Gospodarske stvari. 0 poljskem kolobaru ali vrstenju poljskih sadežev. III. /. Norfolško vrstenje poljskih sadežev ali angleSki Setveropoljski kolobar. 1. Repa, gnojena, 2. ječmen z deteljo, 3. detelja, 4. pšeniea. Ta kolobar se je v drugi polovici prejšnega stoletja na Angleškem kot imeniten napredek vpeljal in služil je mnogovrstno za vzgled in koren, iz kterega so druge oblike vrstitve sadežev pognale. Pa tndi na Angleškem ga ni v ti čisti podobi najti, kar se tudi lahko ume. Detelja na istem prostoru se ne sme vsakih štirih let povračati, sicer bi zemljo preveč izmolzla in zemljišče bi za deteljo onemoglo. Drugič pa bi se tudi repa na štrtem delu vseh njiv pridelana težko vsa s koristijo pokrmiti dala, dasi ravno na Angleškem repno kimo zel6 v navadi in čislih imajo, kar je tam toliko labkejše, kolikor več si Angleži postranske klaje, kakor prge, (oljnatih preš) v zravnanje krminib snovi iz vseh vrst oljnatih rastlin kupoma od vseh strani zeml.je po ceni vodni poti dovažajo, da tako ogromni potrebi mesa zadostijo. Ali vrstitev poljskih sadežev ni železno kopito, po kterem bi se morale, kakor pri natriletnem obdelovanju zemlje, raznovrstne razmere gospodarstvene ravnati, atnpak trebaje, raznovrstnim okolščinam udati se in raznim potrebam zadostiti, kakoršnih razmere nanesejo. Vsak kmetovalec, ki si hoče vrstivno gospodarstvo vpeljati, mora si vrsto poljskih sadežev s a m ustanoviti. Naj nam nekoliko vzgledov bitstvo vrstitve poljskih sadežev bolj pojasni. n. 1. Repa, gnojena, 2. jarina z deteljo, 3. detelja, 4. zimska pšenica, 5. stročji sadeži, gnojeni, 6. zimska rž. III. 1. Praba ali zelena grašična zmes, gnojena, 2. ogoršica, 3. zimska rž z deteljo, 4. detelja, 5. zimska pšenica, 6. repa, gnojena, 7. jarina. IV. 1. krompir, gnojen, 2. jarina z deteljno in travno zmesijo, 3. detelja in trava, 4. detelja in trava, 5. zimska rž, 6. zelena klaja (grahornica itd.), pognojena, 7. zimska rž. V. 1. V* repa, V* krompir in lan gnojen, 2. V* jarina (za repo), V2 zimska rž, (za krompirjem in lanom) v celi oddelek pa deteljna in travna zmes, 3. detelja in trava, 4. detelja in trava, 5. V» zimska ogoršica, y2 zimska pšenica, pognojena, 6. V2 zimska psenica, Va jarina, 7. V2 stročji sadeži, V2 zelena klaja (graborična zmes itd.), gnojena, 8. zimska rž. Teh vzgledov naj bode zadosti. Lahko bi se jih dalo še več navesti, ali vtiudili bi častitega bralca in pričujoč sostavek preveS raztegnili. Treba pa je, da se bralci nekoliko potrudijo in navedenim vzgledom prav natanko v oči pogledajo; marsikaj koristnega si bodo iz njih povzeli. Takoje II. vzgled od 1. do 4. oddelka s I. popolnoma jednak, ali v II. dobivajo sadeži le '/6 del vseh njiv, ker je '/e del stročjemu sadežu odmerjeu in ker ima tudi še 6. del ]/6 ozimine. V I. in II. vzgledu je zrnju ravno polovica odločena, druga pa ima listnate sadeže. III. vzgled kaže, da mora v vrstivnem obdelovanju zemlje tudi praha svoje mesto najti s pridjanim pridelovanjem grahorice. Taka vrstitev sadežev je pogosto najti, 5e tudi ravno ne za vse njive kakega posestva, ampak le za jeden del, zlasti za boljše njive. Tudi I., II. in III. vzgled veljajo sploh le za boljša polja. Za slabo, lahko zemljo kaže IV. vrsta, kjer namesto repe z malim zadovoljni krompir stoji kot osipljivi sadež; mesto čiste detelje je zmes detelje in trave, ki se skozi dve leti rabi, v prvem letu pa le jedenkrat kosi ali pa pase. Ker pa pridelek detelje in trave ni obilen, zato je v 6. oddelku še za zeleno klajo poskrbljeuo, n. p. za grahorično zmes, koruzo, zeleno rž (furo), ajdo, bob in enake stvari. Pri tej vrstitvi sadežev je le 3/7 zrnja manj od polovice, pa */7 klaje, če se krompir večidel v to porabi. Tako gospodarstvo bi moglo celo brez travnikov in pašnikov ali saj z malim privržkom takih natornih tiavnih