POŠTNINA PLaCANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 1,-
N
Leto II.
O MLADINSKI KULTURNO-POLITIČNI LIST
Štev. 8 (23).
Izhaja štirinajstdnevno
V	Ljubljani, 20. januarja 1937
Celoletna naročnina znaša 18 llin
Ljubljana, 20, jutiuarja 1027.
Pravijo, da stoji vsa naša politika v znamenju tako zvanega »tu valskega vprašanja«. Kakšna pa jc njegova Vsebina? Pravijo, da v tem: Hrvati smatrajo^ da je država pod hegemonijo enega dela naroda, ki se edini smatra kot državljan prvega reda, dočim so vsi ostali državljani drugega reda. Hrvati pa imajo že dovolj tega državljanstva drugega reda in hočejo sedaj postati državljani prvega reda. Lepo. Kaj pa je potem vsebina »vojvodinskega vprašanja«, ki je našla izraza v tako zvani »vojvodinski fronti«? Pravijo, da je ta: Vojvodinci se čutijo tretirane kot državljani II. reda, želijo pa biti tretirani kot državljani I. reda. Aha, sedaj vemo tudi to. A »slovensko vprašanje«, ki so ga sprožili neki naši prijatelji iz zavisti napram Hrvatom, kajti kako to, da imajo Hrvati nekaj, česar Slovenci nimajo (Čujemo, da se bodo kmalu vršili, verjetno v okviru kakšne »akcije«, manife-stacijski shodi pod geslom: »Za naš denar nam mora država dati slovensko vprašanje«) —- torej, kaj je s tem »slovenskim vprašanjem«? Jasno: Slovenci se čutijo kot državljani drugega reda, pa hočejo postati državljani prvega reda. Dobro, a »črnogorsko vprašanje«, »dalmatinsko vprašan je«, a ... itd. Z eno besedo, država je molzna krava, ki mora dajati mleka samo naši pokrajini, druge pa naj si pomagajo, kakor vedo in znajo. Odločilno vprašanje »slovenskega naroda« je seveda to, da dobi Ljubljana novo bolnico. Vse drugo ni vazno. To, da so velikanske pokrajine sploh brez bolnic, čeprav, recimo, trpe na endemični sifilidi, to ni važno, kaj nas to briga. Kaj nas sploh briga druga stran medalje. Briga nas samo ena stran, tista, na kateri se vidi, da je dravska banovina od l. 1918. dobila najmanj novah železnic; druga stran medalje pa, ona, na kateri se vidi, da cela zetska banovina, ves Sandžak in sploh /celi veliki teritoriji na jugu in jugovzhodu države sploh nimajo niti kilometra poštene proge, — ta stran nas seveda ne briga, država mora skrbeti prvenstveno za nas.
Govori se, da je treba južnč kraje, povzdigniti na naš nivo, ne pa da pademo mi na njihov. Krasna fraza. Krasna prazna fraza. Ta fraza mi ničesar ne pove, in strašno sem radoveden, kako to izvršiti. Po mojem skromnem mišljenju se da to izvršiti samo na ta način, da bomo sedaj tem »zaostalim krajem« poklonili prvenstveno skrb, da jih dvignemo tako, da dosežejo naš nivo. Potem, ko bo dosežen ta nivo, je treba iti skupaj naprej. Noben drug način ni možen. Če favoriziramo kraje z »visokim nivojem«, se bo razlika med terni in kraji a »nizkim nivojem« povečala do:take mere, da se bo nivelizacija mogla doseči samo tako, da bo ta »visoki nivo« primoran žrtvovati toliko, kolikor si sedaj niti t> sanjah ne more predstavljati.
Tako, mislimo, šibji stvar s tetki »vprašanji«: To 'so šolski - primeri kratkovidne politike. Preti postavljajmo: da se reši »hrvatsko' vprašan je«, taka, kakor to zahteva g. Maček». to je »brez vsakršnega glasovanja in brez ozira na večino«;, ta pomeni *drugimi ..besedami:na škodo- vseh. ,mik, ki ae mislijo
Perspektive godine 1937
PODELA EVROPE NA DVE SFERE, — NACIONALNI KURS U SSSR. — BUDUČNOST EVROPE JE U NACIONALIZMU. — RAT? — FRANCOSKA I F.NGLESKA. — »LEVIČARSKI« FRONT BEZ OSLONCA.
»Hoče li hiti rata?«, to je uvodno pitanje i o ve godine. lako, je Evropa, kako vele, več godinama »bure se baru-tom«, ona, gle! još uvek nije eksplodirala. Verovatno neče ni ove godine. Razlozi su raznovrsni. Možda države još nisu dovoljno spremne za rat a možda opasnost sprečava i opšta nivelizacija Evrope. Svak, naime, jasno vidi da ni-jedna država ne stoji daleko iznad druge u blagostanju, svuda je beda (ili blagostanje) otprilike na istom stepenu, pa se mora postaviti pitanje isplati li se otpočeti veliku igru u kojoj, i u naj-boljem slučaju, čovek ne može da dobi-je previse a može sve da izgubi. Pored toga, ako ja ovog svog suseda napadnem, više je nego verovatno da če me iza leda napasti drugi sused. Uza sve to, stvaraju se i dve velike grupe u Evropi, i dok se te potpuno ne iskristalizuju ne verujemo da če doči do rata. A dotada, opet, može svašta da se desi u pojedinim državama ovih grupa.
Ove su grupe, naravno, levičarska i desničarska. Odmah da dodamo, ta imena su pogrešila: ako sam protiv svemoči crkve, protiv negativnih stran a kapitalizma, protiv nemilosrdnog iskorištava-nja malog čoveka, ja sam levičar ali ne još komunista a Sovjetska Rusija je sve drugo nego demokratska (jer je danas demokratija, ne znamo otkuda, postala levičarski monopol). Ipak, ostačemo kod ovog izraza jer se odomačio pa neče biti nesporazuma.
Vika i protesti protiv ove deobe u dve sfere potpuno su uzaludni. Jer, kao što se ne može zabraniti rad Kominterna, ne može se zabraniti ni rad Antikomin-terna. Sem toga, u svim zemljama več postoji aktivna grupa »levičara«, i pri-rodno da ta akcija izaziva i reakciju. Tako če,, konačno, biti i sa celom Evro-pom. Taj razvoj se više ne može zaustaviti. I)a li je koristan? Izlišno pitanje. Istorija nikada nije pitala za korist kao lakvu, nje/in tok je donosio i korisne
i nekorisne plodove i zavisilo je od sposobnosti ljudi hoče li uživati jedne ili druge. Pitanje je, dakle, jedino u torne koji front ima budučnosti, levi ili desni.
Po našem ubedenju, razvoj ide u pravcu nacionalizma. Stvoriče se eminentno nacionalne države. To je, naravno, još daleko ali da se primetiti ta ten-dencija. Krasan primer daje Sovjetska Rusija. Danas se tamo sprovodi »nacio-nalan kurs«, opet se ljudi potsečaju da su prvo Rusi a tek onda sve drugo. Nije važno (kao što se obično govori) da li je to kod vlastodržaca samo taktika da zadobiju mase za sebe. Ako je samo taktika, onda je vrlo simptomatična i potpuno potvrduje našu tezu. I boljševici-ma postaje jasno da se država može odr-"ati samo ako se naslanja na rodoljub-Ije svojih gradana a ne na himeni nekog internacionalnog klasnog solidarizma. Sovjetski eksperiment sa stvaranjem ne-nacionalnog gradanina nije, dakle, uspeo. Mora se priznati sposobnost vla-stodršcima da su to opazili još za vremena i tako verovatno.sprečili nacional-nu revoluciju koju očekuje ruska emigracija. Rusija če, i pod današnjim po-lužidovskim režimom, postati nacionalna. Sporedno da li je to baš u inten-ciama vlasti ili su samo malo popustili ventile: neče se oni više moči vratiti na-trag sa tog puta.
