A*
TRST, petek 23- septembra 1955
Let° XI. . Št. 225 (3154)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
Sl ft-338^01 J UU MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON 93.108 IN 94-838 — jr>o5tn! predat 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it.	2« —	Tel.	MALI OGLASI po 20 Ur beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din.
V'ii,le v sipini , ruž> GORICA: Ul. S. Pelllco MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloiba Slovenije,
1 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 30	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-926, tekott račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst
so fašistični in nacistični ubijalci na svobodi
Obtožnica proti beneškim
Partizanom	izroč
bivi‘h partijke d ). b°nvv iz Natli-vtniu lne V ^Pnpški Slo-P°stail]e ,0r(,j dokončno Uto n 0 Pr*'(l videm-
Proiestn,n°,Sodiiče kl>ub ,n’ kljub dokazo-
«1ii n\ 0 nezaslišani kr-el. Ja
Nbe	nvroVne po-
niji. ]ltl i(,kona o amne-bubinn kljub duliu re-PosibeanSke ustave, hi še >l(ber l Vrpdnoti aktivnost l‘0rni iiP<l Prlpudnika od-kljub	t'banja ter
l'0ftt .«,** nedavnim izja-^ni[ ]n. "'lave pred Itlike a.. Italijana ke repil-1 J* v svojem go-fiocpi,-. ‘Ucci še posebej Prrp untifaši-Hlte ?r’p kot predhod-
%t0„'!l’ ki so v zadn ji b roki' jn* z orožjem hirjte '"jleili fašizem in N*. 'n ln njihove pomagaj t
0 pomeni? Kaj foto/ Postavljati pred s°dišče prav slo-°b d Poellzanske borce
SSC*** zmage nad °f>	m nacizmom,
''"Kilt P,nn'l. ko se parti-k^i kihanju in nji-. PriPadni kom poniji)' *Pn,"rniki. °d-
le,
spominske plošče njihovimi imeni ulice in trgi? *-• 0r na to vprašanje
Svd!Te b'jl drugačen neškili n\ ne
it> IWJa aanes nič dru-sn
M’'*°ji ,	________
Hu.kjb borcev, ne
ajenje beneških
1% yija dam
j 1 Provokaei jo. ^Ptf.^pVokacija pa ni
V'*«
% ,l<>venskim
proti
bene-
bor-
\ kartizanski
je proti S ju v°. P"1 niškemu g i-* Prati °liji' naperjena ,#i brtrVSPni antifašistič-
   proti vsem
, °li demokratom-
SJ!n *av,
Od 57 inkriminiranih pripadnikov Briško - beneškega odreda je preiskovalni sodnik obtožil 50 - Sodilo naj bi jih porotno sodišče v Vidmu
'‘kričijo" Pomeni ta pro-
vVfStno ""Vpstnn ali na-'lir
*U
ttt
n as
čh. 'oll,.p(hnie VS(’m ^ 1 dr' '<,<marnim si-
L^nH^'11 k zlasti pa ob / 'o „ "’piali države. Časih
linji ", nasili j in na-f>1 "h t '^'ološtev sode-. %ntn ' " patorjem tMnZ0 "menja, da
'Ol, St Vsp/l /‘O:
‘n ,Vsph antifaši-h 'tpkf>j S' 1 demokratov, Pf' ^ vseh bivših
dr	,
i.Z>lpjn Italije, du
>>! pfo>’oL f!rntpst p,nti
Srf>pČh''1- *Vn' pl"'
l^Pjn 'LIU' da pride do
tL ' norppv.
'kil, , p,,pskih parli-
Oo r,n„
mu
N.T ki
\ ,hnrve
namerava jo soditi
Si^iko T''"--v,m
i,. h'lznl, fašističnih in
>5 .j'"nil, -	>n
iu,hiinll Jnp,neev. ki ropali in
$1*Uh	° fl°slpi
ln ‘*r
OB DESETI OBLETNICI ZMAGE NAD NACISTI IN NJIHOVIMI REPUBLIKINSKIMI POMAGAČI, KI SO NA PR. NA TOLMINSKEM RAVNALI S PROTIFAŠISTIČNIMI BORCI TAKO, KOT NAM KAŽE GORNJA DOKUMENTARNA FOTOGRAFIJA, PREDSTAVLJA POSTAVLJANJE PRED SODIŠČE BENEŠKIH PARTIZANSKIH BORCEV PRAVO PROVOKACIJO VSEGA ODPORNIŠKEGA GIBANJA IN VSEH RESNIČNIH DEMOKRATOV V DRŽAVI.
VIDEM, 22. — Sinoči Je | maršala Tita, nato pa še «po-preiskovalnl sodnik videm- /iganjan, nropin, nubojin itd.
skega civilnega in kazenskega sodišča položil v pisarni porotnega sodišča v Vidmu obtožnico proti petdesetim bivšim partizanskim borcem iz Nadiške doline v Beneški Sloveniji, ki so se borili v zadnji vojni v enotah slavnega Briško-beneškega odreda proti tasistom, nacistom in njihovim hlapcem republikancem.
Kot smo že poročali, je bilo pod sodno preiskavo 57 bivših partizanskih borcev. Preiskovalni sodnik pa je ustavil postopek proti sedmim, od katerih so nekateri že mrtvi. Obtožnica obsega okrog sto strani, a kot prvi zločin, ki ga navaja, Je »zločin izdaje dompvinen, zločin vzpostavljanja slovenski šol in zločin poveličevanja Jugoslavije in
Vest o pologu obtožnice pri porotnem sodišču, ki so jo objavili že včerajšnji popoldanski listi, Je izzvala ne samo med vsemi zamejskimi Slovenci, v Beneški Sloveniji, na Goriškehi in na Tržaškem poleg ogorčenja tudi presenečenje, ker so bili vsi prepričani, da bo po sodni preiskavi tožilstvo vendarle upošte valo čl. IS mirovne pogodbe in zakon o amnestiji iz leta 1946 ter sodni postopek ustavilo. Zato Je splošno mnenje, da predstavlja odlok preiskovalnega sodnika v prvi vrsti žalitev vsega odporniškega gibanja v Italiji in Jugoslaviji, hkrati pa skuša grobo rušiti vse doslej normalizirane odnose med obema drža-
Razpuščen s posebnim
argentinski parlament ukazom začasne vlade
Obljube generale Lonardlja - Predsednik glavnega sveta peronistične stranke se podreja nov! vladi - Peron bo verjetno neovirano odpotoval v Paragvaj - Poziv socialističnim beguncem, naj se vrnejo v domovino in nadaljujejo politično borbo
BUENOS AIRES, 22.
Na-
mesto danes, kakor je bilo napovedano, bo general Lonardi prevzel predsedstvo nove argentinske vlade jutri.
S posebnim dekretom pa je začasna vlada razpustila zvezni parlament. Drugi dekreti določajo, da bodo pokrajine, občine, mesta, ceste, železniške postaje itd., ki imajo ime Peron ali pa Evita Peron, prevzele zopet prvotno ime.
General Lonardi je dane1' na vprašanje novinarjev, ali bo začasna vlada zahtevala izročitev Perona, zato da ga postavijo pred sodišče, odgovoril; »Sodili ga bodo zanamci«. Ta odgovor so tolmačili kot odločitev, da bodo paragvajski bojni ladji, na katero se je vkrcal bivši predsednik, izdali dovoljenje za odhod. V proglasu, ki so ga oddajali po radiu, pa je general Lonardi med drugim izjavil: »Formalno obljubljam svojim sodržavljanom. da se pod mojo vlado ne bo nikoli več ustvaril položaj, ki bi prisilil ljudstvo, da prime za orožje«. Poročilo dodaja, da politična nasprotja, če bodo ostala v mejah korektnosti, ne bodo mogla prejudicirati osebnih po ložajev.
V. dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bo kontraadmiral Rojas, ki je poveljeval uporniški mornarici, imenovan za podpredsednika začasne vlade. General Bengoa pa je bil imenovan za načelnika zvezne policije.
Zatrjuje 'se, da bo pozneje sestavljena vlada ob udeležbi vseh političnih strank, toda »Union Civica Radical«, ki ji predseduje Frondizi, baje ne bo vstopila v vlado, v katero pa podu v. topih predstavniki desničarskih radikalov. Argen. tinska socialistična stranka pa je pozvala vse socialiste v izgnanstvu, naj se vrnejo v domovino, da tam nadaljujejo politično borbo.
V paragvajsko poslaništvo v Buenos Aireeu so pribežali tudi bivši minister zb zdrav stvo Bevacqua, peronistični poslanec Arias in druge štiri osebnosti.
Predsednik glavnega sveta peronistične stranke Leloir pa je poslal generalu Lonardiju brzojavko, s katero ve podre-juje novim oblastem. Brzojavka se glasi: »Pripravljen sem
nem poslanstvu; naj bi geslo »Ne zmagovalcev ne premaganih« postalo *'tvarnost».
Danes so enote mornariške pehote, ki so sodelovale pri bojih proti peronistični vojski, vkorakale v prestolnico. Popoldne pa so skupine demonstrantov opustošile in o-plenile ‘edež vrhovnega sveta peronistične stranke. Življenje se na splošno polagoma normalizira, vendar pa se povsod čuti še velika nervoznost. V prestolnici še vedno krožijo razburljive vesti, toda varnostni ukrepi so se poostrili in obsedno f tanje še vedno velja v vsej državi. Radio oddaja vsako uro poročilo, s katerim se prebivalstvu priporoča, naj ostane mirno in naj se strogo drži policijskih predpisov.
V prestolnici se tudi vztraj. no širijo govorice, da je glavni tajnik Splošne zveze dela Di Pietro, ki je večkrat po radiu pozival delavstvo, naj ostane mirno, praktično ujetnik vojske, ki ga je baje prisilila, da podšja izjave po radiu. Včeraj ji bil v prestolnici sestanek med vi-okimi vojaškimi poveljniki in sindikalnimi predstavniki
predsedniku vrhovnega svetal je pripomnil, da so njegovi peronistične stranke. Naj vam | pridržki glede dokončne dolo-bog pomaga pri vašem mirov- fcitve nemških meja ip glede
' pravice zahodnonemške vlade, da edina govori v imenu vse Nemčije, veljavni s stališča mednarodnega prava, tudi 'e jih Moskva izrecno ne prizna.
Zatem je Adenauer pripomnil. da potsdamski dogovor brez vsake dvoumnosti določa, da bodo dokončne vzhodnonemške meje določene z mirovno pogodbo.
Omenil je tudi pogodbo, ki je bila 20. septembra sklenjena med SZ in Vzhodno Nemčijo, ter poudaril, da je prevzem nadzorstva nad prometom med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom po vzhodnonemški republiki v nasprotju s končno izjavo konference zunanjih ministrov od 20. junija 1949, ker je Sovjetska zveza tedaj sprejela nčkatere obveznosti glede prometa med posameznimi področji. Pripomnil je, da je bonnska vlada opozorila na to zahodne vlade.
Kar se tiče nemške združitve, je Adenauer izjavil, da je njegova delegacija načela to vprašanje v Moskvi, ni se pa hotela o tem pogajati, da ne bi začela vzporednih pogajanj izven predvidenih štiri-stranskih razgovorov o tej zadevi- Pripomnil je, da bodo potrebna dolga in težavna pogajanja med zahodnimi državami m Sovjetsko zvezo, to-
varna in zastrašiti beneške prevzeti odgovornost, ki bi mi Slovence.	|	utegnila	biti naložena kot
ropali in popa.
v	Porotna
K ip l iZnv' 1" koliko lV;° obsojenih ? (nl!>')	še
S- b"l> in H)f"n P° idili' * ^UdjJ^h ',,psl
klicni ' So- kot ha-
’7!
ft* hp», ... Inlottraiiin.
N , S"’
!“ -"T
iit i P,f,t-pg 'P In Reneči
VLADA NAMERAVA UGODITI
zahtevam drž. nameščencev?
.Na seji ožjega ministrskega odbora pri Segniju so razpravljali o mož nosti ugoditve zahtevam medparlamentarne komisije - Nenni odpotoval v Peking, Fanfani pa v INemčijo - Pozzo in De Felice izstopila iz MSI
Adenauerjeva izjava v Bundestap
ni
l , -c „
* Po VSP' 1(0,1 'l
c;,:<"
>"t *«w »-
S Ž kn di in?
re.s
(r)kr , hi, ' j' nepre-
4*pb nhfrh lo'
* hr rili	m	dostojno
%*t^linnjS'~nVok(«ijo
K °0i/,	, .	Prod so-
KH' ""cit/ • S<> !"šistič-
Sv>'i	il°"P *W*nVe
,, vi!** .	in	i •
!$&?■«: r -
(Od našega dopisnika)
RIM, 22, — Danes, je bila pri predsedniku vlade Segniju ožja ministrska seja, na kateri so razpravljali predvsem o vprašanju državnih nameščencev v zvezi s predvidenimi plačnimi poviški, s katerimi, kot znano, sindikalne organizacije nikakor niso zadovoljne. Iz poročil po seji je razvidno, da	so	ministr:
upoštevali možnost, da se v večji meri ugodi zahtevam, ki jih je formulirala posebna medparlamentarna posvetovalna komisija, ki	jo	je vlada
najprej imenovala, nato pa njenih predlogov sploh tli upoštevala. Ministri so namreč razpravljali	o	nadaljnji
obremenitvi državnega proračuna, ki bi nastala «z morebitnim sprejemom novih predlogov na področju poenotenja plač, kot jih je formulirala posvetovalna komisija«.
Ministrski predsednik Segni je po seji, ki je trajala tri ure, dejal, da so si ministri »ogledali vrsto statističnih in juridičnih podatkov, da bi ugotovili obseg	izdatkov za
izboljšanje plač državnim nameščencem na osnovi zakona o pooblastilu in novih zahtev ki jih je postavila medparlamentarna komisija«. Segni >e dodal, da so »proučevali, razpravljali in primerjali številke in statistike, da bi dobili jasno sliko o vseh vprašanjih, povezanih z zakonom o pooblastilu«.
Ožji ministrski odbor se bo ponovno sestal v soboto pred. poldne. Današnji seji s0 prisostvovali ministri Vanoni, Ga-va. Gonella, Taviani, Rossi Angelini in Braschi.
O istem vprašanju se je ministrski predsednik danes raz. govarjal tudi s predstavnikom demokristjanskih s-indikatov CJSL, Cappugijem.
O stališču državnih uslužbencev lahko da približno sliko resolucija, ki je bila sprejeta na današnjem zasedanju sindikata poštarjev v okviru CISL. Resolucija najprej z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v zadnjih stikih z vladni, mi predstavniki ugotoviti večje razumevanje za zahteve sindikatov in navaja nato zahteve, od katerih -indikati ne nameravajo popustiti.
Te zahteve so: 1. vključitev »nagrade za vestnost« v poenoteno plačo; 2. veljavnost
du od L julija 1955 dalje. Za isti datum se je danes zavzel tudi sindikat poštarjev, ki je včlanjen v UIL.
Za jutri je bila napovedana 24-urna stavka obiralcev riža v pokrajinah Vercelli, Pavia, Milano in Alessandria. Na poziv ministra za delo Vigorel-lija so sindikalne organizacije zvečer svoj sklep preklicale in pristale na nov sestanek, ki bo v Rimu na ministrstvu za delo. Sindikalni spor, ki je nastal, ker lastniki zemljišč nočejo obnoviti delovne pogodbe. je zajel 150.000 obiralcev riža in 26.000 večjih ali 'manjših pridelovalcev.
Danes sc je odpeljal z letališča v Ciampinu Pietro Nen-ni. ki potuje skozi Zuerich in Moskvo v Peking, kamor ga je povabil Čuenlaj.
Prav teko je danes odpotoval Fanfani in sicer v Nemčijo, kjer se bo v prihodnjih dneh sestal s kanclerjem Adenauerjem in 7. drugimi znhori-nonemškimi demokristjanski ■
mi voditelji.
Zanimanje je vzbudila tudi vest, da sta znana «tržaška junaka« Pozzo in Di Felice izstopila iz MSI. Tajništvo neofašistične stranke je o tem izdalo poročilo, ki pravi, da sledi izstop sklepu tajništva, da se proti njima uvede, disciplinska preiskava zaradi številnih 'zahtev naj se Pozzu odvzame poslanska imuniteta »iz razlogov nepolitičnega (denarne zadeve) in ker je De Felice izrazil svojo solidarnost z njim »na način, ki je skrajno žaljiv za disciplino v
Stvnkposlanski zbornici se je nadaljevala zunanjepolitič-
jo zvestobo. Pozneje so izjavili, da jim je sultan odgovoril, da namerava ostati na prestolu. Z druge Strahi pa grozijo francoski kolonisti z novimi demonstracijami
Danes zjutraj pa se je Fau-re razgovarjal tudi z notranjim ministrom in z generalnim guvernerjem v AU-iru-Govorili so o reformah, ki jih je vlada že načelno odobrila
BONN. 22. — Zaliudnonem-ška vlada je poslala zahodnim velesilam noto s pozivom, naj obnovijo svojo izjavo od 7. aprila 1954, s katero poudarjajo, da ne priznavajo vzhodnonemške republike.