zemljišč potrebne živine prerediti. Petega vzgleda se bodo morda bralci prestrašili. Tu se je število oddelkov na 8 povišalo in nekteii so zopet razdeljeni za razne sadeže. Skoraj vse navadne pridelovavne rastline so v njem zastopane. Ta vzgled ima pokazati, da vrstivno obdelovanje zemlje kmetovalcu dosti prostora pušca se povoljno gibati, ker se posamezni oddelki delijo in na njih razne rastline na manjšib prostorih pridelujeio. Ta gibljivost v gospodarstvu se pa še da doseči s tem, da se za jedno posestvo več vrst sadežev postavi, če zemljišče, daljava od biše in druge razmere to tirjajo. Potem more vsak oddelek le jeden sadež roditi, kakor je to iz vzgledov pod st. I. do IV. razvidno. — Vrenje mošta. (Ii kniiiee: ,,Poglavitni nauki Metarstva", spis. Ferd. Auchmann.) Splošna neprilika pri nas je ta, da so naše pivnice ali kleti kakor za vležana vina sploh, tako posebej in še bolj za vrenje mošta prehladne. Kar stoji, to stoji in se malo da spremeniti, ali pri zida nj i piihodnjih kleti naj se na to gleda. Vina morajo se dandanašnji skoro o vsakem času, bodi si toplo ali mrzlo, prevažati. Ali, kako morejo vina, ki so leto iu dan v mrzlih pivnicah vložena, tako hitro spremenjenje topline dobro prenebti? — Brž ko izprešani mošt s krnice (preše) v pivnico v sode izteče, začne se pri toplini do 12 8topinj glavno ali pvvo vrenje; ako se to pravilno in redno izvrši, ima ono največ vpliva do trpežnosti vina. Skoro pri ravno tistej toplini vrši se drugo, tako imenovano tiho ali mirno vienje prve spomladi, ki nastopi, in potem še tretje, ki se že komaj čuti, malo preje, ko se vino popoluoma zazori. Ta hod vrenja je pri nas navaden; pri tem vreuji delata in to brez vinogradnikove pripomoči sama toplina in sam kislec zraka. Nasledek takega vrenja, ki se počasi in pri bolj nizkej toplini godi, imenuje se rniže vrenje" ali ,,napolv"renje". Nasledek takega vrenja je čisto dobra vinska kaplja, ktera pak, ako se počasno povrenje moštovega sladkorja pomisli, več let k popolnemu zazorjenju potrebuje. Takega napolvienja treba vinom žlahtnega grozdja, kakor so n. pr. muškatel, rivček, traminec itd., pri kterih se prijetni duh posebno razvijati ima. Ker pak nasa vina z večiae nimajo preveč vinskega duha, dalje, ker se ta dub, kolikor ga tudi je v naših vinih, ne plačuje posebno in ako se dalje pomisli, da pogosto v neprijetneni, mrzlem vremenu grozdje beremo in prešamo, in slednjič, da je čas denar, — ne moreuio čakati, da bi skoz jediuo moč nature ono malo vinskega duha se ohranilo in viuo še le v treb in več letih popolnoma dozorilo, ampak moramo naturi, ako nas ona sploh ne zapusti in se nam ne izneveri, na p o m o č priti, t. j. z narejeno toploto vinu pomagati. V vsakej vrsti dela: na polji, v delavnici, v fabriki, povsod drugod vidimo napredek in novih 1 znajdeb; samo v vinstvu naj bi se staiih razvad držali? — Začnimo torej s pravilnejšim vrenjem! Da mošt pravilnejše, enakomernejše vrejfe ter ga prememba topline ne moti, priporočam, da ga pustite pri toplini kakih 15 do 25 stopinj zavreti. Mislim pa, naj se to tako-le stori. Gotovo je blizo prešalnice ali preše kakov hram, kjer se spravljajo sodi. V takem kramu da se labko, kedar zunaj toplota nazaj gre, majhna plehnata peč postaviti, v kterej se pridno kuri in ona toplota dela, ktera se želi imeti in ktera se s toplomera ali termometra vidi. Prvo burkasto vrenje kmalu nastopi. Vehe na sodu pa se lehko z glažnatimi, •plebnatimi ali glinastimi posodami, ali pa, če vinogradnik sam delo opravlja, vodi in si stroškov hoče prihraniti, s papirjem in kamenom zadelujejo. Prvi zaklep seni sploh videl v renjskih deželah, — v pivnici kneza Metteruiha v Johannisbergu mi je ondotni direktor tak zaklep posebno priporočal; — med tem ko sem na Frankovskej zemlji in posebno v kraljevskih