524. štev.
'V Ljubljani, sreda dne 11. junija 1913.
Leto H.
Posamezna številka 6 vinarjev,
»DAN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ib praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. nri zjntraj. — Naročnina znaSai v Ljubljani \ npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletne K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:s
:::	Telefon	številka	118.	:r.
V' ■ ■
.
w
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
S«	Uredništvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasf se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !i> zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju io ::: pust. — Za odgovor je priložiti
:::	Telefon številka lis.
»Rodbinski prag“.
(Dopis z dežele.)
Včasih smo se vprašali, kaj imajo LjubljanCani zoper dr, Trillerja? Danes nas je doseglo spoznanje. Na deželi Smo prišli do prepričanji, da, če ostane napredno zastopstvo v de-.elnem odboru in deželnem zboru v takih rokah, potem bo v boju proti Klerikalcem omahnil zadnji napredni deželan, ki je izpostavljen silovitemu terorizmu klerikalne strahovlade.
V Ljubljani si ne morete misliti, kakšno je stališče naprednjakov da-*es na deželi. Izpostavljeni smo silovitemu pritisku nahujskanih, županov, poleg tega pa še farovž vrši Svoj »poklic«, da je delo popolnejše. Osobito obrtniki in trgovci, zlasti pa gostilničarji, ki so odvisni od političnih oblgstij, trpijo na večnem preganjanju. Prepovedi in globe, ukori [*i kazni so na dnevnem redu.
V takih časih pa pride zastopnik napredne delegacije k seji deželnega odbora, prižge svojo lučko v fast deželnemu glavarju in da je ^oklonstvo še večjega pomena: za-‘aii in obsodi glasilo lastne stranke.
In sicer samo zato, da se izkaže ^ svojem kavalirstvu, katero mu roenda narekujejo osebni nazori. Kaj franka in »Slov. Narod«?
Gospod dr. Triller se je osebno vedno držal načela, da ne gre kriti-*lrati početja gotovih ljudi v ožjem privatnega življenja in je to načelo tudi kazal v deželnoodborski Seji 31. maja. Da se nasuje peska nadredni javnosti v oči, se ie zaradi lepšega konstatiralo »nepolitični« Enačaj te izjave.	V
To vse skupaj pa je pet krav 2a groš.
. Dr. Triller stoji pred vpraša-J^,m: ali obsoja kot politik — in
r £ ie vendar član dež. odbora ali nit5a v glasilu lastne stranke, nipm iSe ,fot Politik strinja z mne-a ie treba politično nepoštenost prijeti tam, kjer ima svoj iz-iVor, svoje spočetje, brez ozira na ■»rodbinski prag«.
Dr. Triller se je odločil — menda v strahu pred dež. glavarjem — ali iz drugih ozirov — za prvo na-čeio; seveda to stoprav šele v zadnji seji deželnega odbora. Preje ni bil tega mnenja.
Hvala bogu, pa je napredni dež. odbornik — osamljen.
Kajti. ak0 bi bilo dr. Trillerjevo Mnenje obvezno za celo stranko ali ce'o načelo stranke, zapisano v njenem programu, potem bode S. L. S. “vojemu načelniku nujno svetovala,
odslej naprej uganja svoja poli-o^na rokovnjaštva med štirimi zi-«°vi svojega zasebnega stanovanja, "Ojega adaptiranje ie stalo deželo pw-000 kron. kajti »rodbinski prag«
S tem se bo ubranil vseh političnih očitkov v deželi in, če ga tudi kdo kliče pred sodišče v zadevi njegovih političnih dejanj, je dr. Triller v imenu napr. stranke vsikdar pripravljen zastopati načelo, da ne gre obsojati in raziskovati nepoštenih dejstev izza »rodbinskega praga«.
Na ta način se častno imunizira cel deželni dvorec, kajti, za »rodbinski prag« se lahko smatra že prva stopnica pred glavnimi vrati in ni izključeno, da bi se tudi to stališče ob lepi priložnosti načeloma ne zastopalo celo od naprednega delegata v deželnem odboru.
Ne vemo, čemu dr. Triller naenkrat razločuje med poštenostjo v Političnem in poštenostjo v zasebnem življenju In mu je naenkrat »rodbinski prag« kakega politika tako nedotakljiv.
Pred leti se dr. Triller ni strašil osebnega boja proti lastnim pristašem.
V	spominu nam je še, kako se je svoi čas z velikim loparjem v »Narodu« mahalo po starosti »Slovenske Sokolske Zveze« in se je s tem pokazalo, da mu ni le tuja svetost zasebnega življenja, marveč, da mu tudi ni za disciplino v stranki in ne za disciplino v sokolstvu.
Spoznali smo na deželi, da je ta napredni deželni odbornik napram pristašem y lastni stranki do skrajnosti brezobziren, napram političnemu nasprotniku pa je poln same lojalnosti.
Dokler pa bodo v centrali take razmere, ne morete od nas zahtevati, da dosežemo na deželi najmanjše uspehe.	Napreden	deželan.
ie
svet — tudi za nasprotnika
Splošen položaj na Balkanu.
PISMO IZ BELGRADA.
B e 1 g r a d, 26. V. (8. VI.)
Nove tvorbe zvez.
Balkanska vojna in njene posledice vplivale so na občo konstelacijo grupiranja posameznih držav na Balkanu na nairaznovrstnejše načine.