V Parizu izjavljajo, da so se med tremi zahodnimi prestolnicami začela posvetovanja s tem v zvezi. Kakor je znano, so zahodne vlade podale omenjeno izjavo, ko je bila 25. marca i954 proglašena suverenost sovjetskega področja MemčijV.
V Hundestagu pa je danes kancler Adenauer prebral vladno izjavo o pogajanjih v Moskvi in pozval poslance naj odobrijo doseženi sporazum o uvedbi diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo Glede uvedbe diplomatskih odnosov je Adenauer poudu ril, da je Sovjetska zveza med zmagovitimi državami v zadnji vojni in brez njenega sodelovanja ne bi mogli uresničiti nemške enotnosti. »Pomanjkanje diplomatskih odnosov med Moskvo in Bonnom, je nadaljeval kancler, zaradi česar mi mogla Zahodna Nem čija sama zagovarjati svoje stvari v Moskvi, je pomenilo nenormalno stanje. Ni naj manjšega protislovja med na šo odločitvijo o uvedbi diplomatskih odnosov s SZ in našo voljo nadaljevati našo zunanjepolitično linijo. Države pripadnice ZEZ in NATO imajo tudi diplomatske odnose ž Moskvo, ne da bi mogli dvomiti v njihovo odločitev, da bodo spoštovale obveznosti, ki izhajajo iz teh pogodb. Pravico imamo zahtevati iste pravice kakor te države, to tem bolj, ker so sovjetski voditelji sprejeli kot stvarnost našo pripadnost k zahodnim organizacijam.«
Adenauer je med drugim tudi izjavil, da so mu sovjetski voditelji dali častno be-sebo o čimprejšnji izpustitvi nemških vojnih zločincev, ter
da sovjetsko priznanje, da gre za zadevo, za katero so pristojni štirje veliki, «pomeni korak naprej in bonnska vlada bo lahko prispevala k tem pogajanjem s tem, da bo odprla svoje poslaništvo v Moskvi«.
Ta Izjava je bila edina točka današnjega dnevnega reda in razprava o njej se bo začela jutri zjutraj.
Medtem javljajo, da bo prva skupina nemških vojnih zločincev prišla iz Sovjetske zveze prihodnji teden Skupina bo štela 500 mož.
imos napoveduje zaostritev borim zzradi Cipra
ATENE. 22. — orški ministrski podpredsednik Kane-lupulos je danej izjavil, da grška vlada nima za potrebno komentirati izida glasovanja, s katerim je predsedstvo glavne skupščine 0£N zavrnilo zahtevo za vpis ciprske zadeve na dnevni red. Kane-lopulos je dodal, da so rezultat glasovanja predvidevali, da pa bo vlada vztrajala nn svoji zahtevi za vpis zadeve na dnevni red.
Medtem pa grški tisk zahteva spremembo grške zunanje politike zaradi odločitve pred-
sedstva glavne skupščine OZN. Popoldanski listi napovedujejo bližnji odstop vlade kot protest proti Zahodu, medtem ko drugi listi zahtevajo «nev; tralistično politiko« zaradi »nerazumevanja, ki jo je Zahod pokazal do Grčije«.
Kanelopulos se je danes raz-govarjal s kraljem Pavlom. Pozneje je Kanelopulos predsedoval sestanku poslancev grške skupnosti, ki so soglasno odobrili vladno politiko glede Cipra in ponovili zaupnico vladi.
Na Cipru pa je nadškof Ma-karios izjavil, da bo v kratkem pozval ciprsko ljudstvo na «novo razdobje pasivnega odpora« proti Angležem. Pripomnil je. da je ciprsko ljudstvo sprejelo vest o sklepu predsedstva glavne skupščine OZN z veliko grenkobo, in je dodal, da bo ta sklep imel »pepreračunljive posledice, za katere bo v celoti odgovorna Velika Britanija«.
Mikojan na Brionih
BEOG-RAD. 22. — Podpredsednik sovjetske vlade Ana-stas Mikojan je prispel danes zvečer iz Zagreba na Brione Mikojan, ki je z družino na zasebnem obisku v Jugoslaviji, bo preživel del ovoje obiska na Brionih.
Houni val v Franciji
PARIZ. 22. — Socialni položaj v Franciji se vedno bolj slabša. Včeraj je ta položaj obravnavala ožja francoska vlada. Faure je sklical sejo zaradi stalnega širjenja stavk, ki trajajo že pet tednov v kakih 20 industrijskih središčih in v katerih sodeluje okoli 200 tisoč delavcev.
V Nantesu, kjer so lastniki zaprli tovarne in pognali na cesto 12.000 kovinarjev, traja stavka že pet tednov. Lastniki so odpustili delavstvo tudi v sedmih drugih industrijskih središčih, tako da je oetalo brez dela okoli 80.000 delavcev. Razen tega so ustavili delo v 12 večjih industrijskih mestih.
Val stavk Pa se je razširil tudi na železniški promet. Včeraj je železniško ravnateljstvo predlagalo zvišanje plač ra 5 odstotkov, od 1. julija prihodnjega leta pa za 4 odstotke in stavka, ki se ie bila začela, je bila prekinjena. Danes pa s« vse sindikalne organizacije proglasile 24-ur-no opozorilno stavko, ki »e je začela ob 17. uri.
* Vlada je v veliki zadregi. Faure je po radiu pozval delavstvo, naj pristane na vladno posredovanje. Ce do 4. oktobra ne bo sedanji stavkovni val prenehal, bo morala vlada odgovarjati v glavni skupščini. Finančni minister Pflimlin pa je že izjavil, da vlada ne namerava odobriti splošnega zvišanja plač v deželi. češ da bi to povzročilo novo inflacijo franka. Po u-radnem poročilu je v Franciji nad 50 odstotkov delavcev in uslužbencev z mesečno plačo pod 30.000 frankov, to je manj kakor znaša življenjski minimum, ki so ga določili sindikati.
ZAČETEK SPLOŠNE DISKUSIJE NA ZASEDANJU GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Spravljiv govor Fosteria Dullesa o začetku dobe mirnih sprememb
Ameriški državni tajnik napoveduje, da bo predložen zahodni načrt po-godbe o evropski varnosti - Egiptovski delegat obžaluje obstoj blokov Ostra diskusija v predsedstvu o vpisu alžirskega vprašanja na dnevni red
NEW YORK, 22. — Glavna skupščink OZN je danes začela s splošno diskusijo, ki se bo nadaljevala na plenarnih sejah približno deset dni. Načelniki HO delegacij bodo prikazali politiko, ki se jim zdi prirperna glede glavnih vprašanj, vpisanih na dnevni red.
Prvi je danes govoril "brazilski delegat, ki mu je sledil ameriški državni tajnik John Poster Dulles. Za njim
sta se zvrstila predstavnika Kostarike in San Dominga, na popoldanski seji pa predstavniki Ekvadorja, Nove Zelandije in Haitija.
Sovjetski zunanji minister Molotov bo govoril jutri. Francoski zunanji minister Pinay, ki ga pričakujejo v New Yorku jutri, bo povzel besedo verjetno 29. septembra, angleški minister MacMillan pa dan kasneje.
Ameriški državni tajnik je v svojem govoru med drugim dejal, da so «zahodne velesile pripravljene predložiti splošen načrt evropske varnosti, ki bi dal Sovjetski zvezi nova jamstva«. Nato je Dulles pozval ZSSR, naj izkoristi to priložnost in naj na bližnji konferenci štirih zu-
Razgovor Bulganina in Hrnščeva s francoskimi parlamentarci
na debata.
A. P.
se
De La Tour i Ber
Francnslia parlamentarna delegacija, ki je na nbisku v ZSSR, je bila tčeraj sprejeta v Kremlju - ZSSR bo izpustila Alzačane, zaprle kot vojne zločince - Hrusčev o Daljnem vzhodu, lndo* kini, Severni Afriki, Alemčiji in trgovini med Francijo in ZSSR
MOSKVA, 22.
Francosko
uahAT 22	— Francoski
generafni rezident v Maroku general De La Tour je imel danes popoldne razgovor z
Ben Arafo.
Medtem pa poročajo, da so sultanovi Pustaši in francoski kolonisti v Maroku začeli obširno akcijo da preprečijo odhod Ben Arafo Danes je Ben Arafa spjejel deset kaidov iz pokrajin Fes in
določil o nadurah in o akor- Meknes, ki so mu izrekli svo
parlamentarno delegacijo, ki je trenutno na obisku v ZSSR in ki se je vrnila v Moskvo po izletu v Kijev, sta danes sprejela predsednik vlade Bul-ganin in prvi sekretar CK KI’ ZSSR Nikita Hruščev.
V razgovoru so se dotaknili mnogih vprašanj svetovne politike in francosko-sovjetskih odnosov. Med drugim je Bul-ganin izjavil, da ni več alzaških vojnih ujetnikov v ZSSR, temveč samo še 23 Alzačanov, francoskih državljanov, ki so bili obsojeni kot vojni zločinci: vsi pa bodo izpuščeni pred potekom kazni. Enajst jih bo ze jutri izročenih v Berlinu francoskim oblastem.
Hruščev je izjavil, da «?elo obžaluje, ker se je Francija odpovedala francosko-sovjetski pogodbi naperjeni proti nemškemu militarizmu«, in dejal da nihče v Franciji ne more trditi .da ZSSR ogroža Francijo, medtem ko so mnogo Francozi prepričani, da jo ogroža Nemčija. Vendar je
prav Francija predlagala pariške sporazume.
Ko je neki francoski poslanec omenil vprašanje Severne Afrike, je Hruščev izjavi: »Severnoafriško vprašanje je francoska zadeva. Mislim, da bodo sami Francozi dovolj modri, da bodo našli zanj rešitev.«
Bulganin je obtožil Francijo, da zavira sovjetsko-francoske gospodarske odnose s politiko diskriminacije v trgovini z Vzhodom. Hruščev je dodal: »Nedvomno trgovski odnosi t Francijo niso zadovoljivi. Toda nismo krivi mi, kajti Francozi tega nočejo. Vendat bi določene panoge francoske industrije lahko s tem samo zaslužile, ker zdaj niso polno izkoriščene. Francozi bi nam radi prodajali trakove, čipke ali igrače, mi pa potrebujemo ladje in orodne stroje V zamenjavo lahko nudimo les. mangan in krom.«
O Daljnem vzhodu le Hroščev dejal, da sta tam najvažnejši vprašanji Formo/e in priznanja Kitajske. Prej ali
kasneje, je dejal Hruščev, bo Francija morala priznati Kitajsko, toda tudi če tega ne stori, s tem Kitajska ne bo prenehala obstajati. Po njegovem mnenju je treba izpolniti tri pogoje za rešitev vprašanj Daljnega vzhoda:	1.	sprejem
Kitajske v OZN, 2. vrnitev Formoze Kitajski, 3. likvidacijo Cangkajškove vojske.
Glede Indokine je Hruščev poudaril potrebo svobodnih volitev, »na kateri je Francija že pristala«.
Poslanec Schmittleim Je omenil protifrancosko propagando radia Budimpešta in radia Kairo, Hruščev je odvrnil, da je Budimpešte glavno mesto Madžarske in da se ZSSR ne more vmešavali. «V! mislite, je dodal Hruščev. da je Madžarska sovjetski satelit, toda kaj bi mislili, če bi vam rekli, da je Francija satelit ZDA? Ne bodite užaljeni zaradi moje pripombe, toda beseda satelit se mnogo bolje poda 1 ranciji kot Madžarski, kajti ta nima seznama proizvodov, ki jih ne sme izvažati.«
nanjih ministrov v Ženevi ne zavrne zahodnega načrta za združitev Nemčije v okviru evropske varnosti. To je priložnost, je dejal Dulles, ki se morda ne bo več ponovila.
»Ce ženevski duh še obstaja, bo imel od tega koristi svet. Ce ženevska konferenca ni bila samo medigra, bo morala pripeljati do dobe miroljubnih sprememb«, je nato dejal Dulles in dodal, da bi moral Eisenhowerjev predlog o vzajemnem letalskem nadzorstvu utreti pot drugim ukrepom za nadzorstvo in razorožitev, kajti ZDA se ne želijo omejiti na letalsko nadzorstvo.
Dulles je omenil tudi ženevsko konferenco o atomski energiji In izrazil zadovoljstvo spričo doseženih rezultatov in spričo stališča sodelovanja, ki ga je takrat pokazala Sovjetska zveza. Naznanil je, da bodo ZDA predlagale, naj se v treh letih ali pa tudi poprej skliče nova konferenca o istem vprašanju.
Dulles je nato izrazil upanje, da bodo na tem zasedanju glavne skupščine lahko sprejete v organizacijo države, iti so postavile svojo kandidaturo. in pri tem izjavil, da sovjetski veto proti nekaterim sprejmom škoduje organizaciji in vsem državam članicam. Dulles je dejal, da približno 20 suverenih držav še ni zastopanih v OZN in da »večina med njimi zadovoljuje pogoje za sprejem, ki jih predvideva Listina«.
Dulles se je v svojem govoru dotaknil tudi naslednjih Vprašanj:
Revizija listine OZN; ZDA sodijo, da bi morala biti v ta namen sklicana konferenca, na kateri bi predvsem revidirali proceduro, ki. velja za pravico! vjeta glede spfej^ ma no^ih člindv.
Avstrija — Dulles je pouda-ril, da predvideva avstrijska državna pogodba sprejem te države v OZN.
Satelitske države Ce ženevski duh ni samo umeten, če naj bo stalen in ne le prehoden, bo «pripeljal do likvidacije nenormalnega vmešavanja držav, ki v drugih državah zatirajo duh narodne neodvisnosti«, in bo »pripeljal tudi do konca političnih ofenziv, da bi se vrgle svobodne vlade«.
Bližnji vzhod — Dulles je poudaril, da je položaj tam še vedno vznemirljiv in omenil ameriški predlog za po-mirjenje med arabskimi državami in Izraelom. Ce bodo dišave Srednjega vzhoda u-godno odgovorile, bo po ameriškem mnenju mogoče prihodnje leto številne probleme tega področja predložiti OZN.
Kitajska — Na tem področju, je dejal Dulles, se zdi položaj mani grozeč, kot v resnici je. »tipajmo, je dejal
Dulles. da ho LR Kitajska •nala upoštevati sološno žel-,iO, naj ne uporablja sile« V zvezi z ženevskimi razgovori med ZDA in Kitajsko je Dulles dejal, da se lahko vsi
kitajski študentje, ki	to ho-
čejo, vrnejo na Kitajsko.
Končno je Dulles izrazil u-panje, da prehaja svet v »desetletje mirnega razvoja«, ki ne bo «doba	zastoja,	temveč
doba sprememb«, ki sicer ne bo brez težav, »vendar se bodo narodi in vlade odpovedale vojni in podtalnemu delovanju za	dosego	svojih
ciljev«.
Zvečer pa	se je	sestalo
predsedstvo glavne skupščine in razpravljalo o vpisu na-
pravice vela, izrazil pa je mnenje, da bi bilo bolje prepustiti prihodnjemu zasedanju sklep o sklicanju konference
za revizijo Listine.
Egiptovski zunanji minister Mabmud Favzi je obžaloval ovstoj dveh velikih blokov ter prikazal poloigj 'v, Severpi i-f liki in problem paltstmslflli Arabcev. Zavzel se je za- pravico vseh narodov , do samoodločbe in se izrazn za obnovitev sodelovanja ne le med velesilami, temveč med vsemi
daljnjih vprašanj na dnevni > državami. Favzi je kritiziral
red. Glavna diskusija, ki je predsedstvo na seji ni izčrpalo se je vnela zaradi alžirskega vprašanja. K diskusiji so povabili tudi predstavnike Iraka, Indije in Pakistana, ki sicer niso člani predsedstva, katerih vlade pa so zahtevale vpis tega vprašanja na dnevni red.
Prvi je govoril francoski predstavnik Hervč Alphand, ki je seveda izrazil nasprotovanje vpisu na dnevni red in dejal, da spadajo alžirske zadeve v izključno pristojnost _ Francije, v katero se Združeni narodi ne morejo vmešavati. Francoska vlada, je dejal Alphand, doslej ni hotela prijaviti pri OZN »nedopustnih vmešavanj v svoje zadeve, zahteva pa, naj OZN tega vmešavanja ne podpre«.