Marksizam, koji je kao nauka pro-pao, propašče i politički. Otuda je jasno da če se dalekovid politik več sada odlučiti za nacionalnu politiku, pa ma ta bila i fašistička. Sa jednog višeg, več skoro neljudskog stanovišta, ostaje pitanje, doduše, da li je takav razvoj stvari ti prilog ljudskog roda. Bilo bi idealno kada bi se zaista jednom ostvarilo bratstvo svili ljudi, kada bi nestalo ratova, kada bi se ceo svet uredio racionalno i s vidika više istine. To je naš strastan san, kao što je svili čestitih ljudi na ovom svetu. Ali, nama je savršeno jasno da čovečanstvo još dugo nije zrelo za
tako, kakor »vodja hrvatskega naroda«.
V	trenutku, ko se bo tak »sporazum« sklenil, bo takoj postalo eno izmed ostalih vprašanj »centralno in kardinalno vprašanje naše politike« - uraden naziv — ker ’ se bo radi tega sporazuma gotovo kdo čutil oškodmmnaga. In tako v neskončnost.
Celokupna naša politika torej ne stoji r znamenju »hrvatskega vprašanja«, temveč v znamenju duh ovne ga federalizma. Naša politika se ne vodi z vsedržavnega stališča, s stališča države kot celote, ampak s stališča zadovoljevanja regionalizmotr: Prat«jo, da se v zadnjem časa čuti močno pomirjenje duhov. Bilo bi zelo čudno, če se to pomirjenje 'že končno enkrat ne bi čutilo. Ljudje so že vsega naveličani; oni vidijo, da se nobena vlada ne razlikuje od druge-toliko, da bi bilo ptttreba brati maše za-hvalnice. Vendar to stanje ne daje povoda za optimizem, temveč je nevarno. Pri: mask se bo ntoiireč utrdilo prepriča-
nje, da je korupcija —• ki je pri nas neizogibna spremljevalka javnega življenja •— sploh normalen pojav. Zdravo zanimanje državljanov za javno življenje bi še moglo vzbuditi samo tedaj, če bi prišla vlada, ki bi začela izvajati državno politiko, ne pa politiko pokrajin, mest in koterij. »Kraljevska vlada se posebno zanima za zetsko banovino« ali »dravsko banovino«. Kraljevska vlada se ne sme posebno zanimati za nobeno banovino; za vse Se mora enako zanimati. Ni vhžno, ali bo Ljubljana dobila popolno medicinsko fakulteto, mnogo" je važnejše, da imamo vsaj eno medicinsko fakultetni v državi, pa bilo v katerenjkoli mestu, ki bi bila na absolutni’ višini, s potrebnim številom zgradb, klinik, zavodov, laboratorijev, asistentov itd. Ne vemo, ali se bo sploh kdaj začela izvajati taka politika, politika vsedržavnega stališča; vemo pa, da je to neizogibni pogoj za vsak napredek.	H
ostvarenje tog sna. Pa se zato moramo zadovoljiti onim što je ostvarljivo i što je takode u stanju da nam osigura iz-vesno zadovoljstvo. A takvo je zadovoljstvo, za svakog normalnog čoveka, moč i ugled njegove zemlje. Danas su prilike takve kao što su bile otkako svet postoji, takve, naime, da se to može postiči prvenstveno jakom vojskom. Opet sa višeg stanovišta, to može da bude i žalosno ali sentimentalnost ne igra ulogu u istoriji. Jedino što treba pokušati da tu vojsku ne upotrebimo za to da napadnemo svog suseda. Nažalost, čak su i to pacifistički snovi koji se ne mogu ostvariti uvek. Pa, daikle, treba da se odlučimo za front nacionalnih država, za front »desničara«. Ima tu i jedan vrlo dubok razlog koji danas još nije dovoljno iskočio iako se, naprimer u Španiji, več nazire. To je intemacionalizam nacionalizma, inter-nacionalizam nacionalnih država. Levičarske vlade pomažu, u ime »bratstva«, jedna drugu ali, gle! i desničarske čine to isto. To je saznanje toliko važno da če možda baš ono odigrati presudnu ulogu pri konačnom utvrdenju nacional-nog fronta. Ko zna, možda če taj front biti i prvi korak ka ostvarenju onog »strasnog sna«.
U svakom slučaju, nacionalizam, koji se u pravom smislu reči pojavio tek pre sto godina, dače pečat ovom stoleču i mnogima posle njega. Zato je samo čin zdravog razuma ispisati ga na zastave. LTzgred rečeno, več smo često pisali da pod nacionalizmom ne razumevamo samo razdrljene grudi i »triput zdravo«. Nacionalizam je, doduše, u prvom redu osečanje: ali, zato je čovek razuman stvor da ga racionalizuje; to osečanje ima da bude motor koji če nas pokre-tati pri radu za dobro svili ljudi.
Kao što smo rekli, ne verujemo da če stvaranje ovih dvaju frontova izazvati rat. Dodali smo da bi eventualno moglo doči do toga pošto se obe grupe iskrista-lizuju. Ali, da li če uopšte doči do te kristalizacije? Oslonac »demokratskih« država, trenutno je Francoska. Engle-sku moramo izostaviti jer če ona biti sutra oslonac i fašističkih država ako joj to hude u interesu. A o stanju , u Francuskoj, kod nas se ne piše jer je sva velika štampa, iz raznih uzroka, frankofilska. Medutim, u svakom slučaju, Francuskoj kao velesili, odbrojani su dani. Narod koji svim raspoloživim sretstvima želi da sačuva svoje današnje granice na večita vremena, koji i ne po-•mišlja na to da ih proširi, koji takvo proširenje smatra kao greh protiv pravde, osueten je na propadanje. Neupore-divi su simptomi tog propadanja ceste javne debate o pitanju triiia li Francoska i nadalje da ostane velesila ili da se pomiri sa sudbinom sile drugog razreda. Takve se debate ne mogu zamisliti ni u jednoj drugoj zemlji sem u Francuskoj. To bi bilo isto kao kad bi neko kod nas pokrenuo pitanje ne bi li bilo bolje da prestiž prve sile na Balkanu prepustimo, naprimer, Bugarskbj. ’
Jasno je, dakle, da »demokratske« žemlje nemaju siguran oslonac! Francoska danas, izgleda, igra još neku ulogu samo zahvaljujiiči ‘ Engleskoj, koja da-kako, radije podržava »miroljubivu«, to jest sta račku,! FVancnsku jer je može upotrebiti kao svog agenta na koiitirien-
tu — nego Slo bi podržavili« Hitlerovu Nema eku, koja, doduše, želi dobre odnose sa Engleskom ali na nozi ravnog sa ravnim. A Engleska je več jednom rizi-kovala i jedan svetski rat samo da joj Nemačka ne bi dorasla do takvog odnosa. Otuda, uostalom, izlazi da če zaista dobri odnosi izmedu rajha i empajra moči nastati tek onda kada Engleska ne bude više imala oslonca u dominionima pa če se morati okrenuti za pomoč kontinentu. Danas joj je to još nepotrebno.
Franeuska, dakle, unutrašnje slaba, velesila samo po milosti Engleske, pot-puno je nespobosna da pretstavlja kri-stalizacionu lačku levičarsko^ fronta. A još če manje biti u stanju da to bude čim padne Blumova vlada. Sta onda sa levičarskim frontom? Sovjetska Rusija? Ima strašno mnogo dobronamernih ljudi, naročito medu evropskim Slovenima, ko ji Sovjet ima skoro sve gleda ju kroz prste. Ali, čim nestane levičarske Fran-cuske, počešače se ovi po glavi i uzeti
u rasmatranje pitanje da li je opravda-no i pametno dopustiti Rusiji da se meša u prilike evropskih država. Doči če, dakako, do negativnog zaključka i to sasvim bez obzira na činjenieti da če i nadalje sa simpatiama gledati na sovjetski eksperiment i, u potaji, uzdisati da je bačuška Rusija pala u sake »tim bez-božnim boljševicima«. Drugim rečima, levičarski front koji je sada u stvaranju ograničiče se na Rusiju i na severne evropske države koje imaju socialisti-čku vladu. A da bi se čovek oslonio na ovako heterogenu skupinu morao bi imati izuzetno tvrdu glavu.