bavarskih pivnicah samo zaklep druge vrste videl, kterega mi je tudi stari kletarski mojster, gospod Oppmann, kot prav koristnega priporočal. Zato uočem ne tega ne onega zaklčpa nikomur vsiljevati, ampak vsak si naj to tako napravi, kakor se mu dobro vidi. Predno pa rnošt v sode za vrenje teče, je prav dobro, .e se pusti brž iz krnice skoz cedilo teči, ki je škropilničnemu cedilu podobno, da tudi najnienjši deli raošta s kislecem zraka v zvezo pridejo. Tega-le nauka se je držati: mošt kolikcr bolj, vino pa kolikor menj mogoče z zrakom v zvezo devati; kajti pri muštu moraogljenčevakislinaodhajati, pri vinu pa se zadržavati. Kedar mošt skoz cedilo teče, hitreje zavre, bitreje zori in se tadi lože izčisti. Vrelnici ali moštnemu hramu in sodom, v ktevih mošt vreje, naj se da potrebna toplina 15 do 25 stopinj, zavoljo česar je treba v vrelnici viseči toplomer imeti. V 3 do 5 tednih rniue burkasto vrenje, kar se iz tega vidi, da v zaklepih na vehi več ne klokoče, ako se ubo na veho nastavi. Potem ko je mošt tako bizo povrel, naj se znovič skoz cedila v uložene sode pretoči. Poznejše vren.je, ki na to nastopi, stori, da se vino vedno bolj popravlja. To prihaja samo od sebe iu se godi vsled postave natume. Kakor se pri prvem ali poglavitem vrenji moštova cukrovina vsled notranjega gorenja, — vsakdo v6, kak gorek je mošt med vrenjem, — v vinski cvet (alkobol) in v ogljenčevo kislino razdeli, tako se tudi pri poslednjem vrenji oni del cukroviue, ki je še od pieje ostal, dalje pokuba in vsled tega pokuhanja, pri kterem se oua zopot v alkohol in druge tvarine razdeljuje, in vsled kisline, ki se zdaj pokazuje, nastanejo one žlabtne in preje skrite lastaosti vina, kakorsne so: duh in dišava. Kako dobre nasledke da ima tako umetno vrenje, tega se bode vinogradnik, kedar je to poskusil, kmalu sam prepričal. Nekaj vinskega duha, ki pa se mu itak ne poplačuje, bode mošt res izgubil, ali na drugej strani bo dobil vino ognjevito, polno vinskega cveta, hitieje zoreče, lekko obdelovavno, menj boleznim podvrženo, ohranljivo in obstoječe. Še nekaj vinorejcem. ,,Kar solnce meseca avgusta ne skuha, tega m. septembra ne spčče" — veleva prigovor, ki pa letos — Bogu bodi bvala! — ni opravičen. Kar je silno neugodni m. avgust pri grozdju zadrževal, pospešil je močno september, posebno, ker so tudi noči večidel prav tople bile. To daje upanja, da se nczrelo grozdje trgalo ne bo. To pa je premalo, treba je sladkega, popolno zrelega grozdja, v kterem so se sladkorni deli razvili. Zato bo letos treba 8 t rgatvijo še počakati, ker kaže, da še bo lepo toplo ostalo. Kdor prehitro brat gre, dobi kislo kapljico, za ktero se tudi veliko nianj speča, 5e se proda. V slovenskih, haloških, ljutomerskih in pohorskih goricah je že precej vtrjena navada, da se pozno bere; dragače je to v spodnjib straneh dežele, kder ljudje hitijo v trgatev, brž ko je grozdje -mehko", ne vprašaj. za to, ali je tudi popolnoma z r e 1 o, sladko. — Tu ne pomaga nobena beseda, treba je drugega pomočka, in ta bi bil postara za p r i m e r n o trgatev, ki bi se zaČela p o v s o d, ko je grozdje v istini že dozorelo. — Kmetje na Goriskem, kakor piše in spodbuja -Gospod. list", se že posvetujejo o tem, da bi prosili za tako postavo. Naj tudi .Gospodar" opominja pametne vinorejce, da podpirajo to reč tudi pri nas na Štajerskem, kder je že v nekterib krajih želja po taki postavi se izrekla. Gg. župani in srenjski svetovalci, skušajte pospeševati to stvar, ki bo uaio vinorejo močno povzdignila, vam pa in sosedom lepega dobička donesla! Opomiujamo tudi, ne trgati grozdja v dežji in zjutranji r6«i; naj solnce poprej mokroto posrka. Gledajte tudi, da se nezrelo in gnjilo od zrelega iu zdravega grozdja loči. Vsak dan se naj le toliko natrga, kolikor se tisti dan še stlacSiti (sprešati) zamore.