Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo PRIMORSKI DNEVNIK In (TAf/Vtrlnil ^""""™bmMawaaamaMMbmM■■■■■■■■■■■■■Mms»"»mBm"MmsmsMMasmMmMÌÌMMamaaBmmaamMmmmiMHMMMaMMMaMaMIBnmaBMPMn*MHMBMnnMBdRnMMMaMaMMaHmMWmmB*mMmMamMMMOTamiamaaSB«n«BMMaBManMMM«n«BHaaaaaaB«MMMBawBwaMaa - Cena 40 lir Leto XIX. Št. 283 (5658) GOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA JOHNSONA vm t jt rfT| 4 in >1 tJK r 1M1 Razmišlja se o možnosti sestanka med Johnsonom iiuJlruščovom? Ta naj bi bil prve mesece prihodnjega leta - Goi ori se tudi o zahodnem sestanku na vrhu - Spremembe v Beli hiši : t ^ ' . WASHINGTON, 28. — Čeprav je v ZDA danes praznik, in sicer «zahvalni dan», je novi p redsednlk Johnson nadaljeval svojo običajno dejavnost. Najp rej je sprejel načelnika tajne informacijske agencije McCone Ja. Popoldne pa Je sprejel državnega tajnika Deana Ruska in svetovalca za zadeve varnosti McBundyja. Predsednik Johnson je govoril nocoj ob «zahvalnem dnevu». Pozval je ljudstvo, naj mu pomaga pri njegovem delu. Dodal je, da je ameriško ljudstvo ob umoru predsednika Kennedyja prestalo veliko preizkušnjo: «Veliki voditelj je umrl. Velika država mora nadaljevati svojo pot.» Sporočil je, da je odredil, naj se raketno oporišče v Cape Canaveralu imenuje «Cape Kennedy». V washingtonskih političnih krogih je v središču pozornosti možnost sestanka med Johnsonom in Hruščovom. V vladnih krogih i-majo baje vtis, da bo Hruščov v kratkem predlagal tak sestanek. Nekateri trdijo, da je Hruščov že sporočil v Washingtonu svojo željo, da bi se sestal z Johnsonom ki je v Sovjetski zvezi malo znan. Razen tega bi po mnenju politič-nih opazovalcev želel Hruščov poudariti na konferenci najvišjih predstavnikov politiko miroljubnega sožitja. V ameriških poluradnih in diplomatskih krogih že govorijo o možnosti, da se Johnson sestane s Hruščovom prve mesece prihodnjega leta, po možnosti marca. Odločitev amerišne. ga predsednika je seveda podrejena nadaljnjemu razvoju mednarodnega položaja. Toda v Washingtonu ugotavljajo nekatere u-godne elemente. Med temi so i-skreno obžalovanje v Sovjetski zvezi in ostalih vzhodnoevropskih državah zaradi smrti Kennedyja Po predvčerajšnjem Johnsonovem govoru pred kongresom je sedaj v središču painje washingtonskih političnih krogov motnost sestanka med Johnsonom in Hruščovom. Nekateri delo trdijo, da je Hruščov že sporočil željo » tak sestanek, ker bi baje želel vnovič poudariti politiko miroljubnega sožitja; sestanek naj bi bil v marcu prihodnjega leta, ker da za to obstajajo nekateri ugodni pogoji. O možnosti sestanka Johnsona s Hruščovom poudarja tudi londonski «Daily Express» ter dodaja, da so diplomati v Moskvi razpravljali o možnosti, da bi sestanek organizirali v Ženevi, v Londonu ali Stockholmu. Mlkojan pa je ob svoji vrnitvi iz ZDA v Moskvo izrazil upanje, da bo nova ameriška vlada nadaljevala iskanje medsebojno sprejemljivih rešitev za sporna vprašanja ter izrazil zadovoljstvo, ker je Johnson obljubil, da bo nadaljeval dobre odnose med ZDA in SZ in Kennedyjevo politiko. Gromlko pa je izjavil, da v sedanjem trenutku predvčerajšnjega Johnsonovega govora ne misli komentirati. Predsednik britanske vlade Home je dal prav tako konstruktivno izjavo za nadaljevanje mednarodnega sporazumevanja ter včeraj poudaril, da se morata Vzhod in Zahod potruditi, da bi se pogodba o prepovedi jedrskih poskusov razširila. Sam Johnson je govoril tudi včeraj na «zahvalni dan» in pozval vse guvernerje, naj poskrbijo, da na ta dan ne bo nihče lačen. Hkrati izvedenci za zunanjo politiko ugotavljajo, da bi bila zelo umestna konferenca najvišjih predstavnikov zahodnih držav, kar pa bo odvisno od razvoja pogajanj o znižanju carinskih pristojbin v trgovini med ZDA in zahodnoevropskim skupnim tržiščem. Med nadaljevanjem preiskave o umoru predsednika Kennedyja so včeraj nenadoma sporočili, da je bil v puški, ki jo je atentator uporabil, še en naboj. Bistvo preiskave pa gre za tem, da se ugotovi, ali je Oswald nastopil sam, ali je bil povezan s kako organizacijo. Nad vse važna pa je novica, da je poliolja odkrila včeraj, da sta Oswald in Ruby stanovala v neki hiši blizu drug drugega, ker je Oswald že pred časom najel sobo v stanovanju blizu Rubyjevega. Tisk poudarja, da bi to utegnilo biti ključ skrivnosti. Glede varnosti predsednika ZDA v prihodnosti pa so sprejeli ukrep, na podlagi katerega bo pred predsednikovim avtomobilom vozilo šest policajev na motornih kolesih in v enem od avtomobilov bo moral biti obvezno tudi zdravnik. Spričo volitev, ki bodo pojutrišnjem v Venezueli so pripadniki narodnoosvobodilne vojske pred dnevi ugrabili podšefa ameriškega odposlanstva v Caracasu ter poudarili, da gre za .propagandne namene in včeraj so sporočili, da je tigrabljenl «dobro spal». Prav tako včeraj pa je pet pripadnikov tega gibanja — iz istih razlogov — zajelo venezuelsko letalo s 17 potniki in ga prisililo, da pristane na letališču otoka Trinidad; z letala so melali letake. V Italiji so verjetno včeraj na podlagi kandidatov štirih strank levega centra že sestavili seznam ministrov nove vlade, ki ga bo morda danes Moro predložil predsedniku republike Segnlju. in zanimanje, ki v teh prestolnicah vlada okoli novega predsednika. Izvedenci zunanje politike v a- meriški vladi ugotavljajo, da po njihovem mnenju umestna di konferenca najvišjih predstavnikov z ah< spremembe Iz ankete, ki jo je izvedla «Harris Survey» te dni, izhaja, da je ameriško) ljudstvo z veliko večino ieitekU/ zaupanje v novega predsednika. Referendum kaže, da’ je 22 , odstotkov vprašanih označili) poétisetìnika Johnsona za «dobrega» ali za «izvrstnega» kot Predsednika. Samo trije odstotki SÒ mnenja, da ni primeren za to mesto, medtem ko se dvajset odstotkov sploh-ni izreklo. 66 od-otkov vprašanih je izreklo pre-tičanje, da bo Johnson bolj ali anj šel po poti Kennedyja. 34 Jstotkov je izreklo prepričanje,' da bo novi predsednik • počasneje ravnal v kampanji za rasno integracijo, 18' odstotkov pa je,'mnenja; da bo vodil «ostrejšo» politiko do Sovjetske zveze. Mikojan zadovoljen" z razgovori v Washingtonu | Podpredsednik ‘Sovjetske vlade Mikojan se je da-ipes vrnil iz Washingtona v Moskvo. Na letališču je izjavil, da je zelo zadovoljen; z razgovori, ki jih je imel. v Washingtonu. To je izjavil ameriškemu poslaniku Kohlerju, ki ga je sprejel na le- 'I/ Vecchietti «Avanti!»: ferenca najvišjih predstav zahodnih držav. Nedavni ■nbe v zahodnoevropskih zavezniških' vladah, bolj prijateljski ton v francosko-ameriških odnosih in potreba, da se obravnavajo vprašanja atlantskega zavezništva, narekujejo po mnenju teh izvedencev nujnost sestanka med predsedniki zahodnih vlad. Toda tudi v tem primeru bo odločitev ameriškega predsednika odvisna od razvoja pogajanj in razgovorov, predvsem od razgovorov o sw «rfzS jrszgu »0*»«. ». ropskim skupnim tržiščem, glede katerih bodo dokončno razpravljali maja prihodnjega leta v Ženevi. Glede tega se je danes sestal v Ženevi odbor GATT, ki bo zasedal dva dni. Odbor ima nalogo pripraviti delovni načrt o omenjenih pogajanjih v smislu Kenndy-jevih predlogov, ki so dobili ime «Kennedy round». V krogih GATT v Ženevi menijo, da sprememba v predsedništvu ZDA ne bi smela vplivati na pogajanja, ki jih je želel prejšnji predsednik. Predvideva se, da se bodo pogajanja začela 4. m^ja 1964, kakor je bilo določeno. To sklepajo iz dejstva, da je novi predsednik že pozval Herterja, ki vodi ameriško delegacijo, naj nadaljuje priprave za pogajanja. V ponedeljek pa bo začela delo posebna komisija ameriškega kongresa, ki ima nalogo določiti carinske kpncesije, ki jih bodo ZDA predložile ženevski konferenci. Londonski «Daily Express» pa objavlja pod velikim naslovom novico, v kateri pravi, da hi bil Hruščov pripravljen sprejeti’vsak predlog Johnsona za sestanek z njim v prvih mesecih prihodnjega leta. List dodaja, da namerava Hruščov pustiti Johnsonu čas, da zbere svoje misli o nerešenih mednarodnih vprašanjih med Zahodom in, Vzhodom, preden ga povabi, naj bi začeli ta vprašanja reševati. List dodaja, da so diplomati v Moskvi razpravljali o možnosti, da bi sestanek organizirali v Ženevi, Londonu ali Stockholmu. Med sodelavci ameriškega predsednika so že nastale nekatere spremembe. Eden od mladih Ken-nedyjevih sodelavcev Kenneth O’ Donnei! je odstopil in zapustil Belo hišo. V to pa so se preselili trije Johnsonovi pomočniki. Do sedaj pa so vsi drugi ožji sodelavci Kennedyja ostali na svojem mestu. Med temi je tudi Theo-dore Sorensen, ki je pripravljal o-snutke Kennedyjevih govorov. Zvedelo se je, da je Sorensen pripravil tudi glavne obrise posla« niče, ki jo je včeraj prebral v kongresu novi predsednik. Kakor je znano, je Johnson, takoj ko je prevzel oblast, sporočil, da prepušča samim sodelavcem bivšega predsednika odločitev, ali naj ostanejo tudi njegovi sodelavci ali ne. Do sedaj pa je gotovo samo za načelnika tiskovnega urada Salingerja, da bo ostal, ker ga tudi Johnson zelo Ceni. Johnson je pozval poštni departma, naj izda posebno znamko v počastitev spomina Kennedyja. HiiiNiiniiiiiiiiiiiiMiiiiHniniinmiitiiiHnnniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiPj lišču skupno s sovjetskim zuna-im ministrom Gromikom. Mikojan je takoj zapustil letališče in odšel k Hruščovu, da mu I oroča o svojih razgovorih v Washingtonu. V svojem kratkem raz-i avoru s Kohlerjem je Mikojan t idi izjavil, da je še posebno zali qvoljen, ker so vsi Američani, s i aterimi je govoril, zelo' cenili I esto Hruščova, ki je dan po i moru Kennedyja odšel h Koh-1 irju' in mu izrazil, sožalje. Gro-i iiko pa je izjavijj da «v seda-i jem trenutku» ne misli komen-t rati, včerajšnjega Johnsonovega lovora. ., jj .. ^ . Pri odhodu iz Washìrigionà so 1 [ikojana pozdravili razni ameriški funkcionarji. Mikpjgn j«, iz-i uil upanje, da bo ftovk amert- ? ška vlada nadaljevala iskanje medsebojno sprejemljivih Rešitev za sporna vprašanja. Pri pristanku v Ganderju na Novi Žertlji ' Mikon poudaril zadovoljstvo ier je Johnson obljubil, da bo nadaljeval dobre odnose med ZDA m Sovjetsko zvezo m aa bo nadaljeval Kennedyjevo politiko. O Kennedyju je Mikojan izjavil, da je prepričan, da je deloval za mir in da je v svoji predsedniški dobi bil vedno sposoben rešiti mednarodne spore in oddaljiti kolikor mogoče nevarnost vojne. ,, rs k #1 H /J ! 3 nasute n. usbakja tmj r mi juesurui 'V V I a Jk —----------------------------------- TRST, petek 29. novembra 1963 fXitq .in Dej na proslavi v Beogradu TrštU ja0oslavansko-romanski psihični nupsvsr - Čolnkoričtr govor na razstavi * Odhkovaa/s «Borbi> ah 40-letalci ajeaega abitala (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Predsednik državnega sveta Romunije Cjheorghe G. Dej in predsednik republike maršal Tito sta se danes zjutraj s svojimi sodelavci vrnila v Beograd, kjer sta nadaljevala izmenjavo misli o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Glede aktualnih vprašanj tega področja je bilo, kot zatrjuje agencija Talnjug, ugotovljeno soglasje obeh strani. Z današnjim sestankom predsednika republike maršala Tita in Deja, ki Je trajal dve uri, so se uradni jugoslovansko-ro-munskl razgovori verjetno končali. Razgovorov sta se z jugoslovanske strani poleg predsednika Tita udeležila tudi pred- Takšen je bil položaj v Evropi jeseni leta 1843 v času zgodovinskega saaedanja AVNOJ. Nacistične čete so se krčevito upirale pritisku Rdeče armade, južno od Rima pa združenim ameriškim in britanskim četam. Medtem pa so jugoslovanski narodi osvobodili že velik del svojega ozemlja, na katerem so postavili ljudsko Oblast; na zasedanju v Jajcu pa so položili temelje novi, socialistični Jugoslaviji. Temno območje so deli Evrope, ki so jih nadzirale nacistične in kviiHnške enote. Črtkano območje v Jugoslaviji je osvobojeno ozemlje miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiliiiiiiiiiiiiiniNiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtimiiiiiiiiiiinmiiMiiiiMniiiiiiiiiiiiHMminiiaNiiiiiiif ima m ahteva izreden kongres Kongres je že odločil» Bertoldi (levica PSI} in njegovi somišljeniki zagovarjalo podreditev sklepom stranke - Vodstvi parla ìegrumr KB določili kandidate za ministrsko mesta RIM, 28. — Predlagani pre< einik vlade Moro je imel danes razgovore s predsednikoir sfupine demokristjanskih poslancev Zaccagnimjem ih s pri Isednikom skupine demokristjanskih senatorjev Gavo v zvi i, z razdelitvijo ministmkih mest v novi vladi levega cen a; .Vodstvo demokristjanskih poslancev je danes določilo si (lasno, da so kandidati za ministra vsi bivši predsedniki vScte, predsednik skupine demokristjanskih poslancev in nam stniki tajnika stranke; hkrati so izvolili s tajnim glasovanjih; še enajst kandidatov za ministra, ki so jih izbrali med ti -»--------------- stimi poslanci, ki SO Že bili d»] A- V socialistični stranki prevla-žavni podtajniki v preteklili k, ratti» zavzemati? jgL «eni struje v enotno; dal je, da dobiva, iz mnogih krajev mFžele izjave osnovnih organizacij levice, v katerih izražajo svolo podporo- temu -njegovemu stališču, Bertoldi je zanikal, da bi imeM' namen organizireti posebno skupino, ni.ti v vsedržavnem -merilu niti' na ' taVni fedeààfcij. V zvezi z zadržanjem osnovnih organizacij,. levice pa je Valori k:m*%ww. zavzel» ne zasedanju centralnega Odbora j Na današnji seji vodstva šo sklepih sklicati za 3. december zasedanje dpntralnega odbora stranke, n« katerem bo lngrao' poročal o političnem položgjU, Ma'-caluso pà o pripravah za organizacijsko konferenco. Na začetku Seje je Togliatti poročal o med' narodnem in notranjem položaju, žlasti v zvezi s jies.Uvo aoxe via- PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V PripaSHÈi otMoSmSiilAe 'a' so zapit ptfdSko letala Pilota so prisilili, da je krožil nad mestom, na katero so odvrgli letake s pozivom na bojkot predsedniških volitev - Letalo je pristalo na Irinidadu CARACAS, 28. — Pripadniki venezuelske narodnoosvobodilne vojske so zajeli venezuelsko letalo s sedemnajstimi potniki. Pilota so prisilili, da je pristal na otoku Trinidad. Letalo je letelo Iz Ciudad Bo-llvar v Caracas, kjer je imelo pristati davi ob 8. uri po krajevnem času. Med letenjem je skupina petih moških in ene ženske vdrla v pilotovo kabino ter ga z orožjem v roki prisilila, da je pristal na letališču Port of Spain. Na letalu Je bi- ,. . . t . .. . . . . lo 14 potnikov in trije člani po- leUJa W sadke. V Port of Spainu na Tri-nidadu so javili, da je letalo pristalo na tamkajšnjem letališču ob 9. uri (ob 14. uri po srednjeevropskem času). Port of Spain je 560 kilometrov vzhodno od Caracasa. Vsj pripadniki skupine, ki je zajela letalo, so študentje. Neki potnik je povedal, da so si omenjeni pred začetkom akcije slekli površnike; bili so oblečeni v uniforme FALN (venezuelske narodnoosvobodilne sile). Prijeli so za orožje in prisilili pilota, da je najprej napravil krog nad Ciudad Bolivarom, od koder je letalo pet minut prej odletelo. Ko so -leteli nad mestom, so omenjeni odvrgli iz letala na tisoče letakov, ki so pozivali prebivalstvo, naj bojkotira nedeljske predsedniške volitve v Venezueli. Vse je potekalo brez najmanjšega incidenta. Policija na Trinidadu je omenjeno skupino pridržala. