„jlllKflll........... i j a*Ü7 «u«pt Sata Sunday» aed niHilf. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote »»»»»»»»»»»«MHIH«»»» Uradniški i« upravnilkl prtMtori: 1657 South Lawn dalo Am Office of Publication: 2467 South Lawndale Ava. Telephone, Rookwell 4904 »eoe»eeeeeeee»eeeeeeee -TIAR 4el Ml IM, at «i •\nmttm «C Bm I, iaw. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. OKTOBRA (OCT. 11), 1M7. ÖTEV.—NUMBER 20« far maílla* at special rata of poeta«« provided far in aaction UOt, Act of Oat I, 1117, authorised aa Jmne 14. IIIS. 'olom diskuzij o potegnit- I vi zunanjih čet tegni iz Sd ¡¿ne države vztrajajo pri zahtevi, da mora-uporniki dobiti pravo bojevniitva pred odpoklicem "prostovoljcev" iz Španije. Italijanih delegat podprl angleški načrt mednarodne kontrole. Španske čete porazile fašiste v bitki pri Toledu Kita jci odbili naskok japonskih čet Japonska armada na •everu naletela na ovire (¿■ton, 20. okt. — Poskusi tka mednarodnega ne-evalnegs odbora, da pride iiporazuma med predstavniki ih držav glede odpoklica Voljčev" iz Španije, so li v vodo na včerajšnji seji, trsjsls tri ure. Seja je iiaključena v veliki konfuzi-,toda člani pododseka'se bodo ponovno sestali in raz-jali o tem vprašanju. [lutopniki Italije in Nemčije »ssfatevali, da mora biti pripravo bojevništva špan-fašistom takoj, Ivan Maj-Mvjetski delegat, pa je deda ne sme biti nobene die-nje o tem vprašanju, dokler i bodo vsi "prostovoljci" zapu-Španije. Anthony Eden, ki zunanji minister, ki je včerajšnjo sejo, je končno obe grupi za nadaljnja Janja. Nobenega izgleda bo prišlo do aporazuma današnji seji. Možnost je, mednarodni nevmeševalni razpuščen.Ako se to «i bosta Anglija in Fran-pridriali pravico "svobod-i akcije". iega kabineta na svoji da odločijo nadaljnjo ak-Eden bo na tej seji podal poročilo, potem pa se bo konference pododseka ivalnega odbora. Vferajénji sestanek članov *«» pododseka je pokazal, da • fašistične in protifašistične P« na isti točki kot so bile v tu, ko so se diskuzije gle- « potegnitve "prostovoljcev" »PMije razbile. Italijani in namenoma zavlačujejo »nja, ker hočejo, da gene-« Franco zmaga v španski ci-^ vojni. Francozi in Rusi pa »Pnv tako odločni v poskusih, !*J bi preprečili zmago Španci» upornikov. Anglija, ki se je rr Zvezala, da bo podpirala |mnciJ°- «e še ni odločila, na \ »trän naj bi se postavi-J; «JU ona hoče predvsem zaboje interese. Grsndi, italijanski po-I ^ndonu, je na včeraj-i,anov pododseka pred-TJ>' umaknitev francoskega na-S™ odpoklica "proeto-¿T, 12 Španije in odobritev ki je bil na razpravi iS te*tt od^a v avgustu, a »I zavržen. Ta določa usta-mednarodne kontrole, Prava bojevništva o- T* irupamA kj -u Mp|eteni JJJ^. civilni vojni, in umik g^Jcev» iz Španije. okt. — Spenaka 20. r4 Poro6a, da so njene čete « n««kok armade 8000 Ma- Wn f ni "voje pozicije na ^'fronti pr| Toledu. V bit-« * aledila, je bilo 600 u- Rh itih in ve,lk0 4Uvi,° C kl policija aretirala 44 CT'» drurih oeeb, Bkrtvali denar in živila. ganili, •Včao vojaški da ho čaatniki so Villavicioaa. ^ kir*to * Mfvmi •*» p""1" Prišlo v njihove h *** [**'«tične čete ao * teg. meata. "»U vthodno od Gi- Sanghaj, 20. okt. — Kitajska bombna letala so včeraj bombardirala japonske pozicije na šanghajski fronti. Izvršila so več izpadov in se naglo umaknila. Skoda, ki so jo povzročile bombe, katere so vrgli kitajski letalci na japonske postojanke, še ni ugotovljena. Japonske čete so obnovile naskoke v teku ofenzive na šang-hajaki fronti, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Ta ofenziva je pokazala, da hočejo Japonci zlomiti kitajski odpor in potisniti Kitajce iz vojne cone v Sanghaj u pred otvoritvijo konference devetih držav; ki so podpisale pogodbo glede nedotakljivosti kitajskega ozemlja. Konferenca se prične 80. oktobra v Bruslju, Belgija. Najbolj vroče bitke med Kise Bodo sestali čiaifl thjct tn Japmrcf SdlJtltt v sektorju Tazang, šest milj se-verozapadno od Sanghaja. Japonci so s tanki prišli v bližino kitajskih utrdb, a so bili vrženi nazaj. Kitajci so v protinapadu porazili Japonce in zasedli nove pozicije, s katerih so se morale japonske čete umakniti. Poročilo iz kitajskih virov se glasi, da je bilo prodiranje japonske vojne mašine ustavljeno v severni Kitajski. Iz nekaterih krajev v provinci San-tung so se japonske čete umaknile. Japonski letalci so včersj obstreljevali železniške postaje ob progi Hangčow-Sanghaj železnice. Nanking in druga kitajska mesta. Bombe so ubile in ranile čez sto nebojevnikov, toda materialna škoda ni velika. panije Gonja proti katolikom v Gdansku Naciji aretirali veliko število duhovnikov Domače vesti Nov grob v starem kraju West Allis, Wis. — Ana Pun-cer je zadnje dni prejela žalostno vest, da je v Debetini pri Mo-zirju na Štajerskem umrla nje^' na mati (ime?) v starosti 86 let. Pred dvema letoma, ko je bila Ana pri njej na obisku, je bila še sdrava in Čvrsta. V A-merlki stpušča poleg hčere Ane tudi sina Antona Hrena v India-napolisu, v starem kraju pa dva sinova in tri hčere. Pokojnica je bila teta slikarja Frana Tratnika is Ljubljane. Cankarjeva četa v Španiji Chicago, — Iz Pariza poročajo Proletareu, da so slovenski prostovoljci v ljudski armadi Španije organizirali lastno bojno četo, kateri so dali ime Cankarjeva četa. Ta Četa je zdaj aktivna na aragonski fronti. Rojak pogorel v Kanadi Toronto, Ont. — Pred kratkim je ogenj do tal uničil hišo in ostala poslopja rojaku Jožetu Bariču v bližini Toronta. Rojaki v Torontu so takoj začeli nabirati prispevke za pogorelca in prva kolekta znaša $40. Vesti Is Clevelanda Cleveland. — Dne 18. t. m. je v bolnišnici umrl Alojzij Jevni-kar, znani brivec, samec, star 60 let in doma is Ljubljane. V A-merfld je «vel 88 let in tu za-«ZUMs -r- Dalje je u- mrla v bolnišnici Marija Rus, roj Krašovec, stara 88 let in doma it Travnika pri Loškem potoku na Notranjskem. V Ameriki je bila devet let in tu zapušča štiri sinove in štiri hčere. Rojakinja zastrupljena pri delu Butte, Mont. — Za zastrupljanjem na nogi je umrla 22-let-na Elsie Petrovič, rojena v A-meriki. Zastrupila se je pri delu v tovarni. Za njo žalujejo mati, dva brata in sestra. Odkupnina izplačana, a ne ugrabiteljem Chicago, 20. okt. — Pred 24 dnevi je bil ugrabljen Charles S. Ross, 72-letni čikaški tovarnar. Dočlm so federalni detektivi nastavljali past ugrabiteljem po vsej deželi, je bila Rossovs družina v zvezi z neznanci, Vi so zahtevali $60,000 odkupnine. Odkupnina je bila izplačana zadnje dni, toda Ross s« še ni povrnil. Detektivi so zdaj mnenja, da je druga ganga zločincev, ki ni I-mela nič opraviti z ugrabljenjem Rossa, preverila * družino sa $60,000. Japonska vlada je ▼ stiski za denar To bo morda pomagalo mirovnemu posredovanju Washington, D. C., 20. okt.