ŠT. 6 J R S Tj LUCE E TECNICA LESTENCI — ELEKTRIČNI MATERIAL Ul. del Bosco 1 - Vogal Ul. Guardia 1 UL S. Marco 4 TeL 744-700 Tel 762-428 UL. MERCADANTE 1 Tel. 30-236 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. GLAVNICA L. 600.000.000 - VPLAČANA GLAVNICA L. 300.000.000 VSE BANČNE OPERACIJE IN USLUGE MENIČNA OBRTNIŠKA POSOJILA E.S.A. PETLETNA HIPOTEKARNA POSOJILA NEPREKINJENA BLAGAJNA - VARNOSTNE SKRINJICE MENJALNICA ' BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S TUJINO TRST, UL. F. FILZ110 TELEX: 46264 TELEFON: 61-446 STRAIN Dolina št. 40 tel, 228118 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnošt prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto MIZARSKA DELAVNICA MILAN KOVAČIČ Ul. Cunicoli 13 - Tel. 726-212 TRST MANUFAKTURE IN RAZNO BLAGO EREDI di G. NOVAK Ul. delle Torri 3 PODJETJE «TRANS-TRST» TEL. 820-460 Import - Export TRST, Lesno pristanišče želi vsem mnogo uspehov v novem letu ili - ELEGANTNI MODELI ' :j= - VIŠJA KAKOVOST - VELIK PRIHRANEK j, ::::::::::::::::::::: PELLICCERIA CERVO Viale XX Settembre št. 16/III |;j tel. 796-301 jjj grap harf TRST UL. ROSSETTI 14 TEL. 77-21-51 ! S. A. C. A.T. S. N. C. IMPORT - EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST- Ul. S. Francesco 38 - Tel. 794-532 - 795-511 Telex: 46272 SACAT PRODAJALNE: Ul. S. Francesco 38 - Tel. 772-002 - 794-306 Vsem srečno in uspešno novo leto TVRDKA M. LUCIANO FABIAN IMPORT - EXPORT TRST, Ul. Ronco 7 — tel. 728-267 LINOTIPIJA SESTAN ROBERTO & SOCI TRST, Ul. Pola 58 — tel, 816-303 immerricnzer lile KORZO ITALIA 10 ELEGANTNA OBUTEV URARNA ZLATARNA luXor Velika izbira 14- in 18-karatnega zlatega nakita, kakor tudi 22-karatno zlato za zobe LUXOR — Trst, Ul. Valdirivo 36/a — Tel. 36-469 MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Stojan Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije TRST Trg Ponterosso 4 in P.zza Vecchia 2 — tel. 62-537 CVETLIČARNA «RIVIERA FIORITA» Ivanka TRST, Ul. deiristria 19 — tel. 795-052 CVETLIČARNA SAVINA TRSI, Ul. deil'lstria 10 — tel. ,755-590 ZAVAROVALNICA LLOYD ADRIATICO AGENCIJA NA OPČINAH Zastopnik BORIS STREKELJ OPČINE, Proseška ulica 3 - tel. 21-27-53 TRGOVINA RADIO - TV - ELEKTRIČNIH PREDMETOV IN NADOMESTNIH DELOV PRALNIH STROJEV VSEH ZNAMK MARIO SOSSI OPČINE, Ul. dei Salici 1 — tel. 211-155 ZADRUŽNA PRODAJALNA OPČINE, Alpinska 85 — tel. 211-054 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ZORA ČOK OPČINE, Narodna 57 — tel. 211-046 DROGERIJA IVAN ŠKABAR OPČINE, Proseška 22 — tel. 211-552 TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOSC IN KASET «DECIBEL» OPČINE, Narodna 116 TRGOVINA ČEVLJEV URARNA - ZLATARNA Marcel MALALAN Anton Proseška 18 Tel. 212-136 OPČINE Proseška 6 Tel. 211-465 SPECIALIZIRANA DELAVNICA ELEKTRONSKIH UR URARNA IN ZLATARNA V NOVIH PROSTORIH NA PROSEŠKI 6 f - SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA PAHOR - PONTARI OPČINE, Narodna 63 — tel. 212-197 HOTEL RESTAVRACIJA valerIa OPČINE, Ul. Nazionale 156 — tel. 211-204 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE OPČINE, Proseška 39 GRADBENI MATERIAL Celestin Danieli Daneu OPČINE, Narodna 77 — tel. 211-034 TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR OPČINE NARODNA 42 — TEL 211-026 ! ! ! Hranilnica in Posojilnica na Opčinah Bazoviška 2 — GOSTILNA VETO '•MM*.--* rsyj. OPČINE, Proseška 35 — tel. 21-16-29 GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA DANEU ALOJZ OPČINE, Proseška 13 — tel. 211-044 POHIŠTVO RENAR OPČINE PROSEŠKA ULICA 3 TEL. 21-22-55 NA IZBIRO: • KUHINJE • DNEVNE SOBE • JEDILNICE • SPALNICE • RAZNE OMARICE • OBEŠALNIKI BAR IN KONFEKCIJE GRGIČ - GREGORETTI OPČINE — TRST Telefon 211 120 - 212494 L GOSTILNA IN TOBAKARNA FERNETIČI 13 — tel. 211-966 HOTEL KRISTAL (Hrovatin) v BRISCIKIH 32 — tel. 227-325 Vse bančne usluge Menjalnica Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena blagajna Specializirana posojila po znižani obrestni meri: Obrtniška Kmečka Trgovska Mala industrijska Ljudske gradnje ČRNO - BELI IN BARVNI TELEVIZORJI RADIO - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA BRUNO BRESCIANI OPČINE, Narodna 47 — tel. 211-711 AGRO-SOSIČ OPČINE — NARODNA 158 Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto