Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihija v Ljubljani vstk torek, Četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 60 K za četrt leta 4'80 K številka l> *■ Reklamacije so poštnine prost-Nefrankirana pisma se ne spro iemajo. Rokopisi se nei vračaj. Inseratl: En6stopna pet t -vrstica (Širina 88 mm) sa enkrat 80 vin. večkrat po dogovora. 13. štev. V Ljubljani, v torek, dne 1. februarja 1910. Leto XIII NASLOVA: Za dopise in rokopise n list: Uredništvo j Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poSiUatvs naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upramlitvo vt, vodo na svoj mlin in si pridobili učitelje, ki bi bili prvim in drugim všeč kot agitatorji. Vsled tega je dobila razprava mnogo demagoškega značaja in vse govorance o tej točki je treba čitati z veliko porcijo skepie. Klerikalci so nekoliko izpremenili svojo dosedanjo taktiko, ker so menda vendar spoznali, da ni politika loparja v vsakem slučaju koristna. Takoj, ko so se pririli do deželnega korita, so hoteli v svoji cl jeat-nosti vse opraviti z avtokratskim žuganjem in so bili lepo odkritosrčni. Kar so v odkritosrčnosti povedali, seveda ni bilo lepo. Reklo se je takrat učiteljem kar naravnost: Dokler se ne poklerika-lite, ni vinarja za vasi Z etičnega stališča je bilo to grdo. Ampak bilo je lepo, da so vsaj brez hinavščine razkrili svoj grdi namen. Te odkritosrčnosti so se sedaj otresi'. V deželnem zboru so popolnoma izpremenili svojo dosedanjo vlogo, pa so nastopili kot prijatelji iolstva ter vsaj neposredno tudi kot prijatelji učiteljstva. Bič so skrili pod plašč in so začeli mazati med aa kruh. To vlogo so jim neskončno olajšali liberalci, ki v svoji ljubezni do učiteljstva niso imeli zanj nikoli kaj druzega kakor besede. Ce ne bi bila liberalna stranka vsa dolga leta uganjala tako zanikrne politike, kakor jo je, se ne bi bili mogli klerikalci z navidezno pravico tako bahati, kakor so se. Zato so tudi v debati liberalci igrali dokaj žalostno vlogo; potlačeni so bili popolnoma v defenzivo, do čim so bili klerikalci v položaju napadalca in so ga izrabili d« skrajnosti, brezobzirno, kakor je že njihova navada. Človek bi moral priti s meseca, da bi verjel klerikalne priliznjene besede o njihovi ljubezni do iolstva in učiteljstva. Toda silna zanemarjenost natega ljudskega šolstva, ki jo ima na duši prejšnja liberalno-nemška deželnozborska večina, jim daje lahko in ugodno priliko, da se bahajo; in nedvomno je, da bo nekoliko njihovih številk in nekoliko primerjanja klerikalnega režima s prejšnjim preslepilo marsikatero naivno dušico. Kar ni nič druzega kakor trenotna taktična poteza, se bo marsikomu zdelo načelo. In da se bodo iz teh krogov pomnožale klerikalne čete, je popolnoma nedvomno. Liberalcem pa ne ostane nič druzega, kakor da se kesajo, ko je prepozno. Proračun normalno-Solskega zaklada, ki ga je predlagal finančni odsek, izkazuje potrebščine 1.444 693 K, pokritja 62 069 K, torej primanjkljaja 1,382.624 K. Dalje je predlagal finančni odsek: 1. Pri vračunanju pokojnin učiteljstvu se vpo-števata dve provizorični leti, pri posebnih ozira vrednih Blučajih pa tudi več let v penzijo. 2. Všteje se tudi draginjska doklada, kakor tudi lokalna in starostna doklada v Ljubljani. 3. Starostna doklada se zaračunava v bodoče od časa, ko se napravi vsposobljenostna izkušnja. 