— Ob odhodu ameriških zvedencev v Belgijo, kjer ae prihodnji teden začne konferenca zastopnikov devetero držav v sadevl ja-ponsko-kitajakega {konflikta, so washingtonekl krovi prejeli zanesljive informacija, da gre japonski vladi aelolrda za mednarodni kredit. Tb dejstvo je lahko najboljši aajresnlk Kitajske in sa vse one, |i žele mir na Daljnem vzhodu. Japonska je za nadaljevanje svoje "kazenske vojne" na Kitajskem odvisna od materiala, ki ga prejema od Velike Britanije, Združenih držav, Francije In Holsndlje. Ko je začela vojno, je japonska vlada računala, da izvrši vse odločilne operacije na Kitajskem v enem mesecu. Ta račun se jI je unesel in zdaj mora iskati novih kreditov ali pa gledati, da se na kakšen lep način izmota iz kaše. Kolikor je tnano, bo konferenca devetero drŽav predložila Japonski, naj se odloči za dva načina: ali naj sprejme mirovno posredovanje podpisnic waah-ingtonske pogodbe aji pa naj pristane na premirje in začne direktna pogajanja a kitajsko vlado. Hillman na ielu kampanj• za organiziranje homijev Hill-1 ITALIJANSKA VLADA ODREDILA NOVE DAVKE . , Milijoni lir za financiranje oboroževanja MOBILIZACIJA CRNOSRAJCNIKOV Rim, 20. okt. — Italijanski kabinet je na včerajžnji seji odredil nove davke, da ojači oboroženo silo v mednarodni oboroAe-valni, tekmi in pospeši razvoj italijanskega imperija. Diktator Mussollnl vabi tudi zunanji kapital v Italijo. Prospektivne investorje je informiral, da ne bodo plačevali dedžčinskega davka in da njihov kapital ne bo konfisciran v slučaju, da ae Italija zaplete v vojno. Druga važna akcija Je bila objava odredbe glede organisi-ranja fašistične milice v vzhodni Afriki. Italiani v vzhodni Afriki bodo lahko vstopili v fašistične legiji in slehernemu bo dana prilika, "da bo lahko ls-vrševal svojo fašistično doli-noet." Fašistična vlada domnsvs, da bodo novi davki prinesli šest milijard lir (okrog $816,600, 000) v državno blagajno v pri hodnjem letu. Nova odredba določa dodatno obdavčenje 10 odstotkov kapitala korporsclj. Vlada trdi, da so korporacije imele največ koristi od dsvalus^ cijs Ure, zato morajo prispevati določeni delež v državno blagajno. New V ork. i In i k kar Dodatni davki ao biU nalože- man. načelhlk kampanje CIO v'ni na produkcijo, trgovik« tekstilni industriji, je v smislu transakcije in kupčije. Zvišan zaključka konference voditeljev CIO v Atlantic Cityju prevzel tudi vodstvo kampanje za organiziranje trgovskih klerkov, ki so največja delavska skupina v Ameriki. O kampanji Je že konferiral s Samuelom Wol-chokom, predsednikom United Retail Employes unije, ki ima okrog 40,000 članov, Z nekaterimi departmentnimi trgovinami je že sklenila pogodbe, ki določajo $16.60 minimalne tedenske plače. Prihodnji korak unije bo zahteva za $21 tedenske plače in 40-urni todnlk. Landon bi rad "utopil na prete Roo$eveltu" Topeka, Kans., 20. okt. Alfred M. Landon, poraženi repu-blikanaki kandidat za predsednika pri zadnjih volitvah, se Je sinoči prvič po svojem porazu oglasil v javnosti s govorom po radiu. Rekel je. da "Roonevelto-va politika bolj in bolj ograža ameriško republiko na znotraj in zunaj in na vsak način Je treba stopiti na prste predsedniku." Varšava, Polnita. 20. okt. — Nacijska gonja proti katolikom v Gdansku je izzvala napetost med Poljsko in Hitlerjevo vlado. Nacijske avtoritete v Gdansku so po zatrt ju socialistične opozicije začele preganjati člane stranke katoliškega centra. V zadnjem času je policija aretirala veliko Število duhovnikov in voditeljev katoliške stranke. Nadjaki tisk je včeraj napadel škofa 0'Rourka, ker je za-hteval izpustitev duhovnikov is zapora. On je nedavno ustanovil dve novi poljski fari. da uatreže poljskim katolikom, to pa je raakačllo nacije. Arthur Greiser. predsednik gdanskegs senata, je protestiral pri Vatikanu proti poljskim avtoritetam glede njihovega vodstva zunanjih od noša j ev, nakar je Varšava oposorila Vatikan, da imajo poljske avtoritete zadevno oblast v smislu versajske pogodbe. To je bil vsrok. da Greiser ni dobil odgovora na avoj protest. Je bil tudi davek na turiste, ki prihajajo v Italijo. Is teh virov bo vlada dobila okrog 1,-000,000,000 lir novih dohodkov. Novi davki bodo omogočili vladi balanciranje proračuna v prihodnjih dveh letih. Borzna panika nekoliko ponehala Btirbonci dolie Roose-velta New York. 20. okt. — Zadnje dni je zadela newyorško delniško borao fna najhujših panik Isaa leta 1929. Vrednost delnic je padla v nekaterih primerih sa polovico in skupna liguba vrednot na papirju znaša okrog 20 milijard dolarjev. Posledice te panike je bilo čutiti tudi na Čikaftki bo rji in celo v Evropi. Včeraj je panika nekoliko ponehala In nekatere delnice so malo porasle v vrednosti. Različne «trauke navajajo različne vzroke. Novodealski viri pravijo, da je glavni vsrok špekulacija. ki je bila aadnje mesece silna kljub novim «skonom, ki jo omejile jo. Vrednost nekaterih vodilnih delnic, posebno Jekla, so umetno pognali tako visoko, da se je tudi špekulantom adela prenevarna in začeli so prodajati, da rešijo svoj dobiček, pri tem pa so zbudili splošno sumnjo in posledica Je bila. da so vsi začeli metati delnlee na trg kar na debelo. To Je potegnilo navzdol tudi druge dsl-nlške vrednote In panika Je bi la tu. Burbonci pa pravijo, da Je pa niko povzročil Roosevelt s svojo napovedjo novih regulacij in a svojim svarilom, da Amerika nikakor nI laven nevarnosti vojne. Ca&nikarika unija zmagala pri volitvah New York. — časopisni delavci, uposleni pri čaaopiani a-genturi United Preas, so se pri volitvah izrekli za Ameriški časopisni gild, da jih reprezentira pri kolektivnih pogajanjih, Vo-lltve so se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskegs rszsodišča. Cikaški Ruš ubit na španski fronti Chicago, 20. okt. — Med osmimi smerižkimi prostovoljci, ki so ¿»adll v bitki s španskimi fašisti pri Belchiti ns aragonski fronti zsdnji mesec, Je tudi Borsi O-reškin, ruski Imigrant Is Chi-caga. Podpora žrtvam napadalstva _________ Mednarodno bojkotira nje japonskih izdelkov New York. — (FP) — Med narodna bojkotna akcija proti Japonski zaradi Invazije Kitaj ske bo priporočena v odobritev predstavnikom 48 držav, ki ae snidejo na konferenci medna rodnega mirovnega odbora > Londonu. Tako Je bila Ipforml rana Ameriška liga proti vojni in fašizmu. Ta organizacija, ki predstavlja 8,000,000 ameriških držav IJanov, Je nedavno Izdala apel, v katerem poziva ljudstvo, naj bojkotira Japonsko blago. Japon sks pošilja v Ameriko svilo, čaj, bombažno blago in igrače. Liga pravi, da vsak, ki kupujs japon ske izdelke, pomaga pri gradnji japonske vojne mašine. "Civilizirani narodi morajo pomagati nebojevnikom na Ki tajskem, starim ljudem, žen skam In otrokom, ki so Žrtve Ja ponsks agresije," pravi Liga v svojem apelu. Ta naglaša, da so japonski letalci ubili že več tisoč civilnih prebivalcev v napa dih na kltajaka mesta. Liga Je prejela kopijo talegra ma, ksteregs Je lord Robert Cecil, predsednik meti narod nege mirovnega odbora, poslal angleški vladi. On urgira vlado, naj odločno nastopi proti Japonskim militaristom in pridobi druge države, ki so podpisale ženevsko pogodbo, da podprejo akcijo. Japonska bo nsjbolj udarjena, če te drŽave zaprejo svoje trge Japonskemu blagu, da ne bo mogla financirati svoje vojne mašine. AegtsttS ladje Htanbridge ke ee je šfeMekl feMetl a ok prihodu v prUtaatšče Palmo«H. 1*4je je bila deta« »padli s Immbsal t Mlžial Gljeaa, pristanišča v several ftfeniji. Armenci zahtevajo tmrt morilca konzula Beirut, ftlrija. 20. okt.—Sir-aka vlada J* včeraj prejela peticijo s 80.000 podpisi Armencev, živečih v Hiriji In l^banonu. ki zahtevajo smrtno kazen za svojega rojaka Karajana, ki je u-strelU ameriškegs konzula Theo-dorje Marinerja zaradi tega, ker mu nI dal povratnega dovoljenja sa odhod v Združene države. DUPONT FINANCIRA TERORISTIČNE AKTIVNOSTI • Zatiranje unij Odbora za industrijsko organizacijo SENATNI ODSEK OD-REDIL PREISKAVO Philadelphia, Pa. — (FP) -Pierre 8. DuPont in drugi industrijski magnatje financirajo teroristične aktivnosti organizacije, ki Je znana pod imenom Minute Men 4 Women of Today. Clanl te organizacije napadajo organizatorje CIO in člane, da ustavijo razmah Lswi< sovih unij v Pennsylvanljl in aoaednlh drŽavah. Tukajšnji Ust Record Je objavil eerijo člankov, v katerih Je razkrinkal teroristično organizacijo. Predsednik te organizacije j« Bsnjamln W. Blanchard. ki naglaša, ds je cttj organizacije "ohrana In zaščita naše ustave In ameriških Institucij." Record pišs, da je bil Blanchard žs večkrat aretiran saradi sleparij in poneverb. Policijski rekord govori, da Js bil prvič aretiran v Decaturju, 111., 1. 