in se priporočamo MILIČ BRIŠČIKI - tel. 227-330 domača kuhinja TRGOVINA JESTVIN STANKO HMELJAK V. REPEN 77 - tel. 227-127 L TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR MILIVOJ REPNIC 40 HOTEL KRAS REPENTABOR 1 - tel. 227-113 HOTEL - RESTAVRACIJA FURLAN REPENTABOR — tel. 227-125 HOTEL - RESTAVRANT GO M S Z EL želi cenjenim gostom srečno novo leto 1077 FERNETIČI 3 — TEL. 211-797 GOSTILNA «POD TABROM» Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL (Repentabor) št. 8 — tel. 227-120 VELEBLAGOVNICA BRANKO GUŠTIN VELIKI REPEN 85 — tel. 227-263 GOSTILNA BATIČ REPNIC 3 — tel. 229-178 MESNICA — UVOZ ŽIVINE IN MESA ALBIN BAK PADRIČE 39 — tel. 226-184 I L-________________________________ I ! i HOTEL - RESTAVRACIJA 2?- Lanaro-Volmk , "• * LTV,-' : • •.% Vedno na voljo tople in hladne jedi VELIKI REPEN 151 Tel. 227-349 UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGiNC Ul. Biancospino 18/1 — OPČINE TEL 212-518 FIAT CITROEN NSU RENAULT SKODA NADOMESTNI DELI ZA AVTO - MOTOR - KOLO | RESTAVRACIJA DANEU OPČINE, Narodna 194 tel. 211-241 KEROZEN NAFTA - DRVA PREMOG RUDOLF VREMEC OPČINE, Proseška 66 tel. 211-306 GOSTILNA Trgovina električnih predmetov ERNEST MALALAN OPČINE, Narodna 128 tel. 211-189 CVETLIČARNA ANICA ŠVAGELJ OPČINE, Proseška tel. 21M82 CVETLIČARNA NADA OPČINE, Proseška 2 tel. 211-028 Trgovina nadomestnih delov za avtomobile in avto odpad SIMIČ OPČINE. Narodna 48 tel. 211-322 - 212-057 ! SOSIČ - VREMEC OPČINE, Narodna 65 ZALOGA DRV, PREMOGA, NAFTE, KEROZENA IN GASOLIA DANILO ŠULIGOJ OPČINE Železniška 5 tel. 2U-921 Železniška 21 - tel. 21M72 DROGERIJA BRUNDULA VAS1A GULIČ 34016 — OPČINE — Narodna ul. 154 — tel. 211-022 OPČINE NARODNA 48 c/&mi/s C at s a TRGOVINA JESTVIN V I D A U BANI 72 - tel. 211-387 PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN LAURA in ELDA SIVITZ TREBČE 23 tel. 211-440 - 212-688 I načrtovanje vsakovrstnih ogrevalnih instalacij in hišne opreme na splošno VELIKA IZBIRA plastičnih podov zidnih in podnih ploščic - plastičnih in papirnatih tapetov - moquett - vsakovrstne opreme za kopalnice - radiatorjev - peči na plin in plinsko olje in gorilcev TRGOVINA IN RAZSTAVA TRIESTE - OP1CINA - Via Nazionale 71 - Tel. 212-000 BOUTIQUE VALENTINA OPČINE, Narodna 47/b ! I ! ! DROGERIJA SILVAN GRGIČ PADRICE 54 jestvine Karlo Guštin Najemnik SILVAN GRGIČ PADRICE 37 — tel. 226-293 GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA 60 — tel. 226-130 MEHANIČNA DELAVNICA ,S KAROSERIJO GRGIČ • SPREJEMAMO VSA POPRAVILA AVTOMOBILOV IN KAROSERIJE • CESTNA POMOČ PADRICE ŠT. 151 — te!. 226-161 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA EMIL GRGIČ PADRICE 10 — tel. 226-138 BAR KARLO GUŠTIN PADRICE 7 — tel. 226-136 GOSTILNA ZOFIJA MOŽINA TREBČE 10 — tel. 221-131 l GOSTILNA IN TOBAKARNA ! PRI MIČETU TREBČE 17 GOSTILNA GRGIČ PADRIČE 36 - tel, 226-112 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN KAREL PAHOR TREBČE 232 — tel. 211-857 :::::::::::::::::::::::: SUPERMARKET DESPAR DOMIO EMPOR MARKETMETAL Lastnik ANITA SERU DOMJO 89 — tel. 820-191 Guido Jez DOMJO 157 TEL 826-541 P PAM M ŽELEZNINA 34010 Domjo 132 - Trst (industrijska cona) Tel. 824-979 GOSTILNA - TRAFIKA HIRLANDA ADAMIČ Krmenka 205 DOMJO GOSTILNA ČEFUTA Podnajemnik: Alcide OLENICH DOMJO 36 RESTAVRANT - LOCANDA SONIA DOMJO 47 Tel. 820-229 TRSSPAN želi svojim odjemalcem srečno novo leto MESNICA PANGERC SERGIO I DOMJO 33 — tel. 820-346 SREČNO PRI PEPCI LOG 4 Tel. 814-282 IN USPEŠNO NOVO LET01977 BAR LORENZI (LAVRENČIČ) ZVONKO IN SONJA LONJER 330 - Tel. 910-047 HOTEL RESTAVRANT TOURING ALOJZ SABA lastnik PESEK 54 iii ! GOSTILNA ZDENKA IN OSKAR KURET CEx društvo) RICMANJE 6 — tel. 820-192 TRGOVINA JESTVIN LIVIA CEJ RICMANJE 111 GOSTILNA MARIA in LUCIANO RICMANJE 111 — tel. 823-285 IH GOSTILNA ZALOGA LIQUIGAS PETAROS MARIJA j BORŠT 89 Tel. 228-327 OBČINSKA UPRAVA DOLINA ZELI SVOJIM OBČANOM KAROSERIJA SULLI CORRADO BORŠT 89 Tel. 228-327 TRGOVINA JESTVIN MARCELA ZOBEC BORŠT 27 SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1977 ZADRUŽNA GOSTILNA Podnajemnik Ezio in Nerina Fontanot 1 DOLINA 230 Tel. 228-187 GOSTILNA GELMO x Str. di Fiume 412 (Katinara) Tel. 910-749 SADJE IN ZELENJAVA KARLA