4. Letna plača suplentom in suplentinjam, ki se vporabljajo mesto obolelih ali zadržanih učiteljev in učiteljic, se določa z 800 K. 6. Kot pavšalni kredit za zvišanjo dotacij se dovoli 5000 K. 6. Deželnemu odboru v rešitev se odstopat« prošnji «Marijanišča» in aester «Notre Dame* v Trnovem s pooblastilom, da poviša dotacije, Liberalci so mnogo govorili o proračunu in se potegovali za zvišanje učiteljskih plač. Sed«j, ko ne odločujejo, je to lahko, Takrat, ko so vladali v deželi, je bilo treba nekoliko več poguma, a liberalci ga niso imeli. Izgovarjali so se prav tako, kakor.se sedaj izgovarjajo klerikalci: Treba bi bilo zvišati doklade, a to bi nam vzelo simpatije. Ge bi bili liberalci pred dfesetiml leti tako govorili, kakor so sedaj, bi bilo drugače. Po njihovem tedanjem vedenju se pa lahko sklepa, da tudi sedaj ne bi tako govorili, če bi bili še v večini in bi morali prevzemati odgovornost za sklepe. PODLJSTEK. Savičev pesimizem. Daij«. Savič je vedel, da se mu godi nekaj čudnega. Bilo mu je, kakor bi plaval po svetu domišljije. Ali ni bilo že enkrat tako — vse tako? Nekateri ljudje imajo včasi take trenotke. Zdi se jim, kakor bi se nekaj zgodilo, kar so že doživeli, ne da bi mogli povedati, kdaj je bilo. Le to vedo, da je moralo biti davno — davno. Saviču je bilo, kakor bi bil moral pristopiti k neznani dami ter ji reči: — Pojdi z menoj, saj se poznava. Saj sva bila skupaj, v onem zlatem svetu, katerega se moraš spomniti. Ali veš takrat, takrat je bilo ... Okrog naju so igrale zlate harpe in biserne gosli in tajinstvene rože so cvetele v bajnem drhtenju. Najin je bil ves skrivnostni svet in ti si bila moja, moja. Ali veš ? ... t- Kako blazno I In vendar je čutil to, čutil in srce ga je bolelo, da je bilo vseokoli polno ljudi, da ni smel pristopiti k znani neznani krasotici ter jo ogovoriti, kakor bi bil hotel, kakor bi bil moral. Ona je gotovo čutila, da ji sledi. Počasi je stopala, s svojo spremljevalko, menda s svojo materjo; včasi je bilo, kakor bi se hotela ozreti, a se je premagovala. Pred opero, na oglu K&rntnerlce, sta se dami ustavil*' Sedaj se j« mlajša obrnila« Bal to tre* notek je Savič prišel mimo. Pogledal jo je — ona je pogledala njega. Njuni pogledi so se stopili, njeno lice je še bolj vzcvetelo, v njenih očeh je nekaj zadrhtelo. Nasmehnila se je. On je vzdihnil globoko. Dami sta odšli domov, Savič je zbežal domov. Ali ste že čitali lraze o prepolnem srcu? Savič je preklinjal vse fraze. Iskal je besedo, s katero bi mogel označiti svoje duševno stanje. Preklicani pisatelji so že vse tako zasukali, da so vse besede izgubile prvotni pomen, da ne učinkuje noben izraz več tako. kakor bi moral. Njegovo srce je bilo prepolno. Prepolno sreče in boli, prepolno svetlobe in teme. Plesalo in poskakovalo mu je v prsih, jokalo je in krvavelo. Kaj bo sedaj iz tega? Nemirno se je sprehajal po svoji sobici. V glavi mu je šumela kri in v tem šumenju je slišal napev znane melodije. Kaj je že to? Ahal Schubertova podoknica: Durch den Lindenbaum zieht in deinen Traum leise, leise das Lied der Liebe... Začel je žvižgati fino, milo melodijo. — Hahahal Zaljubljen sem, zaljubljen seml A to mu ni bilo smešno. Zakaj ne bi bil zaljubljen? Oh, saj bi znal ljubiti, ljubiti, tako strastno, a tako fino, kakor so ljubili gTŠki bogovi in junaki Šekspirovih dram. V njegovih prsih je bogat, prebogat zaklad čuvstev. Dolgo, dolgo je iskal predmeta avoji ljubezni in sedaj ga je našel* — Noreči mu je dejal premodri razum. Ti si kaj našel? Na ulici si videl deklico, krasno, bogato, kdove iz kakšne družine in zagledal si se vanjo, ker si domišljaš, da se zanima za tvojo malenkost Kakšna neumnost pa je to? Pojdi se solit. Kdo pa si? Kaj pa si? Ali