I,	tako, ne izgleda nam da če doči do rata. Biče teskih »kriza«, sigurno. Ali, kada se rada dobra stvar, teškoče su neizbežne. A mi verujemo da če evropski nacionalni front biti dobra stvar i, da ponovimo jednu nadu, da če možda pretstavl jati prvi korak ka ostvarenju bratstva medu ljudima.
M. M.
»PACIF1.ST1CKI« ZBOROVI »NAPREDNIH ELEMENATA«. — PACIFIZAM JE TEORIJA. — PACIFISTIČKA TEORIJA I SOVJETSKA STVARNOST. — VOJNI BUDŽETI SSSR. — »OSSOVIAHIM«. — PORUKA VOROŠILOVLJEVA.
.Jugoslovenska nacionalna visokošolska mladina je že zadostno dokazala svoj idealizem, da bi ga bilo polreba se naprej preizkušati s težkimi socialnimi skrbmi.
Idealizem in požrtvovalnost sta njeni osnovni značilni potezi. Ona ima globoko razumevanje za dolžnosti in delo, ki ga one terjajo, ne more pa razumeti neopravičljivega in neutemeljenega žrtvovanja in skrbi, katere ji nalagajo samo zanemarjene obveznosti in pomanjkljiva skrb onih činiteljev, ki so dolžni voditi računa o jugoslovenski nacionalni mladini, kot njeni idejni predhodniki. Ako bi se mnoge napredne in nacionalne generacije globlje zavedale dolžne skrbi do svoje naslednice, ne bi bili danes tako revni na ustanovah, namenjenih .socialni preskrbi ubožnih in nadarjenih mladih ljudi in ne bi bilo treba, da se ti reveži izčrpavajo še danes v a sakdanjih skrbeh za skorjo kruha, namesto da bi ob skromni, najpotrebnejši socialni pomoči uporabili svojo mladost za izoblikovanje močne osebnosti v nazorskem in strokovnem pogledu. Z onimi, ki so mišljenja, da življenjske skrbi kujejo značaje, soglašamo samo, v kolikor nc upropaščajo nepotrebne in od-stranljive skrbi eksistenc.
Tega greha, ki so ga dedovala ena nacionalna organizacija za drugo je treba, da se s kesanjem izpovemo. Samo preventivno socialno skrbstvo za nacionalno mladino — ki pa je ze kol laka cesto odpovedala — je neobhodno potrebno, da nadomestimo s sistematičnim socialnim skrbstvom, trajne vrednosti. Sramotno bi bilo, ako ne bi te osnovne dolžnosti do svoje mladine mogla ali pravilnejše hotela izpolniti tudi današnja za to odgovorna generacija.
Mnogih uspehov mladine jugosloveii-stvu nasprotnih struj mnogi ne morejo razumeti sajno zato, ker nočejo videti, kolike žrtve doprinašajo zanjo njeni starejši somišljeniki, bodisi kot poedinci ali pa združeni. To v stvari niso nikake žrtve, to so najplodnejše investicije, ki jamčijo za zanesljivo vzgojo v določenem idejnem pravcu. Če naj posnema-nko v kakem oziru nasprotnike, v naši ožji domovini, jih moramo gotovo v njih velikem in sistematičnem duhovnem in materialnem skrbstvu za naraščaj. Oni so si ustvarili nešteto socialnih ustanov, ki služijo obenem vzgojevanju bodočega nosilca njih nazorov, rekli bi lahko cul detinstva do skoraj moške dozorelosti, od ljudskosolca do akademika.
■ čeprav razpolagajo katoliški akademiki z mnogimi podpornimi institucijami, smo ravno v teh dneh priče nove njihove velike akcije, ki si je postavila m eijj postavitev impozantnega visokošolskega doma, v katerem naj bi našlo do tristo visokošoLev prijetno oskrbo proti malenkostni odškodnini, odgovarjajoči gospodarski moči vsakega posameznika. S pozivom so se obrnili na vso katoliško javnost, da jim pomaga uresničiti ta načrt. Mi smo prepričani, da bodo uspeli, a zavedamo se tudi, kaj pomeni pri naših razmerah razpolagati
s tako socialno ustanovo. To pomeni ne samo zadostiti vsem socialnim potrebam katoliškik visokošolcev, temveč pomeni ludi imeti pod enotnim vzgojnim vplivom skupino, ki je po svoji številčni moči in z discipliniranim nastopom ne samo absoluten gospodar naše univerze, temveč ludi neprecenljiv vir nosilcev katoliške miselnosti.
»AKADEMIK, ČE II0'ČEŠ BITI ZVELIČAN, ŠIRI KATOLIŠKI TISK'€
V	sled stvarnih potreb smo mnogo bolj upravičeni mi nasloviti enak poziv na nacionalno javnost, kot ,pa so ga bili katoliški akademiki na svojo, saj je v vrstah jugoslovenske visokošolske mladine redno okoli sto takih, ki so potrebni celotne oskrbe: hrane in stanovanja. S socialnimi sredstvi, s katerimi razpolaga danes nacionalni tabor, nikakor ni mogoče rešiti niti zasilno tega perečega vprašanja.
Radi tega predlagamo, da se v svrho obravnavanja gornjega predmeta skliče interna anketa, katere naj bi se udeležili vsi merodajni činitelji. Ta anketa bi morala donesti zaključke, ki so potrebni za čimprejšnjo in popolno rešitev tega vprašanja. Pri tem pa treba računati, da rabimo ustanovo, ki bi zadostila vsej« socialnim potrebam jugoslovenske nacionalne visokošolske mladine in v kateri bi se osredotočilo vse njeno kulturno življenje.
Ta program mora uresničiti današn ja nacionalna mladina Aleksandrove uni* vene s polno uvidevnostjo in pomočjo svojih starejših prijateljev.
»Ti češ porasti, prihvaticeš jednog dana pušku. Ne zaboravi srn-ju vojničku dužnost!« — rekao je Vladimir llijič Lenjin ... A šla govore naši »pacifisti«? . . .
Tu skoro, u jednom zagrebačkom bio-»kopu, im ali smo prilike vidjeti zanim-Ijiv i značajan filmski žurnal. Djeca, mladež, od 10—19 godina, gdje vježba-ju s mitraljezima, najnovijim tipovima pušaka, obučavaju se u baratanju oru-žjem i to pod vočstvom starijih, a kako uniforme kazuju, vojnih lica. I prvi mah, čovjek hi pomislio: to je mladež Italije ili Njemačke. Ali natpis ovih prizora govori drugačije: — Omladina od 10—19 godina u Sovjetskoj Rusiji se uči baratanju orožjem .. .