V	Srbiji in Črni gori je Italija s svojim taktnim postopanjem ne samo vtrdila svoj prejšen vpliv na
ti dve bratski državi, pač pa tudi izključila vsako drugo konkurenco, celo^ Rusija, ki je patentirala svojo »zaščitno roko« nad Balkanom, je morala skloniti isto, vsaj v Srbiji.
Neodločnost trojnega sporazuma v posameznih fazah izven balkanskih konfliktov, ki so imeli svoj izvor in predmet na Balkanu, je odvrnila od Rusije, Anglije in Francije prejšnjo iskrenost in pasjo udanost.
Posebno prvi dve velesili sta Srbstvu mnogo škodovali.
Anglija se je Srbom posebno zamerila s svojo kategorično zahtevo, da se mora preliminarni mir brezpogojno in brez spremembe takoj podpisati.
Francija je zvesto sekundirala prvima dvema in je celo pritisnila nn Srbe s tem, češ. da jim odpove posojilo, ako ne odnehalo od svojih zahtev v Macedoniji.
Nemčija ie pa že od nekdaj slabo zapisana p_ri Srbih, ki so si svesti, da je Avstrija postopala v smislu in z odobravanjem Nemčije.
Ostaja edino Italija, ki je s svojo rezerviranostjo naravnost imponirala Srbom in so ji v marsičem celo hvaležni.
V	Belgradu se je te dni osnovalo italijansko-srbsko društvo, katerega predsednik je bivši srbski minister.
To društvo bo imelo nalogo zbližati Srbstvo z Italijo, vpoznati medsebojne razmere in vtrditi prijateljske odnošaje.
Ako upoštevamo čudno vedenje Italije napram Avstriji v zadnjem času, smo takoj na jasnem, pri čem smo.
Četudi bi ne bilo to zbližanje za Avstrijo škodljivo, vendar ni koristno za njo, pač pa za Srbe in za Italijo.
Ne vemo sicer kaj prinese bodočnost, a jug in vzhod ima za Avstrijo vsega drugega dovolj, samo simpatij ne.
Tudi to dejstvo moramo zapisati med pasiva avstrijske protislo-vanske politike.
Balkanske države.
Bolgarska jadra z razpetimi jadri In s polno paro V avstrijske motne vode. kakšen dobiček bo pri tem imela, to ie še vprašanje bodočnosti
Bolgarska skuša pridobiti ne-utralnost Turške, kar pa ni verjetno, da se ji posreči. Interesi Turčije bi bili najbolje varovani na strani Grške, ker le na ta način se more pripravljati na pohod proti Drinopolju.
Ruinunija zopet mobilizira.
Zakaj? Ne ve nikdo. Vsekakor je pa izključeno, da bi Rumunija hodila po kostanj za ono velesilo, ki je prizadejala največ gorja na Balkanu.
Med Srbijo in Rumunijo so od-nošaii zelo prijateljski in le vprašanje časa ie. kdaj se pristopi k formalni zvezi.
Srbija in Grška sta med seboj nekoliko ohlajeni, čemur je vzrok politika kralja Konstantina XII., ki stoji pod vplivom kraljice, sestre cesarja Viljema v Berlinu, vendar enakost sedanjega položaja napram Bolgarom daje nade. da se vsaj za do-gleded čas vzdrži prijateljsko razmerje, ako ne komplicira ta problem Italija s svojo zahtevo po južni Albaniji.
Ruski oficielen tisk je na strani Bolgarov, dasi je ruski narod mnogo
Slovenska Ljudska Stranka in dr. Triller
Klerikalna spoved in napredna odveza.
S. L. S.:	.
O,	jaz grešnica uboga, huda tepe me nadloga, za velike svoje grehe, kje bom našla zdaj utehe? Kar sem reva zagrešila, vse je zvedela Kamila, kar sem preje vam tajila', vsemu svetu sem razkrila.
Napreden odbornik:
Nič ne boj se, moja draga, lahko se kako pomaga!
S, L. S.:
Meni ne pomaga nič —« reši me, obupnico.
Napreden odbornik:; Mesto tebe Šušteršič bo dobil zaupnico.
S. L. S.:
Jaz Ljubljano sem izdala, jaz sem Nemcem pomagala, rajše f.(jce sem ljubila, da vas bi pogubila, ubila sem vseučilišče, vzela vam sem gledališče, vseučilišk: fond sem ukraia. da sem sebi pomagala, ker so slabo šle zadruge sem pobrala denarje druge, vzela za največjo silo sem lOmiljonsko posojilo, da bi zame delovale vsaj električne centrale.
Za pomoč sem po navadi prosit šla na Dunaj k vladi, tam sem delala kupčije in največje sleparije ... Dolgo, dolgo sem grešila — zdaj maščuje se Kamila.
Napreden odbornik:
Nič ne boj se, draga moja, saj Kamilo vsak obsoja.
S. L. S.:
Proti vam sem v boi se gnala, grdo vas sem opravljala, sem najela orle. čuke in različne mameluke, narodnjake so psovali, vaše žene so zmerjali izrabila sem predsodke in septemberske dogodke sredstva vsa so dobra bila — le da vas bi pogubila.
Napreden odbornik;
Ker veliko ie kesanje — tam dobi se — odpuščanje.
S. L. S.:
Druge grehe še imam, rada ti jih pripoznam. Slomškarje sem plačevala, da učitelje bi ugnala, njim veljala je doklada, drugi mrli so od glada.