misliš, da iščejo dunajske bogatašice dijakov na Ringu za ženine ? Pravim ti: pojdi se soliti — Haha I Tak je bil vedno ta pametni razum. Haha! Le karaj me, le karaj, saj ti je to poklic. Pa se ti vedno smejem. Zakaj pa ne bi bil zaljubljen? Lahko mi desetkrat praviš, da je neumno, da ni nič iz tega — kaj mi je mar? Vidiš, modrijan modrijanskil Sedaj sem srečen. Seveda ti tega ne morem dopovedati. Kaj veš ti v svoji neskončni modrosti, kaj je sreča? Jaz jo čutim, čutim — ali me slišiš? Kajti v prsih imam srce. Ti se pojdi solit, til Razum je bil razkačen. S te strani še ni poznal svojega Pavla. Da se ta otrok tako puntal — Je že pravi Pa le počakaj! Še na kolenih me boš prosil odpuščanja. Kaj misliš? Zatelebal si se v nekakšno domišljeno sliko in sedaj se vživljaš v ljubezen, katere ni; jutri boš pa cvilil, ko se iztrezniš in spoznaš svojo ogromno zmoto. Jutri bo že splavalo vse po vodi in tebi ostane moralni maček, Potem bo zopet dober hladni matematičarski razum, ha? No, tudi hladni matematičarski razum se lahko zmoti. Errare humanum est —, Dalj«, Klerikalcem so dali orožje v roko, ki so ga njihovi govorniki neusmiljeno porabili. Očitali so liberalcem, da zanemarjajo šolstvo v Ljubljani. In kaj so- liberalci na to odgovarjali P ... Da so šole v Ljubljani drage in da nimajo denarja. Tako se seveda tudi klerikalci lahko izgovarjajo, da ne zvišajo učiteljskih plač, ker je zato treba denarja, pa ga dežela nima. Jarc je dejal, da je država v prvi vrsti poklicana, da prevzame učiteljske plače; šele, ko se izve, v koliki meri odvzame država to breme deželi, se bodo klerikalci lotili resno vprašanja o regulaciji učiteljskih plač. To se pravi, da naj bi učitelji igrali tisto vlogo, kakor znani mož, ki je s svojim fantom gnal osla v mesto. Ampak to, kar Jarc v deželnem zboru, je dejal tudi Hribar pred Silvestrom 1908 na ljudskem shodu učiteljev v Mestnem Domu. In Jarc je dejal še to: Ko je vladala prejšna večin?, ste otvorili 8, 10 do 12 novih razredov na leto. Mi smo jih leta 1908. otvorili 32, leta 1909. pa 42. Avanziralo je 74 učiteljev, prej pa po 20. To je bil pelin, Učiteljem s tem seveda ni pomagano. Vse, kar so klerikalci v resnici storili — in kako so storili, vedo že sami — je kapljica na razbeljen kamen. Ampak da je tako, so zakrivili liberalci in po toči je prepozno zvoniti. Najžalostneje je le, da učitelji sami še vedno ne spoznavajo, da ne pride rešitev ne od liberalcev, ne od klerikalcev. Belokranjska železnica. Menda ga ni na Kranjskem zrelega človeka, ki ae bi razumel, da je belokranjska železnica za deželo in za vse prebivalstvo velikega pomena. Tudi delavstva se to vprašanje močno dotika in nič ni treba tajiti, da je nameravana železnica zelo važna tudi za politično organizacijo, torej za njegov politični napredek in za pridobivanje politične moči. Najprej da že stavba nove železnice dela mnogim rokam. Ne le za tiste, ki najdejo neposrednega zaslužka, ampak za vse de,9vce je to važao. čim manj je dela, tembolj je delavstvo izročeno pritisku kapitalizma in delodajalcev; čim bolj morajo podjetništva iskati delavcev, tem ugodnejše pogoje najdejo proletarci. Delavske moči dobe zaslužka tudi pri gotovi železnici. Še večji je pa pomen železnice za povzdigo splošnega gospodarstva. Moderna industrija, Jri je glavni vir bogastva sedanje dobe, ne more izhajati brez dobrih prometnih sredstev. Za razvoj, da celo za postanek industrije je železnica neizogiben pogoj. Železnice potrebuje tudi trgovina, ki je takorekoč druga plat industrije. To so pa