Gledajuči tih nekoliko prizora, sjetio sam se naših gromkih i šarenili »miro-tvomili« i »pacifističkih« zborova koji su toliko učestali u poslijednje vrijeme i sve kao po nekom unaprijed odrede-nom planu. Imao sam prilike da i čujem nekoliko govora »pacifističkih« nadobudnih govornika koji su svi kao jedan po pravilu napadali naoružanje kao največeg neprijatelja čovječanstva. Pa, evo, tu skoro i u Beogradu je bio takav jedan zbor. Omladina naprednjačka, ljevičarska manifestuje za mir — zastopa pacifizam — i ogorčeno napada naoružanje. Ti antimilitaristički zborovi održavaju se i po našim kasabama. Stu- . denti ljevičari održavaju ih uz pomoč svojih filijala koje su rasute po večini provincijskih gradiča. »Mir!« »Mir!«
—	»Dolje rat!« — »Dolje fašizam!« — »Dolje imperializam!« — to su »šlag-vorti«, i ja se dobro sječam kako se prošlog ljeta neka kolegica u Mostam, na istom jednom takvom zboru, derala, znojava i raščupana, nasred promenade dokazujoči da mi treba da bodemo pacifiste i da lijepo i mirno čekamo dok nam prinesu bajunet pod grlo ...
Naši »pacifiste« rade po planu dok njihovi drugovi u SSSR izvršuju sasma neki drugi i nimalo pacifistički plan. Ideolog boljševizma, Lenjin, nije bio pacifista jer vječno pokretanje i stalna borba ne poznaje pacifizma, svjetska revolucija ne može da se ostvari kroz pacifizam, socializam treba da se naoru-žava da bi mogao ostvariti svoj krajnji ideal. Pacifizam je teorija, Gandi je teorija i zato milijunski njegov pokret pretstavlja teoretski nešto veoma lijepo, ali u praksi nije došao dalje od vadenja soli iz indijskih mora, a i taj je pokušaj slabo prošao. Teorija pacifizma u govorilna naših »naprednjaka«, kako mi se čini, ima ovakav smisao: pobiti sve koji nisu ljevičari i onda zavesti »red i mir«. Pravo naoružanja imaju samo ljevičari jer oni, kad ratuju, ratuju u ime čovječanstva. Kritika naoružanja na ovim našim pacifističkim zborovima još nikad nije dotakla SSSR, a ipak SSSR danas pretstavlja jednu od prvih ako ne i prvu vojnu silu na svijetu. .Ali, SSSR je ne-prikosnovena, za čovječanstvo je svaka-ko mnogo opasniji Karadordev trešnjev top od silnog sovjetskog tenka-tvrdave. Ideologija marksizma u svojoj je sustini nepacifistička -— kao i svaka borbena ideologija. Fašizam i komunizani su dvi-je antipacifističke ideologije jedan i drugi izazivlje. »Ti ces porasti, priliva-tičeš jednog dana pušku. Ne zaboravi svofu vojničku dužnost!« To su Lenji-nove riječi i u tom se smislu odgaja kako komunstička tako i fašiaticka omla-dina. Pacifizma tu nema niti ga je ikada bilo. To su lijepe sanje mudraca poput Erazma Roterdamskog koji uvijek pod-legnu stvarnosti. Tolstojizam sv akako danas ne bi mogao da prosperira u SSSR nego bi bio stavljen izvan zakona; gan-dijiam je propao jer je pasivna rezistenca neprirodna i beskorisna svima onima koji vrtfe bilo kakvu životnu lukciju na ovoj planeti.
Oduprijeti i sačuvati može se samo borbom. Ideje se oatvaruju borbom. »Čuvajmo mir!« — i svijet se naoružava da bi se osigurao. Nijedna nacija koja hoče da pošto ji, nijedna država koja
hoče da bude uertana u geografsku kar-tu nije, barem dosada, odbacila orožje i digla ruke od topova. Gdje je, dakle, pacifizam i ko je pacifista? Niko pame-tan nije za rat, ali i niko pametan neče da bude nespreman u odbrani svojih prava. Nečemo i mi valjda, kako to čine Indijci, da poliježemo na tračnice od Ljubljane do Beograda i da se tako odu-premo prodiranju neprijatelja. To je, u teoriji, pacifizam, a u praksi postoji parni stroj koji juri tračnicama i ne obazire se na one što po njima leže. Za-što SSSR ne provodi pacifizam? — zato što bi pacifizam, a to se danas misli obe-zoružanje, u 24 sata uništio SSSR. Pacifizam je u sovjetskoj stvarnosti defeti-stička ideja, on je tamo antidržavan, a da je u stvari takav vidječenio iz nekoliko podataka koje čemo niže prikazati.
1 zato se njime služi SSSR kao propa-gandom samo izvan svoga teritorija. Njoj je, svakako, stalo da ona bude voj-nički snažna i spremna. U nacionalnim državama tendenciozna propaganda pacifizma, a u vrijeme kao današnje, taj je komunistički defetizam veoma efika-san način beskrvnog osvajanja. Na kraju, čemu ervena internacionalna madridska armada samih »uvjerenih i oda-branih pacifista«? Zašto se ne dati poklati da se stvar svrši i da nastane mir, zašto se ne žrtvovati za uzvišenu ideju pacifizma kao ono nekoliko Indijaca koji su za gandizam polijegali na prugu izmedu Diabalpura i Raipura, da bi čas kasnije bila od njih bezlična krvava smjesa ... Zato, i jedino zato, što pacifizma nema i što je pacifizam biološka zabluda, i zato što oni koji najviše’ govore o njemu, najmanje u nj vjeruju. Ne željeti rat, ali ga dočekati spreman, jer je 011 ne političko več biološko zlo.
I tu treba da se ugledamo ni u koga dru-goga več u sam u SSSR.
Vojni budžeti SSSR od 1927—1936 izgleda h -11 ovako:
1927	.	0,7	milijardi rubalja (zlalnih)
1933	.1,4	»	»	»
1934 . 6,5	»	»	'	s1
1935	.	8,—.	s.	»	»
1936	.	14,8	»	»	»
—	ili drugim riječinia, 1936 utroseno je u SSSR 30 % cijelog budželd na.naoružanje I pacifizam!).
»Ti češ porasti, prihvaticeš jednog dana pušku. Ne zaboravi svoju vojničku dužnost!« — to su riječi Lenjma omla-dini.
U SSSR postoje dvije velike omladin-ske organizacije. »Komsomol« i »Osso-viahim«. Pogledajmo samo ovu posled-nju.
»Ossoviahim«, polushržbena organizacija, broji 18.000 streljačkih družina i 30.000 grupa strijelaca. Dalje, ta organizacija sadržava 20.000 stanica za moto-rizaciju, a u njima izobražava jedan mili jun vojnih šofera. U 1.500 avijatičkih škola obučava se 450.000 mladiča. »Ossoviahim« je izobrazila 500.000 bolničara. Olokupan broj članova dosiže 20 milijona. Članovi se izobražavaju politički i vojnički; vježbaju puškama, strijelja-ju, gadaju i rukuju mitraljezima, ba-eaju bombe; rukuju plinskim oružjem, vrše poljsku službu, pilotiraju i vježbaju skakanje padobranoin. 1 sve to radi, kao i u fašističkoj Italiji in hitlerovskoj Njemačkoj, mladi svijet — djeca i mladiči — do 21 godine. Stalni kadar SSSR iznosio je 1932 godine 562.000 momaka, 1936 popeo se na 1,350.000, a u posli-jednjim velikim manevrima učestvovalo je oko 2,000.000 ljudi. Uz redovnu voj-sku djeluje i GPU, politička policija, sa 150.000 momaka i armija graničara od 60.000 ljudi. U slučaju rata, SSSR raspolaže sa Sest milijuna dobro izvje-žbanih vojnika. S rezervama, taj ae broj povečava za daljih 4,000.000. Broj svili mobiliaovanih i sposobnih za odbrana dosiže 17 i po milijuna.
To je nekoliko podataka prema fran-cuskim časopisima. Ne treba napose da se govori o tehnici naoružanja. SSSR i u tome zauzima jedno od prvih najesta
na svijetu. 45 % vojnog budžeta troši se na aviaciju i tešku industriju.