Jaz bojkot sem proglasila z vami nisem se menila prižnica, in spovednica mi je bila pomočnica, uničita sem narodnjake, ubijala naprednjake, za vas bilo ni pardona, za vas bilo ni zakona —
Oj, veliko sem grešil« ...
Napreden odbornik:
Toda več greši K^mla — šla je čez rodbinski prag — to obsoja lahko vsak,
LISTEK
ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Sir,« je dejal, »natanko smo preiskali vso krčmo, toda osebe, ki V1' io je bilo zaznamovalo vaše Veličanstvo, nismo našli!«
»Nesreča me preganja,« je re-Ke* kralj s trpkim glasom.
odsl ■ ne 113 silil dal^e v n^u’ in of°Va z mah'iaiem r°ke kapitana zak •Irja’ ^ se ie čudil sam pri sebi, k' pJ Ra je privedel Mongomeri h »d u: kakor da potrebuje njegove-
Pričevanja, v »Uh!« si je mislil Mongomeri, ^ da se odpravi stari kralj k jOjnn slavnim prednikom! Zdai pa ^ fes ni več živeti na njegovem MVoru!«
in dejal je oficirju: iSm ^^eli ste sami, gospod, da ■ o rav.nali natanko po kraljevih lla*!! in vendar ste ga slišali na Ln na.ušesa, da se pritožuje! Ah,
• n.e Postanite nikdar gardni linK-lan n,jeKovega Veličanstva, ako o*;e pokojno življenje!...«
nox,; 0lIa k, a*i se ni razjezil nad tem MfJ!!1 neu.S|)e,1om. kakor se je bal boji nieri al* vsai hlinil, da se
ki soa5i°.blifn 1 •, bil v sYoie misli, so v .se stremile proti Žilui, in v.
pismo, ki mu ga je bila izročila Diana PoatjeŠka. Glasilo se je takole:
»Bodite jutri zvečer ob enajstih pred malimi parkovimi vrati.«
»Jutri zvečer«, je mrmral kralj, »to pomeni nocoj, ako je bilo pismo izgubljeno sinoči, kar se zdi najver-jetnejše. In podpisano je: Prijateljica Zilete... Kdo utegne biti ta Ziletina prijateljica? In zakaj je pisala vitezu de Ragastanu? ... Kaj snujejo spet zoper mene? ...«
v Celo uro je premišljal kralj o tem čudnem pismu.
Nato pa je zdajci ukazal svojemu komorniku, naj gre in poišče Sari-saka.
Gotovo se je bil odločil o nečem.
V	tem trenotku je kralj že čutil, kako kroži po njegovih žilah nenavadna jakost. Bila je pijača, ki je učinkovala z mogočno silo.
Tista doba, polna katastrof in polna teme, nasičena z mrakom, trgajočim se zdajpazdaj z jarkimi bliski, ie bila glede lečilne umetnosti še v otroških povojih; toda v umetnosti zastrupljevanja je bila lastnica skrivnosti, ki so dandanes izgubljene na vekomaj.
Zdravilstvo je šele jecljalo.
Toda struposlovje je imelo prvo besedo.
Kemija je bila nepoznana; ustvarjala jo je alhimija in jo dvigala iz porodne postelje.
Egipčanke, uboge nevedne ciganke so posedovale in gojile zna-
nost ljubavnili pijač, ki je zapadla poslej globokemu pozabljenju.
Bolezni ozdraviti niso znali; znali pa so razdražiti s sugestivnimi manevri in smrtonosnimi napoji čute ljudi, ki so hoteli pred vsem zlorabiti življenjske sile, ne meneč se, ali mnro zato tem prej.
In tisto, kar je bil izp.il Franc I., je bila pravcata ljubavna pijača — pijača strupenega pomlajenja.
Začenjal je čutiti njene učinke.
Strašna utrujenost njegove krize \e bila izginila popolnoma. Čutil se je razpoloženega, pripravljenega k boju — bodi si kakršenkoli!...
Vrnila se mu je bila barva polti.
In njegove oči, dasi so bile izgubile zloveči vročični blesk, so se svetile, kakor da se je pomladil v resnici za mnogo let.
Sansak, ki ga je bil naročil k sebi, je dospel in vzkliknil od radostnega presenečenja.
»Smrt božja! Zdi se, da vstaja vaše Veličanstvo od mrtvih!« je dejal nehote.
»Od mrtvih vstaja — to je prava beseda«, je rekel kralj.
In brez trpkosti se je nasmehnil, gledaje se v zrcalu.
Trenotua Čilost. ki jo je čutil v sebi, in dobrobitje, ki ga je obhajalo, mu res ni dalo misliti, da bi bilo to obnovljenje moči le prevara.
Brezmejna nada mu je polnila
prsi.
Čuteč se tako močnega, ie za-
čenjal verjeti, da naposled res premaga svoje zlo.
»Pojdi z mano,« je velel San-saku. »rad bi se nasopil čistega zraka; tako lepo jutro imamo danes. Ali hočeš, da greva na izprehod proti bajarju?«
»Slušam ukaze vašega Veličanstva.«
»Da; ampak, da bi nama kdo sledil, ne maram. Raztrosi vsem, da hočem biti v parku sam s teboj.«
Nato je stopil Franc I. v predsobo in v salone, natlačene dvorjanov.
Pozdravilo ga je šumno klicanje:
»Živel kralj!«
Bareti so leteli v zrak.
Po vseli sobanah se je dvignil hrup navdušenja.
»Ali sem jim delal nemara krivico?« je mislil Franc I., že ves pripravljen, prepričati se o odkritosrčnosti veselja in vdanosti, ki se je či-tala na vseh obrazih.