ČOK-GRDINA Lonjerska cesta 177 SAMOPOSTREŽBA «ERTO GHEZ TELEFON 54-388 LONJERSKA CESTA 168 TRGOVINA JESTVIN IN TOBAKARNA ANTONIJA BRCE BORŠT 67 — tel. 228-225 ZALOGA AGIPGAS - KEROSAGIP (Postrežba na dom) GOSTILNA PETAROS BORŠT 60 — tel. 228-151 GOSTILNA MARIO PAVLETIČ BORŠT 29 — tel. 228-152 MESNICA PANGERC DOLINA 80 — tel. 228-112 TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA ŽERJAL DOLINA 348 — tel. 228-143 TRGOVINA JESTVIN BORIS ŽERJAL DOLINA 172 — tel. 228-178 KLET STARI KRAS CANTINETTA VECIO CARSO BORŠT 67 — tel. 228-250 PEKARNA OTA BOLJUNEC 38 — tel. 228-253 AGRARIA SV. IVAN ZHEPEK EGIDIO Ul. S. Cilino 42 - tel. 51-044 VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO GIOVANNI MANZIN « L’ A R T I G i A N A L E » SKLADIŠČE NA DEBELO sunka - suho meso - sir in jestvine 795-534 ^’eton št. 231-782 el- (dom) št. 751-060 UL. S. CILINO 52 PREBENEG 13 D O L I N A 41 I TRGOVINA JESTVIN OSKAR KRALJIČ PREBENEG 85 Tel. 231-846 GOSTILNA KOZINA ALEKSANDER PREBENEG 11 Tel. 231-741 TRGOVINA JESTVIN KOS MAČKOLJE 25 Tel. 231-740 GOSTILNA BAK VLADIMIR PESEK 2 Tel. 226-120 MESNICA KJUDER RICMANJE 102 TOBAKARNA ŽERJAC RICMANJE 24 MLEKARNA - SLAŠČIČARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 44 — tel, 228-425 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJUNEC 405 — tel. 228-114 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA ALDO MAURI BOLJUNEC 340 — tel. 228-166 zaloga gradbenega materiala IN Kuriva KARLO ČOK LONJER 236 — tel. 910-124 J ! gostilna TUL MAČKOLJE 106 — tel. 231-744 PLESKAR IN DEKORATER ŽERJAL BRANKO MILJE - FERNEI, Ul. Stazione 5 — tel, 272-701 KOZMETIČNI SALON RUŽIČA BOLJUNEC 378 GOSTILNA SANCIN BOLJUNEC 62 — tel, 228-117 E ::: - ! I i II ! TAVERNA PRI POŠTI BOLJUNEC 159 Tel. 228-350 MESNICA GRDINA - ŽERJAL BOLJUNEC 371 Tel. 228-405 MESNICA MARINO PREGARC BOLJUNEC 366 TRGOVINA ČEVLJEV IN POPRAVILA DUŠAN ŽERJAL BOLJUNEC 46 TRGOVINA JESTVIN SANCIN BOLJUNEC 62 MANUFAKTURA SANCIN - STRAIN BOLJUNEC 231 Tel. 228-145 ELEKTRIČNE INSTALACIJE SILVESTER METLIKA BOLJUNEC 265 i i t 1 7 Tel. 228-422 ;;; t TRGOVINA JESTVIN JERJAN DOLINA 69 Tel. 228-121 TRGOVINA MANUFAKTURE IN KONFEKCIJE BRUNA SANCIN DOLINA 24 MLEKARNA IN SLAŠČIČARNA KOS MIRANDA DOLINA 15 gostilna PRI OBČINI DOLINA 268 Tel, 728-497 PEKARNA ŠTRAJN CELESTIN DOLINA 55 TRGOVINA POSODE, ROŽ IN ELEKTRIČNEGA MATERIALA SLAVKO KRMEC V DOLINA 71 Tel. 228 197 ČASOPISI IN MANUFAKTURE OLGA KOS DOLINA 184 Tel 228-122 \ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». > V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 16 31. decembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS . 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. |z vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Član italijanskeÌ] zveze časopisnih I založnikov FIEG ' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst OBOROŽENI SPOPADI V PAOTINGU, 160 KILOMETROV OD PEKINGA Navzlic aretaciji «četverice» odpor radikalcev ni še strt Do najhujših izgredov naj bi prišlo oktobra, ko je posegla tudi vojska - 0 neredih poročajo iz številnih pokrajin - Kljub navideznemu miru položaj še napet PEKING, 30. — Vse kaže, da je boj za Maocetungovo dediščino na Kitajskem veliko bolj napet, kot bi lahko sodili še pred enim mesecem. Čeprav je predsednik Hua Kuo-feng z neverjetno lahkoto «obglavil» radikalno gibanje, odpor pristašev Čang Cingcve in Vang Vun-vena do novega režima še zdaleč ni strt. To potrjujejo vesti iz Paotinga, glavnega mesta pokrajine Hopei, oddaljenega komaj 160 km od Pekinga, kjer je oktobra izbruhnil oborožen upor, ki še ni bil popolnoma strt. Prve vesti o spopadih v Paotingu so se začele širiti že pred časom, vendar so bile nepopolne in tudi protislovne. Šele sedaj je slika jasnejša, odkar v diplomatskih krogih v Pejsingu kroži dokument centralnega komiteja KPK, ki je razpravljal o položaju v Paotingu v začetku oktobra. Vse kaže, da je sedaj po posegu vojske^" položaj pod nadzorstvom, vendar pa po vesteh iz običajno dobro obveščenih virov kaže, da «pred tremi tedni vprašanje še ni bilo dokončno rešeno». Dokurpent centralnega komiteja poudarja, da so «hudobni elementi, pristaši tolpe štirih radikalcev» oropali vojaške arzenale in skladišča