Tako izgleda pacifistička teorija u sovjetsko j stvarnosti i još niko od našili »naprednjaka« nije udario na militari-zaciju SSSK, jer, sigurno, prema njilio-vom sliva tunju, SSSR ima jedina pravo da u zemlji diže duh militarizma i državne oružane odbrane, a vani da širi pa-eifizam. Pacifizam takavkakogarizvikuju ti naši »naprednjaci« znači otvoreni de-ietizam i rušenje duha koji je neophod-no potreban za svaku državnu zajedni-eu. Služe se sofizmima, a argumenti su im paradoksi. Oružanje nacionalnih država — to je fašizam. Oružanje SSSR — To je pacifizam.
Niko nije toliko lud da bi željeo ili izazvao rat, ali niko nije još ludi da ga dočeka golili ruku s palmovom granči-eom.
Jedan naš stari ugledni političar, demokrata, tu skoro je pisac: »Treba da <-e tpremamo i da dobro gledamo šta se oko nas zbiva. Ne smijemo da se zaba-
vimo brojanjem opčina!« Treba da se spremamo — rat je nužno zlo, niko ga ne želi, on ipak dolazi. Kad cio svijet bude prilivatio ideje Erazma Roterdam-skog i kad budu veliki prvi od svojih topova šalili plugove i kada ce se u biologiji ostvariti posvemašn ji obrat i ne-razjašnjiva revolucija u vjeenim zakoni-ma — onda čemo i mi povjerovati našim pacifistima.
Jednom prilikom, crveni maršal Vo-rošilov, rekao je svojoj vojsci: »Spre-majmo se i branimo do poslijednje kapi krvi svaku stopu svoje otadžbine!«
Braniti, znači oduprijeti se i suprot-staviti. U tom slučaju — puni akti vizam. Pacifizam znači biti rniran i ne suprot-staviti se — biti pasivan. U odbrani otadžbine, pasivni mogli biti samo fizi-čki onesposobljeni i — kukavice.
I za crvenim maršalom mi treba samo da ponovimo: »Spremajmo se i branimo do poslijednje kapi krvi svaku stopu svoje otadžbine.«
Zagreb.	rn.
t.e naše dnevno časopisje je zabeležilo vest, da je bil na 20. rednem zasedanju eksekutive CIE (Conseil de CIE), ki se je vršilo od 5. do 10. januarja na Dunaju, definitivno sprejel v omenjeno organizacijo Savez jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacij. Zastopnik eksekutive Sm'eza, g. Rapotev Stanko, nam je ob svojem povratku z Dunaja podal nekoliko svojih vtisov z zasedanja, ki jih v naslednjem prinašamo:
Kako je s članstvom CIE, da li ni hil Savez sprejet že na sofijskem kongresu Cie?
Da. ali samo provizorno. To je — samo z odlokom eksckutivnega odbora in s pripombo, da »c bo definitivni sprejem izvršil na januar-.-keni zasedanju svetu CIE na Dunaju. Pravico sprejemanja in odločevanju o novih članih ima namreč samo »vet CIE, ki ga sestavljajo po en delegat vsake države. Zasedanje sveta CIE se vrši vsako leto v mesecu januarju. Ker so s članstvom CIE vezane precejšnje ugodnosti in koristi, zlasti pa, ker je preko Cie-ja omogočeno tesno sodelovanje z vsemi Študentskimi sa-vezi in je to edina študentska institucija mednarodnega značaja, ki nudi s svojimi rednimi vsakoletnimi kongresi in sestanki priliko za merlsebojilo spoznavanje ter izmenjavo misli in pogledov med akademsko omladino, — si je SJNAO že od vsega počctku prizadeval, da uredi vprašanje našega članstva v CIE. Zasedanje svetu CIE od 5.—11. januarja t. I. na Dunaju je bilo torej za naš Savez zelo važno. Kljub temu, da je Savez imel, kakor po navadi, velike težkoče z materijalnimi sredstvi, mu jr Uspelo poslati na Dunaj svojega delegata.
Katere države so še zastopune?
Svoje delegate so poslale sledeče države, odnosno nacionalni savezi: Francija, Belgija, Anglija. Italija, Nemčija, Čehoslavašku, Madžarska, Švica, Bolgarija, Grčija, Luksemburg. Finska. Latvija, Litva, Poljska, Avstrija, Brazilija, Škotska, Palestina in Jugoslavija. Nekatere večje države so seveda imele cele delegacije, sestoječe iz 3—3 članov. N. pr. Francija, Italija. Nemčija, Madžarska i. dr.
Kuj je poleg sprejema novih članov kilo še na dnevnem redu zasedanju?
Dnevni red je bil zelo obširen. Poleg poročila uprave o delovanju v preteklem letu so bila /lasti interesantna poročilu predsednikov raznih komisij, tako športne, ki je najagilncj-ša, socijulne, komisije za> potovanja in intelektualno sodelovanje itd. Najzanimivejše so seveda debate, ki se vnamejo skoro po vsakem po-r.Ovdti iti pri vsakem novem predlogu, ter volitve novih funkcionarjev.
Kaj misliš o aktivnosti teh komisij in rezultatih, ki so jih dosegle?
Morum priznati, da je delo teh komisij zelo plodno in uspešno. Dovolj naj bo santo omeniti, da CIE (športna komisija) vsako leto prireja aelo dobro organizirana in uspela akademika- tekmovanja za svetovno prvenstvo, in to zimska in letna. Od L—J. februarja »e mi p*f-utur viši zimski del teh tekmovanj v Zeli am ** katere ar je prijavilo ae 15 držav. Dalje ‘reba omeniti razne zelo uspele razstave (v So-fcjrj, ki jih ja organizirala komisija za intelektualno sodelovanje. Naj omenim, da bo »Kdc.ča ‘uka razstava v mesecu aprilu. Organizacijo >o prevzeli Italijani in me.ho vršila v NVepIju.
No, in kako je bil sprejet SJNAO v članstvo?
Naš sprejem je izzval mnogo hrupa in vzdignil precej prahu na zasedanju. Po dihati, kjer vsakdo pred glasovanjem iznašal svoje argumente za in proti, in ki je trajala v našem slučaju komaj 2—3 minute, se je namreč sklepalo, da bo SJNAO sprejet enoglasno. Zapre-pašeenje večine delegatov je zato bilo tem večje, ko se je doznalo, da radi glasov Švice in ouih severnih držav (Finska, Litva, Latvija)
V	CIE so formirane razne grupe, popolnoma v skladu z grupacijo samih držav. Tu je fašistični in demokratski blok, blok severnih držav, skupina držav rimskega pakta, blok slovanskih držav itd. Kljub temu moram naglasiti, da me je sloga, disciplina, ponašanje med delegati, dobra volja iu toleranca, ki so jo v poedinih spornih vprašanjih pokazali eden do drugih, naravnost presenetila.
Interesantno je, kako ugodno delujejo na odnose in občo psihozo razni poizkusi (govori in izjave) za sporazum n. pr. med državami rimskega pakta in Jugoslavijo in še posebej sporazum, sklenjen med Bolgarijo in Jugoslavijo. Italijani, Madžari in Avstrijci so na9 gentlemansko podpirali, a vsem so padali v oči prisrčni odnosi bolgarskega in jugoslovenskega delegata, kar je vzbudilo še posebno pozornost z ozirom na znane sofijske incidente v meseeu avgustu. Bolgarski delegat ni tajil, da je to že posledica sporazuma! O prijateljstvu Cehoslo-vaške, francoske in bolgarske delegacije mislim, da ni potrebno se posebej govoriti.
Velika senzacija dunajskega zasedanja je bila udeležba Nemcev, ki v CIE niso sodelovali že več let. Zaenkrat sodelujeje samo v športni sekciji ali so najavili za prihodnje leto svojo prijavo v redno članstvo. Izmirjenje med CSB in nemško delegacijo (med katerima je pred leti, radi nemške manjšine v ČSR, prišlo do spora in incidentov) je bilo burno in prisrčno pozdravljeno. V čehosiovaški delegaciji so bili po svojem delegatu zastopani tudi nemški visoko-šolci.