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da~ho od—tttntthrtislrttr izročitev šestih oseb. To je že drugič v zadnjih dveh tala s potniki. Pred dvema letoma je skupina omenjenih sil prisilila pilota, da je pristal na otoku Curacam. Veneawlska naapd-noosvobodifta vàjsjca. je izvlila že več podknih ^jaoj. Takf se je ntì|. pokstilaWrgovske *ije na srfBi mOTja, preteklo poletje je ugrabila španskega nogometaša Di Stefana, ukradla je šest umet nin, ki so bile razstavljene razstavi, ki jo je organizir; Francija v Caracasu, ter je pri; lila osebje ameriškega vojašk odposlanstva v Caracasu, da sleče in čah. Kar se tiče ugrabitve podšefa ameriškega vojaškega odposlanstva v Caracasu, je predstavnik te organizacije telefoniral danes časopisom, da je polkovnik James Chenault «dobro spal». Kakor rečeno, bodo v Venezueli v nedeljo predsedniške volitve. Levičarskim strankam je prepovedana vsaka politična dejavnost. Narodnoosvobodilna vojska je sporočila, da bo nadaljevala svoj odpor 'proti vladi, ki bo izšla ir novih volitev. Kandidatov aa predsednika je sedem, toda samo štirje predstavljajo vic(neišo politično vladi (demokratična akcija), Rafael Caldera (krščansko socialna cijo komunistične stranke. Opazovalci so mnenja, da bo zmagal Leoni, ker je t« strank» sedaj mi- _ ___ _________dile* ne ukrepe, da bi preprečile ostane v spodnjih hla- I incidente med volitvami. Vojska policija at« ^ pripravljenosti. d»ja(, da so proučili splošen politični položaj in notranje stanje v stranki. Poslanec Bertoldi, ki pr»v tako jtrjpada! ltekn: t*Sl je v .razgovoru z .novinarji na MontecUoriu potrdil. danes dopoldne, ih ^ nekateri drugi pripadajo levici (ve Novi varnostni predpisi za ameriškega predsednika V Dallasu ae nadaljuje preiskava - Ruby bo izpuščen na začaano svobodo? WASHINGTON, 28. — Na podlagi novih ukrepov za varnost ameriškega predsednika Je bilo določeno, da bo vsakikrat, ko se bo predsednik Johnson peljal v sprevodu avtomobilov, v enem od avtomobilov tutti zdravnik. Ta bo moral biti v tretjem avtomobilu. Pred sprevodom bo vozilo šest policajev na motornih kolesih. Predsedniški avtomobil se ne bo oziral na prometne znake, ih samo tajni agenti bodo lahko sedali v avtomobilu, ki bo vozil takoj za predsedniškim avtomobilom. V Dallasu se nadaljuje preisk«---- v» o atentatu. Ncmestnik državnega pravdnika v Dallasu je izjavil, da je bil v puški; ki jo je atentator uporabil za umor Kennedyja, še en naboj. Gre za povsem havaden naboj in ne za na- nuovo» je Vecchietti napisal članek, v katerem, ponovno poudarja razloge, zgradi katerih smatra, da je biT «pravllén in nujen' sklep socialistične levice, da odkloni podporo Morovi vladi tudi z glasovanjem v parlamentu, £4 ne pfV de do novih in pomembhih dej-’ fs&čft&nt m* ** Vecchietti ponavlja' zahtevo po »jamstvu o stvarni avtonomiji •«tranke nasproti vladi in demokratičnemu. phiaftčiiu^KDs. . in so 'klicanju _ izrednega kongresa za nobenò zaroto. i Sedaj se agenti trudijo, da razjasnijo ta nekatere nepojasnjene tačke, predvsem hočejo ugotoviti, ali je kdo Oswaldu pomagal za pripravo atentata in ali je atentat pripravila kaka organizacija. Prav tako hočejo ugotoviti razloge, zaradi katerih je Ruby ubil Oswalda. ZvedelS se je tudi, da Je, imel Oswald, ko so ga aretirali, . pri atentatom-bbiikal gospo Paine, ki je prijatijka'Osvaldove žene in jo vprašal informacije o Oswaldu. Gospa Paine si je napisala ime sklicanju izredne**.", fcójùresa e, kar je «najmanj, da bi sKiicanji stranke, ustvarili pogoje za razredno ob-novo stranke». Na koncu Vecchietti zatrjuje, da so avtonomisti, «s sklepom o Spremembi duha Kongresa, vzeli' nase Vsp , odgovornost, da poiščejo učinkovit način in stvarne pogoje,'da bi se izognili nepremostljivim razkolom». Na ta Članek Veeehiettija odg o. jutrišnja številka glasila «Avanti!» z noto, v kateri : «O vseh argumentih, kritikah in predlogih je že razpravljal naš centralni odbor. Potrebno e pripomniti, da je centralni od. Lor že odgovoril; odobril je za-■ržanje naše delegacije za poga-anja o vladnem programu in je dobril ta program, hkrati pa po- nost strgqke ?jf J neprecenljiva potrpežljivostjo, vztrajnostjo in največ ja dobro volja/ ne smemo opustiti ničesar, da bi jo ohranili. Ni člana stranke, ki se ne hi zavedel pomena enotnosti stranke, ki ga ne bi močno prizadela vsaka nevarnost, ki bi jo ogrožala. Vsi moramo biti. tdžtk pripfcvlJdii na. vsakržen Tl trdno niso ni. Nečesa rekatl po >, ju ui ju ugiuani». vai mu- liso na mestu ultimativni to- zda» govori o moči in w&ii» pass avena ata. boj «dum-dum». To so danes sporočili v trenutku, ko so agenti FBI začeli rekonstruiranje posameznih faz atentata. drShevk wbéTS sedniku Johnsonu, pripravljeno prihdtfhji teden. Vse dokazno gradivo, ki ga je zbrala dalaška policija, je sedaj v fhkah FBI. Kakcu-. je znano, so oblasti v Dallasu izjavile, da imajb • dokaze, a je morilec Kennedyja Oswald. 'atrjuje se, da bo tudi poročilo BI označilo« %walda kpt atan-tatorji. Baje bo- FBI podprla te-So policije v Dallasu, da je Oswald nastopil sam in da ni šlo '»» t—* juje gqvorice. da je FBI poznala Oswalda ih aa je poizvedovala o njem nekaj dni pjwd atentatom. List «Dallas News» piše, da je policija odkrila, dà Sta Oswald in Ruby stanovala V neki hiši blizu drug drugega. Nekateri agenti so ugotovili, da ja OSwald pred časom najel sobo V stanovanju blizu Rubyjevega stanovanja. List dodaja, da bi to «utegnil biti ključ skrivnosti». Industrijec iz Dallasa Abraham Zapruder, ki je filmai atentat proti Kennedyju in je prodal film nekemu tedniku, je izročil 25 tisoč dolarjev družini agenta Tip-pita, ki ga j« Oswald ubil. Družina Tjppita je že prej dobila od Kaznih darovalcev deset tisoč dolarjev. V Washingtonu je pravosodni departma zanikal že sinoči trdi-tve o filmu, ki bi dokazoval navzočnost dveh oseb na oknu, s katerega je atentator streljal. Davi so pred Belo hišo hodile skupine ameriških nacistov, ki so imeli na rokavih trak s kljukastim križem. Nosili so table z napisi: «Pojdimo na Kubo» in «Uničimo umazane kubanske komuniste». Washingtonski dopisnik madžarske agencije MTI pije, da preiskava v zvezi z atentatom na Kennedyja in z umorom Oswal-•da «nadaljuje tipajoče» in da prevladuje prepričanje, da Oswaldov morilec Ruby ne bo dolgo ostal v zaporu, ker mu bodo dovolili začasno svobodo. Dopisnik doda-da* bo Rubyju ostalo dovolj edarja, da nadaljuje svoje običajno življenje. Na koncu pravi dopisnik, da.državni pravdnik iz Dallasa ne misli resno na možnost. smrtne obsodbe za Ruby j a, ttidi zaradi tega, ker je javno mnenje v Texasu naklonjeno obtožencu, in on sam ima politične ambicije. • Žfe sednilc zvezne skupščine Edvard Kardelj in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Mi- nii. 'v , , . S "slovesno otvoritvijo razstave «/I. zasedanja AVNOJ» v zvezni skupščini in slovesno akademijo v Narodnem gledališču v Beogradu, na kateri sta bila predsednika Tito in Dej s svojimi sodelavci, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, tajniki CK ZKJ vseh šestih republik, udeleženci drugega zasedanja AVNOJ, številni državni in politični funkcionarji. zvezni tajniki, zvezni poslanci, člani zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, zastopniki Jugoslovanske ljudske armade, člani diplomatskega zbora in kulturni in javni delavci Beograda, se je začela proslava dvajsete obletnice zgodovinskega zasedanja AV NOJ, na katerem je bila ustanovljena Demokratična federativna Jugoslavija. V otvoritvenem govoru na razstavi je Rodoljub ColakoviC obudil spomin na narodnoosvobodilno borbo in na drugo zasedanje AV NOJ 29. in 30. novembra 1843 v Jajcu, na katerem so bili kot r* zultat oborožene borbe narodov Jugoslavije sprejeti zgodovinski sklepi. «Danes, na dvajseti obletnici naše republike, smo lahko ponosni, da smo njeni državljani,» je poudaril Colakovič. «Ponosni smo, da smo » svojo borba priborili svobodo in neodvisnost naši skupni domovini, ponosni smo, zaradi vsega tega, kar ja bilo v zadnjih dvajsetih letih u-stvarjeno tudi na področju materialne in kulturne izgradnje in ustvarjanja novih socialističnih družbenih odnosov. A najbolj smo ponosni, da v njej nenehno živi in deluje tisti duh, ki je v slavnem letu 1941 sprožil veliko zgodovinsko ustvarjanje vseh narodov Jugoslavije.» Ob dvajseti obletnici republike je predsednik republike maršal Tito podpisal odlok o pomilostitvi 1323 obsojenih oseb, med njimi je ,441 osebam oproščeno izdrža-vanje glavne kazni Poleg tega so republiški »veti pomilostili 168 oseb in izpustili 524 oseb na pogojno svobodo. Ob dnevu republike ja predsednik Tito prejel številn» čestitke, med njimi tudi skupno čestitko Nikite Hruščova in Leonida Brež-njeva. V tej čestitki med drugim poudarjata: «Z zadovoljstvom poudarjamo, da se tradicionalno prijateljstvo naših narodov ki se je skalilo v surovih letih druge svetovne vojn* y sk«(M>i borbi proti skupnemu sovražniku, danes u-speSno razvija. Prijateljstvo in vsestransko sodelovanje med našima državama odgovarja interesom sovjetskega in jugoslovanskega ljudstva, interesom utrditve vseh sil, ki s® bore za mir in socializem. Na ta pomemben dan želijo sovjetski ljudje iz vsega srca bratskim narodom Jugosia. vije nove dosežke v socialistični izgradnji. Naj živi in se razvija večr.o in nezlomljivo prijateljstvo in bratsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo in socialistično Jugoslavijo.» Paimiro Togliatti je v imenu CK Kp Italije poslal CK Zveae komunistov Jugoslavije čestitko italijanskih komunistov in zaže-1«1 CK Jugoslavije uspehe v delu. Potem ko je poudaril, da je skupna borba za mir, demokracijo in socializem zadnja let» okrepila bratske stike in solidarnost med obema delavskima gibanjema. Togliatti ugotavlja: «Z največjim zanimanjem smo spremljali in spremljamo napore, ki ste jih uresničili v vaših nacionalnih posebnostih in vaših specifičnih zgodovinskih izkušnjah v izgradnji socializma v vaši deželi, in v prispevku miroljubne koeksistence upoštevajoč posehna stremljenja nevezanih držav. Prepričani smo, da se bodo prijateljski odnosi med našima dvema partijama še v naprej poglabljali in prispevali k utrditvi enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja na podlagi marksistično-leninističnih načel.» Predsednik zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije Lazar Koliševski je izročil danes dopoldne delovnemu kolektivu «Borbe» red za zasluge za narod , z zlato zvezdo, s katerim je predsednik republike odlikoval «Borbo» ob 40-letnici njenega izhajanja. B. B. ~ ' " sam trsnusaa hsuou 14.500 vojn in 3 milijarde mrtvih v zadnjih šest tisoč letih DUNAJ, 28. — Med razpravo v ših tipov, ki jih vodi 15 najbolj-poslanski zbornici a proračunu *ih pilotov Sovjetske zveze. Caso. ministrstva za obršmbo je poslanec ljudske stranke Regensbur-ger izjavil, da je izračunal, da je bilo v zadnjih 6000 letih na svetu 14.500 vojn, v katerih je padlo nad T milijarde mož. Vse te vojne so stale »kupno 5 kvadrili. frankov. Posla-v teh le-POgodb, paktov in zavezništev ter'drugih dogovorov, od katerih so jih samo 14 spoštovali. Zaključil je, da mo-,derno Orožje ni odveč, - ker «i svojo popolnostjo ustvarja »tr»h pršd represalijami in zaradi tega morda pomeni obrambo proti novi svetovni vojni». določil kongres, in ki Jo Je central-1 jjodroč u ob ni odbor potrdil prav . v teh dneh poudarja, da s