koruze, da so opravili vrsto sabotaž v tovarnah in so napadli nekatere banke. Ob potresu naj bi protivladno nastrojene tolp? napadle celo tovornjake, ki so peljali živež na prizadeta področja. Dokument nadalje ukazuje vsem, ki so bili vpleteni v izgrede, naj se vdajo in naj vrnejo pristojnim organom ukradeno orožje ter vojaška vozila. Zaenkrat ni še točno znano, kdaj jt izbruhnil upor. v Paotingu, kot tudi ne, kdaj je bil zatrt. Vsekakor pa so nekateri potniki ob povratku iz glavnega mesta Hopsia že spomladi pripovedovali o lepakih, ki so opozarjali na dejavnosti «razrednih sovražnikov». Slednji naj bi napadli skladišča streliva in naj bi se pripravljali na napad na mesto Sinkjačvang. Vdali NA PREDLOG MINISTRSKEGA SVETA V 1977. odpravljenih šest medtedenskih praznikov Zadevni vladni odlok pa mora še potrditi parlament RIM. 30. - Zadnji dnevi pred Silvestrovim so že tradicionalno — to velja zlasti za vsa sredstva javne ga obveščanja — posvečeni obračunom leta, ki se izteka in napovedim ali željam za novo. Če se omejimo na Italijo lahko ugotovimo, da nam 1976 ni bila zelo naklonjeno, pa turi od 1977 si ne moremo bog ve kaj obetati. Mnenja ministrov in politikov so sicer glede tega deljena, glavna razlika pa je v stopnji pesimizma. Vsi brez izjeme pa soglašajo z ugotovitvijo, da bo treba še nanrej zategovati pas, delati več in trobit-' manj, še posebej pa veselja-č ti manj kot doslej. In v tem pogledu bo v letu. ki se začenja v soboto, znatna .čeprav — zelo osebno in egoistično vzeto — nič kaj razveseljiva novost: število praznikov se bo od 16 skrčilo na 9. S tem pa bo odpadlo tudi lepo število praz-r:črih mostov, med katerimi se je življenje — vsaj kar se dela t’če — ustavilo. Kljub tem «mračnim» napovedim pa bomo, kot je tradic'ja v vsem svetu, stopili v novo leto s praznikom, ki pa je le za neštevilne in nepoboljšljive abstinente dan oddiha in razvedrila: za večino je to dan mačka, v katerem skuša preboleti posled ce prekomernega nočnega popivanja in veseljačenja. In v naslednjem tednu bomo deležni še e-nr-a praznika, treh kraljev. Prvi praznik, ki bo od 1977. dalje delavnik, je še daleč: gre zi 19. marec, Jožefovo. Dijaki in državni uslužbenci pa bodo lahko okusili «varčevanje» s prazniki že mesec prej: za 11. februar, obletnico konkordata, ki je bil doslej civilni praznik. pouk ne bo več odpadel, javni uradi pa bodo poslovali po običajnem urniku in ne v skrčenem kot doslej. Kot se čestokrat dogaja v Italiji pa tudi odprava nekaterih medtedenskih praznikov ni še dokončna. Zadevni vladni odlok, o katerem razpravlja trenutno senat, bo moral romati še v poslansko zbornico in vprašanje je, če bo pravočasno potrjen. Zlasti še, ker se je ob nekaterih vprašanjih vnela zelo razgibana razprava. Gre predvsem za to, kako nadomestiti odpravljene praznike. Vlada je predlagala, naj bi jih strnili vse skupaj ob koncu leta, govor pa je o tem, da bi jih vsaj za 1977. imeli za navadne delavnike, pa čeprav bi jih plačali kot praznike (in to je tudi kamen spotike). , Zaenkrat pa še ni v razpravi, katere praznike odpraviti. Vsi vsaj na videz soglašajo z vladnim sklepom, ki je črtal iz seznama poleg že omenjenega Jožefovega še vnebohod (19. maj), dan republike (2. junij), telovo (9. junij). Petra in Pavla (29. junij), vse svete (1. november) in obletnico zmage (4. november). Prav tako bodo odpravljeni polpraz-nični dnevi kot so obletnica konkordata (11. februar), obletnica ljudske vstaje v Neaplju _ (28. september) in sv. Frančišek (4. oktober). dobro osnovo za še uspešnejše in plodnejše leto 1977, tako v notranjem življenju, kot na mednarodnem področju. Znova bi rad poudaril, da enotnost naših delovnih ljudi ni bila nikoli večja kot je zdaj. In zato, ker temelji na popolni enakopravnosti, skupni odgovornosti in vse globljem spoznanju vseh naših narodov , in narodnosti, da je samo takšna-Jugoslavija poroštvo za srečnejšo prihodnost. Tega se zavedajo naši delavci, kmetje, naši izobraženci, to prevzema zavest mladih in starih, in ni sile, ki bi nas lahko odvrnila od poti, po kateri gremo! Na koncu bi rad, da bi te moje besede in glas o vsem, kar ustvarjamo v naši socialistični deželi, prišli tudi do naših državljanov, ki začasno bivajo