Kakšna je bila drugače organizacija zasedanja?
Odlična! Avstrijskemu savezu je treba santo čestitati. V zvezi z zasedanjem je bilo seveda ua programu nekaj neizbežnih banketov (na vseh je bil serviran dunajski zrezek in jabolčni stradel!). Tako so na čast gostom priredili bankete, dunajski župan, avstrijski študentski
-:iSV-v
Zaključnit zasedanje eksekutive CIE i' dunajskem uiijettvslrijskem »Laiulhuusu«. Drugi z leve v prvi vrsti je dosedanji predsednik g. Robert Rlume: v tretji vrsti, označen * križem, je g. Rapolec.
Jugoslavija ni dobila potrebne % večine. Ker nihče ni iznesel nobenih razlogov iu pomislekov za sprejem SJNAO v CIE, je bilo seveda takoj jasno, da mora biti posredi neka taktika in neki »posebni interesi«.
Stvar je ležala na dlani. Kundidata za novega predsednika CIE sta bila dva: Čehoslovak Poš-murny in Švicar Beruartb. Glasovi so bili razdeljeni skoro na polovico, (»»stojala je nevarnost, da bo pri glasovanju odločala Jugoslavija. No, da se to prepreči, je bilo dovolj predali T glasove proti sprejemu našega Saveza v CIE. Situacija je postala zelo mučna, zlasti ker so ua strani Jugoslavije stali: francoski, belgijski, italijanski, nemški, bolgarski in drugi delegati, ki z izrazi svojega nezadovoljstvu niso bili skromni iu so postopek zlasti pa razloge, radi katerih so nekateri delegati glasovali proti, ostro obsodili. Ostro sem protestiral seveda tudi juz in zahteval onuliranje glasovanja, ker sc ne sm» dovoliti, da sprejem in v zvezi s (em čast in poiMM nekega Saveza odvest od taktiziranja in čisto osebnih interesov poedinih grup v CIE. Poleg tega sem Se zahteval, da se ponovno glasovanje izvrši |>o predsedniških volitvah. Interesantno je, da so za auuliranje glusovanja bili vsi — še bolj pa, da so pri ponovnem glasovanju o sprejemu Sav«zo v CIE, bHi oddani vsi glasovi »za«! Izid glasovanja je bil pozdravljen z glasnim odobravanjem iu dolgim aplavzom vseh prisotnih.
Kakšni so bili odnosi med posameznimi
delegacijami? — specijelno do In goski-
vij*?	V	V.*'"."
savez in državni tajnik dr. G. Zcrnatto. Minister prosvete g. dr. Hans Pernter je -prejel vse delegate v -kupno avdijeneo v svečanih prostorih palače ministrstva prosvete, kateri so prisostvovali med drugimi tudi nemški poslanik von Papen, zastopniki ostalih poslaništev in načel-
niki
ministrstva prosvete.
Zaključno sejo zasedanja, ki se je vršila v sejni dvorani, nižjravstrijskega Landhuusa, je prenašal dunajski radio. V svojem govoru sem se predvsem zuhvulil avstrijskim kolegom za gostoljubnost in jim čestital na odlični organizaciji ter izrazil nado, da je z dunajskim sestankom ponovno doprtnešen kamen k veliki zgradbi miru, sloge in pravice, ki jo ima »mladina in bodočnost izgraditi.
»ONIMA KOJI OOLAZE«
je skoro ras prodano! Knjiga je doživela uspeli koji se najbolje vidi po lome što nam je dosada samo osam čila-laea tratilo tu »knjigu rada i radosti«
-	kako ju je nazvala kritika.
Molimo salo sve one naše prijatelje koji su knjigu primili da nam ili isvole doznačiti minimalna svotu od deset di-nara ili, [tak, da nam knjigu vrate jer sn nam pritnerci potrebni za druge interesente. Mcdutim, pre nego što urade, ovo drugo, mi dotične najlepše molimo da »Onima koji dolaze« prvo pr očita ju !
Eri jalei jima koji sn knjigu. več planit, srdačna hvala! UREDNIŠTVO
#„Z DOMAČIH IN TUJIH NIVERZ
Akademska akcija za izpopolnitev univerze je naslovila na vse slušatelje Aleksandrove univerze poziv, ki ga v izvlečku prinašamo.
Ur.
SLUŠATELJEM IN SLUŠATELJ IT A M UNIVERZE OB NOVEM LETU
Vroča želja nas študirajočih je ta, da dobi naša univerza činipreje ono mesto, ki ji po njenem poslanstvu kot na j višjemu znanstvenemu zavodu pripada. Do tega mesta ima pravico, ker ta ji je bila pripoznana ob njeni ustanovitvi...
Moramo se zavedati, kolikega pomena je, da je naša univerza čimpreje popolna. Boj za izpolnitev njenih potreb mora postati del življenjske naloge vsakega izmed nas. Podpirajmo Akademsko akcijo v njenem delovanju in do-prinašajmo vsak svoj delež .. .
Novoletna prošnja Akademske akcije je ta: vsak naj se letos bolj pogosto v mislih pomudi pri naši univerzi, njenih potrebah in težavah. Da si čim večkrat jasno predoči njeno nalogo, ki jo kot najvišja znanstvena ustanova ima ter njen pomen za naše vsestransko življe-. nje. Da pozorno spremlja usodo naše univerze iz dneva v dan in skrbno čuva nad tem, kar smo po ujedinjenju prejeli, To je častna dolžnost vsakega izmed nas! Majhno je število akademikov in akademičark naše univerze, pa morajo biti ti zato večji! Pripomorimo, da postane sedanja quasi univerza — univerza ! Da bo čimpreje popolna, vse obsegajoča, vsem ustrezajoča! . ..
Do sedaj smo se morali in se moramo ■/ združenimi močmi boriti za vsako najmanjšo stvar, ako jo hočemo doseči. Zato si moramo biti vsaj v teli zahtevah edini, pri njih uveljavljanju vztrajni in nepopustljivi.
Akademska akcija bo sredi zime priredila miting, kjer bo zainteresirala našo javnost o najvidnejših potrebah naše univerze. Vsa akademska mladina je vabljena in njena obilna udeležba naj pokaže, da ima razumevanje za pereča vprašanja naše univerze. Odbor AA bo storil vse, da bo miting izveden tako, kakor mora biti -— kadar ga izvajajo akademiki.
Nameravana prireditev bo prva etapa na poti v novo leto.
Akademska akcija za izpopolnitev univerze.
MEDNARODNA AKADEMSKA RAZSTAVA UMETNOSTI IN KULTURE
Mednarodna dijaška zveza (CIE) je poverila italijanskemu akademskemu savezu (Gruppi Universitari Fascisti). prireditev mednarodne akademske razstave umetnosti in kulture, ki se bo vršila to pomlad v Napulju v dneh od 2. do 9. aprila,
Razstava, ki bo imela zelo velik obseg, bo imela več oddelkov:
1. Slikarstvo (slike in freske; velikost in motivi po izbiri).
2. Kiparstvo (relijefi in kipi; velikost in motivi po izbiri).
3. Scenografija (inscenacije že igranih gledaliških komadov; v načrtih ali modelih).
4. Oddelek za lepake (velikost 70X 100 cm, lepaki morajo biti primerni za štiribarvni tisk).
5. Fotografija (velikost 1Ž(X24 cm, ali 24 X 30 cm; kartondrano na 40X40 cm; brez šipe in okvira).
6. Izrezanke (velikost in motiv po izbiri).
7. Arhitektura (izdelki morejo biti ludi v modelih, priložene slike, fotografije, razlage itd.).
8. Akademski tisk (vsak akademski Bat more sodelovati • svojim tiskanim materijalom).
Poleg navedenih oddelkov in nateča-jev so najavljeni še: glasbeno kompozicijski, filmski in zborovski (zbori, kvarteti, kvinteti itd.).