svojimi demokratičnimi sklepi». *ne enote rak &ÒSKVÀ, M. — aKrasnaja ave- ‘ ÉHmaM h enot, ki bajkalskem meji s Kitajsko. List sestavljajo omenje-raketna letala hajnovej- pis piše med drugim: «Naši voja-ki so opremljeni z najmodernejšim orožjem in imajo na svojo razpolago najnovejše izsledke tetini. ke.» SZ bo preizkušala ■ove nosilne rakete MOSKVA, 28. — Sovjetska zve. za bo v prihodnjih mesecih preizkušala nove spopolnjene nosilne rakete, ki so namenjene za vesoljske poskuse. Rakete bodo preizkušali na Tihem oceanu od 2. decembra do 25. januarja. Sovjeti ska vlada poziva vse ladje in letala, naj bodo v tem času izven omenjenega področja, ki ga bo dotagel predzadnji itadij nosilnih raket, katere bodo izstreljevali r* sovjetskega ozemlja. Bno področje je. približno 1300 km severno-zahodno od otoka Midway, drugo pa približno t!soč kilometrov JUž-no od otoka Johnston. Sovjetski satelit menjal smer MOSKVA, 28. — Angleško-ame-riški radarski center v Fvlingda-lesu (Anglija) je danes registriral spremembo smeri letenja enega od sovjetskih satelitov. Predstavnik angleškega ministrstva za letalstvo je izjavil, da ni mnenja, da to lahko povzroča zaskrbljenost z obrambnega stališča. Vendar je zvedel, da bodo angleško-ameriški izvedenci za obrambo proučili to spremembo krožne poti. Tehniki omenjene postaje so na. šteli pri svojih raziskovanjih 357 teles, ki krožijo okoli Zemlje. Od teh je 72 satelitov, na katerih sa znanstveni aparati, ostali pa »a drobci uničenih »atelitov. PRIMORSKI ter n jejfov vpliv, m .turnem ilari: meta izletniškega značaj#, Obmejni promet z HanJo1 v kvire sebni promet m è* obmejnimi ob- kraju *>.096.235, v maribd|*kem 52 pro- močji torej,, močno narašča in do- milijonov 489.435, in v murskoso- pro§4ulkfž|jk 4 K r.jih letih prerastel začetne okvire [sebni promet in dobil oblike turističnega pro-1 močji torei močno narašča in do- »»ud r#J«3P<» Rrihpd\fp0tbilo.V i4«ta- lije zahtevajo, da se posveča pro- vih letih po podpisu Videmske## sporazuma še ni imel nobenega gospodarsko - turističnega pomena, v zadnjih 4 letih' pa je dobil zaradi pritiska mest, kot so Trst, Videm in Gorica, na turistično zanimiva območja v naši republiki, pretežno turistični značaj. Njegov razvoj je razviden iz številk o vstopih italijanskih div žavljanov v našo državo v posameznih letih: 1. 1965 smo zabeležili le približno 125.000 vstopov, 1. 1962 pa že 1.582.936. 2e od 1. 1959 dalje se vodi natančna evidenca prehodov z motornimi vozili, tako da ; je mogoče oceniti vpliv obmejnega prometa na turizem določneje, saj italijanski državljani, ki prihajajo v Jugoslavijo z motornimi vozili v okviru obmejnega prometa, prihajajo večinoma prav ;z turističnih nagibov. In število prebodov motornih vozil je narastlo od 299.411 leta 1959 ( 805.872 potnikov) na 500.887 v 1. 1982 (1.266.597 potnikov). Število prehodov rtictornil/ Vozil v obmejnem prometu z Italijo je naraščalo po povprečni letni stopnji 13,7 odst., število prispelih potnikov pa po stopnji 12 odst. auiiiiamiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiitHtiiiiiiiiMiimiini Sodnik - obsojen VICENZA, 28. — Precej nenavaden dogodek je, da sodnika zadene obsodba. To se je danes zgodilo v Vicenzi, kjer je predsednik porotnega sodišča dr. D’Avanzo obsodil ljudskega sodnika dr. Do-natija na globo 20.000 lir. Donatija so namreč čakali pol ure, nakar so morali razpravo preložiti na jutrišnji dan, ker ni bilo predpisano število sodnikov porotnega sodišča. Dr. Donati je prispel ves zasopel, ko je senat pravkar zapuščal dvorano. Ze včeraj je zamudil tri četrt ure in ga je predsednik pošteno oštel. Predsednikova obsodba pa se ne omejuje na globo, temveč nalaga proti njemu tudi kazenski postopek. Razen tega pa dr. Donati ini oproščen nadaljnjega sodelovanja pri porotnem sodišču. blemom, ki nastajajo pri tem, vedno večja pozornost v težnji po čimvečji gospodarski kpristi, ki jo prinaša obmejni promet vključenim obniočjem v SR Sloveniji. Po podatkih Narodne banke (ki pa so nepopoirti) so zamenjali Italijani lani 1.193.958.735 din ali 1 milijon 591.944 dolarjev (1 dolar=750 flyU. .ad lega v bivšem .koprskem okraju 986.964.620 din ali 1.315.952 dolarjev, v bivšem gorišk«m pa 206.994.115 din ali $75.922 d^jev. milijonov 489.435, in v murskosoboškem' 96,822.835 dni. Značilno za lobmrini promet z Avstrijp je tudi, da le znalno bolj podvržen se- zonskim nihanjem kot obmejni promet z Italijo — vzrok za to so prometne, vremenske in reliefne razmere. Najmočnejši je obmejni promet z Avstrijo julija, avgusta, septembra in oktobra, v zimskih mesecih, posebno januarja, febru-arja in marca, pa je najnižji, znatno pod mesečnim povprečjem. Med mejnimi prehodi na tem območju so najmočneje Irekventirani Šentilj, Podkoren, Hclmtc in Vič (87 odst. vseh prehodov), Tpdi v obmejnem prometu z Avstrijo ponudba zaostaja za po- ELEKTRARNE MARIBOR ho Škofje iz SFRJ pri papežu VATIKAN, 28. — Za kardinalom Marello je paoež danes sprejel v zasebni avdienci nadškofe in škofe iz Anglije lrj Jugoslavije, ki so navzoči na koncilu, ter še več drugih nadškofov iz Sreunje Amerike in ZDA. Zaklad PRAGA, 28. — V Postrekovu na žEhodnem Češkem so kmetje1 nalil več kot dva t;soč srebrnih novcev iz 1. 1434. Teža zaklada, ki je bil v nekem vrču, je šest kilogramov. VI okviru rednega turistične^. mfeta je Slovenija realizirala, l#jii I vpraševanjem, in tb tako na turi. 6,9 milijona dolarjev, v matoob- stičnem področju kot v trgovini, mejnem promeru z Italijo pa 1,591 prometu, itd. Naraščajoči promet lijona Upihne v*-*- ta devizni c predstavlja 23 ‘odst. dotoka 'viz iz re^neg# turizma,,rifar je in predvidene razširitve pa zahtevajo, da se tudi v coni obmejnega prometa z Avstrijo uredi vse, kar vsekakor upoštevanj^ vredna po- bi prispevalo k boljši in intenziv-stavka, ki pa’ jo bo mogoče v pri- nejši eksploataciji obmejnega pro-hqdnjih letih z ustreznejšo ponud- meta oseb iž Avstrije bi» še zvišati.j-.Obmejni promet postaja vedno (Značilnost ftfriftindila* prometa “bolj turizem, >n sicer ena njego-bao še v Sloveniji vih donosnejših oblik, ki se jo onsk.m splača čimbolj razvijati. .Poleg iz-a je bojj slPs na BOsa- (■(no. V z i< 1.11tH ti(i je bil najnii^%ilf«A|j p| avgusta, vendar pa»«ta*ii a.-vrišjbjrazširitev PasU bivanja, podaljša, v rieh #je,; ‘dovoljene debe bivanja' in ih «d- možnost večkratnih prehodov. stopanj, od nje^e^qeji^ .povprečji}. Obmejni promet,,? Italijo je bo}j tf; vméyi-i zr,W^t zagotavlja d# sur/.inojf-ljiyqst},,turizma rif},,.vseli, pa;i?g, ki,, so povečane z obmejnim prome-manj enakomerno. Obmejni promet z Italijo se j« po številu oseb od 1. 1959 do 1. 1962 a lil Ur W II*. MARIBOR Ut. Heroja Tomšiča sl. 2 ★ :☆ ★ Ob dnevu republike «29. NOVEMBER» pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem potrošnikom in vsem delovnim ljudem sveta vtV 4 V ih * Kvalitetne tkanine, sodobni krop, eleganten izgled, to so odlike • VARTEKS • KONFEKCIJE VARAŽDIN Ob dnevu republike pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim ljudem UVAŽA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tV.:stll, kolonialno blago In raznovrstne stroje EXPORT IMPORT ZEMAUSKIH PLODOVA EXPtRT . IMPORT VON AGRARPRlDUKlEN IEK. RN.: JUGOSLAVENSKA BANKA ZA SFOLJNU CTO COR.: TRGOVINU ZAGREB 400-31/1« Jugoslavlen. *-154 do 158 Tej^x:, 02-IK) na območja, kjer je tativno in kvantitativno Izboljšati ifelegrammadrese: , ponudbo VsA^Vrst riilng.vìn stori« ' «VOCE» ZAUttCB 'i tev, po kateribvsjj)f;aš.ujejc^ ^ysjje iz obmejnega prometa, ter temu prilagoditi gradnjo novih zmogljivosti -c trgcmjiskiH, gostinskih, turističnih in obrtniht 1!I11 .1 J«! if Miliči ».fi wom«o Delovni kolektiv pošilja pozdrave in apel na vse delovne Ir udi sveta za okrepitev borbe za mir na svetu BB JAVOR” LESNA INDUSTRIJA PIVKA S SVOJIMI OBHATI, jel. Št. 8 PIVKA, PRESTRANEK, BAČ. POSTOJNA IN BELJSKO 553 ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les in les trdih listavcev AVTOTURISTIČNO PODJETJE «rSLAVNIK» KOPER AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI PO DOMOVINI IN INOZEMSTVU — IZLETI — MODEREN AVTOREMONT IZVRŠUJE VSA GEN. POPRAVI-LA — ZA NAROČILA 8E PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV TER POŠILJA OB DNEVU REPUBLIKE LEPE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OB DVAJSETLETNICI ZGODOVINSKEGA DOGODKA V JAJCU Titovi spomini na priprave za II. zasedanje AVNOJ Ob današnjem praznovanju 20. obletnice zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, kjer so bih postavljeni temelji današnje socialistične Jugoslavije, objavljamo del razgovora, ki ga je o razmerah, v katerih se je to zasedanje vršilo, imel predsednik Tito z dvema sarajevskima novinarjema pred desetimi leti ob proslavi 10. obletnice zasedanja v Jajcu. Po da se radiu smo bili obveščeni, pri enem članu osi kažejo težave. Ta poročila so trdila, da ni nemogoče, da bj Italija kmalu kapitulirala, in jaz Sem premišljal:' če bo Italija kapitulirala, mi pa bi se tu dajali samo z Nemci, nam utegnejo Italijani z orožjem vred pobegniti iz Dalmacije. Tedaj sem trdno sklenil, da jim ne bomo dovolili oditi z orožjem, marveč da jim pojdemo naproti, v Dalmacijo. Meni jfe bilo še prav posebno veliko do tega, da bi I, divizija, ena naših najboljših enot, dobila čim več orožja. In zato smo odrinili na to pot, Takrat še ni bilo določeno, nič še ni bilo sklenjeno glede drugega zasedanja AVNOJ. Ta čas je bila pri meni v štabu angleška vojaška misija, prva, ki je prispela, s kapetanom Dekinom, zdaj profesorjem oxfordske univerze. Ker se je nekam čudno vedel, sem ga nekega dne, ravno ko smo šli preko Zvijezde in skozi gozdove, vprašal, ali ve, kam približno smo namenjeni. Prav zvito se je nasmehnil in dejal, da ve. Čeprav se še nisem obrnil proti Bosni, čeprav smo še vzpenjali šele gori pri Vijaki, je že zaslutil, kaj nameravamo. A tedaj našim zahodnim zaveznikom še ni bilo do tega, da bi mi dobili toliko orožja; tudi sami nam ga še niso pošiljali in niti na misel jim ni prišlo, da bi mi dobili italijansko orožje. Preden smo prispeli v Jajce, smo že na Petrovačkem polju, nad mestom razmišljali da bi bilo, ko se je že bližal 29. novem ber, dobro spet sklicati zaseda nje. V Jajcu smo to tudi sklenili: Vrhovni štab in Centralni komite sta sklenila, da bomo sklicali zasedanje AVNOJ za isti dan, kakor v Bihaču. Takoj smo začeli priprave v tem smislu, to pa je pomenilo, da moramo povabiti predstavnike vseh narodnosti in iz vseh krajev. Kako bomo to storili, nismo mogli natanko določiti, vedeli pa smo, da bo večina vendarle prišla, čeprav tudi silno težko. Mi pa smo pripravljali gradivo, vse, kar bi nam bilo potrebno^ in se posvetovali, kdaj in kakšne sklepe bomo sprejeli. Mislili smo, da je napočil čas, saj je Italija kapitulirala, vojna pa se je iz kul-minacije čedalje bolj bližala koncu, da je torej čas, ko lahko zavarujemo pridobitve, ki smo jih izvojevali v tem boju in ko je treba to materializirati in nekako utrditi. V tujini je bila propaganda proti nam velika. Moskva kljub svoji naklonjenosti ni kazala posebnega navdušenja in bal sem se jih spet obvestiti o sklicanju drugega zasedanja, kakor sem to storil leto dni prej v Bihaču. Takrat sem jim povedal, da na meravam storiti to in to, da na meravam ustanoviti organ, k bo imel zakonodajno smer, nalo go, da sprejme zakonodajne skle pe. Zdaj. v Jajcu, pa sem skle nil, da jim ne bom ničesar sporočil, ker bi nas spet ovirali. In jim nisem ničesar sporočil, konferenco pa smo pripravljali. Ko se je približal tisti dan, so začele prihajati delegacije. Na srečo so večinoma prišle, le nekaj se jih ni moglo prebiti. Tu- di- nekaj žrtev je bilo. Vendar pa so delegati prišli, tako da smo imeli zasedanje v Jajcu v ozračju naših uspehov v boju, v precej optimističnem razpoloženju. Brž ko smo prišli v Jajce, sem Doslal I. proletarsko v Dalmaci-' jo,. da bi razorožila Italijane, I. dalmatinsko brigado pa v Split, da bi bila tam jedro za formiranje večjih dalmatinskih enot. II. dalmatinska je bila v Črni gori z II, proletarsko divizijo, tako da smo med drugim zasedanjem AVNOJ lahko razorožili I-talijane in osvobodili malone vso Dalmacijo. Skratka, kazalo je čedalje lepše. Italija je že bila izločena iz stroja, mi pa smo lah-? ko navezali stike ,z zavezniki v Italiji, kjer je bila v Bariju vojaška baza, iz katere so nas preskrbovali s potrebščinami. Skratka, položaj in razmere so bile takšne, da smo lahko še bolj utrdili svoje trdno prepričanje, da moramo ustanoviti ne le zakonodajni organ, marveč, ko se je vse to že ugodno razvilo, tudi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot nekakšno vlado. Imeti smo morali namreč nekakšen izvršilni organ kot vqd-stvo. Vrhovhi štab ni mogel sam voditi tudi teh poslov, saj se je vojska čedalje bolj večala in Vrhovni štab, katerega naloge so bile čedalje težavnejše, se je moral ukvarjati z vojaškim aparatom, z vojaško strategijo itd. Naš boj je moral dobiti dokončno organiziran značaj v sodobnejšem smislu, tako da u-redbo ali zakon o splošni mobi-, lizaciji ter bi državni organ lahko dal nalog ali sprejel dolžnosti o služenju vojske, kamorkoli bi prišli, na kateremkoli osvobojenem ozemlju. Bilo je veliko vprašanj in na zasedanju 29. novembra so bili po mojerp mnenju sprejeti za to stopnjo naše revolucije