1986, ker Je osleparil več ljudi sa velike vsote denarja. Dvs leti pozneje je bil aretiran v Chleagu tudi zaradi sleparij, naslednjs leto pa v Wheellngu, W. Vs., saradi poneverbe. V vseh slučajih se Je Izmuznil uporni kazni. Blanchard in štirje člani njegove organlzacljs so bili aretirani po Izvršenem napadu na Nlcholasa Kowatza, organizatorja CIO. Kowats Je nastopil na shodu nogavlčarsklh delavcev, ki so uposleni v tovarni Apex Hosisry Co. In katere Je skušal potegniti v unijo, Ko Je govoril, so teroristi vrgli več plinskih bomb, ki so organise-torjs skoro oslepile. Policija Je našla po aretaciji Blanchsrda več plinskih bomb, pušk in drugegs orožja v njegovem avtomobilu, Podpredssd-nlk Walter Godley, kl Js tudi tajnik "patrlotlčne" organizacije Potomci podpisnikov Izjave neodvisnosti, Js po aretaciji Blanchsrda podal ostavko, V izjavi Je dejal, da ga je Blanchard preveril In zato noče imeti nobenega opravka več z njegovo organizacijo. DuPont je v razgovoru s poročevalci priznal, ds Je finančno podpiral Blanrhardovo organizacijo, ker Je bil pod vtisom, "da ščiti a-merlške ustanove." Za stvar ae Js začel zanimati aedaj aenatni odsek zs civilne svobodščine, HvoJemu reprezen-tantu v PhilsdelphiJI je poveril nalogo, naj odredi temeljito preiaksvo. Bombe v Jeruzalemu; civilna vojna se vrača Jeruzalem, 20. okt. — Klina eksplozija bombe v starem judovskem predelu Je včeraj stresla Jeruzalem, toda človeških žr-(«v nI bilo, — Arabci ao včeraj napadli židovski avtobus, ki je vozil Iz Hajfe v Jeruzalem. — AngleAke čete ao rezatrelile tri arabske hiše v Hebronu, ki so h rs n i le večjo zalogo orožja In strellvs arabskih vstašev. Konflikt med arabskimi vatašl In Angleži Je vedno večji. Nove ek$ekucije v Ruši ji i 24 mrtvih Moakva, 20. okt — Poročilo Is Ifabarovaka v Mlbirlji omenja nadaljnjih 24 ekaekuclj proti-aovjetakih teroristov na Daljnem vzhodu. Usmrčencl so bili obtoženi »aliotaže na železnici, zarote proti sovjetskim voditeljem In Apionaše v prid japon-skim militaristom. ., i v Ot|M wt mmà PROSVETA THE ENLIGHTENMENT L*amiNA itovmi PODrOKMK JBONUTK If IW «lit—» Ml (laraa CkkHil la MM aa lau. BM ta p* Ma. U M aa Ihm lala; «a lajCtaara ff.M aal« W«. NU aa yal Ma; « taha»rl»Uaa rataai for Um UaMaS lui« (aacapt aa* Caaafe M M ht raar. Cfclaaaa aa* CM» I7 M (««m wvttrM M-M »ar raar. Oaafco« aa aa rraMia. BuhopUJ Staran» raaMaa (M raatl. Snuaa. »aal B4.) M »raaja foéilMiaiJu la » Aa la prllaftll poèteIno ASvartJalac iMaa aa agraMaaal—Maaaaarfoto W and aaaolWKa* artfelaa will aat M a. paana. ata.. arlll ha >W4 kr all miifmmtä «ni PROHVETA M* T-M Sa. LawaSala Ara.. OB TBB rCUBBATBD Slika z dežele Glasovi iz naselbin Povprečni ljudje v velemestih mislijo, da je revščina doma le v velikih mestih, dočim je v malih meatih po deželi in v farmskih občinah vse "hoki-doki". Kdor tako misli, bi moral čitati poročila agrarnega oddelka federalne vlade. Ta oddelek vlade v Waahingtonu je vzel na režeto 140 farmakih občin in 66 malih mest, raztreaenlh po vsej Ameriki, da dobi jasno in seveda povprečno sliko ekonomskega življenja po deželi. Pred kratkim je agrarni department objavil poročilo o tem proučevanju in za primero je vzel Beaver Dam, Wis., mesto, ki ima 9867 prebivalcev. Poročilo se glasi, da le štirje odstotki vseh družin v Beaver Damu imajo $8000 ali več letnih dohodkov, osem odstotkov družin Ima $2000 do $3000, petnajst odstotkov pa $1000 do $2000; enajst odstotkov družin je na rell-fu. Ostane torej 62 odstotkov družin, nadpo-lovična večina, ki imajo manj ko $1500 letnih dohodkov. Morda je res, ds se v Beaver Damu lažje živi s tisoč dolarji na leto, kakor v Chicagu, Detroitu ali New Yorku; mogoče Je, da sta živež in obleka v velikih mestih dvakrat dražja kot v Beaver Damu. Vse to je mogoče, vendar je jasno, da delavcu, ki prejme tisoč do tisoč petsto dolarjev v letu, ne ostane dosti — potem, ko se nasiti, obleče in plača stansrlno — za avtomobil, lastno hišo, električni refrigerator in za radioprejemnik. Delavske družine v Besver Dsmu morda žive zadovoljno, dasi skromno, kljub temu si ne morejo nakupiti onih stvari, ki so potrebne za ameriški standard življenja — stvari, od katerih zavisi prosperiteta velikih Induatrljaklh aredišč, iz katerih ae potem razširja po vsej deželi. Uposlenoet zavisi od stalne produkcije, stalna produkcija pa zavisi od stalnega konzuma — nakupovanja ne samo najpotrebnejših stvari, temveč tudi onih stvari, ki so potrebne za komfortno življenje: avtov, električnih pripomočkov, rsdioprejemnikov itd. In konzuma, ki dviga blagostanje po mestih in deželi, ne bo, dokler U*io prebivalci 10,000 ameriških malih mest a la Beaver Dam imeli povprečno $1200 do $1800 letnih dohodkov. Kontrola cen in dobička John L. Lewis je pred kratkim objavil v magazinu Public Oplnion, glasilu univerze Princeton, Članek, v katerem je povedal, za čem CIO stremi in kaj hoče. Članek Je zelo informativen za one, ki pravijo, da CIO nima programa, niti socialne filozofije. Lcwis v tem članku predvsem pribije, da ameriško delavstvo Ima prvič v svoji zgodovini deflnitlven smoter. Ta smoter je, da Industrijske in finančne razmere Amerike se ne smejo več vrniti v dobo pred letom 1929. To znači, da organizirano delavstvo ne ho več dopustilo, da bi se majhna peščica ljudi poljubno igrala (špekulirala) z bogastvom Amerike. Delavci morajo v bodoče dobivati večji delež tega bogastva. Dalje pravi I*wls, da ameriško delavstvo ne bo nikdar več tako malomarno politično, kakor je bilo v preteklosti. Politična slaliost je pa doslej Izvirala Iz slabosti strokovnih unij. Neverjetno ne sliši, toda resnično je. da Ameriška delavska federacija v petdcMetih letih avojega obstanka nI mogla organizirati več ko 10 odstotkov vseh delavcev ali komaj tri milijone, kar se skoro nič ne pozna In nI moglo niti malo učinkovati na vaina politična vprašanja. Po-alej pa bo drugače. Unije CIO no v enem letu dobile več članov ko A I)F v 60 letih — ln to je komaj začetek! Ido več tirani v revščino. Končno je Lewia zapisal zelo važen potnt. "Naše delavstvo spoznava, da unlonlsaeija sama ne bo odpravila ekonomskih krlvUkposti v naši družbi. Posredovati mora vlada z zakoni minimalne mezde In maksimalnega detovnlka ter kontrole nad produkcijo, cenami In dobički." L*wls ae dobro uči. V njegovem članku (Dalja f sadnji k o Umi) t Zidanškovo poročile Sharon, Pa,—Zadnjič sem poročal o lepem uspehu in prijaznih rojakih, ki so me vozili iz ene naselbine v drugo, tako da človek lahko v par dneh prsleti polovico Pennsylvania. Dne 8. oktobra setft se ufpet podal v Pittsburgh. Moja prva postaja je bila pri Smrekarjevi mami, kjer človek dobi brezplačno prenočišče. Tudi "lošalo" mi opere, da zgledam bolj "Zauber" fant, ko hodim okrog naročnikov. Kar prvi dan nI dosti časa za agitacijo, sem obUkal najvišji hrib v Pittsburgh«. Tam živi več naših rojakov, od katerih so le štirje naročeni na PTosveto. Nekateri ne znajo čitati slovenski, nekateri pa imajo strah pred —"belcebubom", da jih ne dobi v svoje kremplje. Tam živi