Egiptovski predstavnik Om-mar Lufti je dejal, da mora OZN proučiti položaj v Alžiru, ker gre za potencialen vir mednarodnega trenja. Poudaril je. da vlada v Al žiru pravo vojno stanje, in zahteval, naj francoska vlada začne pogajanja s pravimi predstavniki alžirskega ljudstva. Lufti je protestiral proti francoskemu zatiranju v Alžiru in zagovarjal pristojnost glavne skupščine, da razpravlja o kakršnem koli vprašanju, ki se tiče ohranitve miru in mednarodne varnosti. Poudaril je, da je Francija samo z zavojevanjem naredila iz Alžira sestavni del svojega državnega ozemlja, alžirsko ljudstvo pa se nikoli ni izreklo o tem enostranskem ukrepu.
Iraški predstavnik Al Ja-mali pa je izjavil, da je a-rabsko-azijska skupina postavila alžirsko vprašanje pred 07.N, ker poskusi z bolj diskretnimi dinlomatskimi sre'-stvi. pa tudi s posredovanjem glavnega tajništva 07.N niso nič zalegli. Francija, je dejal Al Jamali, mora izbirati med neredi in upori in med osvoboditvijo alžirskega ljudstva.
Po kratkem govoru pakistanskega delegata v korist vpisa alžirskega vprašanja na dnevni red je predsedstvo sklenilo nadaljevati diskusijo na nočni seji. Prijavljenih je še precej govornikov.
Predstavnik ameriške delegacije pa je uradno sporočil, da bodo .ZDA glasovale proti vpisu alžirskega vprašanja na dnevni red.
Brazilski delegat Freitas Valle se je zavzel za avtomatično revizijo listine OZN vsakih deset let im za ukinitev
politiko Francije v Severni Afriki in stališče ZDA o tem vprašanju. Nadalje je zatrdil, da bo Egjpt storil vse, kar je v njegovi moči, da bi omogočil sudanskemu ljudstvu, da se izreče o svoji usodi in popolni svobodi in ne bo trpel nobenega poskusa s katere koli strani, da bi se ta svoboda okrnila«.
PARIZ, 22. — Predsednik francosKe vlade Edgar Faure jt sprejel danes predpoldne sovjetskega odpravnika poslov Aleksandra Anikina, ki mu je izročil osebno pismo predsednika sovjetske vlade Bulganina. Pismo, ki je podobno onim, ki ju je Bulganin včeraj poslal predsedniku Eisen-howerju in angleškemu ministrskemu predsedniku siru Anthonyju Edenu, izraža obžalovanje zaradi počasnega napredka pogajanj o razorožitvi.
Besedilo pisem še ni bilo objavljeno. V londonskih diplomatskih krogih pa sodijo, da vsebujejo predloge za pospešitev mednarodnih poga-janj za razorožitev v zvezi z bližnjim sestankom štirih zunanjih ministrov v 2enevi. Zdi se. da se bo med tremi zahodnimi glavnimi mesti začela izmenjava mnenj 0 Bul-ganinovi poslanici, da bi ge doseglo skupno stališče treh zahodnih zunanjih ministrov tudi v tem vplašanfi. Sicer pa bodo o zadefi golbvo razpravljali tUdi zahodni zunanji ministri, ko se bodo prihodnji teden sestali v New Yorku.
Predstavnik Bele hiše je izjavil, d a je bilo Uulganinovo pismo izročeno Eiscnhowerju, ki se trenutno mudi v Den-veru. Pismo proučujejo in dokler proučevanje ne bo končano in Eisenhower nanj ne bo odgovoril, ne bo v ZDA dana nobena izjava tisku.
Medtem bo pododbor OZN za razorožitev jutri končal svoje delo in pripravil poročilo za glavno skupščino, ki je predvčerajšnjim začela zasedati.
Predstnvnik ameriške delegacije pri OZN pa je izjavil, ua oni del v današnjem govoru Posterja Dullesa pred glavno skupščino, ki se tiče razorožitve, ne pomeni odgovora na Bulganinovo pismo Eisenhowerju. Predstavnik je potrdil, da obravnava Bulganinovo pismo predvsem vprašanje razorožitve. V Dulleso-vem govoru je še dejal, da ni pomenil drugega kot potrditev volje ZDA, da se ustvari evropska varnostna pogodba m da ZDA k niej pristopijo. Ta načrt sta že večkrat omenila predsednik Eisenho-wer in državni tajnik Dullea, je dodal predstavnik.
PRIMORSKI DNEVNIK
— a -•
23. septetp^tt
1»)
HtMOl
• rUMINMKI MM KVI
Na današnji <tan I. 1943 je bil v Ljubljani I. kongres Enotnih »indrkMov Slovenije.
m
Danes, PETEK 23. - -
Kv. Tekla, Slav"* Sonce vzide ob 5.51 in , .« LUt>* 18.03. Dolžina dneva	-
jejte«8'*
18.03. Dolžina anev« b jj.01, vzide ob 13.11 iS zl.r.,„tetll>rt Jutri, ČETRTEK 24. »»P1
Marija M., Rad'*«
K
SESTANEK ŽUPANOV BENETK, ANCONE, BARIJA IN TRSTA
Borba jadranskih pristanišč za okrepitev pomorskih zvez
Na sestanku bodo razpravljali o razdelitvi ladjevja državnih pomor* skih družb • Tržaški podžupan bo nesel resolucijo občinskega sveta v Rim
V nedeljo bo v Bariju sesta-
nek iupanov Benetk, Barija, Ancone in Trsta posvečen pomorskim vprašanjem. To ni prvi nestanek iupanov mest ob jadranski obali, na katerem se razpravlja o okrepitvi pomorskih prog iz Jadranskega morja.
Vsa ta mesta so namreč zainteresirana. da se pravično razdeli ladjevje državnih pomorskih družb in da se okre-pe pomorske proge, ki gredo iz Trsta mimo Benetk ob jadranski obali. Pomanjkanje ladjevja sicer zadeva v prvi vrsti Trst, ki mora služiti klienteli iz zalednih držav, medtem ko služijo ostala prisl anišča predvsem domačemu zaledju, ki je na njih nujno vezano. Vendar pa je pomanjkanje ladjevja osnovno vprašanje tudi Benetk in Barija. Zlasti to pristanišče vedno teže občuti pomanjkanje rednih pomorskih prog, ker je naredilo v zvezi z načrti krepitve Juga prav v zadnjih letih velik korak naprej.
Zupan Barija je zaradi tega ob otvoritvi velesejma izrecno poudaril napore za okrepitev pristanišča ib v navzočnosti vladnih predstavnikov postavil zahteve po krepitvi pomorstva.
Na nedeljskem sestanku bo prisoten tudi minister za pomorstvo Casjiani, kateremu bodo župani obrazložili zahteve in predložili resolucije različnih občinskih svetov. Ob lej priložnosti bo tudi tižaški podžupan Visintin predložil ministru resolucijo občinskega sveta izglasovano na zadnji seji v ponedeljek-
Sertanek županov v Bariju je brez dvoma zelo pomemben. «aj dobivajo na ta način tržaške zahteve mnogo na svoji teži, ker izgubljajo tudi for. inalno lokalni značaj, kot bi ga jim hoteli pripisati nekateri genovski krogi. Vendar pa tudi ta sestanek ne bo mogel dokončno rešiti pomorskega vprašanja, saj je genovska hitra in učinkovita akcija zaenkrat preprečila vsako diskusijo o vrnitvi «Asie» in »Vie-torie* ter ostalega ladjevja Trstu.
Podžupan Visintin je na zadnji seji občinskega sveta izjavil, da bo resolucijo predložil predsedniku republike in ministrom ob njihovem obisku v Trstu. Do tega obiska ni prišlo in se zaradi tega ta načrt ni mogel izvršiti. Istočasno je podžupan tudi dejal, da
bo na poti v Bari mimo-
grede tudi izročil resolucijo odgovornim vladnim predstavnikom v Kirnu.
Ta izročitev je do skrajnosti nezadostna in neodgovar-jajoča. Ze mnogokrat je praksa pokazala, da le malo pomagajo še tako dobro sestavljene resolucije, če jih ne spremlja odločna akcija, ki prisili vladne kroge, da sprej. mejo odgovarjajoče ukrepe. Ze v ponedeljek so različni tržaški občinski svetovalci izrazili bojazen, da izglasovana resolucija ne bo zadovoljivo predstavljena oblastem in da bo zaradi tega ostala brez vsakega rezultata. Ta bojazen se bo sedaj uresničila, saj bodo dobili rimski vladni organi resolucijo nekako mimogrede, ko bo Visintin nlučajno potoval skozi Rim.
Vprašanje tržaškega pomorstva je tako pomembno, da
lahko pričakujemo od odgovornih političnih gospodarskih in sindikalnih predstavnikov mnogo več. Najmanj, kar se lahko napravi takoj, je izvršitev predloga svetovalca dr. Dekleve, da se pošlje v Rim posebna delegacija, ki bo zastopala vse delovno ljudstvo Trsta in ki bo odločno zahtevala izvršitev predlogov izraženih v resoluciji o pomorstvu.
Zopet v Avstralijo
Urad za delo na Trgu Ober-dan sprejema prijave za izselitev nekaj sto generičnih delavcev v Avstralijo, ki bodo prve tri mesece bivanja v tej deželi obirali sadje in ki jih bodo kasneje zaposlili v industriji. Sprejemajo se delavci od 21 do 35 let starosti, samci in poročeni brez otrok.
Sindikalno zborovanje delavcev železarne ItVA
Včeraj popoldne ob 14. uri je bijo v Skednju pred žele-zerno ILVA sindikalno zborovanje, na lf»te»em je tajnik
sindikata kovinarjev Delavske zveze Tominez ponovno govoril o vprašanju odškodnine za menzo, zaradi česar so bile včeraj tudi po vseh železarnah ILVA v Italiji razen v Trstu stavke. Tominez je pri obravnavanju vprašanja menze uporabljal iste argumente kot na predvčerajšnjem zborovanju. Razlika je bila le v, tem, da je včeraj govoril drugi izmeni delavcev, ker delajo delavci v ICVI, kot je znano, v turnusih.
Prihodnji ponedeljek ob lfl. uri bo v Skednju na trgu sindikalno zborovanje, na katerem bosta govorila o vprašanju odškodnine za menzo železarni ILVA in o tržaških gospodarskih in socialnih vprašanjih sploh sindikalista Delavske zveze Tominez in Gombač.
• * »
Komisija za razvedrilo in •šport Delavske zveze priredi 3., 4., 5. in 6. novembra izlet v Rimini - San Marino - Ancono. Cena vožnje z avtopul-manom, hrane in prenočišča v udobnih hotelih za člane 9.700 lir za nečlane 10.000 lir.
NADALJEVANJE KONGRESA ITALIJANSKIH PRAVNIKOV
PRAVNICE POSTAVILE ZAHTEVO po imenovanju žensk za sodnike
Ponovne ostre kritike kongresnikov proti obstoječemu kazenskemu zakoniku, ki je v glavnem še vedno stari fašistični
DOBRA INICIATIVA UPRAVE GLEDALIŠČA »VERDI«
Ljudska operna sezona od 4. do 16. X. v Rossetliju
PRED VOLITVAMI NOVIH TOVARNIŠKIH ODBOROV
Suspendirani delavci naj se vrnejo na delol
Zaposliti je treba tudi no»e vajence in oprostiti večje število članov tovarniških odborov od dela
Sindikati in delavstvo nadaljujejo priprave za volitve tovarniških odborov v CRDA, ki bodo prihodnji mesec. Medtem ko je Delavska zbornica že priredila prva predvolilna zborovanja' za te delavce, pa priredi Delavska zveza v torek 27. t m. ob 18.3Q za delavce ladjedelnice Sv. Marka zborovanje na prostoru med ulicama Alviano in Broletto blizu ladjedelnice in v sredo ob 16.15 zborovanje za delavce Tovarne strojev v Ul. Ro-molo Gessi v bližini izhoda tovarne.
S temi zborovanji se začne intenzivna volilna kampanja za izvolitev novih tovarniških odborov. V zvezi a tem ata tudi že oba sindikata sestavila svoj program. Pred nekaj dnevi smo že na kratko objavili program sindikata kovinarjev Delavske zveze. Razen odločne zahteve po spoštovanju sindikalnih svoboščin, sporazuma o tovarniških odborih itd. sta še posebno važni zahtevi po zaposlitvi
POSEBNA KOMISIJA PREDLOŽILA SVOJE	ZAKLJUČKE
Vprašanje proste pred vladno odloi	cone sitvijo
Po r«nih znakih sodeč, nasprotujejo vladni krogi tržaški integralni prosti coni in nameravajo sugerirati surogat proste cone po goriškem vzgledu	
Po uradno nepotrjenih vesteh je posebna vladna komisija za proučitev integralne pčoste cone v Trstu izročila vladi v sredo zaključke svojega proučevanja. Na osnovi tega proučevanja bo eedaj vlada sprejela sklep,
Uradno ni nič znano, kakšni s0 rezultati vladne komisije, ki je ve{ mesecev proučevala vprašanje proste cone, vendar lahko sodimo po različnih neuradnih vesteh, da proučevanje za Trst ni najugodnejše. Ne imemo pozabiti na znane izjave podtajnika Scelbove vlade Trevesa. ki je dejal, da prosta cona Trs-tu ne bo prinesla gospodarske koristi in bo samo škodila državnemu proračunu. Treves je v novi vladi ponovno podtajnik še pomembnejšega resorja, kot je bil v pretekli in ima sedaj na rešitev tega vprašanja še znatno večji vpliv.
Pa tudi krajši članek v • Dokumenti o italijanskem življenju«, uradne publikacije ministrskega sveta, o obstoječih prostih conah je značilen
za vladne namere. V tem sestavku se skuša prikazati u-godne rezultate, katere naj bi prinesla prosta cona v Gorici menda zato, ker je bila izvedena na izredno nizki ravni in s številnimi omejitvami. V Gorici namreč ne obstaja integralna prosta cona, temveč ramo nekatere olajšave za letno zelo omejene količine določenih vrst blaga. V praksi so te olajšave prinesle le neznatne koristi redkim gospodarskim kategorijam in še zdaleč niso odstranile krize goriškega gospodarstva. Vendar pa je hvaljenje tako imenovane «proste cone« v uradni publikaciji ministrskega sveta zelo značilno prav v trenutku, ko se pričenja reševati vprašanje tržaške proste cone. To pisanje govori, da se določeni vladni krogi protivijo ustanovitvi integralne proste cone v Trstu in bi v skraj-
vseh suspendiranih delavcev in po zaposlitvi novih vajencev v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka ter v Tovarni strojev.
Glede suspendiranih delavcev, ki jih še vedno okoli 200, zopet poteče 30. t.m. sporazum o suspenzijah, ki so ga že tolikokrat podaljšali. Spričo novih naročil sedaj vsekakor ni več nobenega razloga za suspendiranje delavcev, ker je sedaj dovolj dela za vse, zlasti če pomislimo. da se je tudi precej delavcev izselilo v Avstralijo. Ce bi ravnateljstvo CRDA še nadalje vztrajalo na suspenzijah, tedaj bi bilo kot na dlani, da gre za politične račune, ker bi pač upra-viečno sumili, da hoče ravnateljstvo CRDA zadržati sindikalno aktivne delavce izven obratov. Zato bi morala ob morebitnih novih pogajanjih za podaljšanje sporazum o suspenzijah oba sindikata e-notno in odločno zahtevati, da se vrnejo vsi delavci na delo. saj je to tudi v gospodarskem interesu podjetja, ker so ti delavci sedaj neproduktivni.
Popolnoma upravičena je tudi zahteva po zvišanju števila vajencev v vseh obratih, kajti v CRDA je že vsa poslednja leta število vajencev v primeri s številom ostalih delavcev zelo nizko. Skrb za strokovni naraščaj bi morala biti predvsem stvar podjetja in ne le stvar sindikatov. Razen tega pa je treba upoštevati tudi socialno plat vprašanja, zlasti ker spadajo CRDA v sklep IRI, torej v državno gospodarstvo. Število brezposelnih mladincev je namreč kljdb izseljevanju v Avstralijo še vedno zelo veliko in zaposlitev vajencev bi vsaj nekoliko ublažila mladinsko brezposelnost.
30. septembra zapade tudi sporazum o oprostitvi nekaterih članov tovarniških odborov od dela. V vseh treh obratih CRDA je oproščenih dela samo 7 članov tovarniških odborov, kar je spričo neštetih vprašanj, ki jih morajo člani odborov reševati, vsekakor premalo. Zato bi morala tudi glede tega vprašanja oba sindikata enotno nastopati in zahtevati, da se število članov, oproščenih dela, poveča. Sicer ne morejo tovarniški odbori redno delovati in opravljati svojih nalog. Bližnja volilna kampanja torej nudi večje število možnosti skupnega nastopanja v korist delavstva, pri čemer bi bilo treba poglabljati in poudarjati vse tisto, kar de-
vse spletke in vsa vmešavanja delodajalcev, ki ne morejo biti nikomur v korist, razen seveda delodajalcem.