in našega revolucionarnega narodnoosvobodilnega boja najvažnejši sklepi, ki bodo v naši zgodovini zmeraj veljali za krono vseh naporov in uspehov, ki smo jih dosegli v neenakem nadčloveškem boju s številnimi sovražniki, močnejšimi od nas v tehniki in v vsakem drugem pogledu. Na zasedanje so prišli tudi ljudje, ki jih na prejšnjem zasedanju v Bihaču ni bilo. Prišlo je veliko več ljudi in to nam je še bolj omogočilo, da smo sprejeli zelo važne sklepe, tako da so sestava članov, sestava ljudi, ki so se tam 'zbrali, njihov pomen, popularnost in vse drugo dali zelo resen pečat in značaj temu zasedanju, katerega sklepe so naši narodi zares lahko sprejeli s popolnim zaupa-njem. Jajce se je razvijalo v nekakšno politično središče, dogodki v tem središču pa so segli čez okvir naših notranjih vprašanj narodnoosvobodilnega boja. Tedaj se je začel tudi mednarodni politični promet. V Jajce je prišel brigadni general Mcclyn z angleško vojaško misijo in prišel je tudi predstavnik ameriške vojske. Tu sta bili dve misiji, tako da je Jajce takrat slovelo kot središče, kot nekakšno glavno me. sto naše nove koalicije, naše bodoče jugoslovanske federacije. i Tu sem že tedaj prvikrat prišel nekoliko v koflikt tudi z ljudmi z Zahoda. Pri nas so bile misije. Churchill je poslal Maclyna, ki je o vsem, kar se je dogajalo pri nas, poročal precej objektivno. Ravno njegova zasluga je bila, da so žunaji začeli gledati v nas, ne pa v četnikih dejansko vojaško silo, ki se bije z Nemci. To nam je pomagalo. Bilo pa je veliko stvari, glede katerih je moralo priti do konfliktov. To je tudi razumljivo, saj so imeli povsem drugačne namere z bodočo Jugoslavijo po vojni kakor mi, dasl nikoli nismo razpravljali o tem, kaj bomo delali, ne z Maclynom in ne s kom drugim. Rekli smo le. da s® kralj, kakor je videti, nikoli več ne bo mogel vrniti. Toda oni so že tedaj hoteli nekako ■ zagotoviti, položaj londonski vladi iri krafjit.' Tu v Jajcu se je tedaj začela razvijati tudi naša diplomacija,, prva diplomacija naše nove Jugoslavije, Jutri in pojutrišnjem bo pri nas v gosteh zagrebški folklorni ansambel «Tamburicah, ki bo jutri zvečer nastopil v Miljah, pojutrišnjem po. poldne v Križu, zvečer pa v dvorani na stadionu «Prvi maj» SKRIVNOSTI H DAVNINE Je bila ali ne Atlantida? Kaj so o tem razpravljali v Parizu in Helsinkih Grški znanstvenik Galanoupulos meni, da se je skrivnostna dežela nahajala v Egejskem morju Na kongresu antropologov in etnologov, ki je pred nedavnim bil v Parizu, in na zasedanju Mednarodnega združenja za proučevanje geofizike, sklicanem v Helsinkih, se je mnogo razpravljalo tudi o vprašanju, ki so o njem že bile napisane cele knjige, namreč o vprašanju obstoja zagonetne Atlantide. O njej je mnogo napisanega tudi v starih rokopisih, ki zatrjujejo, da je ta izginila v globinah oceana zaradi neke strahotne naravne katastrofe . Francoski znanstvenik Desefis, ki se je udeležil že omenjenega kongresa v Parizu, trdi, da trenutno ni moč ne potrditi in ne zanikati obstoja te dežele. V svojem poročilu je navedel tudi nekaj legend, na osnovi katerih naj bi med prebivalci Evrope in onimi na «potopljenem kontinentu» obstajali določeni stiki. Izjavil je nadalje, da je tragično izginotje te dežele opisal že Platon, toda v zelo površni in nepopolni obliki, vtem ko je sama tragedija ■■'•i..iitiiliiiiiiiiitiiiiiiimiiiniimiiiiiiiiiiiiiiilllllliiiii'llllllllIlillliiiiiiiiiiniitlliillllllillllllilimiilllMliiiiiilliuMiiiiiiiliiimiitiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiii..................miiiimimiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimt DALLAS JE SRCE NAJBOLJ KONZERVATIVNE ZVEZNE DRŽAVE I Teksačan meni\ da so vse ostale ZDA ■ ■ v ' j/V. •J-T- 1, . • « . ’ ’• le -privesek Teksasa DALLAS, 28. — Od dne, ko so v Dallasu potili trije streli, se veliko piše in razpravlja o «čudnem vzdušju», ki vlada v tem mestu in deželi in večkrat je bil omenjen tudi način, kako se je atentai! izvršil, ki da je tipično — teksaški. In kaj ie pravzaprav Teksas, kaj je ta teksaški način? Poleg svojega zemljepisnega pomena ima Teksas tudi svoj posebni pomen. «Teksas» je namreč že pojem, je pojem nasilja, drznosti, hitrega in preciznega samokresa, pojem nadutosti.'' ki se krije za nekakšnim navideznim ponosom, v zadnjem času pa tudi pojem korupcije. V tem smislu so. • prebivalci Teksasa da. «i. ' ! • ' \ > ’ J rt i znani tudi v ostalih zveznih državah ZDA. Glede nadutosti teh ljudi so značilni reki in anekdote, ki se jim pripisujejo. Za prebivalca Teksasa naj bi bile «Združene države le nekak primeseh Teksasa», za prebivalce New Yoraa pa so ,»tešči prebivalci Teksasa grobijani, ki pa postanejo nevarni, če ga imajo pod kapo». Značilna je morda , tudi anekdota, ki se pripisuje prebivalcu Tpksasa; ICo se, je neki Američan iz Kenlufeyja nekoč spravil na nekega državljana iz Teksasa, mu je rekel: «V rudnikih Fort-Knax ‘imamo foli-dò tuta, da "bi’ mogli -iz njega napraviti zid vse okoli vašega Teksasa». In prebivalec Teksgsa mu je odgovoril': '«Kor Zf/itidite ga, ta vaš' zid, Če n6tn bo ugajat, ga bomo odkupili» ,, .Anekdote so anekdote, so zria-čilne. vendar le. anekdote, Poglejmo raie, - kaj Teksas’ ! driiggče predstavlja: Teksas je zelo obsežna zvezna republika. Njegova površina je enaka površini Francije in Anglije skupaj. Šteje pa Teksas komaj 9 milijonov in prebivalcev; in zgtp slabo -jJf- «Ko je tešč, je grob, ko pa ga ima pod kapo, je nevaren» - Velikanska bogastva, ki jih je rodil petrolej - Vojaške špekulacije - Segregacija v šolah ' ( pjjlijojjov .fdn na leto, kar Jé ''polovica vse potrošnje nafte v ZDA. Kot so naglo rasli gozdo-" Trpalifth StóljSW, tSKtr naglo IftrmaistafafctaiHTrstilmee nafte in razna druga industrija. Mimogrede pa bomo dodali, da se 'je**!proti fEtžvijdlo tudi kmetijst-‘lil za TekŠas so značilna velika posestva, tako da v Teksa-: fusine nàjd&noDfarme, ki ibi ne štela vsaj 250 ha obdelovglpe po-, vršite, dočim ie najviffth,, fW »a žnani King Ranch,: kt ,mòti 500.000 ha Na teh veleposestvih sè! še Vedno redijo o^Fonjne' črede živine, toda Teksg* }g tudi glavni dobavitelj bombaža za i-i s h, izkopat i tudi ruševine prebavnih mest in stavb. Zaradi tega bi bilo potrebno, da znarsivem odprave najbolj razvitih dežel še bolj izpopolne svoje instrumente ter naprave za dosego takšnega cilja. Samo v tem primem hi bilo moč uspešno raziskati, alt je Atlantida nekoč zares obstajala ali ne. ČETRTEK, 29. NOVEMBRA 1963 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30: Solisti z orkestri; 17.00 Gianni Safred igra na marimbo; 17.20: Pesem in ples; 18.00; Bilo je nekoč...; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Pianistka E. Bilablni; 18.55: Ansambli; 19.15: Radijska univerza; 19.30: Pevci, kitare In ritmi; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Pesmi brez besed; 21.00: Koncert operne glasbe v odmoru Misli in nazori ; mikrofon; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni kar-net; 16.00 Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba; 18.00: Vatikanski koncil; 18.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: T. Wilder: «Il ponte dl Saint Luis Rey»; 21.00: Simfonični koncert. II. program 7.15: Jutranja glasba; 8.35: Poje Maria Paris; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove Ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.05: Pevci; 14.45: Za prijatelje 22.15: Od Charlestona do madiso- plošč; 15.00 Ital. pesmi in plesi' na; 23.00: Jazz ansambel. 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Trst 12.00: Plošče ; 12.25: Tretja stran ; 13.15: Orkester tedna; 13.40: Beseda in glasba; 13.55: Glasba v sodobni družbi; 14.10: Skladbe za harfo; 14.30: Tržaške pesmi. Koper 7.15: Jutranja glasba; 8.00 Pre nos RL; 9.00: Reportaža; 9.15: Ce stltke delovnih kolektivov; 10.4(1 Prenos RL; 11.00: Glasba za praz nični dan; 11.30: Na dan republi ke; 11.40: Glasba po željah; 12.50 Čestitke delovnih kolektivov; 13.40 Slov. narodne. pesmi ; 14.00: Pre nos RL; 19.00: Prenos RL; 22.1-5 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Glasbeni sejem; 9.15: Pesmi; 10.00: Opefna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Spréhod skozi čas; 11.15: Koncert; 13.25: Dva glasova en Rapsodija; 16.35: Pesmi leta; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: N. Leskov: «Pigmejec»; 18.35: E-notni razred; 20.25: Glasbeni variete; ^l.SS: Znanstvena oddaja; 22.00: Jazz. III. program 18.30: Gospodarska rubrika ; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Contillipijeve skladbe; 19.15: Filozofski pregled; 19.30: Koncert; 20.30: Revijski program; 20.40: Na programu Schumann; 21.20: John Reeves: «L'ultima estate dell’infanzia» ; 22.20: Hindemith in Re ger. Slovenija 6.00: Dobro jutro!; 7.15: Delovni kolektivi — delovnim ljudem; 8.00: «Veseli tobogan»; 9.05: Iz jugoslovanske simfonične glasbe ; 10.00: Prenos z zasedanja Zvezne skupščine; 12.05: Ob vedrih zvo- kih; 12.35: Z domačimi ansambli; 13.30: Zabavni orkestri; 14.00: Naše gospodarstvo letos in prihodnje leto; 14.20: Z melodijami po Sloveniji; 15.05: Zabavna glasba; 15.35: Kodaly: Hary Janoš, suita; 16.00: Malo instrumentov — veliko glasbe; 16.15: Festival festivalov; 17.05: Todor Skalovski in Krsto Odak; 17.25: Pisana paleta; 18.00: Žive vezi; 18.20: Hačaturjan: Koncert za violino In orkester; 19.05: Zvočne razglednice; 20.00: Masse-net: Don Kihot; 22.10: Zabavna glasba; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija Od 8.30 do 12.40: Sola; 16.45: Nova srednja šola; 17.30: ProgTam za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Mario Del Monaco ; 19.55: Vatikanski koncil; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.15: V. Cioll: «Un impegno dimenticato»; 22.25: Vespuccijevi učenci, òb koncu dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Sejem sanj; 22.35: Narodi ln dežela; 23.00: Sport. Jug. televizija 10.00: Slavnostno zasedanje Zvezne ljudske skupščine; 18.00: Poročila; 18.05: Hep van Delft: «Hura soncu in dežju», prenos mladinske igre; 19.15: TV obzornik 19.30: Natko Devčič: Sonata — glasbena oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.45: Čopič: «Zgodba o junakih», tri humoreske; 21.20: Ekran na ekranu — filmski mozaik; 22.30: Baranovič: «Lectovo srce» in Konj Ivičev «Triptihom»; 23.30: Poročila. Vreme včeraj: naj višja temperatura 15.1, najnižja 10,9, ob 19. uri 11,2, vlage 67 odst., zračni tlak 1013,0 rahlo raste, veter 20 km severovzhodnik, nebo Jasno, morje rahlo raz®ibano. temperatura 14,5 Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 29. novembra Vinko Sonce vzide ob ‘7^1 in zatone ob 16,24. Dolžina dnevni, 9.03. Luna vzide ob 15.44 in zatone ob 4.55 Jutri, SOBOTA, 30. novembra Andraž KORISTNE POBUDE V OBČINSKEM . SVETU ! ,WanAk n» nrpfoHiiri 1 SVEČAN SPREJEM PRED JUGOSLOVANSKIM PRAZNIKOM li Zahteva po municipalizaciji SALPAT ter mestnih in medkrajevnih prog V poštev bi prišlo deset zasebnih avtobusnih prog v mestu in tri proge, ki vežejo mesto z okoliko Tržaški občinski svet je v tem mesecu sprejel dve zanimivi pobudi socialno-gospodarskega značaja, ki zanimajo najširši krog zlasti delavskega prebivalstva. Prva pobuda se nanaša na borbo proti draginji, o čemer je bila soglasno (razen liberalcev) sprejeta zadevna resolucija, v kateri je omenjeno tudi vprašanje mleka. Resolucija pooblašča občinski odbor, da napravi načrt o mleku. Vprašanje dobave, razdeljevanja in cene mleka v našem mestu je zelo pereče. Po nedavnem povišanju cene v prodaji ' na drobno od 86 na 100 lir liter, zahtevajo aedaj trgovci na debelo z mlekom ponovno povišanje, češ da so se cene pri kmetu v zadnjem času prav tako povišale. Kot torej vidimo, trgovci na debelo ne bodo mirovali, dokler ne bo pokrajinski odbor za cene vnovič odobril njihovih zahtev. Dobava, pasterizacija in razdeljevanje mleka v Trstu so sedaj v rokah zasebnikov. Glavno središče, kjer se dejansko določajo cene mleka, je podjetje SALPAT, ki ima v rokah mlečno centralo na Montebelu, kjer mleko pasterizirajo in ga vlivajo v steklenice. Poleg tega pa ima SALPAT posredno ali neposredno v svojih rokah tudi del dobave in razdeljevanja v mestu. Z namenom, da bi lahko javna uprava neposredno nadzorovala mleko, ki prihaja v naše mesto, od dobave do prodaje, so komunistični in socialistični svetovalci v občinskem svetu zahtevali, da se municipali-zira podjetje SALPAT in da občinska uprava prevzame v svoje roke tudi celotno razdeljevanje prodajalcem na drobno. Samo če bo imela občina v svojih rokah centralo mleka, kjer se bo moralo stekati vse mleko, ki prihaja v mesto, če bo občinsko in ne zasebno podjetje pasteriziralo mleko in ga vlivalo v steklenice, če bo občina prevzela neposredno v svoje roke razdeljevalno mrežo, >bo lahko tudi določevala takšno ceno mleka, ki bo v skladu z dejansko ceno pri kmetu in z dejanskimi stroški, ki jih bodo imeli za pripravljanje in za razdeljevanje mleka v steklenicah. Druga pobuda pa s« nanaša na predlog municipalizacije vseh mestnih in medkrajevnih avtobusnih prog v tržaški občini, ki so sedaj v rokah zasebnih podjetij. Za rešitev tega vprašanja je bila sestavljena komisija občinskih svetovalcev, ki bo v roku treh mesecev celotno vprašanje proučila in svoje izsledke predložila v razpravo odnosno odo- •niiiiiHiiinniiniiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiinliiiiiiuiiinninuimiiiiiiiiiitnniuiiiHmiiiuiuiimuu SINDIKALNE VESTI Po zahtevi levičarskih svetovalcev v občinskem svetu naj bi občinska uprava municipalizirala naslednje proge: «D» Trg Stare mitnice - Kolonkovec (Poggi S. Anna); «C» Trg Stare mitnice -Campanelle; «R» Trg Stare mitnice - Rovte; «M» Barkovlje - Mi-ramar (grad); «L» Trg Oberdan -Lonjer; «S» Trg Oberdan - zdravilišče INPS; «A» Trg Oberdan -Rumena hiša; «P» Trg Oberdan -Prosek - Križ; «B» Trg Oberdan -Konkonel; «G» Trg Oberdan - Gr-ljan. Poleg tega pa se zahteva municipalizacija in hkrati tudi sprememba iz medkrajevnih v mestne proge sedanje avtobusne proge Trst - Trebče, Trst - Bani (skozi Katinaro, Padriče in Trebče) in Trst - Bani (ki gre mimo kamnoloma Faccanoni). za nadzorstvo nad cenami V ponedeljek, 2. dec. ob 11. uri bo na prefekturi sestanek, na katerega so bili povabljeni župani tržaške, miljske in vseh okoliških občin, predsednik trgovinske zbor. niče, odgovorni pokrajinski funkcionarji za nadzorstvo nad cenami kakor tudi predstavniki trgovcev na debelo in na drobno. Namen sestanka je doseči ohranitev cen predvsem najosnovnejših prehrambenih artiklov, posebno glede na bližajoče se praznike. NA PROGAH ŠTEV. 31 IN 32 Avtomatično razdeljevanje vozovnic Ravnateljstvo mestne prevozne službe Acegata sporoča, da bodo s prvim decembrom uvedli na nočnih progah št. 31 in 32 avtomatično razdeljevanje vozovnic. Na avtobusih teh prog bodo nameščene posebne naprave za razdeljevanje vozovnic, katerih cena ostane nespremenjena, to je 80 lir. Potniki bodo morali razpolagati s kovancem po 100 lir, ki ga bodo vtaknili v razdeljevalec. Ta jim bo dobavil vozovnico in ostanek 20 lir. britev zadevnih sklepov občinskemu svetu. Sedaj imamo v tržaški občini 10 mestnih in tri medkrajevne avtobusne proge, ki so v rokah zasebnikov. Zahteva po municipa-lizaoiji teh prog temelji na konkretnih in utemeljenih vzrokih. Najprej je treba poudariti, da na teh progah ni nikoli dovolj vozil, kar povzroča zlasti v urah, ko gredo ljudje na delo, prenatrpanost avtobusov; poleg tega pa morajo šoferji prevoziti svojo progo v prekratkem času in so zato prisiljeni, da vozijo s preveliko br-zino tudi po zelo nevarnih cestah. Drugo vprašanje pa se nanaša na osebje, na nizke plače, ki jih ti uslužbenci prejemajo, da lahko podjetja kopičijo visoke dobičke. ....................................tun.......mini'".....""'m....................................uimiiii Sestanek PSI, KD, PSDI in PRI Sporazum o okvirnem političnem programu Pozno v noči so se tajništva PSI, PSDI, PRI in KD dogovorila o okvirnem političnem programu občinske in pokrajinske uprave in s tem naredila krepak korak naprej k uresničitvi levega centra tudi na našem področju. Sporazum v glavnih obrisih vsebuje ista stališča, kot so prišla do izraza v vsedržavnem okviru pri sestavi programske, ga okvira nove vlade. V ponedeljek se bodo pričela pogajanja za sestavo občinskega in pokrajinskega programa, v petek pa se sestanejo ponovno tajništva strank, ki bodo proučila in dokončno razpravljala tako o političnem kot o upravnem programu. V nedeljo razprava o pomorstvu V nedeljo 1. decembra ob 9.30 bo v dvorani patronata INČA v Ulici Zonta 2 razprava o temi: «Nujnost vsedržavne pomorske politike, v okviru katere se bodo rešila vprašanja pristanišča, prometa in tržaških ladjedelnic». U-vodmi govor bo imel odgovorni tajnik Nove, delavske zbornice, OCML Arturo Calabria. Danes stavka delavcev v tovarnah žarnic in elektronk 2. in 3. decembra bodo stavkali uslužbenci Rdečega križa Danes bo po vsej državi in tudi v Trstu 24-cirna stavka delavcev, zaposlenih v tovarnah žarnic, elektronk, svetlobnih cevi itd. Stavko so napovedale vse tri sindikalne organizacije, ker so se razbila pogajanja med njimi in združenjem delodajalcev Assove-tro. Delodajalci so bili pripravlje. ni priznati delavcem izboljšanja, ki bi dosegla skupno samo od 7 do 8 odstotkov poviška sedanjih prejemkov. Sindikati pa niso sprejeli te nizke ponudbe in so pozvali delavce, naj stopijo v stavko, da prisilijo industrijce k popuščanju. Kot smo že poročali, so v protestnem gibanju tudi uslužbenci Rdečega križa, ki zahtevajo pred. vsem, da se v celoti uveljavi vsedržavni sporazum ter da se aplicira pravilnik o staležu. Uslužbenci so se sestali na skupščini in sklenili napovedati stavko, ki bo 2. in 3. decembra. pozvali Grassa, naj se umakne, toda ta ni hotel nič slišati in se je celo zaprl. Zenski sta poklicali na pomoč soseda, toda tudi sosed ni mogel nič opraviti, zato je šel po vedro vode ter ga z vrha zlil v notranjost. Po neobičajnem nalivu je iz stranišča prihrumel ves moker Grasso ln navalil na moškega. Nastal Je tepež in Grasso je bil ranjen v čelo. Ko je zagledal kri, je ves razburjen odšel v svoje stanovanje ln se vrnil malo potem z dolgim kuhinjskim nožem v roki. Začel je groziti in zahteval od žensk ln od soseda, naj se mu o-prostijo za žalitev. Da bi preprečili najhujše, so se vsi trije oprostili Grassu, toda potem so poklicali agente s komisariata na Opčinah, ki so seveda Grassa prijeli in ga sedaj prijavili sodišču. Zborovanja KPI V nedeljo ob 11. uri bo v Tr-»tu pri Sv. Jakobu zborovanje KPI, na katerem bo tajnik tržaške federacije prof. Paolo Sema govoril o temi: «Komunisti ter politika levega centra v državi in v Trstu». V torek 3. decembra ob 19.30 pa bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina skupščina tržaških komunistov, na kateri bo go. voril senator Vittorio Vidah. Avtobus podrl dijaka Na opazovalni oddelek glavne bol. nišnice so včeraj zjutraj sprejeli 9-letnega dijaka Sergia Loredana z Lonjerske ceste 175/1 zaradi hudega udarca na zatilju. V zasebnem avtu ga je v bolnišnico spremila 39-letna zdravstvena asistentka Lueina Benco, ki je uslužbena v šoli «A. Grego» na Vrdelskl cesti 9 ln povedala, da je Loredan malo prej stopil z avtobusa, ki je prihajal lz mesta in ko je hotel prečkati cesto pred šolo, ga je podrl avtobus proge «L», ki je tedaj privozil Iz Lonjerja. Loredan se bo moral zdraviti od 5 do 15 dni. Po mrzli prhi je grozil z nožem Vročekrvni in trmasti 39-letni Renato Grasso iz begunskega taborišča Villa Carsia št. 1075, ki je grozil dvema ženskama z nožem, se bo moral zaradi svojega nepremišljenega dejanja sedaj zagovarjati pred sodniki, ker so ga prijavili agenti s komisariata na Opčinah. Grasso, ki je na začasni svobodi, se je 18. oktobra pijan vrnil domov okrog 23. ure in Je šel v stranišče. Toda namesto da bi šel v stranišče, ki Je namenjeno moškim, se je vštulil v žensko stranišče. Nekaj časa potem sta prišli dve ženski in Plašč so ji ukradli Na komisariatu v Ul. Cologna je 28-letna Laura Sferco por. Gia-godi iz Ul. Galilei 21 prijavila, da so ji neznanci med 22. in 26. novembrom odnesli iz skladišča pod stanovanjem ženski plašč, last njene matere, ki je bil vreden 80.000 lir. Ključi skladišča so bili v neki odprtini v zidu, kjer je tudi stikalo za luč. SESTANEK 0 CENTRU TEORETSKE FIZIKE Ustanovili bodo konzorcij za reševanje tehničnih vprnšanj V njem bodo zastopane prizadete krajevne in druge ustanove Včeraj je bil v Rimu sestanek v zvezi z gradnjo mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu. Sestanka so se udeležili predstavniki zainteresiranih ministrstev, tržaške občinske in pokrajinske uprave, tržaške univerze in nekaterih drugih ustanov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Na sestanku so sklenili, da se čimprej ustanovi v Trstu univerzitetni. konzorcij, v katerem bodo zastopane tudi prizadete krajevne in druge ustanove. Naloga tega konzorcija bo, da v Trstu rešuje vsa tehnična vprašanja, ki so povezana z gradnjo centra za teoretsko fiziko. Konzorcij bo moral tudi skrbeti, da se odstranijo vse morebitne birokratske zapreke glede reševanja posameznih vprašanj, rešiti vprašanje zemlji-šča, na katerem bo zgrajen center, kakor tudi poskrbeti za prostore in opremo začasnega sedeža centra, ki bo začel delovati prihodnjo pomlad. Združenje potrošnikov plrolf podražit vi skodelice kave V zvezi z nedavnim povišanjem cene skodelice kave od 45 na 50 lir, v večini mestnih lokalov je tržaški odbor Vsedržavnega združenja potrošnikov nalepil po mestu lepake, v katerih poziva potrošnike, naj ščitijo svoje koristi s tem, da se poslužujejo tistih lokalov, ki niso povišali cene. Hkrati tržaški odbor Vsedržavnega združenja potrošnikov poziva vse lastnike lokalov, ki niso povišali cene, naj mu čimprej sporočijo svoj naslov, in sicer na tajništvo v Ulici Duca d’Aosta 12, Trst. Ker ima odbor na razpolago še nekatera imena lokalov, ki niso povišali cene skodelice kave, bodo naprošena sporočila služila za izpopolnitev seznama teh lokalov, ki bo služil za nadaljevanje zače. te akcije med vsemi potrošniki. Do jutri odgovor za gledališče Rossetti? Pod predsedstvom dr. Duilia Ma-grisa se je sinoči sestal upravni svet Avtonomne turistične ustanove, ki je med drugim razpravljal o vprašanju ponovnega odprtja gledališča Rossetti. Upravni svet ustanove se je 10. oktobra pozitivno izrekel v tem smislu in je o tem obvestil lastnico gledališča družbo «Puccini». Od družbe pa ni bilo nobenega odgovora po katerem bi se dalo sklepati, da sprejme v podpis in to v najkrajšem času, potrebni dogovor, po katerem naj bi se takoj začelo s popravljalnimi deli. potrebnimi za ponovno otvoritev gledališča. Medtem je Italijanska radijska družba feAI dala na razpolago prispevek za dopolnitev popravljalnih del, zaradi česar je 5. novembra Avtonomna turistična ustanova prosila edinega upravitelja družbe «Puccini», da bi do 15. novembra dal pozitiven odgovor. Pò mnogih telefonskih pozivih je omenjena družba naslovila na Avtonomno ustanovo vprašanje, katera ustanova bi prevzela v upravo gledališče Rossetti. Turistična ustanova je telegrafsko odgovorila, da si prevzame skrb nase in ponovila nujnost zadevnega sklepa. Toda doslej je ostal vsak poziv brez odgovora. Upravni svet Avtonpmne turistične ustanove je glede na to, da je generalni komisariat dal na razpolago 15 milijonov lir za popravila v gledališču Rossetti pod pogojem, da se reši to vprašanje pred 1. decembrom, sinoči ponovno pozval družbo «Puccini», da določi tekom jutrišnjega dne primeren datum, v roku Pii „ . , „ novito -otvoritev gledal! Počastitev 29. novembra na konzulatu SFRJ v Trstu Sprejema so se udeležili najvidnejši predstavniki oblasti naše dežele jugoslovanski gene-v Trstu Rudi Janhu- Sinoči sta ralni konzul v ba in soproga priredila v prostorih konzulata tradicionalni sprejem, posvečen državnemu prazniku jugoslovanske republike. Sprejema so se udeležili najvidnejši predstavniki civilnih, vojaških in sodnih oblasti tržaške, goriške in videmske pokrajine. Prisotni so bili predstavniki 'političnega, gospodarskega in kulturnega življenja obeh narodnosti. Med gosti smo opazili vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo, tržaškega župana dr. Franzila, goriškega prefekta dr. Princivalla, poslance naše dežele, župane slovenskih občin s Tržaškega in Goriškega in druge osebnosti. Med gosti so bili tudi predstavniki oblasti in političnih organizacij koprskega okraja; med njimi sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Jože Božič. Sprejem je potekal v zelo prijetnem vzdušju. Številni gostje so se zadržali v prijetnih in zanimivih razgovorih še čez uro, ki je bila določena za sprejem. Nadlegovanje in kletev sta ga spravila v zapor Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim aretirali in prijavili sodišču zaradi pijanosti, nadlegovanja in kletvin 51-letnega Pietra Bruschetto iz Ul. Gelsomini 1. V torek okrog 23.30 je Bruschettà že pijan prišel v bar v Ul. Fo-schiatti 8 in pričel nadlegovati goste ter pri tem tudi preklinjati. 