Tone Guael s svojo družino. On vozi poulično po Butlerjevi cesti, njegova soproga pa opravlja domača dela, v prostem času pa čl-delavske časopise. Pri takih udeh bi človek ostal vse življenje, tako znata oba kratkočasiti "očeta" Prosvete. Ponovila sta celoletno naročnino in mi postregla z okusnim kosilom. Od tam sem jo mahnil na severno stran, kjer živita Tone in Margareta Dolmovič. Z njo sva se pred 86 leti skupaj pripeljala v Ameriko. Se še dobro počuti. Mnogo ava se pogovorila o starih Časih. Ko sem se poslovil od nje, sem si mislil, da mi je mogoče zadnjikrat plačala naročnino . , . Zopet sem jo mahnil s poulično na 5400 Butler st., kjer ima John Bakovič lepo urejen salun. In ker je hiša takb pobarvana, da človeku kar vid jemlje, nI čudno, da bi me bil zadnjič tukaj kmalu povozil Golobov voznik. Na 9. oktobra sem jo mahnil v West Moreland. Ustavil sem se pri Franku Smoliču, ki je takoj poklical sina In mu naročil, naj napihne obroče, jaz pa sem vozilu kupil pet galonov opojne pijače. Mrcina je tako delovala, da sva v nekaj urah obiskala Hutcheson, Yukon in Herminie. de isti dan sem ae zopet znašel v Pittsburghu. Od tam sem jo mahnil v Bridgeville na vinsko trgatev. Mislil sem, da se trgatve ne bom udeležil, ker me noga še vedno zelobolL Pa nič zato. želel sem si jo ogledati, ker sem videl ta-mošnje mamice praznično oblečene in tudi motiti so nosili čudne klobuke z dolgimi peresi. Kmalu se je sbrala velika množica obojega spola. Korakali so park rat okrog, potem pa so sredi dvorane pogrnili prt in pričeli deliti brezplačne prigrizke. Ko Je bilo vse to gotovo, se je pričela vinska trgatev in ples. Mene je takoj prijela neka prijazna mamica in me sukala brez usmiljenja, vmes pa kradla ko araka. Beričl so to opazili in naju tirali pred sodnika, kjer sem bil ponedolžnem kaznovan za visoko denarno globo, ženska, ki je kradla, pa Je bila prosta vaake kazni. Tak je današnji aiateml Park rat' so me tirali pred alovenskega sodnika In bil sem vsaklkrat kaznovan. No, pa naj bo kakor hoče, sem vsaj za šest ur posabll vse bolečine. Drugi dan me je peljal Frank Dolinar la Sygana v Treveaki In nazaj v Bridgeville. kjer sem pobral nekaj naročnine za Proave-to In Knakopravnoat. Potem sem jo mahnil s vlakom v Carnegie. Tone Petrlch ae Je naročil na Cankarjev Glaanfk. Pri nJemu sem tudi prenočeval, drugo jutro pa me Je potegnil v Ca-raopolia, kjer aem dobil dve celoletni naročnini aa Proaveto, tri pa ta Cankarjev Glaanik. Ker pa Je začelo dišati po snegu, sem se vrnil domov na kratke počitnice. Ne smem pozabiti, da so me v Rridgevillu povabili na Cover-dale. kjer bo na IS. novembra imel tamkajšnji klub veselico, kjer bo zopet sek> vesela zabava. Ker so val tamošnji rojaki In rojakinje zelo prijazni ljudje, je teleti, da bi se te veselice udeležili v velikem številu tudi is drv-glh naselbin, kajti Coverdalčani se radi udeležijo vsake veeellce. Je torej naša dolžnost, da jih posethno v velikem številu. Danes, ko to pišem, pada sneg. Vsekakor kaže, da bo tudi letos bel in da bodo zajci imeli žalostne čase. Vsi tukajšnji lovci se namreč pripravljajo na vojno. Ko se malo odpočijem, zopet odrinem od doma, toda zajčje vojne se ne bom udeležil. Citatelji se tudi zanimajo za Valentinčičeva poročila o starem kraju. Priporočam br. Valen-tinčiču, da ta poročila nadaljuje, kajti urednik jih z veseljem priobči. Aaton Zidanšek, zastopnik frosvete. 10-letnica ženskega khiba Detroit, Mich. — Z nastopom hladne jeseni se nam nudi obilo zabave in veselja v dvorani SDD, v katerem je dovoli prostora za stare In mlade. Ženski odsek Slovenskega delavskega doma bo obhajal svojo 10-letnico t banketom in veselico v soboto, dne 30. okt. v SDD. Vabljeni ste vsi Slovenci in Hrvati, vsi stari in mladi, da se uddežite, tako tudi oni iz bližnje Canade. S tem boste pripomogli ženskemu odseku do bol jfega uspeha. Igrala bo dobra godba v obeh dvoranah. Servira-* la se bo dobra večefja. Tiketi k banketu stanejo Tftc, samo k plesu pa 25c. Ženske so se potrudile in so dale spodnje prostore oziroma kuhinjo izboljšati. Pridite in poglejte to predelavo 1 Članicam gospodinjskega kluba SDD gre najlepša zahvala od strani obeh nas za naklonjenost, našemu sinčku pa obilo zdravja! Iskrena hvala za vse, kar sem prejela od vas za časa moje bolezni v bolnišnici in na domu. Tako tudi društvu Wolverines ter sploh vsem za obiske ln lepa darila meni in mojemu novorojenčku. Katera želi pristopiti v naš ženski klub SDD, naj pride na sejo ln bo z veseljem sprejeta. Človek najbolj v bolezni spozna in vidi, da ima prijatelje in da smo vsi enaki v vseh ozirih, tako v medsebojni pomoči kakor pri skupnem delu za uspeh jn napredek našegg SDD; * Na svidenje na 10-letnici ženskega kluba SDD v soboto, dne 30. oktobra! Polona Kralj, 518. I Aktivnosti SND Detroit, Mich. — Zadnje čase se opaža precejšnja živahnppt v lokalu Slovenakega narodnega doma. To je znak, da se naše ljudstvo zaveda geala, ki pravi, da v alogi je moč ln uapeh. Vae to pa seveda znači napredek za naš SND. S skupnimi močmi in sodelovsnjem se lahko maraikaj doseže. Bližamo se tistemu dnevu, ki se po širni Ameriki v zelo velikem obsegu obhaja. To je znani Halloween, praznik strašil in drugih namišljenih stvari, ki jih nikjer nič ni. Seveda imajo s tem praznikom največ veselja otroci, torej mladež, ki se že dneve prej pripravlja, si natika maske in se oblači v pošastne obleke. Toda to še ni vse. Na ta praznik vseh prasnikov za ottočad si mladež lasti posebne privilegije, da sme počenjati marsikatere neumnosti. Prevrača kolibe, na okna nariše figure in jih zamaže. Pa tudi odrasla mladina si privošči obilo zabave na ta dan. Mnoge skupine pa prirejajo plesne zabave in maškeradne veselice. Pred leti, ko so tudi v mestih še po večini stranišča stala aunaj. maraikatero obležalo prekuc^ .Jeno na tleh. Zadnja leta tega ni, kajti sanitarne naprave ao odstranile staromodne m nezdravi aprave z odvodno napel/isvo. To se pozna posebno poleti, ker ni več smradu In tudi muh ni več toliko, skoro bi rekla nič. Tudi naš SND se pripravlja, da priredi veliko plesno "halovin-sko" veselico na večer 80. <*t. v rostorih SND na 17153 JoUn H. tem bo dana prilika vsem starim In mladim, da se pošteno zabavajo in rajajo. Za ples bodo igrali naši znani muzikantje pod vodstvom naših dveh kan saških godbenikov Jožeta Verholca in Emila Bogataja. Godba bo torej' prvovrstna. Vstopnina bo salno 10c, vsak udeleženec pa bo dobil papirnato čepico aH pa trom-petico, oboje s "halovinskimi" okraski. Na razpolago bo tudi door prize ali vstopninska nagrada. Torej bo veselja na koše ta vse in smeha na jerbase. Razume se, da bo na razpolago tudi obilo okusne jedače ln dobre pijače. Udeležite se vsi I Dne 23. okt. bosta v našem Domu igrala Floyd Brezovar ln Joe Verhole, dne 24. okt. pa A. Stefančič. Torej imamo dovolj prilik za uspeh in veselje. SND je naša last, last nas vseh, zato mu moramo pomagati, da bo Napredoval v vseh ozirih, da bo imel gmoten uspeh. Ta uspeh pa je direktno odvisen od nas vseh. Mi vsi skupaj lahko marsikaj dosežemo. Zato pa ne pozabite naše halovinske veselice dne 30. okt. Dvorana bo okrašena in okinča-na s halovinskimi okraski. To bo obenem maškeradna veselica, kajti maske so tudi dobrodošle. Nikomur ne bo žal za udeležitev na tej veselici, ki bo na soboto večer, dne 30. okt. Vabljeni ste vsi stari in mladi, da pridete v velikem številu. Društvo 121 SNPJ je na svoji seji dne 17. okt. sklenilo, da priredi veselico s kratkim programom. (Datum?