In šel je med skupinami, jdeleč usmeve in prijazne besede, dočim je Sansak ponavljal Mongomeriju, da hoče biti kralj sam na svojem izpre-hodu.
Prijetna svežost je vladala po neizmernem. samotnem parku, odevajočim se z nežnomladim zelenjem in polnim prvega petja ptic.
Franc I. je stopal molče, v spremstvu Sansakovem, ki je spoštoval njegovo sanjarijo.
Dospel ie do baiaria; toda ni se
ustavil pri njem. kakor včasih. Kadar je metal krapom drobtinice kruha.
Nadaljeval je svojo pot. sopeč na vsa pljuča, napenjaje meča in iz kušaje si potrditi s silnimi kretnjami da je živ, ves živ in ves oddaljen od smrti.
Zdajci pa se je ustavil, skrit med šopi še nerazcvelili lilij, ki so se pripravljale, da sc ogrnejo zdai pa zdaj z dišečimi kelihi.
Namignil je Sansaku, naj obstane tudi on in naj ne dela šuma.
Nato je razgrnil rahlo dva gosta šopa grmičja in Sansak ie zagleda* poslopje polurazpadle zunanjosti.
Bil je stražnji paviljon.
Kralj je trepetal.	.
Res, njegovo srce ie uinpalo kakor v davnih dneh njegovih prvil: ljubezni.
»Vse. kar ljubim, biva tu!« je zamrmral sam proti sebi.
In podoben mlademu študentu, ki gleda svojo oboževanko iz daljave, je čakal kralj, oči uprte proti paviljonu ...
Zdajci pa je prebledel in prijel Sansaka za roko.
V	okvirju enega izmed pritličnih oken sc je pojavil obraz mlade deklice, ki se je zdelo, da gleda istota-ko tesnobno v modro nebo in čakz dogodka, od katerega zavisi njene življenje.
»Ona!« .ie zahropel kralj zamolklo.
Bila ie v resnici Žileta.
lijo si je pritisnil z svojim 'dejanjem tudi dr. Triller, namreč pečat kom-promisanja, katerega se sedaj od gotove strani hoče, omiliti in olepšati. Toda to ne bo držalo! Proti podani zaupnici, s katero se je uničilo vse delovanje in trudapolni napori stranke v minolili letih, najodločneje protestiramo vsi zavedni volilci, ker nočemo veljati kot »Stiinmvieh«, kakor se uganja Pri klerikalni bandi, marveč hočemo in zahtevamo, kot deželam, da se nas respektira in vpo-števa, kot pravne avstrjiske državljane in zavedne Slovence! Opažati je neko malodušnost in zdi se. kakor da bi veljaki stranke hoteli, kakor ščurki v temni noči, zlesti v farovške škornje. — Edini neodvisen slovenski dnevnik »Dan« je pri tem ostal konsekventen in zvest svojemu cilju v beli (morda počrnjeni) metropoli in stopa junaško naprej po začrtani poti ter si s tem mnogo pridobil na ugledu in zaupanju; kdor pa se strinja z dr. Trillerjevo zaupnico, bo seveda z slastjo segel po strankinem listu, ki ga opravičuje. Kakor dr. I. T. v sobotnem »Narodu« omenja, se nahaja zadeva Theimer-Šusteršič pri sodišču (vendar!) ono bo razsojalo; ako se Theimerci ne posreči dokaz resnice očitanih dejanj, pade ona, a v nasprotnem slučaju bo dr. Šušteršič položen v hladni grob k večnemu počitku, kjer mu bo v družbi njemu enakih duhov svetila večna luč. Vodstvu narodne napredne stranke pa se priporoča, naj čimpreje stori svojo dolžnost, naj se zadeva uredi, ako hoče kot stranka še obstati!
Štajersko.