50-letnl upravitelj bara Marcello Pesco iz Ul. Vasari 4 je najprej hotel Bruschetto pomiriti, toda ker se ni dalo nič opraviti, je poklical na pomoč agenta javne varnosti, ki je šel tedaj mimo. V spremstvu policista Je Bruschettà najprej šel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi pijanosti, nato pa na kvesturo, kjer je na zaslišanju povedal, da se ne spomni, v kolikih lokalih ga je pil. Bruschettà je sedaj v koronejskih zaporih v pričakovanju razprave. Prijavljena zaradi vabljenja v trgovine 64-letni Simone Raico iz Ul. Carducci 22 ter 55-letna Avellina Turco vlch Iz Androne S. Tecla 32 se bosta morala zagovarjati pred sodniki zaradi nedovoljenega kramar-stva. Oba sta vabila jugoslovanske turiste v manifakturne trgovine. Agenti prometne policije so 9. t. m. okrog 9. ure zasačili Raiča v Ul. je vabil turiste v neko trgovino v Ul. Machiavelli, Turcovlcheva pa je opravljala svoj posel v Ul. Genova in v okolici Ponteroša. Oba sta na začasni svobodi. Avtomobilske miši Večkrat se zgodi, da začasnim obiskovalcem našega mesta izrečejo neprijetno dobrodošlico neznani in neutrudljivi nočni «prijateljčki», ljubitelji tuje lastnine. Predvčerajšnjim ponoči so s silo odprli desno steklo na vratih avta TV 63077, ki ga je 27-letni Luigi Gibin iz Conegliana Veneta, Goriški drevored 40 pustil parkiranega v Ul. Ghega. Iz notranjosti so neznanci pobrali transistor «Voxson» in dežni plašč v s .upni vrednosti 50.000 lir. Tatvino je Gibin predvčerajšnjim prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia. Nekaj podobnega se je zgodilo 54-letnemu trgovskemu potniku Luigiju Tommasiju iz Vicenze, ki je pustil avto Fiat 1300 VE 57686 last Amtomette Meneghel v Ul. S. Nicolò, na vogalu Ul. S. Spi-ridione. Predvčerajšnjim zjutraj je presenečen ugotovil, da so neznanci s silo odprli levi deflek-tor, odprli nato vrata in iz notranjosti pobrali dva kovčka, v katerih je Tommasi imel porcelanaste kipce in predmete za 3C0 tisoč lir vrednosti. Tommasi Je tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia. 38-letnemu Giuliu Codanu iz Ul. Pondares 7 so neznanci pobrali iz avtomobila TS 52849, ki ga je pustil v bližini stanovanja, fotoaparat «Closter», par čevljev in 50.000'lir, ki jih je pustil v predalu v avtu. Neznanci so s ponarejenimi ključi odprli vrata avtomobila. Codan je predvčerajšnjim ugotovil tatvino in se je zglasil na komisariatu Stare mitnice, kjer je prijavil tatvino. Tatovi v tobakarni V noči med torkom in sredo so neznanci s pomočjo tatinskega o-rodja s silo odprli rolo tobakar-ne v Ul. Flavia 9, razbili nato steklo na vratih in prišli v notranjost, kjer so prebrskali vse kote. Pobrali so 159 zavojčkov domačih in inozemskih cigaret, 48 zavojčkov tobaka, 450 škatel vžigalic in večje število znamk in kolkov v skupni vrednosti 100.000 lir. Tatvino je opazila 58-letna u-praviteljica tobakarne Anita Nabergoj por. Chiarcul s Trga Gia-rizzole 16, ko je prišla odpirat trgovino. Zglasila se je na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je povedala kaj se ji je pripetilo. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili pezpane tatove. Roma na vogalu Ul. Machiavelli, ko lllllllllllllllllllllllllllMIimillllllllllllllilllllllllllllllllllllllimilllllimillllllllllllllllllllllllMlllllimillllllMlllllllllllllimillllllllllllllllIlHIIIIIIIII.. IZ SODNIH DVORAN Prizivno sodišče potrdilo obsodbo starega znanca policije in sodnikov Oproščen begunec, ki je bil obtožen kraje para hlač - 57.500 lir globe za 50 zavojčkov cigaret Pred prizivnim sodiščem (predsednik Geri, tožilec Marši, zapisnikar Parigi) se je moral ponovno zagovarjati 44-letni Lorenzo Bellanova, ki je bil obtožen, da je sramotil visokega sodnijskega uradnika. Zaradi tega prekrška je Bellanovi sodilo že lani kazensko sodišče, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na eno leto in 9 mesecev zapora. Proti tej razsodbi se je pritožil sam obsojenec, ki je menil, da je bila prisojena kazen previsoka. Bellanova je že star znanec policijskih postaj in sodnijskih dvoran. Zakone je začel kršiti že 1935. leta (ali morda že prej). Od tedaj je ime Bellanove vpisano na številnih sodnijskih aktih širom po vsej državi. Gre za tatvine, pobege iz zapora, baje celo za nekatere namerne umore, rope in sramotenje javnih funkcionarjev. Tudi zadnji dogodek, ki je Bel-lanovo pripeljal pred sodnike, je povezan z nekim besednim napadom na visokega sodnijskega funkcionarja. V svojem pismu, ki ga je napisal v zaporu v Trenju, je Bellanova obtožil državnega prokuratorja pri tržaškem kazen-skem sodišču, da je ta ustavil preiskavo v zvezi z neko piščevo pritožbo proti tržaškemu dnevniku «Il Piccolo». V svojem pismu Bellanova ni izbiral žalilnih izra- zov. Med drugim je dejal, da je javni tožilec tat in podobno. Ravnateljstvo sodnijskih zaporov je sicer najprej pridržalo pismo, toda pozneje ga je vendarle izročilo osebi, kateri je bilo namenjeno. Tako se je Bellanova znašel pred sodniki, ki so ga obsodili, kot smo že dejali, na 1 leto in 9 mesecev zapora. Proti tej razsodbi se je pritožil Bellanova. Obravnava bi morala biti že v septembru letos, toda tedaj so jo odložili, ker je obtožencu uspelo, da je dokazal, da mu niso pravočasno poslali poziv-nice za obravnavo. Bellanova pozna namreč zelo dobro kazeAski zakon in tudi zakon o kazenskem postopku, saj ima za sabo že dolgoletne izkušnje po zaporih in sodiščih. Vse te izkušnje pa mu včeraj niso pomagale. Prizivni sodniki so namreč potrdili prejšnjo razsodbo. V trenutku, ko je sodni kolegij zapuščal dvorano, je obsojenec začel vpiti in zmerjati sodnike z najrazličnejšimi psovkami. Predsednik Geri pa je preslišal njegovo rogoviljenje ter je odšel iz dvorane skupaj z drugimi sodniki. Tako je Bellanova še kar poceni prišel s sodišča. Ce bi ga namreč sodili pri priči zaradi žalitve sodnijskega kolegija, bi mu ........„„„ll„liiliiiiii„imilliliii„i limili.................................... Ogled zgradbe Kulturnega doma v Ul. Petronio Skupina, ki si je ogledala dom v sredo Na povabilo Odbora za zgraditev Kulturnega doma in Slovenske kultumo-gospodarske zveze je bil včeraj in predvčerajšnjim o-gled zgradbe Kulturnega doma, katerega izgradnja je v zaključni fazi. Povabilu so se odzvali številni kulturni, prosvetni in javni delavci kakor tudi predstavniki vseh političnih skupim v katerih so vključeni Slovenci. Goste je najprej v imenu Od- bora za zgraditev Kulturnega doma pozdravil podpredsednik dr. Angel Kukanja, nato pa je podpredsednik SKGZ Boris Race v svojstvu graditelja v kratkih, toda konciznih besedah podal pri. šotnim tehnični oris zgradbe od temeljev pa do zadnjega nadstropja. Podrobnejša pojasnila je da- Skupina, ki si je ogledala dom v četrtek lje stavbe, ki je že dograjeno. Ob zaključku ogleda je Boris Na vse prisotne je naredila naj. močnejši vtis sama dvorana z o-drom, čeprav je doslej v njej do kraja dograjen samo strop in del. no stene. Dvorana daje že sedaj vtis znatne intimnosti ki pa bo še večja, ko bo povsem urejena in tudi opremljena s sedeži, odrsko zaveso, lesenimi opaži in dru- jal seveda tudi med ogledava- j gim. prav tako mogočen vtis na-njem posameznih glavnih delov j pravi ajo tudi foyerji, v nič manj. zgradbe. I ši meri pa tudi pogled na proče- Race podal tudi pregled raznih faz gradnje, pri čemer se je še posebej zadržal na razlogih, ki so gradnjo tako zavlekli. Končno je faz gradnje, pri čemer se je še zadržal na razlog11- *-* "" gradnjo dejal, da bo Kulturni dom do kra. ja dograjen približno čez 6 mesecev in da je otvoritev doma pred. videna v oktobru z začetkom prihodnje kulturne sezone. lahko dodali še nekaj mesecev zapora. * * * Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli) se je zagovarjal včeraj '36-letni jugoslovanski begunec Josip Radoš iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Ra-doša so obtožili, da je 12. marca letos ukradel par hlač (ki so bile vredne okoli 10.000 lir) nekemu drugemu beguncu, ki je živel skupaj z njim v isti sobi. Lastnik hlač, Ivan Rostas, je zvedel za tatvino od nekega drugega begunca, ki je trdil, da je na lastne oči videl, kako je Radoš vzel hlače izpod Rostasove žimnice. Kljub temu so sodniki včeraj oprostili obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Zvedelo se je namreč, da se je ovaduh nekaj dni prej sporekel z Radošem ter mu baje zagrozil, da se bo maščeval. Sodniki so sprejeli v zapisnik te izjave ter so upravičeno menili, da je bila ovadba le plod maščevanja. * * # Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi jugoslovanski kemik Radivoje Nikojevič, ki je bil obtožen, da je vtihotapil v Italijo 56 zavojčkov jugoslovanskih cigaret. Nikojeviča so organi finančne straže ustavili 12. avgusta letos v Miramarskem drevoredu, pri izstopu iz vlaka. Obtoženca so pozneje izpustili na svobodo ter včeraj sploh ni bil prisoten na obravnavi. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili pogojno na 57.500 lir globe. Padec med prepirom V veži stanovanja v Ul. Ronchetto 113, kjer se je včeraj 76-letna Giovanna Hubler vd. Vatta skregala s sostanovalcem 54-letnem Ago-stinom Fortuno, s katerim je bila že dalj časa skregana. V napadu jeze se je Hublerjeva prestopila, spodrsnila in nerodno padla. Prihiteli so karabinjerji iz Ul. dellTstria in Hublerjevo najprej prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetne ga zloma desne podlakti. Potem so preiskavo prepustili karabinjerjem s postaje v Skednju, da bi ugotovili razloge nesporazuma med Hublerjevo in Fortuno. Hublerjeva se bo morala zdraviti od 8 do 30 dni. Zastrupitev z gobami Na četrti medicinski oddelek so sinoči sprejeli 43-letno gospodinjo Armido Lonza por. Udovich z Op-čin, Ul. Pineta 12, ki je po večerji zaužila žlico gob. Nekaj časa potem se je počutila slabo in je začela bljuvati. Potrebna je bila pomoč bolničarjev RK, ki so Lonzajevo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 5 dni zaradi zastrupljenja s hrano. «SLAVKO ŠKAMPERLE» obvešča vse člane in prijatelje društva, da bo danes ob 20.30 v društvenih prostorih, predaval prof. France Habé o temi «LEPOTE NAŠEGA KRASA» Predavanje bo ponazorjeno s 120 diapozitivi. Dodatno bodo prikazana s 30 diapozitivi še Plitvička jezera. Prosvetno društvo «IVAN CANKAR» obvešča člane in prijatelje, da bo v društvenih prostorih nastopilo Slovensko gledališče danes 29. t. m. ob 20.45 uri s koncertno uprizoritvijo IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE Vljudno vabljeni ! Slovenska prosvetna zveza vabi na FOLKLORNI VEČER ki bo v soboto,,30. novembra ob 20.30 v občinski telovadnici v MILJAH; v nedeljo, 1. decembra 1963 ob 16. uri v Ljudskem domu v SV. KRIŽU; v nedeljo, 1. decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7. Gostuje 43 članov ansambla TAMBURICA iz ZAGREBA Vstopnina 300 lir, dijaki 150 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. PROSVETNO DRUŠTVO «OPČINE» V soboto, 30. novembra 1963 ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH premiera Bertolt Brecht; DOBRI ČLOVEK IZ SEČUANA Prevedel Janko Moder Pesmi uglasbil Ubald Vrabec Glasbena oprema dr. Gojmir Demšar Pri klavirju Saša Górupova Režija Drago Gorup Nastopajo; S. Baisova, B. čuk-Sosičeva, P. Cuk, D, Gorup, I. Hrovatin, S. Hrovatin, M. Kapelj, P. Kramarjeva, A. Simče-va, A. Sosičeva, T. Sosič, A. škerlavaj, J. Suligojeva, L. Terčonova, K. Tavčer, D. Vremec, V. Wilhelm, A. škerlavaj, P. škerlavaj. Scenarij: P. Škerlavaj in Vasja Gulič šepetalka: S. Hrovatinova Ponovitev v nedeljo, 1. decembra 1963 ob 16.30 v prosvetnem domu na Opčinah. VERDI Danes ob 20.30 za red C v vseh prostorih tretja predstava treh oper-enodejank «Ujetnik», «Ubogi vrag» in «Vojščakov trud». V soboto za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in stojiščih prva predstava opere «A-driana Lecouvreur» Francesca Cilee. Dirigent Gianfranco Rivoli. V glavnih vlogah bodo nastopili Magda Olivero, Irene Compartez, Juan Oncina, Glauco Scarlini, Otello Borgonovo, Silvio Maionica. Zborovodja Giorgio Kirschner. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za sobotno predstavo. TEATRO STABILE Danes ob 20.30 v Avditoriju 12. predstava komedije «Prevarani» Izven abonmaja. Režija Fulvio Tolusso. Cene: parter sektor A 1200 lir, parter sektor B 700 lir, balkon 300 lir. Rezervacija in prodaja vstopnic v Paraži Proni (tel. 36-372). Nazionale 13.30, 17.30, 21,30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev. Arcobaleno 16.00 «Bastogne», Van Jonson, Riccardo Montalban. Excelsior 15.30 «Gli onorevoli». Tot*. Peopino De Filippo, Franca Valeri, Walter Chiari. Fenice 16,00 «Mondo nudo», Eastman-color. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Mondo di notte N° 3». Technicolor. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Furia rivoluzionaria». Technicolor. Peter Thompson. Alabarda 15,30 «PT 109 posto dj combattimento». Technicolor. CHI Robertson. Filodrammatico 16.30 «Le monachine», Catherine Spaak, Sylva Koscina, Aurora 16.00 «Bionde, rosse e brune». Cristallo 16.30 «I cinque volti dell’assassino». Tony Curtis, Kirk Douglas, Buri Lancaster, Robert Mitchun, Frank Sinatra. Capitol 16.00 «Per soldi o per amore». Kirk Douglas. Garibaldi 16.00 «Marie distruggerà la Terra». Technicolor. Zadnji dan. Massimo 16.30 «Sansone contro 1 pirati». Technicolor. Kirk Morris, Margaret Lee, Impero 16,30, 19.00, 21.45 «Una fidanzata per papà». Moderno 16.30, 22.00 Cece Dorla, Flora Haris in Sabrina Nava v reviji «Aughl». Na platnu «Caccia all’uomo». Eleonora Rossi Drago. Astoria 16.30 «Storia cinese». Technicolor. William Holden. Astra 16.30 «I conquistatori». Vittorio Veneto 15.00 «Il buio oltre la siepe». Gregory Peck. Abbazia 16.00 «100 ragazze e un marinaio». Technicolor. Blwis Presley In njegove pesmi. Marconi 16.00 «Caterina di Russia». Hildegarde Neff. V barvah. Ideale 16.00 «Il sole nella stanza». Sandra Dee. Technicolor. Skedenj 16.00 «I gialli di Edgard Wallace N” 2». Moyra Redmond. Ljudska prosveta Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir»,' vas vabi na svoje redne sestanke. ki so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 6.XII.1963 ob 20. url v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. • * • Slike brucovanja, ki so bile posnete v sredo 20. t.m., so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20. Jtf/tena Prosvetno društvo «Prosek-Konto-vel» priredi v nedeljo 1. decembra od 11. do 19. ure razstavo slovenske knjige v društvenih prostorih. Vstop prost. SPDT priredi 15. decembra Izlet po Istri z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah In rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Geppa št. 9. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. novembra 1963 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 13 oseb. UMRLI SO: 85-letni Antonio Ger-dol, 83-letna Caterina Del Piero vd. Redivo. 