daleč od svoje domovine, pa tudi do vseh, ki so že davno tega morali zapustiti našo rodno grudo, pri čemer so s svojo ljubeznijo ostali globoko navezani nanjo. Vsem našim delovnim ljudem in vsem našim občanom, našim pionirjem in mladini, pripadnikom ljudske obrambe in državne varnosti želim veliko sreče in uspeha v novem letu 1977.» so se šele po posegu vojske. Izgredi pa so sodeč po skopih vesteh v kitajskih časopisih dosegli višek oktobra, ko je bila pokrajina Hopei na robu državljanske vojne. Tedaj je tudi CK razpravljal o tem vprašanju in «pod vodstvom predsednika Hua Kuo-fenga sprejel ukrepe za rešitev vprašanja». Hopaiska radijska postaja pa je pred nedavnim poudarila, da se je položaj zboljšal po skupnem posegu vojske, partijskega pokrajinskega odbora v Ho-peinu in enot osvobodilne vojske v Paotingu. Kljub uradnim pomirjevalnim izjavam pa kaže, da pod pepelom še vedno tli iskra upora. V to so uver-jeni predvsem v zahodnih diplomatskih krogih v Pekingu, v katerih poudarjajo, da so imeli izgredi resda pečat politične akcije proti novim voditeljem, spremljalo pa jih je tu di navadno kriminalno nasilje. Govori se tudi, da so uporniki, kljub, trenutnemu porazu, skrili znatne, ličine orožja in čakajo na ugodne! trenutek za ponoven upor: Upor v Paotingu najbrž ni edini upor radikalcev na Kitajskem (o izgredih poročajo tudi iz Sečuana, Šsn-tunga in Honana), vendar je najbolj zaskrbljujoč, ker je izbruhnil samo 160 km od prestolnice. Obenem kaže, da radikalci hišo bili še dokončno poraženi, Hua Kuo-fengova oblast pa bolj majava, kot so politični komentatorji sodili še pred nedavnim. Bavarska pod snežno odejo 88 oseb na zatožno klop zaradi izvoza kapitalov GENOVA, 30. - Namestnik državnega pravdnika Luigi Carli bo zelo verjetno v najkrajšem postavil na zatožno klop 38 oseb zaradi nedovoljenega izvoza kapitalov. Proces naj bi se odvil po nujnostnem postopku. Pred dvema mesecema so fi-nancarji obiskali Odoarda Mannina, ki je v genovskih poslovnih krogih dobro znan, toda možakar jim je pod nosom pobegnil skozi okno. Med preiskavo so financarji odkrili vrsto dokumentov, ig katerih izhaja, da so obtoženci zaupali Manninu velike vsote denarja, ki naj bi ; zanje naložil v nepremičnine v Švici in ŠDaniji ter na Kanarskem otočju. V zadevo je menda vpletenih še drugih 150 oseb, ki pa so denarce poslali na tuje pred uvedbo zadnjega zakona, ki urejuje izvoz kapitalov. MOSKVA, 30. — Danes je semkaj dopotoval novi veleposlanik ZDA v Sovjetski zvezi Malcom Toon, ki mu je 60 let. Nasledil bo \y alter ja Stoessla, ki bo vodil veleposlaniške posle v ZR Nemčiji. Toon je bil do sedaj veleposlanik v Izraelu. IZ Lfl SPEZIE OPOMIN, KflM VODI NERAZSODNOST ODRASLIH 8 - LETNI GIAN LUIGI FREGOSI JE PODLEGEL MOŽGANSKI POŠKODBI Po vsej verjetnosti je postal žrtev okrutnega maščevanja LA SPEZIA, 30. - V oddelku za oživljanje tukajšnje civilne bolnišnice je danes izdihnil komaj šestletni deček. Gre za Gian Luigija Frego-sija, ki je prav na božični dan posrkal iz skodelice zastrupljeno mleko: vanj je neznana roka spustila — po vsej verjetnosti namenoma — večjo količino strupenega protiglivič-nega sredstva, kakršnega uporabljajo kmetovalci pri zatiranju rastlinskih bolezni. Dogodek se je pripetil v Bolanu, manjšem kraju v zaledju La Spezie, 'kjer je mali bival s starši in sestricama. Kmalu potem, ko je Gian Luigi zaužil mleko, je postalo jasno, da je njegovo zdravstveno stanje obupno. Oče Ivo, po poklicu mehanik, je sinčka takoj prepeljal v bolnišnico, kjer pa je bila vsaka zdravniška nega zaman, saj mu ni pomagal niti aparat za dovajanje kisika. Strup mu je prehudo poškodoval možgane. Prav tako zastrupljeno mleko sta zaužili tudi sestri Roberta in Nadia, ki jima je osem oziroma 13 let, k sreči brez hujših posledic. Vsekakor tudi sami ležita na bolniški postelji, a bosta kmalu okrevali. Ivo Fregosi je karabinjerjem povedal, da je bila njegova družina Titova poslanica (Nadaljevanje s 1. strani) nenehnim delom, junaštvom in vztrajnostjo odstraniti vse ovire, ki se pojavljajo na poti graditve naše socialistične skupnosti? Cenimo prijateljstva, stara in nova, in se trudimo da bi bili naša moč in trdnost v prid tudi vsem našim prijateljem. Jugoslavija je