za delavstvo prevažna vprašanja. V aovih podjetjih se mu odpirajo prilike za zaslužek; z industrializira-njem se šele ustvarja moderni delavski razred in te razvijajo take razmere, v katerih se delavstvo lahko uveljavi. Take množice, ki jih rabi industrija, so sposobae za veliko, močno ia v javnem življe-aju tehtno organizacijo. h vseh teh razlogov ima pa nova železnica tudi velik naroden pomen. Zakaj Slovenci potrebujejo industrije bolj kakor vsega drugega, če hočejo biti iposobai ia tekmovanje z drugimi sodobnimi narodi. Gospodarska moč ne počiva dandanes več aa kmetijstvu, temveč aa industriji in če je slovenski narod zaostal v tolikih ozirih, nima tega pripisovati le šovinizmu drugih, ampak zlasti svojemu agrarnemu značaju. Belokranjska železnica je pa še posebaa železnica. Ne le da bi združila doslej osamljen kraj s ostalo deželo; odprla bi mu zvezo z državo, izkrčila bi pot na Hrvatsko in bila bi sestaven del tveze z Dalmacijo. Gospodarska važnost te proge b: bila selo velika. Toda v deželnem zboru smo slišali te dni, da je pomen belokranjske železnice v nevarnosti, kajti od kranjske meje do zagrebško reške proge namerava ogrska vlada graditi vicinaino ozkotirno feleznieo. Zveza z Dalmacijo bi tako splavala po ' vodi in še celo zveza s Hrvatsko bi izgubila več kakor polovico vrednosti. Belokranjska železnica, s katere ae bi vozovi mogli prehajati na hrvatsko progo’, ki ae bi mogla imeti direktnih zvez čez mejo, bi bila kvečjemu to, kar je kamniška. ' Deželni zbor je sklenil protestirati proti temu namenu in pozvati vlado* da se odločno upre ozko* tirni progi na hrvatski strani. To je prav. Država iaia nalogo, odbiti z vso odločnostjo ogrski namen, U je očiten. Le malo pripombe bi si dovolili. Naš slavni deželni zbor je potreboval mnogo časa sa svoj protest. Klerikalci, ki so ga vložili, so čitali vest o ogrskih namenih pred kratkim v dunajski »Reiehspost*. A lahko bi jo bili čitali že pred dvemi leti v — »Rdečem Praporu*. Davno smo vedeli za c grški načrt in davno smo opozarjali našo javnost nanj ter omenjali, kakšno škodo bo imela dežela, če se uresniči. Ampak kaj se je treba med Slovenci ozirati na besedo, ki prihaja iz socialističnih ust! Mi sicer menimo, da je najbolje, nastopati proti nevarnosti, čim se pojavi. Gospodje v deželnem zboru mislijo drugače. Socialni pregled. Rudarji trboveljskega okraja so imeli zadnji čas dobro obiskane shode, na katerih so sklenili, predložiti vodstvu trboveljske premogokopne družbe sledeče zahteve: 1. Akord naj se uravna tako, da ne zaslužijo kopači, tesarski kopači in jamski zidarji manj kakor po 5 K 50, začetni kopači in v akordu stoječi vozači pa razmeroma od šihte. 2. Za zavirače in delavce na rampi naj se akord tako uravna, da ne bodo zaslužili izpod 4 K v akordu stoječe delavke pa ne izpod 2 K 20 vin. od šihte. 3. Vsem kopačem, začetnim kopačem, tesarskim kopačem, jamskim zidarjem, vozačem, strojnim strežajem, strojevodjam, kurjačem, vodjam motorjev, kovačem, ključarjem, mizarjem, tesarjem, zaviračem, lampistom, drvarjem, čuvajem, vodo* noscem, kompresnim delavci m, glenskim delavcem ia vsem delavkam, ki imajo stalno mezdo (Herren-schicht), aaj re plača zviša za 20 odstotkov. Spomenica navaja veliko draginjo in se sklicuje na to, da je družba pred dvema letoma obljubila, da v dveh letih sama zviša delavske plače. Za eventuelno pogajanje, ki se ima voditi v trbov-ljah, so izvoljeni iz Zagorja Franc Peterlin in Alojzij Kauf in Avgust Tratnik, iz Hrastnika Ivan Urlep m Ive.ti Jazbec, z Ostrega Kellner kot zastopniki in Miha Cobal ter Ipnac Sitter kot zaupnika. Dopisi. Trbovlje.