83-letni Rodolfo Giraldi, 63-letnl Giuseppe Lucatello, 63-letni Andrea Nlcolin, 55-letna Giuseppina Rau-ber, 55-letni Francesco Hrovatin, 69-letna Elena Ciuk, 61-letni Remigio Anzilotto, 66-letni Domenico D’Ambra, 80-letna Lucia Slama vd. Baz-zeo, 68-letni Luigi Primavera, 86-let-na Orsola Taboga por. Degrassi. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravano, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46. um-, predvaja danes 29. t. m. ob 18. uri film: I GIALLI Dl EDGAR WALLACE N. 3 (Wallaceove kriminalke) Igrajo: JOHN CAIRNEY, HARRY H. CORBETT, JOHN VAN EYSSEN, JENNIFER DANIEL in MOIRA REDMOND KINO «R0SANDRA> B0LJUNEC predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film: LA CITTÀ SPIETTA TA (Kruto mesto) Igrajo: KIRK DOUGLAS in CRISTINE KAUFMANN MAGAZZINI TOLENTINO Via XXX Ottobre it. » BOGATA ZALOGA SEZONSKEGA BLAGA ZA VSE OKUSE PO KONKURENČNIH CENAH. OBIŠČITE NASI TISKOVNA KONFERENCA V BELI DVORANI GORIŠKEGA ŽUPANSTVA Jutri popoldne uradna otvoritev številnih prireditev Andrejevega sejma Vinsko mestavo bodo odprti ob ff. uri • Razstava industrijskih ter obrtniških izdelkov kakor tudi filatelistična razstava naj postaneta prihodnje leto mednarodnega značaja j V beli dvorani DANES IN JUTRI Dvodnevna stavka v rupenski papirnici Danes popoldne bodo imeli stavkajoči zborovanje goriškega žu-. bodo odprli ob 16.15, odprta pa panstva je bila včeraj popoldne bo od 30. novembra do 2. decem-tiskovna konferenca, ki so jo pri- bra. Lansko leto je bila razstava redili organizatorji Andrejevega 1 pokrajinskega značaja. Prihodnje sejma. Polfcg zastopnikov krVjUv« lfcto pa bo po vsej .verjetnosti nlh dnevnikov $0 bili ž.u-%ri|Šdnarodna, ker se za sodelova- nje na njej že zavzemajo filate, listična društva Slovenije, posebno iz Nove Gorice in Kopra. Razstava kmetij :kih strojev bo na izvoznem trgu v Ul. Boccaccio. Odprli jo bodo ob 16.30, občin, stvo pa si bo lahko razstavljene stroje ogledalo 30. novembra ter ^in 2. decembra. 14 podjetij bo fifestavilo 84 strojev. Med temi so Orlando Zavadlal iz Gorice, Franco Terpin cozzi Federico iz Gorice in Bo. stiancig iz Čedada. Novost med ìazstavljenimi stroji bosta stroj za sejanje pšenice fn stroj za obdelovanje vrtov. Vinsko -razstavo bodo odprli ob 17. ur!. Spočetka .so nameravali Pgn dr. p«erzio' odbm-nik rizem in šport rag. Agati, predsednik zveze industrijcev dr. Veronese, direktor kmetijskega nad-zorništva dr VianeUo, predstav. n|k Pro Loco dr. Formentini, pred. stavnik filatelističnega društva df. Pellis in tajnik pevskega zbori Seghizzi Cumar. 'Sejo je odprl župan, ki je obširno govoril o vseh sektorjih, ki bodo zapopadeni na tem sejmu. Kakor je že na lanski otvoritvi poudaril, je tudi včeraj župan dfjal, da bi zelo radi čimbolj okrepili Andrejev sejem ter zgradili razstavni paviljon, ker dvorana telovadnega društva Ginnastica služi predvsem športni dejavnosti košarkarskega kluba. Zaradi premajhne razpoložljivosti s čksom industrijska dejavnost naše pokrajine ne bo v tolikšni njeri zastopana, kot so si to želeli. Poleg tekstilne tovarne bodo svoje izdelke razstavljala podjetja IRI. Niso pa uspeli pritegniti podjetij proste cone. Izrazil je željo, da bi prihodnje leto pritegnili k sodelovanju vse operativne in ekonomske sektorje. prireditelji se zavedajo, da"ktA sejem postal zanimiv in učinkovit le tedaj, ko se bo specializiral v neki panogi. V takšnem primeru bi nedvomno pritegnil ve- ,s(ylj _ zbpro.v, ki. ga prireja li Ko pozornost oToeli naših sosedov ' Jvmlimrii° in fir*ri4‘ Občinska uprava sama ne more v celoti skrbeti za organizacijo sejma, ampak prepušča tehnično izvedbo prizadetim kategorijam. V perspektivi bi se ta decentralizacija v organizaciji sejma morala po županovi sodbi še bolj poudariti. Odbornik za šport in turizem rag. Agati je navedel tehnične podrobnosti, ki zadevajo organizacijo sejma. Njegov osrednji del bésta razstava industrijskih in Ob Andrejevem sejmu je gori-ški župan odredil zaporo prometa od 30. novembra opoldne pa do *. decembra na naslednjih gori-Ških ulicah v kolikor so na področju sejemskega ali veseličnega prostora: Ul. Petrarca, Cadorna, Roma, Morelli ter južni del Trga Travnika. _, «Jadranski .koledar» za leto 1964 s štirimi zelo zanimi-, vimi knjigami, med katerimi naj še prav posebno omenimo «Domačega zdravnika» in pa priročnik za motorizirane osebe «Slovenija in njeni kraji», stane W0 Ur. obrtniških Jzdelkov. Zelo važna m tiidi Zanimiva bo razstava knjig (samo italijanskih) iz obdobja od 17C0 do 1963. Posamezne razstave bodo otvo. rili jutri 30. novembra prav na Apdrejev dan. Ob 15. uri bodo ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti odprli razstavo in-dilstrije in obrtništva, ki bo odprta od 30. novembra do 6. decembra. Razstava bo v prostorih telovadnega društva Ginnastica Goriziana. Vladna in mestna knjižnica bosta priredili razstavo knjig v dvorani Petrarca v Ul. Petrarca. Odprli jo bodo ob 15.45, občinstvo Pa si jo bo lahko ogledalo med 30, novembrom in 8. decembrom. Deželno filatelistično razstavo, ki bo v sejni dvorani goriške občine, 1 dejal, da bi zanje morala občin* I ska uprava v Gorici skrbeti toliko časa, doklgr sì ne ustanovi samostojna ustanova za sejem, kot deluje v vseh drugih mestih in kakršno imajo tudi v Pordenonu. Pristavil je, da bo na razstavi sodelovalo 42 obrtnikov in 8 industrijcev. Industrijski del razstave bo samo prikazal proizvajalne sposobnosti naše pokrajine. Želeti pa je, da bi se ta sejem spremenil v komercialnega. S tem bi se nujno razširile meje njegovega območja na sosedno Jugoslavijo in Avstrijo. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Zapora ulic za Andrejev sejem Delavska zbornica v Gonci sporoča, da so delavci v papirnici v Rupi napovedali 48-urno stavko, ki so jo začeli danes opolnoči. Vzrok za stavko je v tem, da vod. stvo tovarne že več mesecev neredno plačuje svoje delavce. Ze pred dvema letoma je vodstvo podpisalo na pokrajinskem uradu za delo v Gorici sporazum, po katerem bi moralo izplačati vsakega 25. delavcem na račun, na 10. vsak mesec pa izplačati celotno mezdo. Kljub temu pa neka sku. pina delavcev še ni prejela izplačila za prejšnji mesec in nihčg ni prejel na račun za ta mesec. Danes popoldne se bodo delavci te tovarne zbrali na zborovanju, da bi proučili položaj in sprejeli ustrezne ukrepe. Spet v gibanju tekstilni delavci Sindikalna stroka Federtessili — CISL nam je sporočila, da bi se moral» pričeti 27. nogembra v Milanu pogajanji za obnovo vsedržavne delovne pogodbe italijanskih tekstilnih delavcev. Ob začet-| ku sestanka je delegacija indu- strijcev predložila pismeno rešitev, ki je praktično onemogočila pogajanja. V zvezi s tem dogodkom, ki je nedvomno zelo resnega značaja, so CISL in ostale sindikalne organizacije objavile tiskovno sporočilo, iz katerega sledi, da delegacija industrijcev ni pripravljena obravnavati nove delovne pogodbe na podlagi zahtev sindikalnih organizacij delavcev ter je predložila pismeno resolucijo, v kateri zavrača vsa normativna m ekonomska določila. Zaradi tega stališča industrijcev so tajništva delavskih organzscij takoj sklicala izvršilne odbore, da določijo oblike borbe kj naj jo začne kategorij« za svoje pravice. Tri tajništva (CGIL-CISL in UIL) se bodo ponovno sestala v soboto 30. novembra. ...............................murni.■■■... IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Ker je razgrajal v gostilni bo v zaporu štiri mesece Ko je prišel iz kina, je dobil na vespi listek za plačilo globe VERDI. 17.15: «OH invagali», C. Bloom in R. Tamblyn. Ameriški črnobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CÒRSO. 16., 19. in 22.: «55 giorni a Pechino», C. Heston, Ava Gard-ner in. David Niven. Ameriški ..barvni film. VITTORIA. 17.15: «Il crollo dl Roma», C. Moehner in L. Nusciak. Itaijanski kinemaskope v barvah. CENTRALE. 17.15: «Zorro e i tre moschettieri», G. Scott in J Greci. Kinemascope v barvah; italijanski film. V TRETJI ODLOČILNI TEKMI PREDOLIMPIJSKEGA TURNIRJA Šele v podaljških zmaga 2:1 Romunije nad Dansko ROMUNIJA: Mindru, Popa, Greavu; Caricas, Petru, Kotca; Pir-calab, Sasu, Voimea, Constantin, Craininceanu. DANSKA: Soerensen E,; Johansen, Hansen B.; Hansen J., Madsen J., Petersen; Bertelsen, Thorst, Madsen O., Soerensen O., Danielsen. SODNIK: Campana« (Italija). V welter lahki kategoriji Sandro Lopopolo italijanski prvak MESTRE, 28. — Sandro Lopopolo je z zmago po točkah nad Francom Carusom osvojil naslov italijanskega prvaka welter lahke kategorije. Na istem boksarskem večeru je Tržačan Carbi premagal nasprotnika bantam kategorije Bruni-ja iz Arezza s tehničnim k. o. v peti rundi. sodnik prisodil enajstmetrovko, katero pa je Danec Petersen zapravil. Sele 4 minute pred koncem se je Dancem posrečilo izenačiti z Madsenom, ki je Petersenov pred-loiek usmeril z glavo v gol. Zaradi neodločenega stanja sta bila potrebna podalj ka. V 6’ drugega dela je Sasu še enkrat ranil dansko mrežo in tako največ pripomogel k zmagi. NOGOMET MILAN, 28. — Vodstvo Milana je potrdilo, da bo povratna tekma osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov s švedskim Norr-koepingom v sredo, 4. decembra v San Siru. Tekma se bo začela ob 14.30. TENIS BEOGRAD, 28. - Smidt je premagal Piliča v prvem singlu polfinala dvoboja Jugoslavija - Švedska za pokal švedskega kralja. Dne 20. -avgusta «večer «o -poklicali policijo v gostilno «Delizia» Pri včerajšnji razpravi Je obtoženec tajil, tla hi izrekel kakšne DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči Je od prta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI na Travniku št. 14, tel 29 72 rEMPERATUKA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-vi jo dnevno temperaturo 12,2 sto- ,-----. n.............. ••*<*“* , «*>- I««-v- Ulj ■ l, j #. ■ v- v j AdAMIC • * »viiijjviuKUlu atu- V Gorici, kjer tla Je neki klient žaljive besede na' rn?un mestne- ' Pinjt* ob 8. uri in na.jnlžjo 9,8 sto- TURIN, 28. — Tristo minut igre (3 tekme in 2 podaljška) je bilo potrebnih romunski olimpijski nogometni reprezentanci, da je premagala Dansko in prišla do pravice, da se v finalu skupine spoprime, za uvrstitev v finalni del tokijskega turnirja, z Bolgarijo. Romuni so danes v tretji odločilni igri, ki je bila na turinskem nev. tralnem igrišču, pokazali zelo dobro tehniko, vendar so jih Skandinavci preka'ali po živahnosti. Balkanski igralci so morali -danes napeti vse sile najprej za dosego vodstva, nato (po izenačenju Dancev same 4 minute pred koncem) za ohranitev stanja in končno v podaljških za zmago. Balkanska enajstorica je imela prav v krilih ln še posebno v Crai-nlceanuju najbolj a igralca. Sicer je tudi res, da so bili prav danski branilci najmanj učinkoviti. Edino krilec J. Madsen se je izkazal in je ' rešil številne brezupne poločaje. Tekma sama je bila v glavnem zanimiva in tudi še kar hitra Z izjemo seveda podaljškov, ko so številni igralci odpovedali tako za radi utrujenosti kot zaradi krčev Tudi borbena je bila in kar je naj važnejše, brez grobih izpadov. Edi no danski srednji napadalec J. Madsen je večkrat pretiraval. | Danska reprezentanca, katero je [ Nogometaši so v nedeljo pros lavili dan republike z uspelim no-s tremi letali prišlo bodrit kakih gometnim brzoturnlrjem. Izolski D elamaris je povabil v goste Koper, 200 navijačev, je bila dobra na sre- pjransko Sidro in dekanski Jadran. Na igrišču v Izoli se je dopoldne di igrišča, medtem ko napad ni bil in popoldne zbralo nad tisoč gle dalcev. Igrali so 2 krat po 30 minut, priseben v najvažnejših trenutkih. ,, , , , Romunija je sicer manj napadala, I J dopo danskem de u Programa---------------------------- a bolj nevarno. Zato so se najbolj Ì sta s® najprej ix merila Delamaris nevarne akcije odvijale pred vratar. ; 'n Dekani. Zmagal ie zasluženo De-jem E. Soersnsenom, ki v glavnem : lamaris s 5:0 (4:0). Izolčani so si J I zagotovili zmago že v prvem pol- tllllllllllltllltllllltifMlltIHtIHIHIItmillllllltllHIlimiUmiimilTIIIIIIIMIIIIIIIIIHItHMmillllllHflllllllllllllUII V KOPRU V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE Delamaris - Koper (tudi po enajstmetrovkah) neodločeno za pokal Uspeh Kopra v šahovskem Troboju s Piranom in Izolo pijan in nadleguje druge goste. S kvesture so takoj poslali izvidnico, ki je v resnici našla tam človeka, ki je razgrajal in pobil celo vrsto kozarcev ter eno steklenico. Policija ga je takoj legi. Umirala za 27-letnegu Gabriela Kuneja, ki je doma iz Gorice, sedaj pa ima stalno bivališče v Moncalieri. Ko so ga pozvali s seboj, jih je začel zmerjati in kadar so ga pripeljali na kv.estu-ro je razbil na vhodnih vratih še dve šipi. Prijavili so ga sodišču in včeraj je bila v, zadevi razprava v odsotnosti obtoženca, ki se ni ja. vil. Iz zapisnika je bilo razvidno, da je Kunej sicer priznal pijanost, ni pp priznal, da bi nadl» goval druge , ljudi v gostilni ali iia 'bi zmerjal policaje. Sodnik pa ga je obsodil za oba prestopka na štiri mesece zapora in 10 tisoč lir globe, vendar z olajševalnimi okolnostmi. .