—op. ured.) Ves dobiček bo šel v korist kulturnih prizadevanj. V Detroitu smo organizirali našo mladino v mladinski pevski zbor po zgledu elevelandskih mladinskih zborov. Da bo zbor uspel, mu je treba gmotne in moralne podpore. Upam, da bodo naši Detroitčani tudi to koristno delo podprli. V ta namen je bil itvoljen veselični odbor, ki bo o tem v bodoče več piročal. Veselica se bo vršila v SND na John R. st.—Mary Jurca, 121.1 Naše delavske razmere Sharon, Pa.—Vse izgleda, da bomo to zimo imeli dovolj časa za čitanje in pisanje. Da, dovolj in preveč bomo imeli neplačanih počitnic v teh hladnih dneh. Pa kaj zato, saj smo privajeni vsemu hudemu. Dobrega tako ali tako nimamo pričakovati od strani naših gospodarjev. Delavske rszmere so se v naši dolini kar čez noč poslabšale in veliko delavcev so že odslovili za nedoločen čas. Pričakuje se, in brez dvoms, da se bodo delavske razmere še poslabšale. Batj pa ne je najhujšega. Vse izgleda, kakor da ae nam približujeta leti 1931 in 1932. Pa naj delavec mora prenesti vse zlo in vse potrpeti. Pri družbi Carnegie Illinois Steel Coi^mration so že na stotine mladih delsvcev odslovili, drugi ps delajo od tri do štiri i dni v tednu. V nobenem sluSaju —se ne vpraša kdo si in kaj znaš — ne smeš delati več ko pet dni na teden. Tako Je tudi po drugih tovarnah. Naj omenim nekatere tovarne Kitajka s o« rak r Aanghaj«. kjer i in cale blaga hiti najti «vetje pred v Kaši naselbini. National Mal-and Steel Castings Co. uje po tri ali štiri dni v te-Nič bfflje ni pri Sharon gteel Hoop 06. Enako je pri Weetinghouse Electric Co., ki je ena največjih tovarn v naši dolini. V tej tovarni lahko dela do pet tisoč delavcev. Sedaj delajo v omenjeni tovarni bolj alabo in mnogo delavcev ao že odslovili, nëkâtéri pa še čakajo kljuko za alovo. Ko človek tako Hodi Hi tava sem in tja, se končno ustavi tudi pri American Stfcel and Wire Co. Ta tovarna je že pred petimi leti ali ve$ zaprla avojà vrata, f^red tremi meseci ao jo J>a začeli podirati in jo porušili do tal. Ko stopiš v bližino te porušene tovarne, tè obleti nekaka groza. Nekdaj je bila ta žiftrfta polha veselja in radosti, danes pa vidiš kup opeke. Od žičarne danes hë vidiš drugega kot velike dlfcf-hike, ki iè visoko dvigajo prati nebu In se ti vidi na pogled, kakor da bi pri Bogu prosili milosti .. . Moje vrstice bi ne bile popolne, ako ne bi omenil, da je v ži-čarni svoječasno delalo do sedemnajst sto delavcev. Vsi ti brezposelni delavci Žive na re-Hfu. Mnogi brezposelni delavci, ki jih srečamo na hodniku in so prej delali v omenjeni tovarni, se s silo vzdržujejo, da se ubranijo sols. Mi vemo, da revščina in beda navajata v razne zloči-nene, samomore in vse drugo zlo. Naj bo človek te all one vere ali prepričanja, kadar ima prazen želodec, postane navadno tat in ubijalec, kajti njegov želodec zahteva svoje. Jack Yert, 962. Delavaka kampanja Canton, O. — Tu je v teku intenzivna delavska kampanja za izvolitev delavskega kandidata za mestnega župana. Ta kandidat je Darrel D. Smith. Pozivajo se vsi jugoslovanski prebivalci tega mesta — vsi Slovenci, Hrvati in Srbi — da se udeležijo skupne zabave, ki se bo vršila v volilni namen v soboto, dne 23. okt. v Bondijevi dvorani na 1208 Bolden ave. N. E. Udeležite se in pokažite, da ste napredni državljani, ki se zanimate za te važne volitve. Kajti delavska dolžnost vseh nas je, da glasujemo za našega delavskega kandidata. Naš kandidat za župana se želi osebno spoznati z našim ljudstvom, kar je pravilno in potrebno. Javni uradniki morajo poznati ljudi, katere zastopajo. Pridite torej na omenjeno prireditev in pomagajte skupni stvari, da bo končni rezultat povoljen! Glavni govornik na tej prireditvi bo županski kandidat Smith. Vstopnina je samo 76c od osebe. Po končanem govorniškem sporedu bo ples in prosta zabava. Igral bo domači tamburaški zbor Sloga. Odbor apelira na vse zavedne delavce in delavke, da delujejo ln agitirajo med ostalimi delavci za naš skupni uspeh, ki bo v korist nam vsem. Pokažite, da ste pripravljeni delovati za svoje koristi s tem, da glasujete za svojega kandidata in da ste obenem za izboljšanje položaja. Za skupni jugoslovanski kampanjski nastop in delavsko akcijo: Odbor. Zahvala Za prewenečenje Milwaukee, Wia. — Nikdar ne bom pozabil mojega 50. rojstnega dne, tako tudi ne članov in članic društva št. 16 SNPJ. Dne 5. oktobra, baš na moj rojstni dan, je to društvo obdržavalo svojo redno mesečno sejo, po seji pa sem bil telefonično pozvan, naj kakor hitro mogoče pridem domov. Seveda sem se odzval. Doma sem vprašal ženo, kaj se je zgodilo, da me je klicala, toda ona ni ničesar vedela, kajti ona me ni klicala. Ko sva tako s ženo ugibala, kdo neki bi bil, se odprejo vrata in v hišo stopi cela procesija članov in članic omenjenega društva In hkrati vzklikne: "Happy birthday to your Iskreno se vam zahvaljujem za prijetno presenečenje in veselje, ki ste mi ga priredili k mojemu rojatnemu dnevu. Najlepša hvala vsem! Frank Bregant In dražina. aU še aarattH dar trajne v ki T Ts Ja * * južnoafriškem ^ mentu predlagal rezervacijo e» ••„ . ljudstvo na svetu," za afrifte^J™* ščšvi Kalahari Bu*mane v Tako ae boata južnoafriški in briuki d mmmtit*«** Danes jih je le še nekaj tisoč teh p| ^orjavih ljudi in njih Število stalno , ObkrOžfenl od civilizacije žive takoreko Vddno v kameni dobi. Kot nomadi « £ kAja v kraj ter se preživljajo z divjad mekmami. Izumiranje divjadi in južno-af lovske postave otežujejo zadnjim prasta Uudstva bedno življenje. Po podatkih , raia Smutsa doseže Biišman v puščavi ri poprečno višino 1.46 m. Zgodaj «e,t ter umirajo večinoma še pod štiridesetih tom. Moški in ženske so pokrite le z 0 košom bivolove kože. Njihov edin okra« verige iz nojevih peres. Bušmani v tej puščavi žive v jamah C svojih "potovanjih" ne najdejo naravnik tlin, izkopljejo luknje v pesek, kjer prei jejo. General Smuts, ki je obiskal v «p stvu številnih angleških učenjakov to noi sko ljudstvo, pravi, da se to pleme po * življenjskih običajih popolnoma razlikuj vseh ostalih afriških plemen. Tako more pr. Bušmani toliko jesti, da so nasičeni ki pet dni. Ob polni luni ne spe, ampak za i polnoči plesati svoj Čudni mesečni ples, | imajo za nekako versko ceremonijo. Moi kljub vsemu zelo odporni in dosežejo rel v teku. Ves dan morejo slediti bežeči ant dokler ne ujamejo utrujeno žival in jo ub Vzlic svojemu siromašnemu življenju soj ljubno in prijazno ljudstvo. Smutsova odprava je torej dosegla, dt dobili ti ostanki izumirajočega ljudstva de krajine z neomejenimi lovskimi pravican kjer se bodo mogli stalno naseliti. Tudi | riški Carnegijev zavod za narodopisje jii pomagal. Tutankamnova kletev Znani Tutankamnovi kletvi, ki je zahti baje Že 25 človeških "žrtev" je nastal «rdi sprotnik v osebi ameriškega egiptologa in fesorja na chikaškem vseučilišču, dr. John Wilsona. Dr. Wilson ne trdi samo, da ta kletev nobenega učinka, temveč pravi, < sploh ni. Napisa na Tutankamnovem grobu," "ki bi vsakogar preklel v smrt, ki bi se ( motiti njegov mir, sploh ni. Jsz sam sem bral vse napise na tem grobu in nisem niti enega, ki bi pretil s smrtjo. Vsi napi bavijo z mrtvim faraonom samim in predi ljajo v bistvu nekakšna "priporočila" zan vladarje kraljestva mrtvih". Tn če nI not ga prekletstva, ne more biti seveda tudi gar, ki bi ga takšno prekletstvo zadevalo, to je dr. Wilson prepričan, da je šlo pi smrtnih primerih, ki jih spravljajo v zv< odkritjem Tutankamnove grobnice, zgol, naključje. Te