500 milijonov lir posojila čistilnici «Esso Standard*
Odobreno je bilo posojilo 250 milijonov lir, kot pred-
ujem na skupno posojilo 500 ilni
milijonov lir čistilnici mineralnih olj »Esso Standard«. Po
sojilo spada v okvir povračil iz bivših fondov ERP in bo torej vključeno v rotacijski fond. Posojilo je odobrila »-meriška misija USOM v eo-glasju z italijansko vlado.
Posojilo čistilnici mineralnih olj »Esso Standard« je zelo pomembno, saj je bilo podjetje že dalj časa v krizi, ker ne more zaradi zastarelih naprav proizvajati kvalitetnejših izdelkov in mu je grozila zapora. Vendar pa kaže, da bo odobrena vsota nezadostna za popolno prenovitev naprav
Udeleženci kongresa pravnikov so si včeraj zjutraj privoščili kratek odmor za ogled mesta, popoldne pa se je delo nadaljevalo v vseh štirih delovnih odsekih. V I. odseku, kjer razpravljajo o novem odvetniškem zakonu, se debata suče v glavnem okoli avtonomije odvetnikov in njihove zbornice ter o vprašanju prokuratorjev, praktikantov in podobnih problemov. Razborite razprave so tudi v drugem odseku, kjer razpravljajo o finančnih problemih, ki tarejo odvetnike pri izvrševanju njihove službe. Bolj mirno pa razpravljajo v IV. odseku o civilnem proce-sualnem zakoniku, katerega je treba znatno izboljšati in predvsem odvzeti preiskovalnemu sodniku pretirano oblast.
Tudi v odseku, kjer se nadaljuje razprava o kazenskem' procesualnem zakoniku je bilo slišati poleg redkih pohval, mnogo kritik. Odv, Albanese iz Catanie je ostro grajal stari postopnik, ki ga je sestavil 1931. leta Rocco. »Nekoč je živel neki duce«, je dejal, »ki je trdil, da ima vedno prav. In tedanji režim je imel svoj postopnik, sedaj pa mora nova država dati novega, sestavljenega na demokratični podlagi«. Njegova izjava, da je zadonodajalec dal sedaj le obresti nekega kapitala, kar ni niti majhen del novega je vzbudil pri senatorju odv. Picchiottiju iz Pise, ostre proteste, češ da je to vse kar se je dalo za sedaj narediti. Isti senator je tudi zavrnil trditve, češ da so spremembe zakonika izdali na hitro iz politični^ razlogov, da bi rešili nekatere osebe soudeležene pri škandalu INCIS.
Odv. Flora iz Trsta pa je izredno ostro kritizirali stari fašistični postopnik ker je pač vsem znano, kako je na njegovi podlagi delovalo proslulo posebno sodišče za obrambo države, ki je šlo tako daleč, da je po drugem dnevu procesa že izreklo obsodbo in kmalu zatem je bil obsojenec že ustreljen. Kakšno je bilo delovanje zakonodajalca v fašističnem režimu pa je tudi znano: dajal je amnestije zločincem, odrekzil pa jo je političnim pripornikom. Isti govornik, je nato predložil primer praktičnosti delovanja zavezniškega sodišča v Trstu. Več ali manj so vsi odvetniki soglasni v zahtevi, da mo-
IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA 0 OBMEJNEM PROMETU
VČIRAI INTENZIVEN DAN mešane komisije v Ljubljani
Izjava dr. Fabiani|a o prenosu valute In blaga Iz enega področje v drugo * Vprašanje prehajanja motornih vozil
ra biti njihova prisotnost nujna pri zasliševanju aretirancev ne zato, da bi hoteli ščititi kriminalce, pač pa v o-brambo pravice in resnice.
Utemeljena zahteva pa je prišla iz ust treh žensk, ki so se posvetile odvetniškemu poklicu in svoje delo osredo-tičile na problem sojenja mladoletnikov in v vprašanja, imenovanja žensk z juridič-no univerzitetno izobrazbo za sodne organe. Odv. Laura Luizzi Barzilai in odv. Ga-briella Manna Noccolaj sta predložili kongresu študijo o vprašanjih, ki se tičejo razprav proti mladoletnikom. Te sodi sodišče za mladoletnike, toda samo v primeru, da ni med njimi nobenega polnoletnega obtoženca. Ce pa je, potem sodi mladoletnika redno sodišče ali pa tudi okrajno sodišče, kadar gre za postopke njegove kompetence, pa čeprav je mladoletnik e-
potoval v Prago, medtem ko
se bosta njegova sodelavca zadržala v Trstu tudi danes in
Dijaška Matica omogoča študij talentiranim dijakom, ki bi zaradi revščine sami nikoli ne zmogli razviti svojega talenta.
Za to svoje plemenito delo zasluži Dijaška Matica vso podporo.
V tem »Tednu za našega dijaka« »e bo vsak Slovenec spomnil Dijaške Matice.
nem primeru pristali na su-rogat proste cone po goriškem	.
zgledu, ki ne bi princ-el trža-ilavce druži in ne kar jih loškemu gospodarstvu skoro ne- či. Kar po je pri tem glavno, benega izboljšanja.	I	je	nujnost,	da	se	preprečijo
ALI JE TO POTREBNO?
Vsak dan te na hodniku občinskega urada v Ul- Malcan-ton naberejo dolge vrste ljudi, ki za lesenimi ograjami potrpežljivo čakajo uro, uro ut pol, da jih vratar spusti po stopnicah v urad — kjer jih čaka nova le malo krajša vrsta,
Te izredno dolgo čakanje za izdajo osebnih izkaznic je vsega obsojanja vredno. Vsak občan-si mora namreč po treh letih zamenjati osebno izkaznico, s čimer se prične za njega neprijetna procedura. Občan mora priti na urad osebno, kot to predpisuje zakon, ki pa ne predpisuj«, da mora urad poslovati samo od k do UJ0 zjutraj, niti da mora biti tam dolpa vrsta ljudi. Delavci, uslužbenci, trgovci, ki delajo ves dopoldan, si morajo zaradi tepa vzeti kar dva dni dopusta, da lahko gre. do na ta urad. Potem pa je treba prvič čakati v vrsti na levi strani vhoda dobro uro, čez teden dni, ko je izkaznica narejena, pa še v	na
desni strani prav toliko časa.
V občinskem svetu j« z« vrsto let ob izglasovanju let-v ega proračuna dolpa debato, da je občin skih uradnikov preveč, ki sr vedno zaključi s soglasno ugotovitvijo, da se
-Z-«T»F' m*	K\\
jih iz socialnih razlogov ne more odpustiti. Prepričani pa smo, da bi občinska uprava z It malo dobre volje lahko te
odvečne uradnike koristno n porabila, da občanom ne bi hi. Io treba izgubljati časa pri ob navijanju osebne izkaznice.
(Oo našega posebn. dopisnika)
Na Bledu smo dr. Fabianija, ki je tudi sodeloval pri sklepanju videmskega sporazuma, vprašali, če italijanski in jugoslovanski carinski organi pravilno tolmačijo člen 46 glede prenosa valute in blaga, ki ga prinesejo ali odnesejo s področja posestniki normalnih propustnic. Kot ie znano, dovoljujejo italijanski carinski organi iznos največ 600 lir pri enkratnem potovanju. medtem ko jugoslovanski cariniki dovoljujejo prenos blaga v vrednosti največ 300 din, kar odgovarja 600 liram.
Dr. Fabiani nam je zagotovil. da je poslovanje italijanskih in jugoslovanskih carin-kov povsem pravilno in da ustreza določilu člena 46 Videmskega sporazuma, ki se glede tega opira na »do sedaj veljavne predpise«. Pri tem nam je dr. Fabiani dejal, da bo stalna komisija v bodočnosti načela tudi to vprašanje, namreč da )>i zvišali bodisi iznos valute bodisi prenoš blaga.
Tudi glede prehoda motornih vozil nam je dr. Fabiani dejal, da s« izvajajo ustrezni določila videmskega sporazuma, ki predvideva »cannet« ali triptik. Ker triptik zš Jugoslavijo oz. Italijo ne obstaja, lahko prekoračijo mejo samo tisti lastniki motornih vozil, ki so v posesti »carneta«. Začas-| na izvozna oz. uvozna dovoljenja ne bodo upoštevali.
Komisija je včeraj nadaljevala z delom. Delegati so se zbrali na prvem sestanku ob 10. uri. Prva je prišla v konferenčno sobo jugoslovanska delegacija, minuto za njo pa italijanska. Člani komisije so takoj začeli z delom, ki je trajalo do 13. ure. Po kosilu sta se obe delegaciji ločili, medtem ko sta tajnici ob podpori nekaterih članov komisije začeli sestavljati zapisnik in prve člene poslovnika. Znano je, da je glavno Vprašanje, ki ga mora stalna komisija rešiti na tem zasedanju, sestava poslovnika dela za nadaljnja zasedanja.
Komisija se je sestala zopet ob 18. uri ter delala nepretrgoma do 21. ure.
Iz vsega torej sledi, da stalna jugoslovansko - italijanska komisija na blejskem zasedanju ne bo načela vprašanj, ki izhajajo iz videmskega spora, župna Igr da se bodo teh problemov lolili sele na prihodnjem zasedanju, ki bo v Vid mu. Pri tem pa je treba žc sedaj poudarili, da mora biti 1 eno prvih vprašanj na prihod-
njem zasedanju prav vprašanje povišanja iznosa valute, kar je v sporazumu že tako predvideno oz. nakazano. Za primer naj samo omenimo, da lahko Tržačan, ki potuje n. pr. v Novi grad, zamenja 600 lir v 300 din, pri čemer mora plačati samo za parnik 180 din. Ostane mu torej le za južino in nič več. Zato je torej v dosedanjih pogojih promet otežkočen, posebno še za tiste, ki na sosednjem področju nimajo sorodnikov in potujejo le v turistične namene,
dini obtoženec. To je graje vredno. Predlog, ki ga je ustno obrazložila odv. Nicco-laj, sestoji v zahtevi, da tožilec prijavi polnoletnika rednemu sodišču, mladoletnika pa sodišču za mladoletnike. Kadar pa to ne bi bilo mogoče pa naj bo razprava za zaprtimi vrati z dodatkom posvetovalnega organa, kot se to dogaja na sodišču za mla doletnike, z nalogo, da ugotovi, seveda med razpravo in brez posebne preiskave, če je obtoženec zmožen mišljenja in hotenja. Dober predlog je tudi imenovanje ženske, ki bolje razume stanje in duševno borbo doraščajočega bitja kot moški, za posvetovalni organ, kar se do sedaj še ni zgodilo.
Odv. Marija Papalia iz Barija pa je šla še dlje; zahtevala je, da sme tudi ženska imeti pravico do mesta sodnika in to na podlagi raznih členov ustave, ki govorijo o enakopravnosti žena z moškimi in možnosti dostopa tudi do vodilnih funkcij. ((Zena hoče biti«, je poudarila odvetnica, «poleg moža ne samo v obrambi, temveč tudi pri sojenju tako mladoletnika kot polnoletnika in ne samo kot posvetovalni organ, temveč tudi kot soudeležene pri razdeljevanju pravice«.
Danes se bo delo nadaljevalo samo popoldne, ker bodo udeleženci kongresa odšli zjutraj tia izlet v Gorico in na ogled bojnih polfan iz prve svetovne vojne. Gotovo bo za nas najbolj zanimiv referat o zakonodaji , in jprisdikciji bivše cone A, ki ga bo imel ob 15.30 odv. Cgmmarata.
nadaljevala svoje stike in razgovore o trgovinskih odnosih s CSR.
Zaradi brezposelnosti si je vzel Življenje
Od 4. do 16 oktobra bo v gledališču Rossetti kratka ljudska operna sezona. Da to pot ne gre za neke ponesrečene poskuse. nam jamči dejstvo, da prireja to sezono gledališče Verdi orkestrom Tržaške filharmonije. Na sporedu bodo opere »Trubadur«. »Madame Butterily->, »Bohem-e« in »Seviljski brivec«. Peli bodo večinoma mladi pevci, med katerimi bo precej Tržačanov in ki so nekateri že imeli nekaj solidnih uspehov; omenimo naj za sedaj vsa.j Attilia Planinška. Nekolikp bolj obširno pa bomo o stvari pisali v naši nedeljski številki.
Z avtomobilom Rdečega križa so snoči pripeljali v glavno bolnišnico 23-letnega geometra Corrada Cellija iz Ul. Univer-sita 1Q. Zdravnik je ugotovil smrt z zastrupitvijo s plinom. Mati nesrečnega mladeniča 49-letna Maria D’Azara je povedala, da je ob 21.30 našla sina v kuhinji na tleh ob odprti plinski cevki. Do tega nesrečnega koraka naj bi mladega geometra dovedla brezposelnost.
Iz drvečega avta padel na c8Sto
Na enem izmed ovinkov ceste,	ki	pelje	na	Opčine, je
prišlo snoči ob 21.30 do prometne nesreče. Vrata avtomobila TS 9329, v katerem sta se vozila 49-letni Enrico Ggm-ba iz Ul. Forlino 5, in 33-letni Mario Martinelli iz Ul. Muzio 8, so se nenadoma odprla in Gamba, ki je bil nanje naslonjen	je	padel	iz	vozila. Pri
tem	«-e	je potolkel po desnem	komolcu	in	obeh kole-
nih. Ozdravel bo v 25 dneh.
Najdba orožja
Včeraj je Giuseppe Mattias-si iz Gornje Carbole štev. 622 pri kopanju zemlje v Ul. Cor-daroli v Trstu, naletel na ! bombi vrste «Breda», dve bombi vrste «Romenina SRCM« m na 8 nabijačev. Seveda je tajcoj poklical iskalce _ streliva, ki so najdeno orožje odkopali in odpeljali.
Nesreča na froseku
Ko sta se včeraj zjutraj peljala na vespi v mesto zakonca Borsi iz Sv. Križa, jima je na Proseku nenado ma pritekel pred vozilo pes Sicer je 25-letni Luciano Borsi takoj pritisnil na zavoro, toda to je bilo zanj in za njegovo 22-letno ženo Marijo Sedmak usodno; vozilo je izgubilo ravnotežje in oba sta se znašla na tleh. Huje se je poškodovala mlada žena, ki se bo morala zaradi poškodb na levi nogi zdraviti 20 dni, medtem ko se možu ni ničesar hudega pripetilo.
PREDSTAVNIK CSR V TRSTU
Povratek tržaške ekspedicije v Anatolijo
Včeraj se je vrnila iz Turčije v Trst skupina šestih tržaških univerzitetnih študentov, ki »o se udeležili znanstvene ekspedicije na gorsko verigo Alba Dag v Anatoliji. Med 40-dnevni bivanjem v orjaškem gorskem masivu, ki je v pretežni meri še ne-, raziskan, so izvedli 172 vzponov in zbrali mnogo znanstvenega gradiva.
Razgovori o vprašanjih češkoslovaškega tranzita
Trgovinski ataše češkoslovaške delegacije v Rimu, Jaroslav Nydrle, je včeraj v spremstvu trgovinskega urada delegacije Vaceka Tomaža in Merka Jožefa na povabilo tržaške trgovske zbornice obiskal Trst. Po popoldanskem sestanku s predsednikom zbornice kap. Cosulichem, se je trgovinski ataše CSR s svojimi sodelavci udeležil na sedežu zbornice sestanka s skupino predstavnikov špediterjev, zunanje_ trgovine, pomorstva in tržaških javnih skladišč, na katerem so bili izmenjani pogledi na vprašanja, ki zadevajo promet med Češkoslovaško in tržaškim pristaniščem. Ataše Nydrle se je zelo zanimal za izjave tržaških predstavnikov in je dal številna pojasnila o raznih vprašanjih.
1 Ataše Nydrle je včeraj od-
Avto v vojaški motor
V.čeraj opoldne je prišlo v bližini vojaške bolnišnice na križišču Ul. Fabio Severo in Ul. Coroineo do hude prometne nesreče, proti Opčinam se je vozil na prednjem sedežu vojaškega motocikla 30-letni podoficir Anaclerio Salvatore v službi pri Banih, za njim pa je sedel njegov prijate!' 28-lctni Pietro Fronte. Ko sta podoficirja privozila da križišča ie nenadoma vnnin zavozil avtomobil znamke fiat Ts 1H140. katerega je vozil 36-let ni Salvatore Della Pietra, ki je hotel zavoziti v tistem trenutku v Ul. Oberdan. Prišlo je do trčenja vozil, pri čemer se je motor zvrnil in sta oba podoficirja padla na tla in se precej potolkla. Najbolj hudo ranjen je bil Anaclerio, ki je prejel udarce po glavi, obrazu, rokah in nogah, ter ga je Rdeči križ peljal v bolnišnico v omotičnem stanju. Fron te je bil ranjen dosti manj na levi roki in desni nogi. Tudi obe vozili sta bili poškodovani.