♦ * * Tudi pti drugi razpravi j« šlo za spor a možem postave, ki je bil tokrat mestni stražnik. Dne 18. aprila letos je 52-letni mizar Stelano Pilolli, ki je rodom iz Barija, sedaj pa stanuje v Gorici-, Ul. Prato .19, parkiral za nekaj časa svojo vespo na parkirnem pri^toru pred kinom Corso. Ko ye je vrnil, je našel na vozilu listek mertnega »tražnika za plačilo globe ' Mož se' je razjezil In je stopil do mestnega stražnika na križi, šču pred kinom Verdi, da bi mu pojasnil, zakaj naj plača globo. Stražnik mu je povedal da zato, ker nima na vozilu potrdila o plačani taksi. Pilolli je zagotovil, da ima potrdilo v skrinjici na vespi, o čemer pa stiažr.ik, Otelio Sedran, ni hotel nič slišati in ko je šel potem Pilolli mimo njega na vespi, je zapiskal naj se ustavi, da bi mu še enkrat razložil zadevo. Ta pa se ni ustavil. ga stražnika, kot pravi obtožnica 1 PinJe nad ničlo ob 11.50 uri. Pov-in da se ni ustavil, ker ni slišal j prečna dnevna vlaga je dosegla 77 piščalke. Obtoženec je imel tudi Odstotkov, dežja pa je padlo l,6ram. pričo, ki pa ni vedela povedati nič bistvenega v rtj'egovo obrambo in zato ga je sodnik, obsodil I na štiri mesece zapora in plačilo sodnih stroškov, vse pa pogojno ] jn brez vpisa v kazenski list. Òb. -toženca je branil odv. Blessj, ni zadovoljil. ; In še nekaj o golih: v 34’ prvega I P°fnueJe Pf“ niso več trudili polčasa Je Cralniceanu preigral dan- ter 80 si hranili sile za glavno sreča- skega beka ln poslal žogo diagonalno do mreže. Tri minute kasneje je «•'-UMmiiiiiiiMiiiMiniiiitMtiifiMiiititiiiiitttiiiMiifiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiniii ŽENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Preplah v podjetju IMCA Včeraj dopoldne nekaj po 10 url je pri parnem kotlu v slaščičarskem podjetju IMCA v Gorici v Ul. Garibaldi 6 nekaj počilo in para je začela z vellkp silo uhajati iz kotla. Takoj go poklicali na pomoč goriške gasilce, ker so uslužbenci bili prepričani, da je počil kotel. Gasil- Tudi v Trstu zmaga lanskih prvakinj Samo v prvem polčasu odpor Ginnastici . . . -r -r V nedeljo je spet stekel popoln spored tekem prvenstva prve žen- ct sò v'resnici takoj Rrišli te* Ugo- jjske lige. Kljub temu pa še vedno lestvica ne cdraža resničnega raz-tovili, da na srečo ni bilo tako hu- j nierja moči med ekipami, ki nasto ajo na tem košarkarskem tekmo-do. Utrgala se je namreč samo pro. ! vanju. Moštvo državnih prvakinj na primer je doslej odigralo le dve «utež, ki zaolra varnostno zaklop- j Vekml ln si le zato nabralo, le štiri točke, ki mu določajo domovanje ko ter treščila na tla in ker je bila l v spodnjem delu Jakostne razvrsti---- zaklopka odprta, je začela uhajati pa- j tve. Svoji zadnji dve točki so Fiaterà, dokler se kotel ni izpraznil Iz j ve Igralke osvojile prav v našem Trsta so poklicali posebnega inže- ! mestu, kjer so premagale Ginna-nirja, ki je poskrbel, da so zopet j stico. popravili in zapeli varnostno za- I. Tržaške ‘gralke so tudi proti ta-klopko. Skoda je bila razmeroma i*0, «momiranim nasprotnicam star. neznatna in je bilo več strahu kot 1 ta ? . zel° usPe*no ,n v neka> mi-drugega. in bolonjsko Fontano. Ostali dve tekmi sta bili mnogo bolj izenačeni. Omsa in Portorico sta se borili, zavedajoč se važnosti srečanja, prav do zadnjega trenutka. Tesno, a zasluženo, so zmago osvojile domačinke, ki so jih navi nutah povedle s precejšnjo razliko jači podpirali do zaključnega žvižga, ko.sev. Elan, ki so ga domačinke Neapeljska ekipa je gostovala v pokazale, je iznenadil gostujočo e- Turinu, kjer je dosegla svoj prvi le. ltipo in jim je za nekaj časa zme- toanji uspeh. Domače moštvo Ausai pojme. To pa nf trajalo dolgo, tonomi je moralo tako še enkrat Torinski stroj je začel mleti svo- , kloniti in Je zabeležilo tretji zapo-vcemi m,,o I i? 'B1-0 in nabirati točko za točko. Ì vrstni poraz ter je trenutno edina Včeraj popoldne fckrog 15 ure |e Dekleta Fiata so posebno v dru- ekipa, ki ni doslej zaključila sebi ■ v korist niti ene tekme. Izidi: Fiat - Ginnastica Triestina 64:38 OMSA - Portorico 49:45 Stonda . Fejo 73:51 Napoli • Autonomi 40:37 Firte . Fontana 65:38 I. P Nezgoda z bencinom v Štandrežu pri?el po pomoč v goriško civilno sem delu tekme zaigrala res VtnlnLIviinn 1 fr 1 ~ 4- — J t n la, 111 . _ _ ~ bolnišnico 15-letni Jožef Peric iz štandreža, Ul. sv Mihaela 273 ki se je počutil slabo, ker je požrl nekaj preveč bencina odnosno njegovega plina V bolnišnici so mu izprali želodec ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v 5 dneh. Peric je malo prej na domačem dvorišču skušal z gumijasto cevko povleči bencin iz neke posode. Ker pa Je pri tem dvignil 'preveč plin-skih hlapov, mu je postalo slabo z ■ zgoraj omenjenimi posledicami. likem slogu Pokazale so da je bilo njihovo lansko prvo mesto povsem zasluzeno ter so potrdile kandida turo tudi za letošnji naslov Tudi v tem kolu je Stantìa ponovno dokazala, da je najresnejši konkurent turinski ekipi v boju za prvo mesto. Kljub temu, da so nastopile na tujem igrišču, so milanska dekleta dosegle visoko zmago. Ravno tako Je potekala v znamenju velike razlike moči ln se zaključila z veliko razliko realiziranih košev tekma med ekipo Firte KOŠARKA PARIZ, 26. — Milanski Simmen thal je zmagal na III mednarod nem košarkarskem prvenstvu Pa riža. V drugi tekmi je Koper komaj premagal borbeno ekipo Sidra. Izid 2:1 (2:0). .Pirančani so .bili v prvih minutah v veliki premoči, žal pa niso znali izrabiti številnih zrelih priložnosti. Pozneje je odločala rutina Kopra. V popoldanskem delu programa sta se najprej pomerila premaganca. Sidro je zasluženo premagalo Dekane s 3:1 (2:1). Najbolj zanimiv je bil drugi polčas, ko so De-kanci ves čas nevarno napadali in skušali na vsak način izenačiti. -Ko Je Piran v nenadnem prodoru dosegel se tretji 'zadetek, so bile vse- njihove .naole .pokopane. Omembe vredno je, da je vse tri zadetke za Piran dal Ernestini. Najbolj razburljiv pa je bil seveda finale, ki se Je končal z rezultatom 5:5 (1:1,' 0:0). Obe moštvi sta se trdovratno borili za zmago. V prvem pojčasu so imeli Koprčani več od igre, vendar so bili strelci premalo odločni. V drugem pol. času so domači zaigrali odločneje ln zasluženo dosegli vodstvo 1:0 po Kostiču. Ko je vse kazalo, da ne bo prišlo do spremembe rezultata, so Koprčani močno pritisnili in tik pred koncem izenačili. Strelec Je bil Miklavčič, ki je z lepim strelom poslal žogo tik pod prečko. Ker tudi oba podaljška nista prinesla spremembe rezultata, so izvajali enajstmetrovke. Vsako moštvo je realiziralo po štiri udarce in tako se je ta zagrizena borba končala neodločeno, ko je bila že skoraj tema na igrišču Vodstvi obeh klubov se bosta naknadno sporazumeli ali bosta Koper in Delamaris odigrala še eno tekmo za pokal, ali pa bosta odločitev prepustila žrebu. * * * Lepo prireditev v počastitev dneva republike so organizirali tudi piranski šahistl Organizirali so troboj med Piranom, Koprom in Izolo na desetih deskah. Prvikrat so nastopile mešane . ekipe, v katerih so bili tudi mladinci, mladinke, pionirji ln članice. Zmaga ln prehodni pokal Je zasluženo pripadel Kopru, ki Je pre- pričljivo premagal Izolo in Piran z 8:2 Koprčani so bili močni zlasti na prvih štirih deskah (Omla-dič, Zavec, Verk in Jevnikar), na katerih niso izgubili niti ene partije. Drugo mesto so nepričakovano o-svojili Pirančani, ki so premagali Izolo s 5 in pol : 4 in pol. Vseka-. ŠZ BOR ATLETIKA V nedeljo ob 9.30 bo na stadionu «Prvi maj» redni trening atletskega odseka. Vabljeni vsi člani in mladinci, ki se zanimajo za atletiko. kor lep uspeh domačinov, saj velja Izola za eno izmed najmočnejših šahovskih ekip na Primorskem. * * * Koprski nogometni delavci si resno prizadevajo, da bi organizirali istrsko-koprsko tekmovanje za zimski pokal. S tem bi izpopolnili vrzel, ki nastane po zaključku jesenskega tekmovanja do spomladanskega dela prvenstva (nad tri mesece). V tekmovanju za zimski pokal bi vključili vse klube koprskega področja ter tudi najboljša moštva Hrvatske Istre (Rijeko. U-IJanik, Istro, Orient ln druga). Kakor smo zvedeli, so posamezna istrska moštva že izrazila pripravljenost za vključitev v to tekmovanje. Igrali bodo najbrž po izločilnem sistemu. SMUČANJE NEW YORK, 28. - Ameriška reprezentanca alpskih smučarjev je sinoči odpotovala iz New Yorka v Ženevo Smučarji in smučarke so bili štiri mesece na treningu v Oregonu in Coloradu, sedaj pa se bodo izpopolnjevali dva tedna v Val dTsere. V ženski reprezentanci so Joan Hannah, Jean Huega, Starr Wal-ton, Linda Weyers, Marge Walters in Barbara Ferries, v moški pa Billy Kidd Jimmy Huega, Rip Mc Manus, Gordon Eaton, Bud Werner, Nil Orsi, Bill Marojt ln Chock Ferries. Agatha Christie : (j £ S E "T ZAMORČKOV ŠLO JE ■ ■■ «Ne, ne. Jak že ne grevi.)»' «Kakor hočete. Grerh pa sai |bO !** Iti sam.» Vera je rekla v obup»: «No dobro, grem z vami!» Skupaj sta iia gor proti hitt-iNa tetasi se jima Ja rdelo vse mirno, vse je izgledalo prav nedolžno v sončni svetlobi. Nekaj časa sta se neodločno ustavila; potem pa nista vstopila skozi glavna vrata, temveč sta šla previdno okrog hiše. Za hišo sta našla Blora. Ležal je na vzhodni strani kamnite terase z razbito glavo. Poleg glave je ležal velik kos belega marmorja Filip je pogledal navzgor in vprašal: «Čigavo je to okno nad nama?» Vera je. rekla z. drht$imela?pm:, «Moje je — in to je kamnita ura z mojega kamina.., Zdaj se spominjam. Imela je obliko medveda.» «Imela je obliko medveda...» <\ I3 1< Filip jo je zgrabil za ramo in rekel odločno; «Zdaj vemo, pri čem smp. Armstrong se skriva nekje v hiši. Noter grem in ga poiščettt.» Toda Vera se ga je oklenila in rekla: «Ne bodite nori! Zdaj sva midva na vrsti. Midva! On želi, da prideva v hišo in pogledava za njim. s tem vendar računa!» Filip Je obstal in rekel zamišljeno: «No, to je prav verjetno.» Vera je rekla: «Na vsak način morate priznati, da sem imela prav.» Filip je prikimal. «Da — prav imate! Priznam, da je Armstrong. Toda kje, za vraga, se je tako dobro skril? Ves otok smo natančno preiskali!» Vera je rekla: «Če ga niste našli doslej, ga tudi sedaj ne boste... To vam lahko pove zdrava pamet.» Lombard je rekel v dvomu: «Da, toda...» «Gotovo sl je že v naprej pripravil skrivališče — kakor v kaki stari graščini.» «To ni nobena stara graščina.» «Mogoče si ga je pa dal napraviti že v naprej.» Filip je zmajal z glavo. Rekel je: «Preiskali in premerili smo celo hišo — že prvo Jutro. Prisegel bi, da ni nobenega skritega prostora.» Vera je rekla: «In vendar mora biti...» Lombard Je rekel: «Rad bi videl —» Vera je zavpila: «Da, radi bi videli... In on to ve! Tu notri v hiši Je — in čaka ns vas.» Lombard je potegnil revolver na pol iz žepa: «Dobro veste, da imam tole.» «Rekli ste, da se Blore nima česa bati, da prekaša v vsem Armstronga. Po telesni moči ga je res prekašal in previden je bil tudi dovolj. Zdi se mi pa, da ne upoštevate to, da je Armstrong blazen. In blaznež je v vsem na boljšem. Dvakrat bolj zvit Je, kakor more biti normalen človek.» Lombard je vtaknil revolver spet nazaj v žep. Rekel Je: «No, pa pojdiva!» Lombard se je oglasil: «Kaj bova delala, ko se znoči?» Vera ni odgovorila. On pa je nadaljeval očitajoče: «O tem torej sploh niste razmišljali?» Vera je rekla brezmočno: «Kaj pa lahko napraviva? O, moj Bog, kako se bojim!» Filip Lombard Je rekel zamišljeno: «Vreme je lepo m mesečina bo. Najti morava primeren prostor — mogoče v skalah. Tam lahko sediva in čakava jutra. Zaspati pa ne smeva... Ves čas morava bedeti. In če se kdo približa, bom streljal!» Umolknil je za trenutek, potem pa Jo Je vprašal: «Ali vas ne bo zeblo v tej lahki obleki?» Véra se je hripavo zasmejala in rekla: «Zeblo? Ce bi bila mrtva, bi se popolnoma ohladila.» Filip Lombard je rekel spokojno: «Da, res je...» Vera se je nemirno premikala. «Znorela bom, če ostanem še dalje na tem mestu,» Je rekla. «Pojdiva malo okrog!» «No dobro, pa pojdiva!» Hodila sta počasi gor ln dol ob skalah, ki so se dvigale nad morjem. Sonce Je počasi zahajalo. Mehka, zlata svetloba ju Je oblivala. Vera je rekla nervozno: «Skoda, da se ne moreva kopati...» Filip Je gledal dol proti morju Nenadoma je vzkliknil: «Kaj je tista stvar — tam pri tisti skali? Ne — nekoliko bolj na desno.» Vera je pogledala in rekla: ♦To so nekakšna oblačila!» «Nekdo se torej kopa,» je rekel smeje Lombard. «To ni mogoče Mislim da je le morska trava.» Vera je rekla: «Pojdiva pogledat!» «Pa so res oblačila,» je rekel Lombard, ko, sta prtšla bliže «Sveženj obleke — in čevelj.. Pojdiva malo bliže!» Splezala sta preko skal Nenadoma se je Vera ustavila Rekla Je: «To ni samo obleka — človek je...» Tedaj sta zagledala truplo utopljenca med skalami kamor ga je vrglo moyje. Lombard in Vera sta se splazila še nekoliko naprej in pogledala navzdpl. Zagledala sta zabuhel, škrlatnordeč obraz — strašen obraz utopljenca... Lombard je rekel: ' «Moj' Bogi Tb Je Armstrong...» Šestnajsto poglavje Zdelo se jima je, da je minila že cela večnost.. Cas se n: hotel nikamor premakniti... In vendar je preteklo komaj nekaj minut... Dva človeka sta gledala dol na mrtveca... Počasi, prav počasi sta Vera Claythorne in Filip Lofnbarč dvignila glavo in si pogledala v oči... KU/NH.a iHIRIU: Ulica S Pellico m Tel SUB - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tei St «7 S38 - NAROČNINA mesena 4» m Vimurei Četrt- 20 dni, mešamo 420 din - Nedeliska posamezne 40 dlj, letni 1920 din polletne «60 din. Četrtletno 480 din osmi tekoči račun Založništvo trt-