osebe, ki so umrle, so pač premerik ravno pot svojega življenja. Že to je za« vo, kakor pravi earl of Carnarvon, ki je cx vo k Tutankamnovemu grobu financiral, d imele z izkopavanjem prav za prav le ma pravka. Po drugi atrani pa živijo n. pr. Hol Carter, vodja izkopavanja, njegov a*» Callender, fotograf pri izkopavanju H Burton i ti kemik pri izkopavanju Alfred l še danes kot šestdesetletni možje. Bai ti f imeli, kakor je razvidno iz tega, največ op ka z izkopavanjem. Večina oseb, ki so umrle, pa je bila ie« aa izkopavanja že dober del preko sredine malnega človeškega življenja. Dr. Wilson stavlja nekoliko resignirano. da re* ne bodo njegovi dokazi pomagali uničiti legi o Tutankamnovem prekletstvu. Uapeh sovjetske arheologije Številne starinoslovne odprave, ki so to letje delovale po raznih krajih sovjetske i so prinesle obilen znanstveni plen dorm», sikaj dragocenega pa so še pustili na Na polotoku Tarnanju, nasproti Kerču. v krili nadaljnje dele grške naselbine h sna je, zlasti stavbe sntičnega trgovskega poleg mnogih pomnikov umetnost, irin< ureditve stanovsnj v tem eUrogrškem w ob Črnem morju. Nsdsljevslo ae je odfcog nje v Olbiji a aličnim izidom \ nja so izgrebli ostanke mesta »ovara,^ niče povolških Bolgarov, pri čelm-r so pr ^ piano razvaline kraljevskega / gorodu je ekspedicijs sprsvila na varno« aoč predmetov, pomebnih za praswU» £ vino tega mesta. Enako so P^ « dili drage zaklade Armenski Kgiazar Jan. je odkril M j^L mesu Dvina n. Arar.tskiplam>^ £ obBetajoč uhane. «M^tn^ novre n vrstne dWlje itredne um^n, ^ * vinske cene: najdbe je šla v Eri^nJ'^ (Dalj* »a f™ manjka še sledečega ___' ¿i r kontrola ter« prv/e. t«oro H troio 9rp*nùira*<9° Razgled po jugu Aatoa Garden (Nadaljevanja) r. *no se spuščali v dolino, I nenadoma vlila ploha in fuChitro tudi odšla. Mi-010 »e ustaviti v indUanski ^ciji, na kateri prebiva del Cherokee, ki ae je dolgo B let t orožjem upiral zvez-mJ, voiaitvu in končno prisilil ¡J" kapitulacijo. Vsleddež-to opustili "Prihodnji ¿¡tt je il Bryaon Cityja, ka-smo bili prejšnji dan taji ^ v katerega se vraCamo Jievat, le okrog 1B milj do , reiervacije. , VBryson City smo prišli kma-po testi uri. Voznik nas ja v obširen, primitivno lL dvonadstropni letovišč-hotel, katerega nismo vsled ¡ga drevja videli, dokler ni-w priAli do njega. Ob sedmih bila večerja, ki nas je povsem loroljila- Poleg nas je bilo tudi i drugih turistov, katere je „vala živahna gospodinja, ki ma sukati kot malo gospo- jj. . Drugo jutro ob osmih jo ure-nazaj k Indijancem. Njih racija meri, če se ne moji, 80,000 akrov sveta. V doli-je nekaj polja in pašnikov, Jo pa je gozd. Žive raztrese-po rezervaciji. Kot nam je ■povedal, ne dobe od zvez-riade nobene podpore, kot n. Indianci po drugih rezervaci-Kk dežele. Edino, kar jim daje , so šole, v katerih so otroci ijeni ves čas šolanja. Vla-jih oskrbuje a hrano in men-tudi z obleko — vae prav po ktovsko. Šolskih poslopij je ala kolonija. Tudi učitelji, vsi inci obojega spola, imajo »jo kolonijo iz lepih zidanih Ustavili smo se sredi treh do-i pred obcestno trgovino za grenirje. Trgovina, ki jo vodi iiopoltna družina, je nabasana ie ropotije, katero izdelujejo Ittei in tudi drugi hribovci, kinoma so iz lesa rezani predati ki pa ročna ženska dela — flhne preproge, Hšp in drugo. H rezanju lesa—igrač, pepelrti-in podobnega — so Indianci kribovci pravi umetniki Delar tudi prsteno posodo za rože. Glede rož naj omenim, da sem teh gorah videt marsikatero »jto, ki je bila vsa obložena z ■toni — kakor hiše v starem fe kjer so rože gojile — in menda ¿e goje—lepa dekleta. Drugih posebnosti ni na tej «rvaciji razen star vodni mlin »letje koruze, ki pa je dobil «ko železno kolo. Takih mli-* »em v North Carollni videl med njimi nekega, ki spojno melje koruzo že nad 150 «i »mo zopet v gore. Dan je *P in vožnja krasna po vlši- 1 »> dolinah. Najbolj je bila ko smo se vzpenjali po *"»bnu, po katerem teče ^naroka s čarobnim gorskim worn, ki v miniaturi sliči wskim slapovom. Voda pa- 2 fHočino preko ogromne, «kale. Pod tem slapom In T* »ntjeCCC naredili pot ^ 86 menI r ^o bolj romantičen ka- J^farski slapovi, ker ga ob- s i»r t'°!a Imenuje Zr* in se nahaja proti Tudi Civ: ,v mno*ib kr^,h kllJ? debelo živo skalo. De-net let in je baje v ne- W ¿L^;UU nad mili- Hmo Prišli kmalu [^"Uh. Tukaj se nahaja iT KOrMko naselišče. Kraj hotel z obširnim vrtom j? ,lri^eKa drevja. V • '»'la naša o poldan-U, ;,/ z ^°brlm kosilom. Aprt^?™ rmiunajo tukaj T u dalj*, počitek. JLJ"1 '*"]<** smo ae podali pwja, s <*r Jn ' ° *ori «mo med i pro. '/V*1™» drtall v doli-Javili«. kamor smo "•uro popoldne. • m'*y Mountains Je bi-^ *** it bila iz rasnih krajev in vetrov—Philadelphije, New Yorka, Baltimore, Floride, Georgije, Chicaga (poleg mene je bilo še neko dekle) in Clevelan-da. Bili so večinoma starejši lju dje. Med našimi potniki bo bile ženske v "veliki večini." Moških nas je bilo le 6, z voznikom 6. Bila je jako mirna družba. Na tej vožnji po gorah mi je prišlo Večkrat na misel: Ako bi bil bus naložen s Slovenci, bi ne bili tako tiho. Donela bi pesem in se razlegalo vriskanje po samotnih, toda čarobno lepih gorah, in to posebno še, ako bi bila družba iz enega kraja, družba veseljakov. Po višini se Smoky Mountains ne morejo primerjati z Rocky Mountains na zapatlu. So pa najvišje gore vzhodno od Mis-sissippija. Najvišja gora, o kateri sem že pisal, je blizu 6600 nad morjem. Te gore imajo svojo posebno lepoto, katera ni duplicira-na v nobenih drugih krajih A-merike. Do razvoja turizma po teh gorah je veliko pripomogla zvezna vlada, ki je pred nekaj leti pokupila obširne pokrajine gozdov in pragozdov in ustanovila narodni park. Po teh gorah je zgradila lepe ceste, katere še tudi vedno gradi. V teh gorah tudi ni nobenih kramarjev, ki bi odirali turiste. V Smoky Mountains parku so sicer poskusili z biznisom, toda So jih zvezni gozdarji hitro prepodili. (Konec prihodnjič.) Vesti iz Primor ja Gerovo. — Na 200 lir denarne kazni in 8 mesecev zapora je bil obsojen Josip Nikolavčič, ker je zbiral in si prisvajal vojne o-stanke. Kazen je pogojna. Gorica. — Finančna straža je naznanila sodišču več oseb radi tihotapstva konj in drugega. Med njimi so sledeči: Valentin-čič Leonard, star 30 let, iz Idrije, Felc Anton, 24 let, iz Idrskega, Bratina Leonard, 41 let iz Kam-nega, Kos Josip, 34 let Iz Idrije, Lukančič Julij, 24 let iz Medvedjega brda, Felc Josip, 70 let iz Idrskega, Murovec Josip, 26 let iz Idrije, Spik Justin iz Selc, Bre-mec Josip, 32 let iz Zaloga, Von-4ina Gertrud, 49 let iz Zaloga, Likar Alojz, 26 let, Jereb Ferd, 26 let iz Cekovnika, Torkar Matej, 70 let iz Podbrda, Mikuž I-van, 32 let iz Ledin, Kusterle Jakob iz Grahovega, Brovc Andrej z Bukovega> Močnik Matej iz Kanomlje, Bogataj Ivan iz Drežnice, Likar Anton z Vojske-ga, Krašna Franc iz Vipave, Ko-bal Viktor iz Nabrežine, ter še okoli 30 drugih. Nekateri med njimi so bili obsojeni na zelo stroge kazni, tako ValentinČIČ Leonard In Felc Anton vsak na ¿no leto in pol zapora ter na 32,-000 lir denarne kazni, na eno leto nadzorstva, Bratina Leonard in Kos Josip vsak na leto zapora in 32,000 lir kazni, Lukančič Julij na 14,000 Hr. Murovec Josip in Brence Josip na 7,000 lir, Dakskobler Franc, Močnik Matej, Mlinar Josip, Rupnik Ivan in Seljak Andrej na 3,800 lir, Julij Lukančič na 4,800 lir. Idrija. — V Idriji se Je ustanovil fašistični univerzitetni krožek, ki bo nosil ime po Valentinu Habetu, domačinu, ki je padel v bojih v Afriki. kobja