Simfonični koncert v gledališču tVenib
Danes ob 20. uri bo v gledališču Verdi na čast udeležencem kongresa pravnikov simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Toffola in s sodelovanjem pianista Glauca Del Bassa. Pro gram obsega skladbe Rossinija, Mozarta in Brahmsa. Pri blagajni gledališča se je začela prodaja vstopnic.
vng
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
GOSTOVANJE Z IGRO EDUARDA DE FILIPPA
<FIL1EMTM0»
Danes 23. t. ra. v KOPRU,
v soboto 24. t. m. v KOPRU,
v nedeljo 25. t. m. v ŠKOFIJAH.
PRIČETEK OB 20. URI
V vlogi Filumene gostuje članica er.ljubljanske drame Mira 11 Danilova.
Ljudska prosveta
Pevski zbor v Barkovljah. Danes, v petek odpade pevska vaja ker je pevovodja zadržan.
Seja glavnega odbora Sloven ske prosvetne zveze v Trstu bo v nedeljo 25. septembra t. 1. ob 9. uri na sedežu v Ul. Roma 15,
Rossetti. 16.00:	»Srebrna čaša«
V. Mayo, P. Angeli.
Ezceiaior. 15.00: »Marcellino pan y vino«. P. CaLvo.
Fenke. 16.00:	»Frou - Frou«, D,
Robin, G. Cervi.
Nazionale. 16.00: «Prepovedaiio», A. Nazzan, L. Massari.
Fllodranimattco. 16.00:	((Oaza«,
M. Morgan, P. Brasseur,
Supcrcineuia. Zaprto zaradi ob-nuve.
Arcobaleno. 16.00: »Junak naših časov«. A. Sordi, F. Valeri.
Astra Rojan. 16.00: »Pustolovščine Casanove«, G. Ferzettl, C
Calvet.
Capitol, 16.00: «Ni večje ljubezni«, A. Lualdi, F. Interlen-ghi
Cridallo. 16.00:	»Dčsiret«, M
Brando, J. Simmons.
Grattacielo, 16.00: «Zadn.jikrat, ko sem videl Pariz«, E. Taylor, V. Johnson.
Alabarda. 16.00:	«Kralj barba-
rov«, J. Chandler.
Ariston. 16.00: »Telički«, Sordi, Interlenghi.
Armonta. 13.00: »Ljubezenska pesem«, M Fiore, C. Vlila.
Aurora. 16.00: »Dtsirče«, M. Bran. do, J. Simmons.
Garibaldi. 16.30: »Ježa proti Zahodu«, R, Francis, D. Reed.
Ideale. 16.30: »Napad v džungli«, S. Stephen.
Impero. Zaprto.
Italia. 16.30: »Julijin greh«. J
Marais
S. Marco. 1600: «Nočno pohujšanje«. S. Hollowey.
Kino ob morju, 16.30: »Neizprosni konjenik«, C. VVilde.
Moderno, 16.00: »Gladiatorji«, V. Mature.
Savona. 15.30: »Junaški princ«, J. Mason.
R, Dennin-g. ^ ,«1 vel1
Vitforio Veneto. 16.
ljubezni«, /e. Lualdi. ^ j|i rzurro. 16.00:	«Nfa.?slL. Si«
Azžurro. 16.00: «Neat^‘Jpe to«, S. Mangano, Belvedere. 16.00:	«Korz*
lan
hinč*1*
Viale. 16.00:	«Atomskl	—
b»v
J*« I!
Nike
"'Pravi
Hayward.	ir5V°k
Marconi. 16.30: «Pre'-’l<oVJ . I^»ega delek«, B. Crawford |ifl'-*[,t « n Massimo. 16.30: »Kajn°VJ , | *« »
Payne	i-moafii*	I
Novo cine. 16.00: «Izr0P , \ ^
ma«. H. Remv. .ionov*- I **l«lo Orteon. 16.00: «SteZa	w
Ta.vl.or.	.	^	Kybrfl”	1 '““'i n
Radio. 16.00: »Napad Povver	i#
Venezia. 15.30: «Otok n*
J. Wayne.	«*
Skedenj. 20,00: «ZenS»« gu», I. Lupino._
4u h '»j*
%l
Iti ij
Ji«
ut
is-tfja
prekletih«, D. Mac Mac Nalig.
POLETNI KlN° .
Arena del flori. 19.30: «»
živel«. ( j^Hit,
•'Tin;..
radi tebe sem	.
mann.	.« jtrl
»radiso. 19.30: «Alarm J Ih.-. G. M. Canale.	»Si)1
Parco del le rose. 20.0U-bestija«, E. Brian, -rin<F Ponziana. 19.30: «San rr J. MacDonald. . Imr njifiP
Rojan. 19 45: «Osvaj»l*c
B. Davis _	y	Jiw
Secolo. 19 30: »Dvoboj J. Crain.
PETEK, 23. sepkembr* ^
if
'UlidT l*4>Bi *
•Ir ti
11.30 Lahki orkestri, področja tehnike: K*P
uu-urocja i-nnnmc. •	i-,
nično veledelo; 12.10 *. jtft gar nekaj; 12.45 K«tl £ mik; 12.55 Operni odlon^.w Plesna čajanka; 18.00	»
cert za violino in °r Nd*SS duru; 18.22 Martucci: ‘
18.30 Z začarane Polak - »Nepovabljei"
18.40 Razne ja«-za5^|ii:1i, Poje baritonist Gino fFJ Sola in vzgoja: prof. j*
*v
«ll|„
,5?. drj
'Si
‘fr t"»
t1"1
Sit
k"1" , ,*ko.
‘4,
Ute
kV«
in vzgoja: prof. » h: Strah, so.vražrnk«, Pestra glasba; it.
19.30 i^esi ra g 1 asu«*» - «a _ 20.05 Vesela glasba; ^ na glasba- *>» ™ Tržas«.*!
S
'S
m razgledi; 2TT3 "“L, m! tivi; 21.30 Poje rnoš,	> V(
21.50 Roman-ce; 22.00 I* .. MirI, %
: 21.00 Tržaški r ti; 21.15
»loi,
S*
s
hi
5S
književnosti iri um-et«08 .jotL Zapiski 0 „,« l.i
O
c
%
S
Javornik:	Zapiski vozTS it)
angleškem romanu; Zjltč. ‘ melodije iz revij in r>pS Liszt-Busoni: Spanskž 3)
23.00 Zmerni ritmi; nočna	glasba	.m	ij,
'»•KUT	t-Jk	I	S,W
11.00 Anna Maria	K	|	»i, d
«Idila	na Zelenem	°W,	j®t	|	ktjj
Schumann:	»Prizori	1
17.45 Koncert kla Marioline De Roberti«- V F’ fonični koncert din«11 Argento.	.
K 4« P B 11 .,f0| I' Slovenska poročil*! .f-jj j 13.30. 14.30 19.30 10	d*
• - -a;
S
s
'l-i
Rivalska poročila: vs«" a 20.20	  6	[J.1 I
f
Italijanska poročil*!
111.00 in 23.00.	I
6.00 Jutranja glasto*! ^ ar, vremenska naP“ jL
M
v
k’
S
lndar.
poved časa; 7.05
It?
bro jutro; 7.30 Za "‘M 13.45 Glasba po željan-, j
*
k
ij.sd uiasoa po zeu- ij» zborovske zakladnice j-sterja in E. Adamič*- jjdj
šani
la-na
zaik
zbor iz BarkovellJ^j, Pe-rtota: 17.15 G\?% $ 18.00 Iz delavsK« A 18.15 Majhne skl*fjf mojstrov; 18.40 Podli® girj ke; 19.15 Šport; 206«	* '*
Mantova-ni igra; 20.40 ka.ika-vske popevke; 3,;,ur. vanskih opernih Pa , >
"'■«* v V
327.1 m, 202.1 m- (j.fld- , Poročila ob 5.00. ,50 ||ž 12.30	15,00	1*00	III	‘jMf,
11.00 Radijski tli*,/ Gospodinjski nasveti, gicl« d retne uverture; U ’ vaA8 — dober dan; 12.00 kalni kvintet «Antod sopranistka Nada Vf*' , JijV« f
ko;
ilj
to, Jtt Stj . 'to
I L| 'v0
sopranistka rvaua Y ‘ ju J‘L:n jeva; 12.40 Popevke-, rfsJ. t poslušate; 13.30 Iz S žf'V
Človeško lobanjo
so našli v morju
Člani posadke motornega čolna «Rinaldi» iz Chioggie so v noči med sredo in četrtkom ob gradeški obali zajeli v mrežo za lovljenje rib človeško lobanjo. Prinesli so jo s seboj v Trst in jo izročili policijskim organom. Lobanja je sedaj na razpolago zdravniškim oblastem v mrtvaščini glavne bolnišnice.
še do 25. septembra 1955.
Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
Začetek šolskega leta na slov. osnovnih šolah
Ravnateljstvo industrijskega vecchio 9-II. traja vpisovanje -trokovnega tečaja s priklju-
Solsko skrbništvb v Trstu sporoča:
Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah s slovenskim učnim Jezikom se vršijo do 27. septembra t. I.
Dne 1. oktobra t. 1. bo šolska masa in 3. oktobra t. I. se bo začel redni pouk.
Vsa tozadevna pojasnila dobe starši pri didaktičnem ravnatelju dotičnega okrožja.
Vpisovanje
na slov. srednjih šolah
Na Državni trgovski akademiji v Trstu traja vpisovanje za šolsko leto 1955-56 do 25. sept. 1955. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda pri Sv, Ivanu, Plasirale Gioberti 4. vsak dan od 9. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna obvestila.
• • •
Na višji realni in klasični
učencev za šolsko leto 1955-1956 do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 13. ure. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javljji, da je vpisovanje v L, II. in III. razred vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra t.l
Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski.
Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dobe v tajništvu šole.
• • *
čenim tretjim razredom v Nabrežini in oddeljenih razredov pri Sv. Križu s-poroča, da se vrši vpisovanje v I„ II. in III. razred vsak dan do vključno 24. septembra t.l. in to pri lavnateljstvu v Nabrežini,
Ravnateljstvo Državnega trgovskega strokovnega tečaja
na Proseku javlja, da se vrš; vpisovanje v prvi in drugi razred do vklj. 25. septembra t. 1. Vsa potrehna pojasnila se dobe v tajništvu tečaja.
Ravnateljstvo Državne niž-srednje šole v Trstu sporo-
gimnaziji v. Ulici Lazzaretto ča, da je rok za vpisovanje
'• • •
Strokovni tečaj v Dolini na znanja, da je vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred vsak dan, od 9. do 12. ure do vključno 24. t. m.
Vpisovanjč na Državni nižji trgovski strokovni šoli v Trstu pri Sv. Ivanu je vsak delavnik od 9. do 12. ure v prostorih tajništva zavoda vse do vključno 25. septembra 1995. Šolnine ni.
Od vcerai do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Drve 22. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 12.
POROČILI SO SE:	mehanik
Mihajlo Ristič in šivilja Orestil-la Pa-dovan, strojnik Alfredo Marini in gospodinja Elvina Spirio, električar Carmelo Rica-tLi in šivilja Bruna Bottecchia, mehanik Luigi Carletti in gospodinja Maria Flego, električar Serg-io Cri-ni In cvetličarka Jolanda Čebul tesar Michele D'A!oia in gospodinja	Palmlra	Tončič,	uradnik
Fausto Zubin in gospodinja Ar-demia Crisman, električar Mirko Lanza in šivilja Emilia Cescutti, inženir	Pietro	Isabe-lla	in študentka	Laura	Mizzan,	uradnik
Dario Pucci in frizerka Caterina Bruni,	krojač	Bruno Sardo i.i
šivilja Nives Pad-iglioni, uradnik Agostino Mascia ln prodajalka Agneie Piazzolla.
UMRLI SO: 40-letna Maria Ce-lich por Lo Presti, 72-letna A-pollonia Moder vd. Crasai, 6 ur stara Nevija Cok, 49-letna Elena Salero, 68-letna Margherita Rudolf por. Metlika, 84-letni Carlo Bertoll.
z Z: ieK,i pernih gledališč; 14.3, p ^ -— poslušajte!:	J5-1.	1*
glasba; 15.30 Utrinki,ut Jj ture- - Angelo Ceri	£
S
t,
Ul
ture- - Angelo cere- ^ r nik strahu; 15.45 I*. venskega oktet_a; '^id jjJ
tiček; 16.10 Popob--^, nični koncert- l8?0,, 5 seboj; 18.15 20
godbo in Vaškim k«|nl Igra kvartet Jožeta ,0 r r 20.15 življenje in dV Leslčjaka, ljudske** pesnika iz Podjune. 4	>
MCI K VI	L. iT^K
17.30 Po itallja-n®8 c»r'j| f 21.00 Poročila; 21.3®	d'*
doni: «Harlekin «lu* spodov«.
ADRIA EXP
RfSS
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 24,2. naj-nižja 16,7, ob 17. uri 21,9. zračni tlak 1016,1 stanovite-n, veter 18 j km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje nekoliko razburkano, temperatura morja 22,2,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alabarda. Ul. Istria 7; Lelteri-burg, Trg S. Giovannl 5; Prax-marer, Trg Unlt* 4: Prendiul, Ul. Vece-llio 24; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
Ul. Cicerone 4 -
Predstavništvo j, Radensko Sla« Rogaško Slati"0
Dobrno	>
 iti- ji
Preskrba trgo^nitj
vadnih,. turi ,,^0«
tranzitnih vif!Jvij<l
za j u g o 5
IZ LE Lago Cavazzo, 3Q
nedeljo	jjjtŠ^
Prodaja v0*”'*1	,,(1»-
za avtobuse- j^clfj] Tolmezzo - "dl ob 1 dnevni odho« 0<p>
UUC V IJ* ~	nl
Milano, dne
ob 21
Ge.iova, P°'n„e.A" petek ob 21	0,
isuv y
odhodi ob
dnevn' 0	»
Trevlso,^ dn®vni >
ob 8.30	 .v	^
sr«1
A*
1«
8.30.
Belluno,
četrtek in
• • *
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ul. Montorsino H-III. sporoča, da je vpisovanje V L, II. in lil. razred tukajšnje šole vsak delavnik od 9. do 12. ure de vključno 25. septembra 1955.
I
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami » in nam pomagali ob izgubi našega drage**
OČU**1
MAKSIMA (iOBBO
Nad®
Hvala predvsem gg. Biindiniju m •’■*•	0
Družini GO«0
Nabrežina, 23. septembra 1955.
vA« o *
■r>
j, r|
i#
PRATOIKOV V TRSTU
hoj demokracije nujno terja 1KNO fašističnih zakonov
^ lir Je v našem «r.	..ongres
hrz^^iali „ katerem bodo
O naiva^nuičiU
7*tu ni' dn' je \
SC Vsedrfavni JSvljaiJ katere
najvažnejših Jj'®1* itM?ue Stanja in
U4"e« li tem *n!'ke8a Pravo* :J ^klS' vrhu tega pa v,n> ' Potož=!l yPrasaniih v V i? «8» ti*?? ln izpolnje-i Ji Jtn>škega poklica. “K ‘‘se na kongresu
Sitt4ei«CJe ^ kl ’ni- krd
kol ,>, n™-. sam>m naj-
1« ? VdeSeli Jl*e,*e ~ ‘7-
*	v«. Sviti l v*6«- P°8,e-
1	»Cii! ,9>eri . uSUfinejši raz-
Mi	#o fotem i?ne demokrati-
? p°tr*b-« >» tudf?
spre-
S1*' "e izUCI‘k nekai ukre' « z»konort°?stojeie itali' iili hjo oh Je nemudoma , “ Ptea"? Japonska dolo-h ivS kl.si> j'h ra Itu, °Uji, ■ ka diktatorske-C1* istem utrditpv faši-
tt 1 "> X. ? izdali Mus-5»* jf^V' sodelavci. Si-k» Mti di?3 ž' ki bi b;l k J?.1 vojni ?S' ?eset let p0
«U,',-v«au dvanajet let IkS. v J 2ma' že od-hiik ž,vne u^a nski ob'
ki»r j, ed>tve in v po-v St J* kot se to ne-
S žavlianomVsod P°udalia *!h a 1 Uživam zagotovljena tudi *mokraHAJ®. vsetl osnov-!( , "1‘hov l!b Pravic, kot lljjSa srtiif	i* razvoj.,
[I; iSih zoifi	prisotnost
5ko.'»°iaii ?“?v v obstoje-*ot nerazumlji
SV«
? '0 onrazum
ob	so	jim	bo-
ij tr*ba ‘ra,?l0i °p’ravfčitf“lo
On. z?meti ca m o tako,
rojstvu,
a se danes,
;** _______
i^tlih V'd* 2 om^ Vdodpm°kra-
1^11^ odkrito, dru-
*ri» 1**h n	v	obrambi?