(Obletnica rudniške nesreče.) Pred petimi leti se je zgodila v trboveljskem rudniku velika nesreča. Vneli so se plini in razven mnogih delavcev, ki jih je oinotilo, jih je šest ubilo. Trije so bili oženjeni, trije pa samci. Izmed prvih je eden imel troje otrok, eden pa enega. Usoda zaostalih je silao žalostna. Eaa vdova je sedaj v izolirani baraki v bolnišnici, sirote so pri tujih ljudeh. Družba se ne briga ne za vdove, ne za sirote. V nedeljo, 30. t. m. so trboveljski rudarji petič obhajali obletnico nesreče. Dasi je bilo pravo pasje vreme ia cesta enaka močvirju, se je vendar ob treh popoldne zbrala velikanska množica delavcev in delavk na Božičevem vrtu, od koder so v nepreglednem sprovodu odšli aa pokopališče. Spredaj je korakala rudarska godba, potem so po trije in trije sodrugi nosili dva krasna venca z rdečimi trakovi in pqtem je sledila velikanska množica. Na pokopališču je najprej godba igrala žalostinko. Potem je imel sodrug E. Kristan jako lep govor, ki je segel vsem poslušalcem do srca. In kako bi ne, ko je vsak izmed njih v enaki aevarnosti dannadan, da izgubi svoje življenje kot žrtev nenasitnega kapitalizma? Za njim je iz* pregovoril še sodrug Sitter nekoliko besed, godba je zaigrala žalobao kompozicijo in spominska svečanost je bila končana. Ginjeno se je mnogobrojno ljudstvo vrnilo domov, Tevče. «Sloveaec» v sredo 19. januarja 1910 piše: Borovniški socialni demokrati so poslali tvojega »generala* železniškega čuvaja Pogiaja v Ljubljano študirat... in v petek 21. januarja 1910 zopet čenča: »Poglaj je bil po celi Ljubljani znan zagrizen socialdemokrat. Socialni demokratko so lahko na Pogiaja ponosni*. Zdaj pa lahko vprašate »Slovenca* in izobraževalno društvo in društvo »Orel* pri D. M. v Polju,, če so tudi oni kaj ponosni na svojega zvestega pristaša čevljarja: Jožefa Vidmarja na Slapu pri Vevčah, ki so ga žandarji vklenjenega gnali v Ljubljano, ker je bil tudi pri znani tatvini udeležen? Jožef Vidmar je bil vnet pristaš »Orla* in vnet obiskovalec tiste hiše, ki ima na čelu zapisano »Veri in omiki*. Vprašajte »Slovenca*, ča ga bodo poslali k porotni obravnavi v uniformi, v kateri se je včasih tako »itrekal*. Ce hočete bolj natančno izvedeti, se lahko prepričate, ker Jožef Vidmar se sedaj nahaja v preiskovalnem zaporu v deželni sodniji. frit. (Narodni shodi.) V tržaški Narodni dom se je v selila huda ia nevarna bolezen. Tržaški narodnjakarji nore ia si domišljajo kdovekaj. Shode prirejajo, kakor bi bila kje zapisana nagrada za nje in da tekmujejo- za prvo ceno. Na shodih govore vsi m o vsem. Pa se jim godi kakor tistemu, ki ob kinematografi čnih predstavah svira na glaso-vir. Vse svoje zmožnosti in moči izkuša združiti, da bi opozoril gledalce aa svojo umetnost. Ljudstvo je pa zamaknjeno v slike in njega niti ne čuje. Niti sanja se mu ne, da tam pred belim platnom, pod živimi slikami sedi pri glasovirju on ■ svojimi čuvstvi ia hrepenenjem. V življenju se slike menjajo, kakor v kinematografu. Dogoditi slede do- godkom, ministri ministrom, slike veselja slikam bede. Ljudstvo gleda in posluša, trpi, hrepeni ia se navdušuje in verjame, da se konča ta ali ona slika življenja tako ali tako, kakor bi rado. Pa ni niti na kraj pameti, da svirajo tam v Narodnem domu slovenski narodnjaki na svoj politični slabo-akordirani glasovir. Kakor v kinematografu. Ia kakšni so ti narodni shodi P Takšni *o, kakor vse, kar prirejajo tržaški narodnjakarji. V časi dobro, največkrat