glava. — V hiši Alojza Meržeka je nastal velik požar, ki se Je kmalu raztegnil na dve sosednji * gospodarski poslopji. Ves trud domačinov, da bi ogenj pogasili, je bil zaman, dele gasilcem ae je posrečilo požar omejiti. Vzrok požara ni znan. Gorica. — Leonard Kacin, star 60 let in stanujoč na Placuti, je bil. obsojen na 200 lir pogojno, ker je prodajal kruh, ki je vseboval več vode kot je predpisano. Kazen se mu ne upiše v kazenski list. Miran. — Sestato lir nagrade je dobil Josip Cotič, ker mu Je žena rodila dvojčke. Postojna. — Na nedeljo 2«* sept. se je ustanovila v Postojni sekcija vojnih dobrovoljcev. U-stanovitve so se udeležili tovariši iz Jul. Krajine in "Dalmatin-ci." Postojna. — Kot fašistični zaupniki krajevnih odsekov postojnskega dopolavora so bili imenovani za- Veliki potok Izak Fara, za Žago Vincenc Tolmer, za Hrastje Krma Franc, sa Zalog pa Bizjak Bladimir. S red polja. — Na velikem vojaškem pokopališču dokončujejo novo kripto, v kateri bo shranjenih 60,000 vojakov, katerih imena so znana in 40,000 ostalih ne-* znanih. Vipava in St. Vid nad Vipavo. — Goriški prefekt Orazi je i*-vršil inšpekcijo v občinah Vipavi in v Vidu nad Vipavo. Pri tem se je zlasti zanimal za njih delo. Pohvalil je vse odgovorne In jim dal novih nalog. SmlKel pri Gorici. — Oblasti so pozvale domačine, da izroče vse spomine, ki jih hranijo na vojno, slike in slično, kar bi lahko "dokumentiralo heroično ge-*to italijanskih borcev," vojaškemu muzeju, ki se urejuje na šmihelu pri Gorici. Steverjan. —- V flteverjanu je neznanec ukradel Francu Raku- ¿u 2,000 lir gotovine. Rakuš je tatvino opazil šele Čez nekaj časa, ker je imel denar skrit pod blazino v postelji. Radi bega čez mejo je bil naznanjen goriškemu sodišču Viktor Zovlč, rojen v Galežanu pri Puli, doma pa v Golici. Pred letom dni se je vrnlj iz konfina-clje, kjer je prebil" pet let deloma na Ponzi, deloma pa v ječi in na Tremltih. Komen. — Ludovik Rebula, ttar 26 let, je bil obsojen na 6 mesecev zapora pogojno, ker se ni javil zdravniški komisiji na pregled v svrho potrditve za vojaščino. V Abeslnijt Je umrl na tropič-ni bolezni Just Okretič iz Trsta. Podjetje, pri katerem je bil nastavljen, ga je poslalo kot šoferja v Vzhodno Afriko, kjer si je po par mesecih nskopsl bolezni in umrl. Zasedba Santandera se je praznovala po vsej Julijski Krajini. Raz sedežev fašjev so visele zs-stave in tudi vsi Jsvnl lokali na deželi so morali razobesti zastave, ne da bi sploh vedeli, zakaj gre ali pa da bi jim kdo rekel, čemu tako nacionalno slavje. SIcer pa so se ljudje temu že prl- Katoliski princ podpira lojaliste Katoliéane urgira, pomagajo V boju proti fašizmu Swarthmore, Pa. — (FP) — "Vsak dober katoličan bi moral biti na strani republičanske Španije," je rekel v svojem govoru pred yeč ko 600 dijaki in profesorji na tukajšnjem kolegiju nemški princ Hubertus su Loewem»tein, ki je prišel v A-meriko kot predavatelj Carne-glejevega Instituta. On se je prostovoljno umaknil ia Hitle-rije. On je bela vrana med visokimi katoliškimi glavami in tltu-liranlmi paraziti. Sploh je slab katoličan, ker ne aodeiuje s pa-pešklm Rimom in Mussolinijem v pobijanju ftpAMkih lojalistov. . "Boj v Španiji je najvažnejši problem u Ves katoliški svet," Je rekel princ Loewen-stein. "Sel sem v Španijo kot katoličan. Bil sem v Barceloni, Vaknciji in Madridu. Obiskal sem zakop* na aragonskl fronti. In kaj sem izvedel od vojakov v zakoplh? Iz njih lastnih ust sem slilal, da komaj Čakajo konca vojne, ki jim bo prinesla pravo versko svobodo. In kaj sem se naučil od mož, žena In otrok v Španiji? Da so junaki brez primere, ki vzdržujejo svoj miren pogum kljub vsakodnevni smrti in destruk-cljl. Povem vsem katoličanom, da je njih dolžnost, da pomagajo republlčanski Španiji; povem vsem, ki verujejo v mir, da je njih dolžnost, da branijo demokracijo v Španiji; povem vsem kristjanom, da špansko ljudstvo bojuje svoj boj. V Španiji se bo odločila usoda svetovne demokracije. Pomagajte Spa-nijMo zmage!" V katoliških krogih, ki so na strani generala Franca in svetovnega fašizma, ta princ ne bo dobrodošel.' Green odredil 'čiščenje' v Coloradu De lav« k a federacija mora iztrebiti "upornike" Washington, D. C. — (FP) — William Green, predaadnlk A-meriške delavske federacije, je odredil "čiščenje" v državni de-lavskl federaciji v Coloradu. Zadevna odredba Je bila objavljena v času, ko je eksakutlva APF sprejela povabilo vodlte- vadlli ih nihče sploh niti ne vprašuje po vzrc^tu. Kobarid. — Ker so se pregrešili proti predpisom radi izse-kavanja gozdov, so bili kaznovani od upravnih oblasti Koren Frsnc, star 83 let, Koren Josip, star 23 let In Koren Franc, star 22 let, doma lz okolice Kobarida. Trži«. Blizu delavske kolonije bodo pričeli v kratkem graditi veliko moderno vojašnico. m e SM^ ' '•• 'fT IJev CIO in namairtla, da se bodo njeni predstavniki udeležili konference v Waahlngtonu, na kateri bo razprava o končanju konflikta med obema grupama. Odredba je pravzaprav ukaz, da mora državna delavska federacija v Coloradu odstaviti predsednika Franka Hefferly-ja, ki je tudi predsednik rudarskega distrlkta UMWA. Pole« njega morajo biti odstavljeni vsi drugi uradniki, ki so naklonjeni gibanju CIO. "Člane krajevnih unij te vrste (CIO) v državni delavski federaciji smo trpeli v pričakovanju, da bo konflikt med ADF in Odborom sa industrij ako organizacijo, dualno organizacijo, kmalu poravnan," pravi Green v pismu, katerega je poslal Johnu E. Groasu, tajniku drftav-ne delavske federacij* "Upanje se je Izjalovilo, zato je treba odstaviti vse uradnike, ki podpirajo dualno gibanje." Gross je reslgnirel kot tajnik federadje na dan, ko je dobil Greenovo pismo. Sprejel Je službo v federalnem depart-mentu socialne zaščite in njegovo mesto je prevzel J. A. Hrownlow. On je sastopal državno organizacijo na kontelt-cljl ADF v Denverju. Greenova odredba nI prišla nepričakovano, ker je že prej namignil o potrebi "eiščertjft". Hefferly je lzsval Greena • Izjavo, da ae bo držal zaključkov prejšnjih dveh konvencij državne delavske federacije glede o-hranitve enotnoatl v organizaciji. Rekel je tudi, da Green ne bo uspel v svojih poskusih, da razbije delavsko gibanje v Coloradu z odstranitvijo uradnikov In "da ae bomo borili do skrijnosti proti vsem, ki hočejo narediti razkol v delavskem gibanj U.H oprala teroriste Obtoieni policaji oproščeni na obravnavi Oeai jevae aal)t v New Tertia, ki aa čaatai atraftl ob krati ga mirem gaageži. kra Bartow, FUl — (FP) — Juž- njÄlka "Justlca", ki je obsodila zamorca Angela Herndona na dvajset let zapora ln skušala posaditi scottsborske fante na električni stol, je oprostila šest bivših policajev iz Tampe, ki so bili obtoženi sodelovanja c dr haljo, ki je ugrabila ln do amrti pretepla Josephs Shoemakerja pred dvema letoma. Shoemaker je bil ugrabljen In zbičan, ker nI hotel oditi Iz Tampe na ukaz Članov Ku Klux Klana. Dva druga mola — dr. S. G. Rogers in Rugene P. Poul-not — ata bila ugrabljena Istem času. Vsi ti so al nak<> pall Jezo teroristične organizacije zaradi svojih političnih ak tlvnostl kot člani nasprotne p<> litične grupe, kl je kritiziral dominantno politično organizu cljo v Tampl. "Justlca" je preko sodnika K T. Dowella najprej zavrgla dva tretjini obtežllne evidence pro | ti obtoženim policajem, pozneje pa je Instrulrsla poroto, ki so jo tvorili fsrmarjl, naj oprost obtožence. TI policaji ao bil na prejšnji obravnavi obsojen v zapor na obtožbo, da so »<>ako na napravljenih mizah