nesebično podpirala napredek in sodelovanje med narodi, ko se je zavzemala za enakopravne odnose, za spoštovanje neodvisnosti vseh in o-svoboditev tistih, ki so še vedno zasužnjeni in trpe zaradi egoizma in ilorab bogatih 'n močnih. Leto, ki je .. nami, nam je dalo IZJAVE PREDSEDNIKA VLADE VZBURJAJO POLEMIKO «PRAVDA» IN VREMENOSLOVCI Vremenoslovje je v Sovjetski zvezi zelo razvita znanstvena panoga, kljub temu pa so v zadnjih časih meteorologi zagrešili vrsto napak zlasti v dolgoročnih napovedih. Eden od,vodij vremenoslovske službe je — kot poroča moskovska «Pravda» — pred časom napovedal, da bo v glavnem mestu oktobra sorazmerno mila temperatura in je odločno izključil vsakršno možnost neljubih presenečenj. Pa jo je vreme u-čenjaku prav grdo zagodlo: živosrebrni stolpec se nikakor ni hotel ustaviti na predvidenih 12 stopinjah Celzija. Lezel je vse niže in niže in se končno u-stavil pri 12 stopinjah pod ničlo. Ravno nasprotno je bilo novembra, ko so vremenoslovci napovedovali hud mraz in led, pa je lilo kot iz škafa. Očitno je — poudarja «Pravda» — da je v meteorološki službi nekaj narobe. Kaj? V 1-taliji bi se verjetno škodoželjno nasmejali in pripisali napako Bemaccovim muham, saj v tej držapi res nihče ne jem Ije vremenoslovja resno, v Sovjetski zvezi va je nekoliko drugače. Moskovski list po vestni in poglobljeni analizi ugotavlja, da je glavna napaka sovjetske meteorologije v nazadnjašlvu znanstvenikov, ki krčevito vztrajajo pri starem in zavračajo sak ršen doprinos fizikov in matematikov. «Skuvi-na matematikov iz Novosibirska — nadaljuje časnik — je pred nedavnim izdelda zelo preprost in zanimiv matematični model, osnovan na teoriji, da je ocean orjaški termični strojs Našim vremenoslovcem pa, čudno, ta matematični model ni všeč.* «Vprašanje vremenskinavo-vedi pa — zaključuje «Pravda» — je tako pomembno, da gre napeti vse sile in vložiti potrebna sredstva v razisk ovalno dejavnost. Prevečkrat so\ napovedi samo predmet irw ličnih komentarjevmedtem kn N bilo bolje, če bi bile verodnstojnej-še in osnovane na bolj trdnih znanstvenih temeljih.» (vft) Donat-Cattin zavrača Andreottijev optimizem Proti pesimističnim napovedim ministra za industrijo nastopjli politični voditelji vseh strank RIM, 30, — Dan pred običajnimi izjavami tajnikov političnih strank, ki bodo na kratko podali obračun starega leta in nakazali perspektiva za novo, nič kaj formalna vladnega predsednika Andreottija vzburja še vedno polemike. Medtem ko je Andreotti odločno zavrnil možnost sestanka na vrhu posvečenega gospodarstvu — v tem so ga podprli njegovi strankarski prijatelji — vse ostale stranke, ki posredno podpirajo vlado z vzdržanjem, opozarjajo na nujnost takega srečanja. Zmeda je še večja zaradi polemik med ministri. Včeraj je "bila vrsta na Dodat - Cattinu, ministru za industrijo in vplivnemu demokrščan-skemu voditelju. «Položaj ne upravičuje nobenega optimizma — je poudaril med intervjujem z urednikom televizijskega dnevnika in oporekal Andreottijevemu zagotavljanju, «smo na dobri poti» — in že februarja bomo imeli 600.000 brezposelnih več.» In danes ob zaključku vladne seje je pribil: «Če ne bomo takoj ubrali nove poti in se bomo omejevali zgolj na politiko davčnega pritiska, se bo moja napoved uresničila v najkrajšem času.» Zaskrbljeni zaradi preplaha, ki ga take izjave lahko vzburijo, sp drugi politični voditelji brž odgovorili ministru za industrijo. Demokristjan ka Tina Anseimi, minister za delo je odločno zavrnila vse trditve vladnega kolega in zaključila s polemično izjavo: «Številke? Če bi začela z naštevanjem številk, ne bi bile rn^je besede nič kaj resne.» Komunist Peggio je pripomnil: «Do-nat - Cattinnve izjave so dejansko sabotaža dela vseh tistih, ki si prizadevajo, da bi zavrli inflacijo » Še ostrejši so bili socialisti član ta.i niš*va Msn-a. ki je v nvedu rp zo ril na nasprotja med ministri («En minister trdi nekaj, drugi pa ga po- bija») je poudaril, da «to znova potrjuje neustreznost vlade. Ni mogoče več odlašati s sestankom med strankami in vlado.» Vse kaže torej, da gre za izredno razgiban političen položaj, v katerem je le malo prostora ,za Morove pozive k «premisleku». CANDIDA CURZI NAIROBI, 30. — Neobičajna prometna