zelo slabo obiskani. Samo rož še ni, ki naj bi jih aarodnedame sipale na narodne tribune, pa bi bilo vse tako kakor v ljubljanskem Unionu. Bil sem na takih shodih. V Narodnem domu sem se srečal z nekim tržaškim resnično inteligentnim rodoljubom. Pa me nagovori. »ČujeteP* »Čajem 1* — »Vidite, in jaz si mislim. Prokleto mora biti ljudstvo zabito, da verjame takim oslarijam, ki jih ti naši voditelji lučajo z odra dol med nje*. Odgovoril sem mu, naj potrpi. Tudi oslarij se bo ljudstvo nasitilo. Mudi se narodDj akarjem; šli bodo mimo zgodovine, ki gotovo ne bo za njimi jokala. V nedeljo so sklicali zopet shod. Dnevni red: »Kruha nam dajte*. Shod je bil slabo obiskan. Protestirali so proti vladi, ki dovoljuje, da smejo živeti r Trstu tudi takozvani »regmkoli*. Kdo bi verjel, da so bile besede izgovorjene na nedeljskem shodu odkritosrčne 1 Jaz, ki vem, da goje naši narodni voditelji čisto kapitalistične nazore, ne morem verjeti. Nekoč -lem sa na neki seji za slovenske šole v Trstu sešel z dr. RybBfam. Po seji se je med nama razvila debata o delavski konkurenci. Delavska konkurenca je sad kapitalizma. Kapitalisti jo zagovarjajo in negujejo. Kapitalizem mtvarja brezposelnost in po njej delavsko konkurenco. Delavska konkurenca niža cene delavcem, slabša gospodarske in socialne razmere proletarijatu in razteza delavni čas. Ampak kapitalizem hoče imeti vedno na razpolago čimvečjo armado brezposel* n.a proletariata, s katariiu straši in svari delavce pred prevelikimi zahtevami ia željami. Vsled delavske konkurence trpe v Trstu slovenski in italijanski delavci. Beda ne pozna narodov. Beda je napravila iz delavca lačnega vagabunda in ga prisilila, da roma iz kraja v kraj. Lačen delavec ne pozna domovine. On išče dela, kjersibocli. Delodajalec ne pozna rodoljubja. Saj ni neumen, da bi zavrnil italijanskega delavca, če mu ta uaredi enako delo za nižjo ceno, kot sloveasiki. Saj niso bili tržaški delodajalci neumni, da bi bili ;epli tiste slovenske delavce, ki so pod vodstvom N. D. O. zgrešili največjo sramoto in škodo delavstvu, ki so‘ krumirili in tako preprečili, da bi bili težaki danes boljše plačan'1, kot so. Judeževo delo N. D. O. se maščuje danes nad slovenskimi delarci. Nad njimi najbolj, ker je težakov največ Slovencev. Pri stavki težakov je N, D. O. zagovarjala »svobodo dela*. Zagovarjala je torej svobodo delavske konkurence. Tudi dr. Rybat je v pogovoru z menoj zagovarjal potrebe delavske konkurence in z dr. Rybafem so se strinjali vsi tam nav&oči voditelji in člani N. D. O. In če ima N. D. O, pravica kru-miriti, potem se mora priznati tudi italijanskemu delavcu pravico, da išče dela v Trstu, ako ga doma ne najde. Stranka kot je tržaška narodna in organizacija kot je N. D. O., katere voditelji zagovarjajo delavsko konkurenco in kapitalistični način svobode dela, taka stranka in taka organizacija nima nobene pravice, da bi prirejala shode z dnevnim redom, kakršen je bil nedeljski v Narodnem domu. Ampak gotovo je, da tržaškim narodnjakarjem ni do kruha za slovenske delavce, ampak samo za politično in strankarsko agitacijo. Delajo aa pač prijatelje delavstva kakor svoj čas francoska buržo-azija. Delavstvo pa mora tako nenravno prijateljstvo predrago plačevati. Kdor ve, da je N. D. O. odrekla boljše plače tržaškim težakom, da je v Pulju vodila krumirstvo pri stavki pekovskih delavcev in pri stavki delavcev v tržaškem arzenalu, ne more več verjeti mamljivim dnevnim redom ia shodom N. D. O. In vsi njeni in pol. društva »Edinost* shodi ne morejo ohraniti