Sodelovati morejo le pripadniki državnih savezov preko teh svojih organizacij.
Mnogovrstnost programa daje tudi Ham Jugoslovenom vso možnost, da svojo domovino čim dostojneje prikažemo na tem mednarodnem akademskem forumu. Ta možnost pa je postala dolžnost, ker je Jugoslavija bila prav te dni sprejeta v CIE. Ker je SJNAO reprezentant Jugoslavije v CIE, se moramo mi te dolžnosti dvakrat zavedati in storiti vse, da bomo pred velikim svetom stali enaki med enakimi. Na delo je treba takoj, da ob pomoči vseh merodajnih faktorjev, ki ne sme izostati, afirmiramo svojo domovino, njena bogastva in lepote. Stvar je seriozna in pomembna, ker v velikih državah ne spremljajo dela akademske mladine s pomilovalnimi nasmeški kakor pri nas, v naših majhnih razmerah.
OBČNI ZBOR SJNAO BO V ZAGREBU
Kakor smo obveščeni od predsednika Izvršnega odbora SJNAO, so vesti, da se bo občni zbor Saveza vršil v Subotici, popolnoma neosnovane. Vesti, ki so jih o tem prinesli nekateri časopisi, so radi tega- netočne. Datum občnega zbora, ki se bo vršil v Zagrebu, bo določen na prvi seji Izvršnega odbora in še v teku tega tedna javljen vsem pododborom.
Bolgarsko -jugoslovenski pakt
Nedavno so časopisi prinesli vest, da bosta Bolgarija in Jugoslavija sklenili pakt večnega prijateljstva. Ta vest je napravila globok vtis na javnost obeh slovanskih držav, pa tudi v ostali Evropi je vzbudila vkljub razburljivnn dogodkom, ki pretresajo ozračje mednarodnega življenja, nemalo senzacijo. Splošno smatrajo, da je sklenitev pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo dogodek ogromne važnosti, in to ne samo za obe državi podpisuici in Balkan, temveč tudi za vso Evropo.
Danes je težko dokončno ocenili ta pakt, saj mu niti ne poznamo točne vsebine.
Šele bodočnost bo pokazala vse nedo-gledne posledice, ki morejo nastati iz tega diplomatskega akta.
S paktom se bo verjetno končala doba dolgih stoletij, ko so balkanski narodi bili sredstvo in poprišče vseli mogočih imperializmov evropskih narodov. Veliki evropski narodi so znali sejati razdor med balkanske narode in plemena in so znali iz tega dobivati koristi za same sebe. Balkan, razdeljen t^a ne-broj -političnih delov, na katerem so se križali imperializmi evropskih »civiliziranih« narodov, je predstavljal dolga stoletja zgodovine najnemimejši del Evrope. Srbsko-bolgarski odnošaji, v katere je le redko kdaj posijalo sorice mirnega sožitja, So bili plod nenasitnih stremljenj evropskih imperialističnih narodov. Srbski in bolgarski kmet sta hotela mir, toda evropska politika je storila vedno tako, da sta si bila Srbija in Bolgarija v sovražnih taborih, da so »e Srbi in Bolgari medsebojno uničevali in pobijali.
Z iskrenim paktom večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo nastaja nova doba. Balkan-' ski Slovani so se zavedli, da morejo biti le oni sami gospodarji na svoji zemlji
in nočejo več, da bi tretji odločeval o njih usodi. Dovolj je bilo zablod in tip* 1 jenj^, .dovplj medsebojnih vojn. Balkan je postal s tem paktom prijateljstva dokončno najbolj miren del Evrope. Med tem, ko so na zapadu Evrope vsi pod strašnim dojmoni ppasnosti uove. syetov-ne vojne, balkanski narodi z zaupanjem ili veW» gledajo v ivojo bcidočnost.
Sklenitev pakta o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo ni prišla nedavno, čeprav mogoče prerano za naše pričakovanje, marveč je logična posledica razpoloženja najširših plasti našega naroda in naroda'v Bolgariji. Prav v najširših plasteh ljudstva je zavladalo naziranje, da so interesi obeh držav isti in da je bilo dovolj medsebojnih prepirov in da je že zadnji čas za medsebojni bratski sporazum. Tudi najuglednejši predstavniki jugoslovenskega in bolgarskega javnega življenja so uvideli, da je neobhodno potrebno, da se obe državi sporazumeta. Sledili so medsebojni obiski, ki so to naziranje še utrdili. Politika sporazumevanja, ki jo je začel kralj Aleksander, je rodila svoj prvi sad.
Pakt večnega prijateljstva je po našem globokem prepričanju in po
prepričanju najširših plasti našega naroda le prva etapa, da se v daljni bodočnosti usivari ena jugosl&ven-ska država.
To bo plod zgodovinskih dogajanj, ki streme z neizprosno (Silo k svoji realiza-
Ko razmišljamo o predstoječem paktu večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo in gledamo v bodočnost jugoslovenskega naroda, občutimo, da ta pakt ni običajen pakt, ki se sklepa med državami, ki, smatrajo, da so njihovi interesi identični in ki se uniči ob prvi priložnosti. Mislimo, da je ta pakt plod stremljenja vsega jugoslovenskega naroda k lepši bodočnosti, stremljenja, ki izvira iz sorodnosti krvi in jezika in zavesti skupnih interesov vseh Jugoslove-nov.
Reforma našega učnega sistema
n.
ŠPORT IN ŠOLA — ZDRAV NARAŠČAJ KOT OSNOVA MOČNE DRŽAVE. — BERLINSKA OLIMPIADA IN SOKOL. — TELESNA VZGOJA POD NADZORSTVOM DRŽAVE.
Že stari Grki so poznali velik pomen športa. Toda z njim so hoteli več kot samo razvito mišičasto telo. Obenem s športom so vcepljali mladini duhovno vzgojo. Njihov ideal je bil lepo oblikovana, stasita, vse napore prenašajoča telesa, še lepše, oblikovana duša. Skromnost, vzdržnost in državljanska zavest, so bile največje odlike Helenov. Onim, ki so na vsakoletnih športnih tekmovanjih — po katerih se še danes zovejo olimpiade *— zmagovali, so postavljali doprsne kipe v stadionu. Vsekakor je bila to največja čast, ki je mogla doleteti mladega človeka. V telovadnicah, tako zvanib »gymnasos« so urili svoja telesa za prenašanje naporov z edinim ciljem služiti čim častneje svoji domovini. In dokler so jim bile te besede meso, so bili vsem nadmočni. Ko so se pomehkužili, ko so vdinjali svoje misli in usmerili svoje želje zabavam, je bilo konec njihovi hegemoniji.
S tem uvodom, ki ga apliciramo laliko na sedanjost, je že tudi poudarjen cilj športne vzgoje: zdravje, moč, lepota. Vse v službi uspeha, rasti in obrambe domovine.