/ Škandalozne justične razmere po Šta&gnskem. Širša slovenska javnost je imela v zadnjem tričetrt leta večkrat priliko, biti neljubo razočarana. Kadar so slovenski časniki — brez izjeme — prinašali poročila o dogodkih na Balkanu — in to je bilo prej ko slej. redno — so bili podvrženi najstrožji cenzuri državnih pravdnikov, ki so vsako najmanjšo stvarico takoj konfiscirali, češ. da se žnjo širi med ljudstvo nevarne ideje. Gg. državni pravdniki pa so pozabili dvoje; da s tem sami širijo in gojijo v narodu do vročinske stopnje to, kar so hoteli omejiti, in. da kažejo s takim doslednim zatiranjem tiska, slovenskega, da niso v svojem službovanju to. kar bi po postavi morali biti: nadstrankarski varuhi postave. Zgodilo se je namreč, da so vbijali ti gg. pravice vse, kar so pisali Slovenci, pustili pa ono, kar so pisali Nemci. Če je pisal v tem času slovenski	list proti Nemcu, je bil	konfisciran.	Če pa je pisal
Kal ni nnhpnpcrj. sredstv-i nrnti nemški ,ls* P™« Slovencev, inu je Kaj m nobenega sredstva proti ^OROtm roka gg. drž. pravdnikov,
vedno dajala — prosto pasažo. Last-^	J	nih	konfiskacij ne bomo naštevali,
Dosedaj	so	sprejeti	na	srbskih/	t«di njih	vzrokov ne	— enostavno
železnicah štirje	uradniki	in dvajig^'radi tega	ne — ker jih	je bilo — pre-
več. Zanimiv pa je imuniziran članek v »Straži« z dne 6. t. m. v katerem je svoj čas »Straža« — ki se pač ne bo radi tega bahala z našo prijaznostjo — pobijala celjsko »Deutsche VVacht«, ki je v najnesramnejšem tonu blatila člana cesarske hiše, prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Temu je »D. W.« očitala, da je: 1. »neozdravljivo bolan«, 2. »vojvodinja se peha za cesarsko krono v škodo Karlu Fran Josipu«, 3. »radi tega je prišlo med obema do nesoglasja«, 4. »Z njeno častihlepnostjo se ne strinja, da bi živela vplivno življenje princesinje, ki se jo le samo trpi«. 5. »Da je treba na krmilo vlade svežega. neporabljenega in krepkega moža, a ne bolno trudnega starca s petdesetimi leti.« Gg. drž. pravdniki v Ljubljani in Mariboru! Kadar Vas zopet prime cenzorska žilica premočno, se spomnite na »D. W.« To je smela ona pisati in zato je postal celjski Vaš kolega svetnik graškega nadsodišča! Našim bralcem pa damo nesramno počenjanje »D. W.« in njenega protektorja, bivšega drž. prav-dnika v Celju, dr Bayerja zato na razpolago, da vedo, kako v avstrijski Albaniji pravica na eno okajkili, dočim je na drugo — slepa, J Maribor. »Straža« se huduje na zadnjo nemško veselico v Ljudskem vrtu, ki jo je priredilo mariborsko »Olepševalno društvo« zato, ker je bila dunajska damska kapela »Kavarne št. 3« le maskerada. Kapela je bila sestavljena iz v ženske preoblečenih. fantov-godcev ptujske godbe. Posnemamo pa, da je »Stražin« člankar samo za to tako hud — ker je bil tudi on nad čari teh dam — razočaran. Ne rečemo, da iz etičnega stališča, kaj tacega odobravamo. Nasprotno. Ampak, kje pa je ostal člankar s svojo — narodno doslednostjo? Pač za pečjo. Usojamo si vprašati onega gospoda, kakor tudi ožje naše somišljenike: Kako se Vam je drugače dopadlo dne 1. t. m. v Ljudskem vrtu — v senci nemških trikolor?! Res, da so javni nasadi tudi nam odprti. Vendar, kdor je že hotel tudi iz svojega slovenskega žepa kaj donesti za njih vzdrževanje, bi bil to
S. L. S.;
Tudi jaz sem to storila.
Napreden odbornik:’'
Kai bi dalje govorila — jaz to vse ti odpustim, ^ in odvezo podelim!
Za darilo jo imej, ker slaviš svoi jubilej.
bolj navdušen za Srbe kot za Bolgare.
Za slučaj nove vojne
stali bi pred popolnoma novimi osnovami.
Na eni strani Srbija, Črna gora in Grška (event. Ruinunija) in na drugi strani Bolgarija sama (event. s podporo gotove velesile), tako bi izgledala bodoča balkanska vojna.
Kar se tiče srbskega vojaštva, je to prepričano, da zmaga nad Bolgari, ker so si v svesti svojih velikih žrtev za one kraje, za katere se morajo še enkrat boriti, kakor bi bilo še premalo prelite krvi.
Srbija ne želi, ne potrebuje in noče tega boja, vendar ona ne more vsprejemati odgovornosti za razvoj sedanjih dogodkov in vsa krivda pade na one. ki odbijajo mirno pogajanje o pogodbi.
Sicer pa bolgarsko-srbska vojna ne bi trajala dolgo, k večjemu tri, štiri dni.
Napad, odboj in premirje, kateremu bi sledil potem trajen mir.
Izvojevan bi bil, ako zmagajo Šrbi, revanž za Slivnico in pogodbo bi uničila konjska kopita na bolgarsko - srbski meji, katera bi se morala temeljito potisniti proti vzhodu.
Po došlih vesteh sodeč, se v Sofiji z veliko naglico delajo vse priprave za utrditev mesta.
Vendar pa ie ta strah neopravičen. ker Srbi ne bodo napadali, pač pa le branili, kar je njihovo.
Vreme v Beigradu
je prav čudno in nagajivo. Včeraj n. pr. je bilo cel dan jako vroče, proti popoldnevu celo soparno in neznosno.
Kar naenkrat okrog pete ure pa se je začelo bliskati in grmeti in ob šestih smo že imeli strahovito ploho. Isto je bilo tudi danes, v nedeljo. Večina Belgrajčanov se je vračala počasi domov iz okolice. Naenkrat Da se vsuje ploha, nebo se zatemni, bliski švigajo in grmenje se vedno bolj stopnjuje, dokler polagoma zopet ne odjenja.
Ljudje so bili mokri kakor miši. Okrog tramvajev je vse vpilo, prerivalo se in obešalo, kjerkoli je bilo vsaj par prstov prostora.
In takole vreme nam že nekaj dni nagaja.
temu?
lavca — vsi Slovenci
Železniški upravi je potreba za sedaj več dobro kvalificiranih uradnikov, ki imajo maturo in vse tri skušnje. V poštev pridejo le pošteni in zanesljivi narodni Slovenci. Brez priporočila ne bo nikdo sprejet.
Istotako se iščejo skušeni narodni strojevodje, ki so napravili izpit. kakor tudi kurjači.