nesreča v Keniji: «minibus» je na cesti Nairobi - Mombasa trčil v mladega slona in se prevrnil, pri čemer so bili ubiti trije potniki. zadnje čase žrtev številnih maščevalnih dejanj: neznanci so mu prerezali avtomobilske gume, spustili v bencinski rezervoar živo apno, a med drugim naj bi nekdo skrivaj odprl plinsko zaklopko v stanovanju, k; ga Fregosijevi delijo z družino Ivove sestre Marie José. Preiskovalci skušajo seveda najti ustrezno vez med omenjenimi «atentati» in Gian Luigijevo smrtjo. Dosedanje poizvedovanje je namreč pokazalo, da ni šlo za golo nesrečo: vedro, ki ga družina Fregosi uporablja za molžo, ni namreč nosilo znakov strupa, to pa pomeni, da je zločinska roka namerno zastrupila mleko v skodelici. Lahko je šlo za šalo, toda bila bi to tragična šala; bolj verjetno je, da je deček postal žrtev maščevanja, morda zaradi ljubosumja. Karabinjerji so zaslišali Ivovo sestro Mario, ker gre med sosedi glas, da se svakinji dobro ne razumeta. Skratka, Maria naj bi se maščevala nad bratovo ženo z umorom njenih otrok. Toda «obtoženka» je ogorčeno zatrdila, da je nanje bila vselej močno navezana. Z druge strani so karabinjerji raztegnili'preiskavo tudi na sosede: številnim okoliškim kmetom so zaplenili konfekcije strupa, s kakršnim se je zastrupil Gian Luigi. Tragedija je močno odjeknila ne le v samem Bolanu, temveč v vsej javnosti, razen tega pa je le še potrdila, kako vse češče postajajo otroci žrtve nerazsodnosti odraslih. Pozno zvečer je državni pravdnih dr. Salutari izdal dva sodna poziva, in sicer proti Ivu Fregosiju ter sestri Marii Josè. (dg) SPORT SPORT SPORT 3 SMUČARSKI SKOKI START NOVOLETNE TURNEJE Innauerju prva lovorika odlično 18. mesto Norčiča Avstrijec je kljub krajšim skokom prehitel lanskega zmagovalca Danneberga i » k * Slabo vreme z ostrim mrazom in obilnimi snežnimi padavinami pesti v teh dneh vso Evropo. Na sliki: bavarski farmar kida sneg s svoje strehe, da je bi ne teža snega (plast je bila debela dober meter) poškodovala Richard optimist glede konference o bodoči ustavni ureditvi Rodezije NAIROBI, 30. — Britanski, diplomat Ivor Richard, ki predseduje ženevski konferenci o bodoči ustavni ureditvi Zimbabveja (Rodezije) — koferenca bi se morala nadaljevati 17. januarja — je dopotoval danes v glavno mesto Kenije, od koder se bo odpravil v šestero afriških dežel, da pripravi ugodna tla za u-spešno rešitev rodezijskega vprašanja. Obiskal bo Zambijo, Botsva-no, Tanzanijo, Mozambik, Južnoafriško unijo in seveda Zimbabve. Med postankom v Nairobi ju je i-zrazil dokajšnji optimizem, tako je n.pr. dejal, da so izgledi za premostitev rodezijske krize danes boljši kot so bili v začetni fazi ženevskih pogajanj v oktobru. Richardov optimizem velja pripisati v prvi vrsti okoliščini, da je rasistični vodja salisburyjskega režima sprejel načelo, po katerem nai preide oblast v Zimbabveju v najkrajšem času v roke temnopolte večine, a dotlej, torej do neodvisnosti države, naj deželo vodi začasna vlada, sestavljena tako iz belcev kot črncev. Temnopolta senatorja Chirau in Ndeweni, ki sta izstopila iz Smithove vlade in včeraj ustanovila novo stranko ZUPO («organizacija združenih ljudstev Zimbabveja»), sta danes na tiskovni konferenci sporočila, da bosta odločno zahtevala navzočnost tudi predstavnikov ZU PO na ženevski konferenci. Kam dejansko ta stranka meri, ni še povsem jasno, toda vse kaže, da gre za organizacijo, ki ni izrazito nacionalistične narave, temveč je zmerno nastrojena — nekateri a-friški voditelji jo namreč označuje jo kot nekakšen privesek Smithovega režima. V Adis Abebi je glavni tajnik Organizacije afriške enotnosti E-teki Mboumoua v novoletni poslanici med drugim ostro napadel Smithovo in Vorsterjevo vladavino ter jima očital poskuse oz. dejanske agresije proti peterici «držav a-friške fronte» (Tanzanija, Zambija, Botsvana, Mozambik in Angola), ki kar najbolj učinkovito podpirajo razna afriška gibanja za osvoboditev temnopoltega prebivalstva izpod belorarističnega jarma. Eteki Mboumoua je pripomnil, da je na agresijo treba odgovoriti prav tako z agresijo, (dg) Protestna manifestacija prebivalcev doline Belice TRAPANI, po. — Devet let po uničujočem potresu v sicilski dolini Belice je prizadeto