Kot je bil Grkom šport le vsakdanja vaja za življenjsko borbo, tako nam mora biti tudi danes neobhodna potreba. Vsaka država, ki ji ni vseeno, v kakšnem pravcu hodi njena mladina, podpira z vsemi silami športna stremljenja in zahteve mladih generacij. Gradi igrišča, telovadnice, športne naprave in daje mladini možnost vsestranskega športnega udejstvovanja. Še več. Uvaja šport v šole, da tako združuje dulce cum uti-le. Korist od tega ima le država sama. Posledice te sistematične gojitve športa ne izostanejo. V najboljši dokaz nam služi zadnja berlinska olimpijada. Odveč bi bilo naštevanje, kdo je odnašal kolajne, ker je to itak že vsakomur znano. Mi smo se vrnili iz Berlina spet za blamažo bogatejši. Stari, prekaljeni nacionalni borci, vzgojeni v pravem športnem duhu, ki so žrtvovali ves svoj prosti čas, so izpopolnili svoje znanje, naši Sokoli so rešili čast Jugoslavije v Berlinu. Njim ni bila olimpijada izlet v Nemčijo ali trening, kot veliki večini ostalih naših »zastopnikov«; borili'so se ne za svoj osebni uspeh, ne za kolajne, tekmovali so za Jugoslavijo! Njih uspeli je uspeh dolgotrajnega dela, te^lesnokultume in nacionalne vzgoje našega Sokola, zmaga jugoslovenstva in Tvrševe ideologije.
Zgoraj, smo omenili skrb modernih držav za športno vzgojo svojega naraščaja. Prednjačijo'seveda Anglija, Amerika, ki imajo že tradicijo v tem pogledu. Nič manjšo pažnjo ne posvečajo športu tudi ostale države kot Nemčija, Italija, Japonska, Poljska in druge. Žal da med njimi ni Jugoslavije. V anglosaških državah si skoraj ne moremo zamišljati dijaka, ki ne bi bil istočasno dober športnik. Baš obratno kot pri nas, kjer velja že kot prislovica: dober športnik, slab študent. Redki so slučaji, da je obo-
je združeno v eni osebi. To je morda tudi vzrok neprijaznemu nerazpolože-nju vzgojiteljev do športnega udejstvovanja mladine. Toda to so izrodki športa; po nekaterih izjemah se ne sme posplošiti pravilo.
Da se pride le-tem izrastkom v okom, naj se uvede tudi pri nas že od vsega početka dalje sistematična vzgoja sred-njesolske mladine. Šport v šole, to naj bo moto bodoče reforme našega učnega sistema. Že v prvem razredu gimnazije smo se učili: mens sana in corpore sano. Ostalo je kot vse drugo fraza, ker so nam prvo zagrenili z onemogočenjem drugega. In vendar bi se morali ravnati po tem izreku. Gojitev športa v srednjih šolah, bi prinesla nedvomno mnogo koristi i za šolo samo i za dijake. Priznati moramo, da potrebujejo največ telesnega gibanja baš dijaki. Večurno sedenje v prenapolnjenih zatohlih učilnicah in potem še doma, ne vpliva najugodneje ne na telesno ne duševno plat dijaka. Da bi pri tem ne trpel pouk ostalih predmetov, naj bi se v to svrho posvetil ves sobotni popoldan in vsa nedelja. Jasno pa je, da bi se moral radi tega umik tako prilagoditi, da študenti ob ponedeljkih ne bi bili preobremenjeni. Z uvedbo športnih iger v srednješolske zavode, bi se ustvarila večja povezanost med profesorji in dijaki. Izključeni bi bili razni škodljivi vplivi, ki so jim: srednješolci, zlasti v sedanjem času, vse preveč podvrženi. Na drugi strani pa bi bil ovržen očitek, češ, da šola nalaga premnogo učenja in ne skrbi tudi za telesno zdravje učenčevo. Še ena velika odlika ozkega povezanja šole in športa je v tem, da Se bodo dijaki privadili disciplini in tovarištvu tudi izven šolskih poslopij. Pravega športnega duha prevzet študent bo ne samo dober učenec in športaš, temveč bo znal vse odlike resničnega športnika uveljaviti tudi v poznejšem življenju, če se bo ravnal po geslu, ki je bilo sveto Grkom in Rimljanom: napredek države ti bodi najvišji zakon, bo svrha te vzgoje v največji meri dosežena. Potem bomo mimo pošiljali svoje sposobne reprezentante na svetovne športne igre.
In to Jugoslavija z obilico svojega sposobnega naraščaja mora!
EDE
Ustvarite si pojem naroda: ne morete si ga zamisliti dovoJJ plemenitega in vzvišenega. Če narod visoko cenite, boste proti njemu tudi usmiljeni ter se boste varovali nuditi mu kot življenjski in zdravilni napoj svojo zgodovinsko gnojnico.
Nietzsche.
PROŠNJA
Ker si nekateri revnejši sodrugi ne morejo sami oskrbeti zunanji znak svojega prepričanja — polhovke —, prosimo cenj. čitatelje, da darujejo stare polhovke za uniformiranje ljudske fronte. •
ODKRITOSRČNOST
Pred dnevi so raznašali po Ljubljani priga-njači JRZ članske pristopnice, katerim je bil dodan med drugim letak, s sledečim stavkom: »Minuli so časi, ko nas je večina Ljubljane smela zmerjati s klerikalci.«
Tolike odkritosrčnosti s strani JRZ ?koraj nismo mogli pričakovati, saj ni v gornjem stavku vsebovano samo priznanje, da je bila Ljubljana po svoji večini njej nasprotnega mišljenja, temveč tudi priznanje, da mora danes večina Ljubljane molčati.
Vsekakor nova in zanimiva demokracija!
STARI SPOMINI
V »Elitnem« kinu Matici so pred nedavnim med predvajanjem reklam igrali ono staro, dobro znano: »Wir sind vom k. u. k. Infanterie-Regiment...« Tudi na drsališču Ilirije smo oti-krili sličen spominček: »Hoch vom Dachstem an bis zuni Savestrand . ..«
Za enkrat samo ugotavljamo.
RAZGOVOR
»Gospod zastopnik .	.	dovoljujemo si
vas povabiti na nacionalno prireditev, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj.«
»Gospodje, zahvaljujem se vam za pozornost,
vendar se je ne morem udeležiti, ker ima ta dan moja žena god.«
s>...«
PRI NAS IN DRUGOD
Pri nas je aktualna reforma študija na univerzah. Prepričani smo bili, da bo nov zakon plod dolgotrajnega proučevanja s strani teoretikov in s sodelovanjem praktikov, Nemalo smo bili začudeni, ko smo videli, da se je vprašanje reforme medicinskega študija rešilo čisto enostavno: z uredbo!
V Nemčiji tudi pripravljajo to reformo. Vprašanje proučujejo že najmanj deset let i« bo tudi rezultat tak, da ne bo tvoril saaao prehodnega stanja in splošne nezadovoljnosti.
Koristno bi bilo, če bi pokazali svetu, da take reforme vendar niso noben problem, saj se jih da rešiti — z uredbo.
Velika večina ljudi dela samo zato, ker mora in iz tega prirodnega straha pred delom izvirajo najtežji socialni problemi.
S. Freud.
VPRAŠALNE POLE, ki smo jih razposlali s prejšnjo številko, so naletele na zelo dober odziv pri naših čitateljih. Škoda le, da nismo velik list, da bi mogli upoštevati vse one'dragocene nasvete, ki nam jih dajejo na&i prijatelji. Vendar se prav prisrčno zahvaljujemo vsem onim, ki so se potrudili in nam odgovorili ter obljubljamo, da bomo po možnosti izpolnili vse želje, ki so bile izražene.	.	rj
V	prihodnji številki bomo obširno prikazali rezultate te ankete, danes pa še enkrat najvljudneje prosimo vse one, ki nam Se niso poslali izpolnjeno vprašalno polo,-naj to*po možnosti store čim-preje. Se že vnaprej, prisrčno zahvalju-
jemo!
UREDNIŠTVO
lastnik in izdajatelji Kim*o*cif*N«te *Usli<.~~ Uredništvo
iitvo in tpprnva: Ljubljana, Groharjeva cesta 2ll.; ček. račun itev. 17.120. — • > ■ 1 -	'	Tiska	Tiskoma	Slatnar,'d. ■ o. Kamnik (Vodnik in Knez).
— Za konzorcij in uredništvo, odgovarjam, Stane Klemenc,, vand. wc.