Oni ljudje, ki se ne čutijo dovolj Slovenca in so, bodisi nemčurji ali pa socialni demokratje, naj tudi nadalje posvečajo svoje zmožnosti germanizaciji v prilog.
Tudi prožni mojstri in prožni čuvaji najdejo tu bratski sprejem.
Za druge za enkrat še ni kruha, dokler se vojni položaj in splošne Itesne gospodarske razmere ne iz-premene.
NB. Ona dva uradnika, ki sta poslala na moj poziv svoje prošnje, sta sprejeta, potrebno je le še zdravniško izpričevalo, sicer pa itak dobita od uprave direktno obvestilo.
Onim, ki imajo potrebne kvalifikacije. odprta je v Srbiji lepa bodočnost.	Mars.
Slovenska zemlja.
Z Gorenjskega.
Vsacega pošteno mislečega in zavednega Slovenca, je katastrofalna zaupnica zastopnika narodno napredne stranke, dr. Trillerja, podana v deželnem odboru dr. Šušteršiču — presenetila. Kaj je moglo dr. Trillerja k temu dovesti, je nerazumljivo. S tem činom je priskočil na pomoč svojemu nasprotniku kolovodju tiranske stranke, ki je prebivalstvu provzro-čila že toliko nesreče in gorja. Rešil ga je pogina v trenotku, ko se mu je že vrgla vrv na vrat in s tem — obsodil samega sebe. Tako samaritanskega usmiljenja ne pomni ves krščanski svet! Človek, ki se je omadeževal, če tudi za »svetostjo družinskega praga«, ga spremlja neizbrisni pečat povsod kamor koli se poda. akoravno si natveze, magari uradno uniformo. Podobno štampi-
storil lahko — pri blagajni imenovanega društva. Tako pa se nam v danem slučaju zopet lahko reče — Vi Slovenci, niste dali nič! Bolj taktično bi se nam zdelo, da pristopijo naši gg. k društvu samemu — in članarina daleko ne doseže v celem letu svote, ki so jo posamezniki tamkaj zapravili v enem večeru, kot pa, da stol-cirajo v »Rauschen deutscher Fah-nen«, od večine navzočega nemškega prebivalstva sprejeti le — kot trp-Ieni gostje, dasi to »trpljenje« drago plačujejo. Le dosledno!
Maribor. (Kakšno vlogo igra »baje« v justici.) Pretečene dni je bila v Mariboru pri c. kr. okr. sodiniji obravnava K. Brezočnika, znanega »veleizdajalca« iz Št. Lovrenca nad Mariborom, proti pročavstrijskim fa-brikantom »veleizdajniške« gonje, Gattingerju, Schuhayu in učitelju Sernkotu radi žaljenja časti. Ne bomo pa tu razpletali cele obravnave, a povzeti hočemo iz nje dva momenta:
1.	je hotel sodnik d. s. s. Kronasser pred obravnavo obe prizadeti stranki pripraviti do poravnave. Brezoč-nik je izjavil, da je k temu pripravljen, če plačajo toženi 600 K, kar pa so ti odklonili. 2. Vsi trije obtoženi so bili oproščeni. To pa radi tega, ker so vsi trije nemškonacionalni petelini navedli, da so v ovadbah oblastem navedli samo, da je Brezočnik »baje« rabil besede in stavke, radi katerih ga je slavno c. kr. drž. pravd-ništvo mariborsko sodno zasledovalo. G. sodnik je povzel, da je ta v tožbi navedeni »baje«, popolnoma bomo kritikovali teh argumentacij, zadosten oprostiti ono sv. trojico. Ne usojamo si pa v vsej slovenski ponižnosti vprašati, če zadošča sodniku v tem slučaju en sam »baje« za oprostitev častikraje, kako pa potem to. da zadošča oni »baje« slav. mariborskemu državnemu pravdnišvu, da spravlja v nevarnost prostost in čast avstrijskega podanika?! Ali smo v avstrijski Albaniji že res tako daleč, da se pri eni in isti sodniji, ena in ista besedica »baje« lahko enemu v škodo, a drugemu v dobro — tolmači? Vsa slovenska javnost bo merodajnim faktorjem hvaležna, če nas rešijo neznosnih razmer — v katere nas je zavedel v zadnjih časih pri vseh oblastnijah nečuveni terorizem nemškega »Volksrata«, kojemu vidimo danes biti vse uslužno.
Dnevni pregled.