prebivalstvo, ki še vedno živi v lesenjačah, napovedalo za 14. in 15. januar dva dni splošne mobilizacije, med katerima se bo posvetilo predvsem obnovitvenim delom. «S tem — je poudaril župnik Sv. Ninfe in pobudnik vrste protestnih manifestacij — naši ljudje hoče-je dokazati, da so pripravljeni narediti svojo dolžnost in prispevati po svoji moči k obnovitvi opustošene doline.» OBERSDORF, 30. — Vesti, da so se skoro vse ekipe pošteno pomladile, je prva preizkušnja skakalne turneje res potrdila, pri samem vrhu lestvice pa imamo danes vseeno po večini «tara imena. Avstrijec Innauer, ki si je lani z enim nesrečnim skokom zapravil skupno zmago, je letos znova pričel z u-spehom, njegov najhujši tekmec pa je bil slej ko prej Jochen Danne-berg, lanski zmagovalec. Staro ime, sicer pa povratek po lanski zelo neuspešni sezoni, je bil tretjeuvršče-ni Švicar Walter Steiner, med prvimi desetimi pa srečamo tudi letos imena kot so Bachler, Novak, Sae-tre in Glass. Malo novega torej, če ne, da so Sovjeti in še posebno Japonci zaostali, in da je v tej prvi preizkušnji povsem zatajil Karl Schnabl, ki je ostal nekje pri tridesetem mestu. Innauerjeva zmaga pa je tudi precej dvomljiva: Danneberg si je v prvi seriji nabral precejšnjo prednost nad nasprotnikom, sai je preskočil 110 metrov in izenačil Aschen-bachov in Innauerjev rekord skakalnice, Innauer pa le 104,5 metrov. V drugi seriji je bil Avstrijec nekoliko boljši (109,5 proti 108), vendar pa je pri obojestranskem brezhibnem skoku težko razumeti, kako je mogel zaostanek nadoknaditi. Tako pride takoj znova na površje vtis, da so odločitve ocenjevalne komisije lahko večkrat nekoliko pristranske. Jugoslovani so takoj potrdili, da dobri rezultati na treningih niso bili samo prah v oči. Norčič ie z dvema odličnima skokoma 99,5 in 100 metrov zasedel nadvse zadovoljivo 18. mesto v konkurenci 72 skakalcev, zadovoljila pa sta tudi Dolhar in Loštrek, ki sta se uvrstila na 35. oziroma 39. mesto. Zanimivo je, da je Loštrek obakrat skočil za meter dlje, vendar je bil Dolharjev stil odličen, verjetno najboljši v jugoslovanskih vrstah. Tud: četrti jugoslovanski zastopnik, mladi Demšar, je izpolnil svoj plan, ki je za debitanta razumljivo skromnejši. Zasedel je 64 mesto in u-spešno prestal svojo prvo zahtevnejšo preizkušnjo. Italijani so bili tudi tokrat skromni, najboljši med njimi, De Crigriis, pa je s 185 točkami pristal v bližini petdesetega mesta. Naslednja preizkušnja bo, kot znano, 1. januarja v Garmisch Partenkirchnu. Vrstni red: 1. Toni Innauer (Avstrija) (104,5 - 109,5) 255,6 2. Jochen Danneberg (NDR) (100.0 - 108,0) 253,7 3. Walter Steiner (Švica) (105,5 - 109,0) 252,3 4. Duschek (Vzhodna Nemčija) (109,0 - 106,5) 248,2 5. Glass (Vzhodna Nemčija) (105,5 - 103,0) 239,4 6. Lipburger (Avstrija) (104,0 - 105,0) 236,6 7. Tormaenen (Švedska) (105,0 - 102,5) 225,3 8. Novak (Češkoslovaška) (104,0 - 101,0) 232,5 9. Bachler (Avstrija) (104,0 - 102,0) 230,9 10. Saetre (Norveška) (103,0 - 101,5) 229,8 18. Norčič (Jugos'avija) ( 99,5 - 100,0) 218,3 35. Dolhar (97 - 97) 206,6 ; 39. Loštrek (98 - 98 ) 204,4 ; 64. Demšar (83,5 - 83,5) 159,3 RIM, 30. —, Britanski avtomobil «rover 3500» :je bil proglašen za avto leta. Takoj za britanskim vozilom sta se uvrstila «audf 100»' in ford «fiesta». Britanska vozila so v 14 letih osvojila že .trikrat naslov «avto leta». «tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiminiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiHmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVA LBT0ŠN1A UGRABITEV V LIGURIJI IN 51 V ITALIJI V Alassiu ugrabili štiriletno punčko Sara Domini je vnukinja pokojnega industrijskega magnata Gelosa ALASSIO (Savona), 30. - Ni še dodobra odjeknila vest, da je bilo letos v Italiji izpteljanih 50 ugrabitev, ki so lopovom prinesle prav toliko milijard zaslužka in že moramo poročati o novem podobnem, tokrat še mnogo bolj podlem zločinu. Žrtev ugrabiteljev je namreč komaj štiriletna Sara Domini, vnukinja pokojnega industrijskega magnata inž. Johna Gelosa, čigar istoimenska tovarna magnetofonov, radijskih in televizijskih aparatov je pred leti zaslovela v svetovnem merilu. Punčko je odpeljala četverica zakrinkanih in oboroženih mož tako rej