' ° Poteaii*e^n^ interesov “ g.uJejo za njihovo
s
tJ>v,
l» >.?' da m? vedno dovolj
Ve *Ve Uver° sv°ie želje tli 'ru tj dveljaviti. V tem
;Aiv°rmzume'ne mo'
' 0tga
e ' A«i8i»w, '* ssmo o o-
^s?aFt,k °
lj, * dan., le vrat ysemu. W»- -menl^Ui predstav <i ?i jo ?.® demokracija. Iti, *	res niso takš-
V. tlek, *m pogledu že ? ?v . »»Posredna ne-*!h.tris	Vidnem smislu,
ia ^Pa podcenjevati
PraC*v»rnost?ni jin naraščajo-■	* > d- se ta, če-
K' *
i*k3i1,c‘jo “} ?? s postopno 'iiSnt Predst ?nih dejstev, 535^ tako?av ohstoj fa-
Sr' «lemnov> s“
V>Hnme.nt‘. kl
samo opo-ki teže za
'ti';* d.m ?nirni ureditva-%^aPr»??0 racijo, svobodo v lv6je »ostjo nimajo no-j), >0
N#1,sle,ft0vani zakon o VSom' kl te bil izdan
i^H^Skega vladajode-Ustavljal orožje,
ij
lii??’Je v rokah t1
,k' fcprot» italijanskim
J“,r ( Vn°ilcam. tako da , %ii;VboiK mogle upreti sta-,,(ft , 'š ? Politične podre-H i?t .veznosnpga social-v tfl J <0 vJ50homskega priti-
, tl, Jšesj envanj vklenjene.
i: i>'knaneS je ta za"
i ^ i» ^Sov'	sveča-
s!S '**»«£•* J" p°triena
lini	demokratična
nimi določbami in prav tako nasprotuje demokratičnemu razvoju,
Ko bi sodišča, kot čuvarji zakonito"ti ter tolmači najvišjega zakona v vseh primerih ravnali z doslednostjo, ki jo je pokazalo tukajšnje sodišče v zgoraj omenjenem primeru, oziroma ko bi se odgovorni činitelji italijanskega javnega in političnega življenja zavedli, da sta fašistični zakon o javni varnosti in vsi njemu podobni, mlinski kamen na vratu italijanskega demokratičnega razvoja, sramotni madež, ki bi ga bilo treba čimprej zbrirati, potem bi do takih izpadov proti pripadnikom določene narodne skupnosti, ki ni italijanska, kakor tudi proti osebam, ki so se borile in se še bore za nadaljnjo demokratizacijo dežele, ne moglo priti.
Turške oklopne edinice po ulicah Is ambula
Problemi francoskega poljedelstva
Nad 55 milijard frankov letne državne podpore
Čeprav je Francija industrijsko zelo razvita dežela, spada hkrati tudi med najvažnejše in najmočnejše poljedelske države Evrope. Francija razpolaga z velikimi viški poljedelskih pridelkov. Posebno velja to za pšenico, meso. vino in mlečne izdelke. Od 17 in pol milijona francoskega aktivnega prebivalstva, kolikor ga štejejo danes, se računa, da je ena četrtina zaposlena v poljedelski proizvodnji.
Pšenica je, kot smo rekli, eden najvažnejših poljskih pridelkov Francije in zato močan činitelj tako na notranjem kakor na zunanjem tržišču
Po svoji proizvodnji spada Francija danes že v vrsto svetovnih proizvajalcev pšenice. • aj je na svetovni lestvici pro-
VTISI S POTOVANJA PO TURČIJI V DNEH PROTIGRSKIH IZGREDOV
Sto petdeset tisoč - glava množica pTepoje»a:z«virasoa»va-udaTivžaTta»
Primitivnost je še vedno največja ovira, ki ne prizadeva le stare generacije, ampak tudi mladino
Kdor meni, da bo ob prihodu v Istambul naletel na moderno metropolo, bo prav gotovo razočaran. Istambul je v glavnem staro mesto in nekaka zmes orientalskega, starega in modernega. Šteje nad milijon prebivalcev in je naj večje mesto Turčije. Tudi kar sč,r‘tiče prebivalstva naletiš tu .na najrazličnejše narodnosti. 60 odstotkov prebivalstva Istambul a so Turki, 12 odst. ali skoraj sto tisoč je Grkov, 6 odst. Armencev, 5 odst. Jtidov, ostalo pa odpade na najrazličnejše narodnosti, Židje so gospodarsko zelo močni in imajo vrsto gospodarskih, kulturnih in političnih ustanov. Pa tudi Italijani, Francozi, Nemci, Angleži in A-meričani imajo v Istambulu svoje bolnišnice, šole in razna gospodarska podjetja.
Najlepši pogled na Iitam-bul ima tujec, ko pride v mesto z morja. Ze od daleč vidi cel gozd minaretov, saj je v samem Istambulu kakih 600 mošej. Največja in najlepša mošeja je znapa «Hagia Sofiaa, ki je bila prvotno krščanska cerkev in je bila zgrajena že za časa Konstantina. Bogata je z mozaiki in raznimi drugimi umetnostmi. Do leta 1453 je bila, kot smo rekli, krščan-
ska cerkev, tedaj pa so jo Turki spremenili v mošejo Danes «Hagia Sofia* niti ni več mošeja, ampak narodni muzej, kot je tudi mnogo drugih zgodovinskih zgradb, ki vo bile spremenjene v muzeje.
Istambul je najbolj tipičen prikaz prehoda med A-zijo in Evropo. Iz srednje Evrope vozi do tod Orient-expres, ki se pa že ob gr-ško-turški meji spremeni v navaden potniški vlak.
Povrnimo se spet v I-stambul. Mesto je važno gn-spodarsko-politično in celo vojaško središče, oziroma točka, saj leži ob Bosporu. Mesto ima krasen položaj. Deli se v tri dele: v Stam-bul med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v Ga-lata med Zlatim rogom in Bosporom in v Uskudar na azijski obali Bospora. Najbolj izrazit orientalski značaj ima Stambul. Ulice so zelo ozke, umazane in skrajno slabo vzdrževane. Ob teh uličicah je neverjetno mnogo trgovinic — bazarjev, kjer prodajajo najrazličnejše staro in novo blago. Po teh ulicah se gnete neverjetno mnogo ljudi, tako da je težak že vsak korak.
Vtis, ki ga dobi tujec v tem mestu, ni prav prije-
3tn~davljajoča vsem
1 t h 'J*Il U
i.’1«!,,'70' n„;rez razlike na
»»rodnost, socialni
in ’m??ake pravice,
>, w * M «V\	-	UL a V
r.fi r adaljni QZ»ost neovira-1 *tih v°ia f5a demokratič-tl >čP°,em ko je bil zJLter obsojen V.»o v ....‘Kod,
lovinsko zlo,
»C* n,;'av'.. dasi v nalil ,0 d°loč?r°^u tako 2 u"
A	kat zagotovi-
h &o'u* zakol m razvoju
v % ?n'ani v se j« dr’slej-
ti* dni p°rahi 1 Jni- nič ko-a{*h* 'ada bi se za' li; •Šel-ln rna demokratične
S *jbdje i?-Zac'je- •»
> „** v ni*.’ ,ki se danes
Csi 1i»djer‘ili,e-"tacije- ali
V° »ver Preteki danes
Cia,»o,>’ar^, kilth intere"ov
"»»‘rr,:
IX r*‘i, ki s-rednii trgo-
lr>tNka 5t*vke J°. j' 2 1,a' kSti, zv,,*, Podprla tudi
kis i orgjn ,teJ pri-
t^*llei'‘ oseb* P0.116'5*
C’ U* le nraT’ ^es da so » ni Uki izpovedane le-
ralg0vCem Vseb°vali na-
C*i ji osebe asu zapore. »bNti ' Ha 2a, so blle na " i kth Prijavi-una 0 jrvci
OSREDNJA mtAELSHA POMIČNA OSUMIM
David Ben Gurion
wda bi1?6??* -d--
t k - o ke..v . l‘b obsodile.
^li	Drim«*ni	"ret
V*»Ve rkPran;.s k
ev I1‘ Primeru za 39
italijan-aterim se postavke, kot levanja le-
' tv©' vzrotnjltl Poja«-nju-Po ti, °bsta'a \;V- če n a.eri jp ‘reha
S VixakDn?ki -pi med za' ^tjNiii nsk'm> in ustav-\ j V	nesoglasje,
SeN ti, 0tnenten'h zaclnji,1• <o JC'lo vs?demh Pet ^ 8vroio kl*ivde, i»-
^ tjSi u«-taZS“db° PraV i(t« °vaik° doknVn,lm‘ pred' rt,, ti9 °st oh? pravno l( v, *Vn: °bipn i- be- teme-!^ljriSekai varnf,o?*m Zf|konu 'tli b > °r z-,v ■ Razsodba V ‘ti tiLOk0nit# i» v
SNva Zagota?ll4nimi na-Jit- Po,f ' Toda , republi-> 't »>i iaviti ,,i'krati si mo-‘mSii > , ' ®deče vprašaju *kateri iavo d<’loče-^ovf^lpisi, dnr?«‘„ ^rmo-
;„} 4*;t &'s';
V^žaAud
kS«VvkS Pravice za 1 Jih **‘3.u*no s pra-
i SaK,ka^rTil l,a Pr. oni, ,Mlg ^	n	Se	Prepove-
Sij. ‘U rile or"!- osehani-
S> tn^o%prJ>t> fašizmu;
b,
C 4. 'Udi z
,;*»ii,izaviul ena..^
h- :k,j
S vt'arnjP°treb11iSV-0j neovi-1 '»»** tn n‘b n,? Pnpad-
V' kJ* v uuan,ain itd.?
se V' tudi za' S»v že ,zk»diti H I)0.temt«-? tL' kiJojena ’ da jr bila
SSf?-.
h'	,ua	Srt	parti-
ant-V aret^
Prin?„ .a^'sti ■
ra-
nribrn..,. lsl1- k«-pro
Hpren n<>Ba reda '•V ? ita Skib kuuV*dana \ ' Ud k ,tUrnlh pri-
l'*sProtTuB to ie
°tJU z ustav-
Beneške z moti-
V političnem življenju Izraela igra že več let vodilno vlogo David Ben Gurion. V začetku leta 1945 se je Gurion povsem umaknil iz političnega življenja in odšel v puščavski Negev, da bi se posvetil melioracijam in spreminjanju puščave v plodno zemljo. Toda ni zdržal dolgo. V začetku letošnjega leta se je vrnil in prevzel v Saretovi vladi mesto obrambnega ministra. Volitve 29. julija letos so postavile Ben Guriona na mesto predsednika vlade. Vrnitev Ben Guriona v aktivno politiko je povezana z napetostjo med Izraelom in arabskimi deželami. Ben Gurion sicer ni več mlad, a je izredno energična osebnost.
Rodil se je v Poljski, v Plonsku leta 1886. Njegov o-če je bil odvetnik. Ko je i-mel dvajset let je zapustil Poljsko in odšel v Palestino. 2e mlad se je navdušil za židovsko državo. Se ko je bil deček je s svojimi tovariši u-stannvil stranko, ki se je imenovala «Poalej Sion«, njen program pa je bilo židovsko zedinjenje in država. Ko je Gurion prišel v Palestino je bila dežela del turškega cesarstva. V začetku je bil poljedelec, leta 1913 pa je odšel na vseučilišče v Carigrad in študiral pravo. V Carigradu se je srečal s Saretom in od takrat datira njuno politično sodelovanje in prijateljstvo. Ko se je vrnil v Palestino in se začel močneje udejstvovati v politiki, so ga turške oblasti pregnale.
Tedaj je Ben Gurion odšel v Združene države, kjer je organiziral Zide. Razvil je dejavnost «Lige za židovski kongres« in ustanovil list «lskor». Tam je za časa prve svetovne vojne organiziral bataljon Zidov, ki so ga v sklo pu britanske vojske poslali v borbo proti Turkom v Palestini. Tudi Ben Gurion je bil v tem bataljonu in v njem ostal do leta 1920.
Po prvi svetovni vojni se močno razvije gibanje za u-stanovitev židovske države. Tedaj je bila Palestina v angleških rokah in to gibanie Angležem ni bilo všeč, ker niso hoteli zapustiti Palestine. Borba je bila trda in je zahtevala mnogo žrtev. Ben Gurion se ni vrnil v Združene
države, ampak je ostal v Palestini, organiziral delavce in postal eden od pionirjev židovskega delavskega gibanja Stremel je za tem, da pride do združenja raznih struj med delavci. Leta 1924 je odpotoval v Sovjetsko zvezo na neko internacionalno konferenco in razvil sionistično zastavo pred palestinskim paviljonom v Moskvi.
Ben Gurion združuje idejo delavske emancipacije in sionistično idejo. Od leta 1920 je v generalnem sionističnem svetu, a od leta 1921 do 1925 je bil njegov tajnik. Kasneje je bil vodja poslovne uprave generalne federacije židovskih delavcev. Ben Gurion je postal tudi voditelj delavske stranke «Mapaj», ki jo vodi še danes. Na zadnjih volitvah je ta stranka dobila 4o mest v parlamentu, ima laburistični program in je po številu pristašev in poslancev daleč pred vsemi ostalimi izraelskimi strankami.
ten. Poleg lepih, modernih palač srečujemo tudi lepe stare zgradbe in hkrati neverjetno mnogo pravih bajt. To pa bi še bilo zanimivo. Vsekakor pa ni prijetno srečavati izredno mnogo skrajno sla.bo oblečenih ljudi, pravih' razcapancev, ki krožijo po '(kaldrn.alm ali pa posedajo po pločnikih. I-stambul je namreč nekako pribežališče vseh siromakov Turčijo, hkrati pa tudi zbiral išče vseh potepuhov in delomrznežev, ki jim ni do dela in ki se raje bedno prebijajo skozi življenje s pros-jačenjem ali, žal tudi z najrazličnejšimi nečednimi dejavnostmi..
Ze prej sem omenil, da sem se znašel v Istambulu prav v onih dneh, ko s-o bije znane protigrške demonstracije. Kdor je gledal onih 150.000 sfanatiziranih ljudi, ki so se valili pu mestu in pred seboj uničevali vse, kar je dajalo videz ne le grškega, ampak sploh tujega, je dobil vtis, da imajo ti ljudje v sebi nekak “virus vandalizma«. Lomili, rušili in požigali so vse. Dobesedno uničevali eo trgovine, ustanove, cerkve in kar jim je sploh prišlo pod roko. Bil sem tedaj s skupino prijateljev v avtomobilu. Zaradi meteža smo se skušali čimprej umakniti od tod in vojaška policija nam je dala za to tudi dovoljenje. Odpeljali smo se proti Bosporu k «Ferry Boatu«. Se nismo prispeli tja, ko je bila policija že za nami. Ko ‘-o nas legitimirali, so ob pogledu na italijanski potni list z zaničevanjem rekli: «Taljan». Ljudstvo, ki se je zbralo okoli nas, je ob tem začelo kričati; «Burdu Ta-ljan, burdu!« Torej «ven z Italijani«. Ker sem izstopil trenutek prej, preden je prišla policija in sem bil izven avtomobila, me je policija izpustila, ostale Pa je odvedla s seboj na kvartni .‘-e-dež policije. Mene je obkolila skupina razjarjenih demonstrantov z železnimi palicami in lesenimi koli. Na njihovih obrazih se je odražalo sovraštvo do vsega, kar ni bilo turškega. Stalno so vzklikali «Kibris Turk tur!« Ko mi je vendarle uspelo nekje iztakniti taksi, sem z vso naglico okušal priti ven iz te gneče, toda do hiše, kjer sem stanoval in ki je bila oddaljena kakih 12 km od središča, sem prišel šele ob treh ponoči, kajti skupine demonstrantov ali vojakov so me neprestano ustavljale in šofer taksija je ob vsakem takem «srečanju» pomolil iz avtomobila turško zaetavo, ki nama je tako rekoč odpirala pot.
Prizor drugega dne je bil strahoten. Vse je bilo polomljeno, požgano, uničeno,
razbito. Tu in tam so dolge vrste ljudi pred pekarnami čakale na kos kruha. Na srečo je bilo drugi dan obsedno stanje in že zgodaj zvečer oolicijska ura.