»Moi greh«, tako je naslovil g. dr. TriUer uvodnik v »Sl. Narodu« s povdarkom »ne v lastno opravičbo« temveč v pojasnilo zapeljani In zbegani napr. javnosti. — Potem pa vprašuje »kaj se je zgodilo?« — Pravi, da se je neka tuja nemška dama zatekla pod »gostoljubno streho« »Slov. Nar.« itd. ter priobčila s polnim imenom in pod lastno odgovornostjo ciklus senzačnih razkritij izza kulis klerikalne stranke. Dalje povdarja, da so to težka očitanja politične (ne rodbinskega praga), nepoštenosti na dež. glavarja. Prizna pa tudi, da bode imelo v tej zadevi zadnjo besedo pristojno sodišče. Gospod dr., neumevno je, zakaj da vi nadalje tako ojstro obsojate to damo in pa tako goreče, (kakor navadno nastopijo odvetniki samo za dobro plačilo!) — zagovarjate g. dr. Ivana Šušteršiča, da se človeku vsiljuje misel, kakor da bi on sam ne bil več sposoben opravičiti »svoj sveti rodbinski prag!« Dalje pišete: »To je predzgodovina (pardon:	pokora)
moje veleizdaje«, za katero niste vi odgovorni, — ampak slučajna petdesetletnica, za katero (kakor se iz članka razvidi) ste se gotovo dalje časa pripravljali na maskirano zaupnico »politike« pardon — »rodbinskega praga.« Gospod doktor, šele zdaj zvemo, da ste pustili zaupnico preformulirati. morda zato, da se s tem difinitivno še bolj prikupite »navzgor«. Dalje pa g. dr. Triller napada »Zarjo« (katera se bo že sama zagovarjala) in jo dela odgovorno za njeno — postopanje in za svoj greh. »Tedaj pa je posegel vmes drug faktor za revanžo...« Gosp. dr. nikar ne sumničiti ljudi, raje berite notico še enkrat! »In čakal sem tri dni, odkod da bode zagermelo itd.« Torej slaba vest? — Ako hočete lastiti si tudi venec »nesrečnih septemberskih dogodkov« to je vaša stvar, nikar se ne opravičujte tam, kjer se vas ne dolži. Dalje povdarjate, »in jasno in odkrito me je vprašal političen falot, (zopet klerikalna šola, katero ste svoj Čas tako strogo pobijali) »koliko, da sem prejel od klerikalne stranke za svojo najnovejšo politično — galantnost.« Gospod dr. nikar se ne razburjajte preveč, bilo je res težko verjeti, da bi dajali zaupnice zastonj. Pri nas je prišlo to iz mode — vsaj pri klerikalcih. Zoper vas se ni organiziral noben ostracizem političnih organizacij, ampak to pot ste ga vi polomili, in to je milo rečeno. Kaj da bodo yse te stvari rodile, kakpr tudi koga.
da se bode raje volilo, zato se m treba preveč razburjati, ker to bodo že volilci napravili. Do 6. t. m. ste bili še nedolžni šele 6. pa ste dali stranki na razpolago mandate. Zakaj pa? Nedolžen človek mora vendar mirno čakati obravnave. Toda stvar je prozorna. Vi kot politik vnaprej dogovorno računate, da vam stranka gotovo da zaupnico s katero si potem še utrdite svoje stališče, zato pa kličete: »bodi jasno« (kaj hočete š^e imeti jasnejšega?) Saj ie jasno! Če pa niste krivi, potem ste za to mesto nesposobni! Vaš članek zaključujete z apelom na eksekutivni odbor »Nar. Napr. Stranke«. Zakaj pa ne skličete vi odnosno »Nar. Napr. Stranka« javni shod. da bi volilci in davkoplačevalci sodili, in bi vam dali zaupnico, (posebno ker nas že vnaprej strašite z nezaupnicami klerikalnih občin — kar seveda vas tolaži). Jaz pa pravim, in to tudi v javnosti sploh šumi, mera ie polna, in ni ga sredstva da bi se to pozabilo. Zatorej bode naj javnost previdna, da se nam preveč ne ukoreninijo tudi na Kranjskem Lukacsi in Šušteršiči. — Ker po popolnem požaru je vsaka gasitev in ječanje odveč. Zato pa tudi upam, da ne bode eksekutivni odbor »Nar. Napr. Stranke« korakal tudi preko take »tragikomične epizode«. — Narodu zvesti.
Za dr. Trillerjev korak so bila merodajna očitanja Kamile Tli., ki so posegala v minulost zasebnega življenja dr. Šušteršiča in njegove gospe in obsojanje teh očitanj se je dr. Trillerju zdelo potrebno in utemeljeno. Toda naj bo dr. Triller prepričan in če bi on poznal pristaše svoje stranke, bi moral vedeti, da so taisti že odrasli oni otročariji, ki bi se veselila nad »onimi razkritji za rodbinskim pragom«, naj bo prepričan, da javnost teh »razkritij« in teh namigavanj niti zapazila ni. temveč javnost je goltala razkritja o javnem deloyanju klerikalnih voditeljev in ta razkritja so bila tolikanska. da se so vse druge malenkosti za rodbinskim pragom prezrle. In če je sedaj dr. Triller obsojal ona očitanja, ki jim tudi mi ne aplavdiramo — javnost ni vedela, kakšne malenkosti je obsojal temveč ie videla v njegovem obsojanju zaupnico deželnemu glavarju, načelniku stranke, ki oznanja naprednemu življu boj na nož. In »nepolitična stran« onega dr. Tril-lerjevega obsojanja je takšno dlakocepstvo, da je moralo zgrešiti namen na vseh straneh. In gotovo je, da so si klerikalci melj roke nad dr. Tril-lerjevim početjem in njihov namen ie bil dosežen: obsojanje očitanj, ki zadevalo osebne stvari je javnost sprejela kot zaupnico deželnemu glavarju, in da je pri tem deloval na-prednjaški odbornik je bilo tragično.
Niti za cesarja določeno stanovanje mu ni bilo všeč, temveč je zahteval od dežele, da mu kot deželnemu glavarju isto stanovanje v deželnem dvorcu, ki je bilo določeno za samega cesarja, opremi tako, da bo mogoče, njemu deželnemu glavarju
V	njem bivati. In ta oprema je stala 60.000 K deželnega denarja. (Za luk-sorijozne želje dr. Ivana Šušteršiča je bilo 60.000 K na razpolago, kadar pa ubogi stradajoči trpini na deželi, vzgojitelji avstrijskih državljanov prosijo za eksistenčni minimum, tedaj pa dežela vladana od S. L. S. nima denarja.) Tudi teh 60.000 K se je porabilo za privatne stvari g. dr. Šušteršiča, toda: ali so bili ti tisoči privatni, ali niso bili od dežele? Luksus je privatna stvar deželnega glavarja — toda: ali so bile posledice teh luksurijoznih želja tudi privatne? Ali je za to deželni glavar tudi dobil odvezo?