tržaškega narod* njakarstva pred propadom. In jaz si mulim: Rad dela človek za svojo stranko in organizacijo. Rad dela v zmisla, ki naj stranki največ koristi. Nikdar pa ne sme pozabiti, da je ljudstvo in njegove potrebe nad strankami. Nikdar ne sme agitator izkoriščati nevednosti v pol. in strankarske svrhe. V »Narodnem domu* se pa to preveč izrablja. V Narodnem domu se ičujejo slovenski delavci proti italijanskim, kakor bi bili krivi, da jih ni vodila slovenska mati. Straše se slovenski delavci pred nožem g«iRbn>»a, kakor da so vsi Kalabreži sami razbojniki. Govori se jim o socialistih, kakor da so socialisti same zven. Razlaga se jim socialna vprašanja na način, ki ni znanstven in ni pošten in ki more v vsakem izobražencu zbuditi pomilovanje nad ljudstvom, ki mora take oslarije poslušati in pomilovanje do govornika, ki se še v častihlepju in megalomaniji izguolja tako globoko, da ga ni sram, od nevednega ljudstva uživati aplavze za svojo igaoranco. Ako narodni tribuni niso ignorantni, potem se zavedajo svojega demagoškega početja. In mi bi jim svetovali, naj bi se vendar vsaj nekoliko ozirali na ljudstvo in naj ga ne bi preveč pitali s pouki, ki nasprotujejo vsaki logiki in gotovo niso izraz poštenih namenov. Politični odsevi. * Finančni miniiter Bilinski je nastopil proti praški družbi za industrijo železa in njenemu cen* tralnemu ravnatelju K estra uku, ker se je ta družba baje posluževala raznih mahinacij, da je plačevala manj davka, nego bi ga bila morala po svojih dohodkih. Kestranek je na to obdolžil Bi-linskega, da dela to le iz maščevanja, ker je hotel, da bi bil Kestranek spravil Bilinskijevega svaka v upravni svet in mu tako pomagal do mastne rente, česar pa Kestranek ni hotel storiti. Bilinski je izjavil, da je to neresnično, Kestranek je pa objavil izjavo, da ima pismene dokaze za to. Vsled tega se pričakuje senzacioaelen proces radi žaljenja časti. * Državni zbor, ki bi bil moral imeti dne 15. februarja prvo sejo, se skliče pozneje, najbrže 22. februarja. Odložitev je v zvezi s češkim deželnim zborom. * Usoda čekkega deželnega zbora je zopet popolnoma negptova. Dočim se je zadnji teden trdilo, da je sprava med češkimi in aemškirai strankami že takorekoč gotova, se sedaj naznanja, da je pogajanje popolnoma obtičalo in da ne morejo stranke nikakor doseči sporazuma. Vlada namerava pač sklicati deželni zbor, toda kako se mu bo godilo, je velik«« uganka. * Rekonstrukcija kabineta je, kakor smo že nakratko poročali, napovedana za najbližjo dobo. Iz vseh dosedanjih vesti je bilo razvidno, da gre zopet za nekaj provizoričnega. Sedaj piše nemško-nacionalna korespondenca, da hoče ministrski predsednik brez obzira na to, kakšen uspeh bo imelo češko-nemško pogajanje, v prvi polovici februarja preosnovati vlado. Ne misli se pa na parlamen-taričen kabinet, razven če bi se v zvezi s češko-nemško spravo dal doseči točno določen delavni program za državni zbor. Skoraj gotovo je, da ministrstvo, kakor je sedaj sestavljeno, ne pride več pred parlament. Tudi je bržčas izključeno, da bi se do tistega časa odstranile zapreke, ki še ovirajo sestavo koalicije za delo v državnem zboru. Zato se misli na provizoričen uradniški kabinet, ki je pričakovati v prvih dneh februarja. * Weisskirchner je nmetnik, ki bi gotovo lahko mnogo zaslužil, če bi sa produciral v varietejih. Menda bi prekosil znanega Fregolija, kije skozi ena vrata izginil kot mož in se že skozi druga vračal kot žena. Weisskirchner je postal minister kot parlamentarec in član krščansko socialne