Vse tiste dogodke v Istambulu, ki so razburili skoraj vse evetovno javno mnenje, sem skušal skrčiti le na nekaj bežnih vtisov, saj bi se o tem sicer dalo mnogo pisati, vendar menim, da povedo že same slike dovolj. Omenil pa bom še en vtis iz Istambula, ki pa ni verjetno samo moj vtis, ampak vsakogar, ki ga pot zanese tja. Ze v začetku sem omenil neprijeten vtis, ki ga napravi na tujca izredno veliko število ljudi, za katere veš, da živijo iz dneva v dan, brez dela, s samim pohajkovanjem, prosjačenjem in z drugimi, tudi nečednimi posli. Zelo neprijetno vpliva na človeka to, da sreča med to amorfno množico izredno veliko število mladine. Res je, da je Istambul obmorsko meeto, veliko pristanišče, kar je vedno povezano z vsemi onimi pojavi, ki so za taka.mesta značilni, toda vtis, ki sem ga dobil, kaže, da velja to za Istambul še posebej. Nemorala je tod zelo razpasena in značilno je tudi to, da je to posledica bolj primitivnosti, kot pa nekega modernega, vsekakor zgrešenega gledanja na življenje. Primer: ne-kegu dne so aretirali 14-let-nega mladeniča, ki je v eni tami uri posilil kar dve dekleti. Ko so ga na policiji vprašali, zakaj je t0 storil, se je izgovarjal, da mu je stric rekel, da bo čez dva dni konec sveta in da je hotel zato ta dva dni živeti. Ta primer bi se prav gotovo lahko zgodil kjer koli drugje v svetu, toda če ga vključimo v vse ono čudno vzdušje, na katero naleti tujec v onih ozkih ulicah I-stambula, o čemer smo prej govorili, je prepričan, da to le ni sporadičen dogodek, ampak eden številnih dogodkov, ki so pogojeni v razmerah in vzdušju, o katerem smo Že govorili. Drugi primer; Na poti iz Istambula v Ankaro je v mojem kupeju redel še mlad medi-cinec. Proti večeru vstopi v najin kupe turški vojak.
Kmalu nato, ob mraku, si sleče plašč, ga pogrne na tla in z meni nekako nedojemljivo vnemo, moli in poje svoje molitve, ne glede na to, kaj re okoli njega dogaja. V tistem trenutku m1 je bilo neprijetno in tudi ta prizor sem vpletel z vrsto dogodkov iz prejšnjih dni v Istambulu	in	vse	to	mi je
ponovno potrdilo, da je primitivnost,	pa	naj	se	izraža
na ta ali oni način, dejanski vzrok zelo težkega in rekli bi, nič kaj preveč obetajočega razvoja	ne	za	staro
turško generacijo, ki je pač še vedno	zaetrta	v	starih
tiadicijah, ne za mladino, kt se bo le stežka izvlekla iz tega stanja. Moji vtisi so sicer lahko tudi pod vplivom razdejanja, ki sem ga videl v Istambulu za časa demonstracij, toda tudi v mirnem vzdušju bi prav gotovo ne bili mnogo boljši.
MARIO MAGAJNA
izvajalcev pšenice že na četrtem mestu. Njen pridelek žita se stalno veča, in to ne
velja le za povečanje s pšenico posejane površine, ampak predvsem za povprečni letni hektarski donos. Zato se samo ob sebi razume, da o-staja Franciji vsako leto vedno več žita tudi za izvoz Hkrati z večanjem pridelka pšenice se veča tudi pridelek oitalih žitaric.
Prej smo omenili povečanje hektarskega donosa. Oglejmo si sedaj to povečanje v številkah: V obdobju med 1930 in 1939 je veljalo povprečje 15,4 centa pšenice na ha, leta 1952 se je ta količina povečala na 19.6, leta 195C1 na 21,3, lansko leto pa že na 23,5 centa na ha. Oglejmo si povečanje pridelka ječmena: V obdobju med 1930 in 1939 s0 na Francoskem pridelali povprečno 14,7 centa ječmena na ha, leta 1952 16,1, naslednje leto že 18,6, lani pa 20.3 centa.
Povsem je razumljivo, da se je zaradi tega ustrezno povečal tudi celotni pridelek pšenice in žitaric na sploh. Nekaj številk; leta 1949 so pridelali v Franciji 8,060.400 ton pšenice, leta 1953 8.981.100 ton. lansko leto pa že 10,519.200 ton.
Po podatkih francoske uprave za žitarice se francoski izvoz pšenice in moke stalno veča. Leta 1954 je Francija izvozila 1.154.000 ton pšenice oziroma pšenične moke, kot predvidevajo letos, bodo od letošnje žetve izvozili v tujino 2,400.000 ton pšenice od nosno moke, v dežele francoske unije pa nadaljnjih 275 tisoč Ion pšenice odnosno moke, skupno torej 2,675.000 ton pšenice oziroma moke, V kolikor bo ta načrt uresničen, bo Francija dejansko že šteta med velike svetovne izvoznike pšenice.
To pa ne velja samo za pšenico, odnosno žitarice. Francija postaja važen činitelj tudi v drugih panogah poljedelstva, kjer se hektarski donos stalno veča. Lansko leto je Francija pridelala 16 milijonov ton krompirja, prej pa ga je pridelovala komaj 12 milijonov ton. Prav tako se o-paža povečanje pridelka sadja, sočivja in drugih kmetijskih pridelkov.
V zadnjem času s« opaža
■Sl; ! .C -
OB ROBU
Mošeja aDolmabaheaa na obali Bospora
Kako se hranijo Angleži
Zakaj so Angleži suhi - Niso sladokusci, a cenijo gurmansko kuhinjo ■ Pijejo mlačno pivo • Po načelih moderne prehrambene higiene
•-
Take so bile trgovine in ulice v centru Istambula
Pri današnjem mestnem prebivalstvu ni struktura njegove prehrane povezana samo z načinom kako se hrana uživa, ampak tudi z okoljem, duševnim razpoloženjem itd. Pri nas, zlasti v mestih, prevladuje škodljiva navada, da se zjutraj je zelo malo, a opoldne največ, tako da delovni človek nima od večerje prejšnjega dne pa do kosila nikakršne rezerve v kalorijah, kljub temu da od jutra do poldne najteže dela. Ni potrebno biti velik strokovnjak, da razumemo kako neracionalno je to.
Pri Angležih pa je nasprotno prastara navada, da se zjutraj je več, a opoldne manj. S tem se doseže, da ima človek — ko največ dela — s kalorijami zajamčeno potrebno energijo do kosila. Pri Angležih kosilo ni obilno, kar je koristno tudi zaradi tega, ker po manjšem kosilu ne nastopi tista zaspanost, ki je fiziološka posledica polnega želodca. Angleški način prehrane se je izkazal ra najracionalnejšega, zlasti za ljudi, ki opravljajo težka dela, in so ga tudi druge dežele prevzele kot vzor ((industrijske prehrane«.
Nekateri priznani biologi trdijo, da se more že po zunanjem videzu ljudi spoznati s čim se hranijo, in dokazu-
jejo, da so Angleži suhi zaradi svojega načina prehrane. Prehrana ima vsekakor vpliv na morfologijo človeka, in če analiziramo to kar Angleži jedo, bomo prišli do zaključka, da se od hrane, ki jo oni uživajo, ne debeliš. Pusto, na pol pečeno meso, zelenjava, manjše količine hrane, uživanje čaja... vse to so činitelji, ki vplivajo negativno na debelost.
Nasprotno, uživanje hrane, ki se pretežno sestoji iz žitaric, obreihenjuje organizem, laže se ostvarjajo plasti odvečne maščobe in nastopijo določene bolezni. Naravno je seveda, da tudi drugi vzroki — antropološki, klimatski — delujejo na somatsko oblikovanje.
Dejstvo je, da so Angleži v večini primerov suhi in žilavi. Toda kljub temu da so flegmatični, so zelo hitri in odporni, kar je razvidno tudi velikega števila angleških
vernega tečaja do Ekvatorja.
Dasi Angleži jedo večkrat na dan, niso gurmani v smislu francoskih ali azijskih sladokuscev. Teh ne dosegajo niti po količini, niti po kalorični vrednosti hrane. Toda tudi Angleži čutijo potrebo, da bi bila njihova hrana čimbolj okusna. In zato se pogosto v angleških restavracijah naleti na reklamo: «Tu samo franeosl-u kuhinja«, medtem ko se v razgovorih more slišati pohvala	kako zna
neka gospodinja kuhati tudi na francoski način.
Kar se tiče pijač, pijejo Angleži (kakor večina severnih narodov) zelo radi močne pijače. Znan je škotski whisky, ena najmočnejših	pijač na
svetu. Zanimivo je,	da opitje
z whiskyjem nima tako hudih posledic kakor od drugih vrst žganja. Tudi	kadar so
pijani, Angleži ne kriče mnogo. Pivo se v Angliji pije mlačno in v precej velikih
športnih rekorderjev v hitrost- količinah, vsekakor pa ne ta-nih disciplinah. Angleži imajo zelo radi hitrost. Njihovi so mnogi svetovni rekordi v hitrosti letal, motornih čolnov, avtomobilov itd. O njihovi odpornosti in njihovi fiziološki sposobnosti, da se prilagodijo najrazličnejšim klimatskim pogojem. priča njihovo stoletno bivanje in delo v vseh pasovih zemeljske oble, od se-
ko kot v Muenchenu, ki ima v tem svetovni rekord. Vino je za Angleže luksus, kar niti ni čudno, ker je zelo drago.
Za Angleže je v glavnem mogoče reči, da se kljub svoji konservativnosti skušajo hraniti po načelih moderne prehrambene higiene in to morda celo bolj kakor kateri koli drugi evropski narod.
tudi stalno večanje števila
goveje živine in zato ustrezno večanje mlečnih izdelkov. Leta 1948 je Francija imela 7 milijonov 700.00 krav, leta 1953 jih je imela že 9 milijonov. Vzporedno z večanjem števila krav se je povečala tudi relativna mlečnost krav, tako da se je celotna količina mleka povečala za celih 25 odst. v razmerju s predvojno količino.
Iz vsega, kar smo navedli, bi Kazalo, aa se s povečanjem pridelka in povečanjem hektarskega donosa utrjuje tudi gospodarsko stanje francoskega poljedelca in da ima »francosko poljedelstvo v splošnem lepo bodočnost. In vendar temu ni tako. Zakaj?
Predvsem je treba poudariti. da se poljedelska proizvodnja veča zaradi državnih subvencij in pa zaradi zaščite, ki jo država nudi posameznim panogam poljedelstva. To je prišlo posebno do izraza pri pšenici, kjer se je državna intervencija začela že pred vojno. Ker je bilo francosko poljedelstvo v primerjavi z nemškim, holandskim in belgijskim’ zaostalo, je vlada posegla vmes in z garantiranjem cen skušala vplivati na proizvodnjo.
To pa je omogočilo velikim poljedelskim posestvom, da so si kopičila velike diferencialne rente, malim in srednjim individualnim poljedelcem pa je ta ukrep zaprl vsako možnost učinkovite konkurence in napredka in njihova posestva so ostala tehnično na nizki ravni. Proizvodnja se je v splošnem sicer večala, posebno velja to za pšenico, meso in vino, toda pri viških so prišla spet v poštev le velika posestva, ki so svoje viške lahko plasirala, dočim tehnično zaostala mala posestva, zaradi večjih proizvodnih stroškov, niso mogla tekmovati. Nastal je še drugi problem. Zaradi favoriziranja poljedelstva z omenjenimi subvencijami so se cene francoskim pridelkom v splošnem dvignile in zaradi tega francoski kmetijski pridelki niso mogli tekmovati z drugimi kmetijskimi pridelki na svetovnem tržišču. Pojavila se je nato še druga pomanjkljivost. Zaradi podpiranja nekaterih poljedelskih panog in zaradi umetnih visokih cen so bile cene poljedelskim pridelkom tudi na domačem tržišču visoke, kar je onemogočilo večjo potrošnjo. primer; na vsakega Francoza pride n. pr. sto litrov mleka na leto, v skandinavskih državah pa pride na vsakega prebivalca že 250 litrov mleka na leto. Na Francoskem tudi jedo mnogo manj mesa kot v Angliji in drugih državah.
Vsi ti elementi postajajo danes pereči in Francija mora najti neko rešitev. Predvsem je potrebno nadaljevati z večanjem pridelka, vendar je hkrati potrebno tudi vzkla-diti proizvodne cene francoskih pridelkov s cenami istih pridelkov v drugih izvoznih deželah, s katerimi se Francija bori na tržiščih. V Franciji smatrajo, da se francosko povečanje pridelka ne more meriti s povečanjem pridelka v drugih državah. Kanada je n, pr. povečala svojo poljedelsko proizvodnjo kar za 70 odst-. Nizozemska za 30 odst., Velika Britanija za 29 odst., Italija za 16 odst., Zapadna Nemčija za 12 odst., Francija pa komaj za 7 odst.
Iz te situacije sta dve poti. prvič bi bilo potrebno sprostiti poljedelstvo vseh subvencij in omogočiti vpliv tržišča na razvoj poljedelske proizvodnje in produktivnosti. To je ena rešitev. Druga rešitev je nadaljevanje subvencioniranja, kar pa je zelo drago in se Franciji v sedanjih razmerah ne bi izplačalo.
Za prvo pot pa se Franclja ne more odločiti, ker bi u-kinitev subvencij poljedelstvu privedlo v nevarnost izredno veliko število malih in srednjih poljedelcev, njihovo proizvodnjo in sam njihov obstanek, zaradi česar bi lahko prišlo tudi do večjih političnih motenj. Vedeti moramo namreč, dH so se subvencije začele tudi zaradi takih političnih pojavov, ki nikakor n so dopuščali prevelikega 0-klevanja. Zaradi tega se predvideva. da bo francoska vla* da tudi letos dala francosk mu poljedelstvu v obliki subvencij nadaljnjih 22 milijard frankov, od česar bo šlo 14 milijard za pšenico, 8 milijard za sladkorno peso, ostalo pa za druge panoge, predvsem *a živinorejo, mlečno industrijo in vinarstvo. Poleg teh 22 milijard bo francoska vlada dala še 33 milijard frankov za pomoč poljedelstvu in predvsem za razne druge izdatke v tako imenovani sklad vzajemnega jamstva.
Predsednik francoske vlade Edgar Faure je pozval francoske poljedelce, naj vložijo vse svoje sile, da bi povečali konkurenčno sposobnost francoskih poljedelskih pridelkov na mednarodnem tržišču.
Na prvi dan jesenskega ia»
sedanja je švicarski državni« syet soglasno odobril dogovor, ki je bil pred kratkim sklenjen med upravama švicarskih in italijanskih državnih železnic. Po tem sporazumu bodo švicarske železnice dele italijanskim železnicam posojilo v znesku tridesetih m}-lijard lir. s katerimi naj bi elektrificirali nekaj prog v Piemontu in Lombardiji in zgradili še en tir na progi med mestecem Gallarate in Arono.
Glavni namen tega posojila je izboljšanje železniških zvez med Švico in Italijo- E-lektrifikacija proge med Do-modossolo, Novaro in Novi Ligure, ki bo morala biti zgrajena v petih letih, bo o-mogočila predvsem izboljšanje zvez med Domodossolo in Genovo. Od tega bo imel koristi tudi Turin, kajti vlaki, k. bodo prihajali iz Švice, ne bodo več šli po progi Arons-Borgomanero-Santhia, ampak skozi Novaro.
Razen elektrifikacije proge Domodossola-Novi Ligure so se italijanske železnice obvezale, da bodo s sredstvi švicarskega posojila elektrificirale tudi del proge med Novaro in Luinom.
Pred časom je dala Švica podobno posijilo v znesku 200 milijonov švicarskih frankov tudi francoskim železnicam in drugo posojilo nemškim železnicam v znesku 120 milijonov švicarskih frankov.
V kratkem bo italijansko-švicarski sporazum o posojilu predložen v odobritev tudi švicarskemu državnemu svetu.
Te dni se je sestala tudi italijansko-švicarska komisija za regulacijo Luganskega jezera. Sestanek je bil pod predsedstvom švicarskega državnega svetnika Celioa. Sestanek se je zaključil s podpisom meddržavne pogodbe, t katero se določajo dela in ukrepi za zaščito obalnih predelov Luganskega jezera pred morebitnimi novimi poplavami. Sporazum določa tudi način kreditiranja onih del, ki se morajo šele začeti.
Obe delegaciji sta proučili tudi prošnjo ustanove, ki se ukvarja z načrtom, da bi v zimskem času dvignili raven vode v Lago Maggiore, Švicarska delegacija soglaša s predlogom, naj bi se dvig ravni vode v Lago Maggiore v bodočih petih letih nadaljeval, - izvajal tako, kot je bilo to doslej v navadi.