in na dekletih samih. Njena dekleta so morala izgledati prvovrstno. Od nohtov na roki do laa na glavi vae Je moralo odgovarjati njenemu poaeb nemu okusu. Pentlja belega predpnsnl ka je morala biti zvezana tako kot Jih je znala vezati aamo ona—dolg«» je vzelo vaaki novinki, preden je zavezala pentljo po volji miaa Betzove. Streči gostom pa se sploh nobena ni naučila tako kot bi njej ugajalo, zakaj miaa lletz je bila ubijalka indl\idunlnoati in če bi mogla, bi dala obrazom in posta vam vaeh svojih deklet enak lik, bi vil la r njihovo glasove ton, ki bi bil ton Hetirnega malega paradiža." Pri vaaki tedenski lekciji je poudar jaia dejstvo, naj dekleta pozabijo na lastne osebnosti, kadar ao v njeni »|už< bi; govore in delajo naj kakor en a«m potreben koa inštrumenta v g Ud k o-te koči pn radii ni harmoniji njene čajarne ki jim a svojim lepim uspehom nudi čeden zaslužek. Večina deklet Je skušala slediti njenemu nasvetu, a jim največkrat ni u-apelo. Vsaki je pač najbolj pristojala njena lastna osebnost, in če jo je začela potiskati na stran, je bila ali amešna ali neznoana celo laatnici sami. A prav tako neprikupna in nezaželjena je bila takim dekletom vaaka, njim aamim docela nasprotna osebnost, ki je določno odklonila in odbila vsak poakua ubijanja njene lastne oeebnoatl v prid masni enoličnosti uslužbenk in uslužbencev miss Hetzove. Navadno so take posameznice kmalu izločile is avojega zaupnega kroga in ao jih kratile s "highbrow". Zdaj «ta bili v čajami dve, ki sta nosili ta "čaatni" naslov. Nobena izmed njiju ni bila več lamebno mlada, a sta roati ni bilo mogoče določiti ne eni ne drugi. Obe ata bili visoki. aloko-vitki, mladostni v izrazu, hoji, amehu in besedi. I .ase ene ao ae svetile kakor zrel pšeničen klas pod žarki leatenca. glavo druge je pa krasil koatanjevo-bronaat bleak, ki še ni bil nič pomešan s srebrom srednjih let. lastnica, ki je dala vaaki strežnici posebno ime, ko je ato-pila v njeno službo, je nazvala zlatolaao Pearl, temnooko pa Ruby ... vaa njena dekleta so nosila imena žlahtnih kamnov. Njih laatna imena ao bila zabeležena zgolj v knjigi v uradu, v čajam jih ni nihče rabil. Imeni, ki ata jih dobili, ao ju tako: odkraja zbližali. "Pearl — nedolžnoat. čiatoat. lepota porojena ia trpljenja neznatne školjko, ki ni bila Bič, «iokler ni nekdo odkr. v slasti užitnega bitja med školjkama žlahtnega bisera". Ruby je govorila pol reano, pol za šalo ln ae je mučila a pent-jo pred vel Učim ogledalom. Pearl ae je zasmejala. "Školjka tudi potem ni imela vrednote — samo biser o je imel... in za miaa Betzovo ni mo-a osebna školjka vredna nič, biser de-a. ki Je v meni In a katerim bo delala dobiček, to je edina vrednota, ki jo upošteva. Poznam miss Betzovo, aem Že enkrat prej, drugod in pod drugačnimi okolščinami delala pod njenim nadzorstvom . . . ime, ki mi ga je nadala, je dano namenoma ... ona pozna mojo preteklost . . . jaz njeno. O, maščevanje Je sladko! Ali jas sem že davno preživela nagibe do maščevanja . . . poleg vsega, meni je treba kruha, ne morem biti Izbirčna. niti občutna." Ruby je pogladila srečno zavezano pentljo in vadihnila šaljivo: "Kruh! Kako bi lopnila po marsika teri. s kamni požlahtnjeni roki, če bi ne bilo zaradi miaa Betaove in zaradi—kruha. Kako amelo bi sprostila občutja, da bi privrela na dan In pošteno ocmerjala vso burtujako navlako, ki se jI moram klanjati!" Pearl se je zopet nalahko zasmejala "Zato pa U je nazvala Ruby! Miaa Be-tzova bere v očeh in kretnjah, kakor ci ganka z dlani. Pogledala te je in vedela, da v duši sovražiš ta posel—a živeti moraš. Čedna al dovolj, zakaj bi te torej ne vzela v atyibo?—Ruby vidi strup, navlako, h i na vat vo In potrorbo. kjer vidijo drugi veličino blagoatanja in žlahtnoat duha. ki ao ga opilili plačani mojstri ... ali Ruby je r službi miaa Betaove in mora hraniti svoja občutja in odkritja zase, ker ni plačana, da tu študira in odkriva globočine bur-žujake praznote, ampak da dela, streže, se vljudno poklanja." Krasen ponel! Zadnji posel, ki sem kdaj mislila, da ga bom primorana vršiti. Streči ljudem in njih kapricam, to ae mi je vedno upiralo, ae mi je adelo suženjsko. Ne vem iz kakšnega vira prihajaš ti. Pearl, jaz prihajam iz takega, ki ni nikdar aervlral ... in verjemi, da so se mi odprli široki svetovi, ki jih prej nisem poznala, ko sem padla med maso, ki streže, se klanja, ometa prah z gosposke auknje, odgojuje sito mla-dež bogatih in hodi celo po ulicah z neizogibnim znamenjem na čelu. Ali bo kdaj to odpravljeno, Pearl? Ali bo gotov del človeštva zmirom sužnji!? Bil je čas, ko sem se rogala Aristotelovi modrosti, ki je trdila, da brez sužnjev ne bo šlo nikoli. Komu vse se mladoet ne roga . , . z leti pa pride lastna modrost in vtisi in slike, ki smo jih bili posneli spotoma, hiteč naproti prenovljenim svetovom bodočnosti, ki se pa iamika in umika, kakor obzorja, ko dosežemo nove vrhove, ki so na videz delali nebu aobčasti plot. Ha! Pridejo pred te sličice, kakor dovršene negative. In ti strmiš vanje in pe boriš z dvomi, ki sekajo v tramov je temeljev tvojih bodočih svetov! Ali ae ti kdaj ukvarjaš s takimi mislimi. Pearl r Pearl se Je zamislila in njena drobna usta so se nasmejala tako prikupno, da je Ruby uganila, da so zašle njene misli v kraje spominov, ki so hranili aa-kladnlce lepot in grmade oglja življenjskih razočaranj. Samo ljudje, ki ao raziakavali po širokih miaelnih pokra- jinah, nosijo tak nasmeh; ljudje, ki so bili hude boje, sekali lastna pota pred seboj in postavljali lastna ^polnca na modra obočja nad seboj. Zlatolasa je stresla z glavo, kakor bi odganjala misli, ki niao na noben način spadale v čajamo miaa Betzove, kjer je bila razmišljenost m raztreeenost nezaželjena. Toda ura se je vlekla in dan je bil tak, da ni bilo pričakovati posebnega navala gostov. Naenkrat ae ji Je zahotelo kramljati o tisti drugi osebnosti, ki je živela v njej in ki je bila vzrok, da njeno življenje ni teklo gladko, kakor n. pr. Življenje miaa Betzove, ki ni bila talentirana umetnica, ampak aamo za gmotno srečo vneta ženska, ki je študirala človeško maso iz zgolj dobičkonosnih ozirov. Ce bi ona hotela in mogla rabiti svoje možnosti zgolj zase . . • če bi je ne vleklo zmirom tja, kjer ne poplačajo požrtvovalnosti v mastnih čekih ... če... pa kaj bi! Kolikokrat ae je že ukvarjala a tem "če", in ni prišla nikamor ,.. nikamor ... pač za strežaj-ko k misa Betzovi, ki uživa ob ponižanju umetnice, ki je nekoč ... pa kaj bi tudi to ... "Ruby", je dejala še vedno ae smeh Ijajoč, "saj menda ni potrebno, da ti govorim o tistih mislih—aaj vem. kot ti, izobčena iz kroga zaupnoati Betzove delovne družine. Vae tiete avoje velike majhnosti in tajnosti skrivajo pred nama ... pa nama vseeno nič ne prikri-Jejor Zasmejal i sta ne. Pearl je vprašala: "Kakšna umetnica ai tir (Konec prihodnji*.) HUMOR Brihten otrok Mamica hoče pregovoriti jo štiriletno hčerko AnčM bi šla v posteljo: J "Bodi tako pridna kakor ščančki," ji prigovarja, " kako zgodaj gredo spat. "2e res," se odrei« An toda msms-koklja ff* njimi vred!" • V gledali«» V neki zgodovinski trs* ubije glavni junak aprotnika, potem ps pokl><» žabnike in jim zapove: "Odnesite truplo in f» Tl v reko!" . Nekoč sta se ps junak J« gov nasprotnik zares J Glavni junskseje ^J bo nasprotniku poatenojt» val. Ob prizoru s truplo« J klical služabnike m jim ^ "Pustite truplo tuksj. - i; r; žati na tleh vse do kones nja. # Mase ji Učitelj neke londonak* ki N » i» j. p. n. m»r»i«. r e— «ju." ' —'