stranke. Zdaj se nam obeta uradniško ministrstvo in Weisskirchner ima ostati v njem. Krščanski socialci razlagajo to tako, da je bil uradnik — dunajskega magistrata. Seveda bi to bila neumnost, če ne bi bila zvijačnost. Z enako pravico bi tedaj Bienerth poklical kateregakoli privatnega uradnika v ministrstvo. * Tudi Bilinikl in Dolemba se nam baje ohranita v uradniškem kabinetu, .Bilinski najbrže zato, ker je malokdo tako «hraber» kakor on, kadar gre za nove davke. * Zaradi Jugoslovanskega ministra so bili zaupni pogovori med jugoslovanskimi in nemško* nacionalnimi poslanci. Uspeh je baje to, da bo imenovan neki višji hrvatski uradnik za ministra in bo imel nalogo, skrbeti za interese Dalmacije. Vest se nam zdi verjetna. A če je resnična, so se naši junaški Jugoslovani korenito blamirali. Minister za dalmatinske hotele, pa jugoslovanski minister — to je pač razlika kakor slovensko vseučilišče, pa ljubljanski lemenat * Krščanski socialo! so nenavadno skromni ljudje. Menda so se učili skromnosti pri naših klerikalcih, ali pa naši pri njih. Za novo ministrstvo ne zahtevajo nič druzega, kakor da morajo biti za nemškega, železniškega m delavskega ministra imenovani le taki ljudje, ki jih oni odobre. Zakaj ne zahtevajo kar celega ministrstva zase? * Pretep v galiikem deželnem sborti. 28. januarja po seji je rusinski časnikar Demiančuk napadel poslanca Timoteja Starucha, ki ga je bil v zbornici surovo zmerjal, ter ga je klofutal. Staruch je s svojim bratom povalil Demiančuka na tla in oba sta ga s palicami tako pretepala, da je krvavel. Drugi poslanci so napravili pretepu konec. Pozneje je Staruch še enkrat napadel De-miančuka. * Ogrski državni zbor. Debata o cesarskem ročnem pismu s* je nadaljevala brez posebnega zanimanja. V imenu Hrvatov je dr. Bauer podal sledečo izjavo: «Z ozirom na konflikt, ki je med kraljevinama Ogrsko in Hrvatsko nastal zaradi železničarske službene pragmatike, varujemo avoje doslej zastopano in večkrat opisano stališče. Ker nam nameni vlade v tem oziru niso znani, ji ne moremo izreči zaupanja, smatramo pa, da ni čas, izrekati ji nezaupanje.* — Srbski poslanec Polit je dejal, da se ravna z nemadžarskimi narodi tako kakor s političnimi tlačani. Vaszony je izjavil, da je prejšnja vlada, ko se je cesarju zavezala, da vpelje splošno volilno pravico, že v že-lezniškom vozu na povratku sklenila plurali-teto. — Nagy pravi, da so sedanji ministri cesarski posli, ki se sploh ne bi bili imeli pustiti v zbornico. i AKo U niste, pošljite naročnino! Domače vesti. — Stavka pri tvrdki Weibl traja še vedno.. Mojster se ne ukloni zahtevam delavcev, ki pa tudi ne gredo na delo pod starimi pogoji, kakršni so pri g. Weiblu. Resnica je, da dela nekaj stavkokazov in sicer Karl Gotz, Franz Maček, Ivan Rivic, Anton Blažina, Andrej Lotrič, Ferdo Štrukelj in Valentin Dovč; vse te delavce si bodo zapomnili kovinarji in ž njimi bo že še obračunalo delavstvo samo. Podjetnik gotovo ni vesel njikovega dela, ker nič ne nese, kajti tako je, da vajenci popravljajo delo od teh pomočnikov. Ali žalibog tudi vajenci ne znajo veliko, ker se ne izuče v stroki pri Weiblu. Da pa gre g. Weiblu za prejšne delavce, ki stoje v stavki solidarno, vemo dobro; oni tudi znajo delati tako kakor je treba v klju-čarsii obrti. Izkuša se pač na vse načine ugonobiti stavko; na eni strani pomagajo Weiblu zizim-bambule, pa se še celo izgovarjajo v »Narodu*, da Dovč ni njih član. Ampak mi vemo še to, da je dobil tudi podporo od N. D. O. Na drugi strani pa Stili, T“** *’•Pl' laBlpt*t ’