Italijanski politični in informativni tisk, ki je v času fašizma štel kakih 70 dnevnikov in ki je v času povojne časopisne poplave štel že nad 130 dnevnikov, se je v zadnjih letih skrčil na kakih sto dnevnikov. Trenutno je v Italiji 98 političnih dnevnikov, katerim moramo prišteti še 4 športne dnevnike. Med vsemi italijanskimi političnimi dnevniki izhajajo trije v tujih jezikih, med temi je naš »Primorski dnevnik«, nato »Dolomiten« v nemščini, ki izhaja v Bocnu in pa «The Rome Daily American«, ki izhaja v Rimu v angleščini.
Ce hočemo vse te dnevnike razporediti po mestih kjer izhajajo, bomo videli, da nosi po številu dnevnikov prvo mesto Rim s 17 dnevniki. Rimu sledi Milan, kjer izhaja 12 dnevnikov. V Turinu in Genovi izhaja po 7 dnevnikov, v Neaplju izhaja 5 dnevnikov, v Firencah, Trstu, Bologni in Cataniji izhajajo po štirje dnevniki, Palermo ima tri dnevnike, Bergamo, Como, Bočen, Benetke, Verona, Messina, Cagliari in Sassari imajo po dva dnevnika, nato pride vrsta manjših mest g enim samim dnevnikom.
Med pokrajinami ima največ dnevnikov Lombardija, kjer se tiska 21 dnevnikov. Na drugem mestu je Lazio s 17 dnevniki, ki se tiskajo vsi v Rimu. Pokrajina Um-bria, Abruzzo, Molise in Ba-silicata sploh nimajo dnevnikov. V Severni Italiji izhaja 58 dnevnikov, v Srednji Italiji jih izhaja 23, v Južni Italiji in na otokih pa izhaja
21 dnevnikov.
• * »
Peron je padel. Trenutno je baje še vedno na ladji, ki uživa v pristanišču v Buenos Airesu pravico eksteritorial-nosti. Peronov padec je marsikoga razveselil, marsikoga pa tudi prizadel. Med temi je prav gotovo tudi kipar Leone Tommasi, ki je posvetil velikanskemu kipu, ki ga je nameraval Peron postaviti prihodnje leto tako rekoč ob koncu desete obletnice svojega vladanja, polna tri leta napornega in zelo intenzivnega dela. Skulptura, ki je bila že skoraj pred uresničitvijo, bi bila po svojem obsegu nekaj izrednega. Ves spomenik «escamisadosu» bi bil visok 137 m. Sam kip delavca na vrhu spomenika bi bil visok 61 m. Ob podnožju spomenika bi bilo dvanajst manjših kipov, katerih vsak bi bil vi-| sok 16 m. Poleg tega bi bilo še mnogo reliefov in drugih manjših kipov. Ves spomenik bi po predvidevanjih tehtal 43.000 ton. Danes j* vse to že «ad aeta« in zato je italijanski kipar Tommasi prav gotovo eden tistih, ki jih je Peronov padec najbolj prizadel.
NAČRTNO IZSELJEVANJE V BENEŠKI SLOVENIJI
Deset družin iz dreške občine se bo izselilo ir Severno Ameriko
Oblasti so jih vključile v seznam beguncev, da bi jih čimprej odposlale v tujino
KLjUB K. O. VELIKA BORBA DVEH GIGANTOV
Rocky Marciano je odbil
tudi napad 38-letnega Moora
Ponašanje s pavjim perjem
Čeprav smo v našem listu med prvimi prikazali škodo, ki bi bila kmetom iz Romansa povzročena z zgraditvijo smodnišnice na najbolj rodovitnem predelu, oblasti pri upoštevanju teh pripomb, ki so izražale v glavnem nezadovoljstvo kmetov, niso smatrale za potrebno naš list obvestiti o končni odločbi, s katero so prvotni načrt za zidavo smodnišnice preklicali, poslopje pa bodo zgradili na zemljišču, ki so ga predlagali kmetje.
Poleg tega smo izvedeli, da je demokristjanski poslanec Baresi, čigar stranka je kmalu po upoštevanju zahteve prebivalstva proglasila spremembo načrta za svoj u-speh, pred rešitvijo vprašanja dejal, da ni mogoče nič ukreniti, da pa bi se dalo urediti vprašanje odkupne cene, Ici naj bi bila prenizka.
Kakor se je pozneje izkazalo, je Delavska zbornica pod-vzela več korakov, da bi se zadovoljilo zahtevam prebivul-stva. In kakor se je kasneje izkazalo, so bili ukrepi kronani z uspehom.
DC iz Romansa torej nima nobene zasluge za ugodno rešitev vprašanja; njeno hvalisanje zato ni nič drugega, kot ponašanje s pavjim perjem.
TORINO, 22. — Preteklo no« je prispel v Torino novi napadalec Juventus Leonardo Colella, ki je včeraj zvečer prispel iz Brazilija na letališče Malpensa pri Milanu.
BEOGRAD, 22, |f kapetan Tirnanl* JLj po treningu v N«' J določil sledeče tekmo z Nemčijo gradu:
Beara; Belin, j Boškov, Horvat, £ Rajkov, Milutlnov V Veselinovič, Vido*'^ zerve:	Kralj, J
LJubenovič, Cokič " nov.
To moštvo Je <**" }W[ ning tekmi Pre® tj) prczentanco Nov'e* ^ 4:0. Napboljši Je B" |f
B-reprezentanca P ^
Ljubljani prema**1' jj, zentanco Ljubija®** 4 Sobe v beograJ* ,(|V lih in kabine na r ^ ji Zagreb so vse -j rane za 2000 nem*J vijačev, ki bodo v Beograd.	J
KOŠARKA
Moštvo iz Skoplja na turnirju v Eoznu
BOŽEN, 22. — Mednarodnega košarkarskega turnirja za »Pokal velesejma* v Boznu se bo udeležilo tudi moštvo «Skoplje» iz Jugoslavije ter moštvo «Bayern» iz Muenche-na. Turnir bo prihodnjo soboto in nedeljo.
Mitri-Alcantara v torek v Rimu
RIM, 22. — Na boksarski
prireditvi v torek 27. septembra bo nastopil Tiberio Mitri proti Constantu Alcaiitari (Dakar) v 10 rundah. Ostali dvoboji: Vecchiato (Videm, lahka) - Rosellini (Livorno) 8 rund; Macale (Rim, lahka) -
ter, proti angles1 Kingu v 10 rum je v Milanu bor proti Vescoviju. nastopil Petilli ( na) proti Gianci chi (Pisa, sredi proti Francozu I
Fuderer Porfll tudi v zadnje111
goeteborg, 22\.
Skrbi na obeh straneh
igrainjem preKi»»Jv se je končal medc011 ski turnir.	^
Partija med Pachmanom se Je
ti"1 .
zmago Pachmana, Guimard pa sta <e j
Odgovorni
STANISLAV
Tiska Tiskarski za'
lil mi S H#
predvaja dane" 1 j z začetkom °B
SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA
Bivšo gasilsko vojašnico bodo preuredili za reveže
Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval odv. Culot, so odborniki proučevali in odobrili vrsto ukrepov upravnega značaja. Najprej so razpravljali vprašanja glede o-skrbe nezakonske in defektne mladine ter ureditve mesečnih prejemkov pokrajinskih uslužbencev. Nadalje je odbor odobril razpis notranjega natečaja za mesto tehnika v okviru pokrajinskega tehničnega urada; privolil je tudi odstop bivše gasilske vojašnice v Ul. Diaz občinskemu podpornemu društvu (ECA), kateremu bodo prostori služili kot nočno zatočišče revežev in družin brez stanovanj v zimskem času, in sicer do 31. marca prihodnjega leta. Odborniki so odobrili tudi načrt inž. Paolettija za dela na cesti Trst-Videm; da bi preprečili pogoste nesreče, je bil na seji odobren tudi ukrep za postavitev posebnega znaka »stop* na cestnem razpotju Angoris-Borgnano, pri križišču s cesto Trst-Videm. Proučevali šo novi načrt tehničnega urada za gradnjo sedeža tehničnega inštituta;
Pričetek novega šolskega leta
Po ministrski odredbi se prične novo šolsko leto 1S55-5H za višjo srednjo in za strokovno šolo v ponedeljek 3. oktobra. Dijaki teh dveh šol naj bodo točno ob 8.30 vsak v svoji šoli, kjer jim bodo profesorji dali nekaj navodil za novo šolsko življenje, nakar jih popeljejo v cerkev k šolski maši.
Za gimnazijo-licej in za učiteljišče pa se novo šolsko leto prične v ponedeljek 10. oktobra; tudi dijaki teh dveh šol naj bodo ta dan ob 8.30 v šoli.
DELEGACIJE GRADESKIH DELAVCEV V RIMU
Stališče CISL v lem sporu ni v interesu delavcev in qradeškeqa prebivalstva
CORSO. 17.00: »Sedem samurajev*.
VERDI. 16.00: «Ali smo možje, ali kaplarji*, Totd.
CENTRALE. 17.00:	«Furija»,
B. Stanvvick in V. Corey.
VITTORIA. 17.15: »Rušilci nasipov*, R. Todd.
MODERNO. 17.00:	«K vragu
vojna*.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia, 106 - tel. 31-52.
Igralci: Dorothy McGuire in Slephen
ARCH1E MOORE
najmanjši šum, prav kakor lovski pes, ki išče sledu.
Ko je, kakor je sklepal, prišel pravi čas, se je primaknil bliže cest i ter počenil za grm. Oprezoval -je in čakal. Tedaj, bilo je nemara okoli polnoči, je po trdem cestnem tlaku zape-ketal konjski topot. Starec je položil uho na zemljo, da se prepriča, če jih ne prihaja nemara več. Ni se motil: bil je en sam. Starec se. je pripravil.
Konjenik je jezdil v diru. čez ramo torbo z depešami. Oprezujočih oči in z budnim ušesom se je naglo bližal. Ko je prijahal na deset korakov, se je očka Milon priplazil na cesto in pričel javkati: eHilfe! Hilfel (Nu pomoči Na pomoči).* Jez dec pritegne vajeti, prepozna v njem Nemca, ki je padel s konja; na misel mu pride, da je nemara ranjen, stopi s konja in napravi nekaj korakov, ne sluteč nikake nevarnosti. V. hipu, ko se
GUY DE MAUPASSANT
njiju kot krogla iz topa in položil oba: enega z zamahom s sabljo in drugega s strelom iz revolverja.
Potem je prerezal vratove konjema, kajti to sta biln nemška konja! Sam pa se je vrnil v ogelnico in na koncu temnega koridorja privezal svojo žival. Slekel je uniformo, se pokril s svojimi beraškimi capami in ko je doma legel v posteljo, je kot ubit zaspal do jutra.
Štiri dni se ni ganil iz hiše, čakal je na izid preiskave, ki so jo bili uvedli, Ko je napočila peta noc, pa sc je zopet vrgel na posel in na enako zvijačen način ubil dva vojaka. Udtlej pa mu duša ni včč dala miru in opustiti ni mogel niti ene prilike. Noč za nočjo je blodil po poljih, prežal na srečni trenutek, ubijal Pruse, kjer koli jih je srečal in se potem v gulopu podil po pustih poljanah, oblitih z mesečino — strašni jezdec brez imena, leteči
lovec na ljudi. In ko je za tisto noč svoj posel opravil in pustil po potih za seboj trupla svojih sovražnikov, se je stari konjenik vračal v ogelnico, da vrže raz sebe uniformo in skrije svojega konja. 4**
Sredi dneva je mirno in meni nič tebi nič nosil v temačni podzemeljski hodnik zobanja in vode svojemu vrancu, Jki ga je krmil obilno, kakor je tudi sam od njega zahteval obilnega trudu.
Ampak te zadnje noči je bil eden od obeh Prusov, ki se ju je bil lotil, toliko oprezen, da se je še utegnil braniti in je očki Milanu s sabljo razparal lice.
Vendarle mu nista ušla: položil je oba. Tudi je še v ogelnico skril svojega konja in oblekel nase svoje beraške cunje. Ko pa se je vračal domov, mu je že zmanjkovalo sil, tako je bil od izgube krvi oslabel. Zavlekel se je v hlev, kajti
nagne nad neznanca, pa se mu dolga in kriva konica sablje po bliskovo zarije v trebuh. Pade kot požet in se samo še nekajkrat strese v smrtnem krču. *
Tedaj se je očka Milon, v katerem je vse kipelo od radosti, od velike in neme radosti starega normandijskega kmeta, dvignil in samo zavoljo večje gotovosti mrtvecu prerezal vrat. Potem je truplo odvlekel do jarka in ga treščil vanj.
Konj pa je spokojno čakal na svojega gospodarja. Očka Milon je skočil v sedlo in v diru odvihral preko ravnice.
Ni še minila ura, ko je zagledal še dva ulanca, ki sta se družno vračala proli vasi v štab. Okrenil se je naravnost proti njima in spet zavpil kakor prvič: uHilfel Hilfeln Prusa je premotila njegova uniforma in brez najmanjšega znaka nezaupanja sta ga pustila blizu. in starec je švignil med
do hiše že ni mogel več.
Tam na slami so ga tisto jutro našli, vsega oblitega s krvjo.
« * *
Ko je stari Milon končal svojo zgodbo, je dvignil glavo pokonci in vrgel ponosni pogled na pruske oficirje.
Polkovnik si je grizel ustnice. Vprašal gii je:
»Želite povedati še kaj?*
eNe, ničesar, moj račun je točen:	ubil sem jih šest-
najst, ne enega več in ne manj.*
»Pa veste, da nam boste plačali s smrtjo?»
»Se nikoli vas nisem prosil za milost.»
»Ste bili vojak?»
»Da, v svoji mladosti sem služil v vojski. Tudi moj oče je bil vojak, še pod prvim Napoleonom. Vi ste ga ubili. Ubili ste tudi Franpoisa, mojega mlajšega sinil, prrtšli mesec pri R vre ju. Bil sem torej vaš dolžnik, pa sem ves dolg poravnal. Sedaj smo si bot.«
Oficirji so se zdrznili. «Osem za očeta*, je nadaljeval starec, «osem za sina, pa smo z računom na čistem. Nisem bil jaz tisti, ki je začel prvi. Niti vedel nisem za vas! In sam vrag vedi, od kod ste se vzeli. Stopili ste v hišo, ki je molu, pa se obnašate, kot da ste v svoji lastni. Vse to sem obračunal z onimi, s tistimi šestnajstimi. In ničesar mi ni žal.*
In tedaj je starec zravnal svoj zgrbljeni hrbet, prekrižal roke na prsih in stal negibno in nemo kut junak.
Prusi so se dolgo šepeta je razgovarjali. Eden izmed njih, stotnik, ki mu je prav tako prejšnji mesec padel sin, je branil plemenitega starca.
Polkovnik se je dvignil, stopil k očki Milonu in mu šepnil s tihim glasom: »Poslušaj, stari. Se vedno je možnost, da ti rešim življenje. Treba je...»
Starec pa mu »i pustil.
da bi izrekel
ter se je V°' govitni redkii mršavo l,ce’ razrezal udare je krčilo v s. Zapičil je °*
zmagovalca, z
nimi pljuči ,r jo, kar jo le nil Prusu nar
Razjarjeni
zakrilil z_ r0 g rec je še nanj.
Vsi oficirji ■ pokonci 'n , drug
Minuto kas11 krvnega stare
zid in streli
je *• * zadnho
nasmeškom
gledal svoje0“ na Jeana, vnučka, ki • okameneli
strmeli vanj.
  ...........................................................
H	rirjl	in	tako	se	je odločil,
da bo za svoje delo uporabljal nočni čas. Cez dan je prisluškoval, da je ujel ime vasi, kamor bodo konjeniki odšli, in da se je priučil trem ali štirim nemškim besedam, ki so mu bile potrebne.
Stopil je čez dvorišče, se ukral v gozd, prišel do ogel-nice in se z muko splazil po tesnem hodniku pod zemljo, kjer je vzel uniformo ubitega Prusa ter jo nataknil nase.
Potem se je potikal med njivami, se plazil po štirih, se skrival med rušami in j napetim ušesom lovil vsak
Ko je tako oprauil tvoj prvi uboj, je starec živel samo še v eni misli: moriti Pruse! Sovražil jih je s trdovratno in peklensko mrž-njo zagrizenega kmeta in domoljuba. Kot je sam dejal, je prav dobro vedel, kakšna je njegova naloga. Nekaj dni je dal mir.
Dovolili so mu svobodno gibanje, prihajal je domov in zopet odhajal, kadar mu je bilo drago — tako zelo ponižnega, ubogljivega in postrežljivega se je kazal do tujih zmagovalcev. Lahko je torej opazil, kako večer za večerom odhajajo ku-
PRIMORSKI DNEVNIK
M**!