Nekaj, kar resnemu časniku ne dela ravno časti je priobčila včerajšnja »Zarja«, ko nam «Danovcem« očita z nespodobnimi pridevki, da smo se v zadevi »dr. Triler« obešali »Zarji« za suknjo. Obešanje za suknjo bi se na takšen način lahko očitalo vsakemu listu, ki prinaša pisavo drugih listov o tej ali oni zadevi, ki gre mar vsej javnosti. Češki in hrvatski listi imajo vsak dan par kolon z napisi »Hlasy novin« in nihče jim ne očita: obešanja za suknjo. Takšna očitanja bi »Zarja«, kot zelo dostojen list lahko opustila in naj bi ne pisala
o	»sebičnih politikih okolo Dana«.
—c.
Vrednost dr. Triller je ve kurtu-azije. Kdor dr. Trillerja že delj časa pozna, ne da niti ficka za njegovo kurtuazijo. Kdor ga ne pozna do kosti, bi do včeraj utegnil misliti, da je v njem res kristalizirana družabna kurtuazija. Včeraj pa je v lastnoročno podpisanem članku dr. Triller sebe in svojo umazano naturo do nazega slekel. Pokazal je nepobitno, da pozna kurtuazijo le napram klerikalcem. napram svojim ljudem pa se poslužuje do skrajnosti prostaškega tona. Evo! Splošno javno mnenje, ki se je spontanno pojavilo proti njemu nele v najradikalnejših vrstah, ampak tudi v najbolj konservativnih krogih narodno-napredne stranke, se drzne dr. Triller imenovati zlobno
zoegano in v zmoto zapeljano na« predno javnost. Zopet se ta absolutist postavlja na stališče, da nikdo drugi kot on, nima zdrave pameti in lastnega predsodka. Edinole dr. Karel Triller sme reprezentirati javno mnenje vsak drug človek je zapeljan in zbegan. Po njegovem mnenju je bil menda od »Dneva« in »Zarje« zbegan in zapeljan tudi glavni urednik »Slov. Naroda«, ki je omedlel, ko je zvedel za nedostojni dr. Trillerjev akt družabne kurtuazije. Še več! Dr. Triller psuje nespodobno. Ljudi ki so se ga upali vprašati kaj j« dobil za galantnost od klerikalcev, če ne drugega kot klofuto, obdeluj* s krasnim priimkom: politični falotje Še več! Dr. Triller se spozabi tako daleč, da zopet in zopet piše o sep« temberskih dogodkih, o katerih pisati je že najbolj brezvestnega id najbolj ostudnega klerikalca sram Mnenje najvažnejših strankinih — političnih — organizacij imenuje dr. Triller puntarsko pretorijanstvo. Samo pri volitvah je dr. Triller ponižen. samo takrat pozna društva in volilce, sicer je vsakdo puntar in pretorjanec, kdor se bi drznil nad njegovimi politiškimi dejanji dvomiti. Skrajno zaničljivo in žaljivo govori dr. Triller o Šiški in Mostah, ker je dobil baš od tod prve nezaupnice. Skratka dr. Triller je vnovič pokazal in dokazal, da mu je družabna kurtuazija le politiški humbug. ki ga ima pripravljenega za izgovor le napram zaslepljenim volilcem. To pot se je dr. Triller vrezal. Njegovo izdajstvo je jasno kot beli dan in niti toliko ljudi, kot ima prstoy na eni roki, nima mojster kurtuazije na svoj: strani. Skrajni čas je, da se že enkrat pomede v napredni stranki s političnimi šarletani kot je dr. Triller!
Dr. Trillerjevi grehi. Dr. Triller bi se v včerajšnjem članku rad spustil v debato o političnih grehih. Svetujem mu naj raje ta predmet izpusti, ker sicer mu bomo matematično izračunali, da je bilanca njegovega političnega dela zelo visoko pasivna. Če izvzamemo nekaj res lepih in všečnih momentov in nastopov lahko rečemo, da ga je dr. Triller ob vseh najvažnejših in odločilnih trcnotkiij polomil. Za danes ga opozarjamo edinole na kompromis s klerikalci in na poslovnik v dežel-nem zboru, ki je tudi sad njegove družabne kurtuazije. Vsi zakoni, vsi ge rja, ki jih sedaj klerikalci uprizarjajo proti nam izvirajo edinole od tod. Dr. Triller bi bil že samo rad' tega povsod drugod zdavnaj nemogoč. Le v naših bornih razmerah se ie znal vedno previdno skrivati ™ široka pleča ali prejšnega župana Hribarja, ali pa sedanjega dr. Tavčarja. Sam je bil dr. Triller vedne velika politična ničla in za stranko naravnost nesreča. On je bil, odkar se sili v javnost, vedno nositelj brezobzirnega absolutizma in terorizma ki ga je moral propagirati radi tega. ker bi postal sicer sam političen mrlič. Dr. Triller je tudi sicer v napredni javnosti najbolj zoperna ih najbolj osovražena oseba, ki ima na sebi toliko grehov, da za njim n® bo prav nihče zdihoval.
Klerikalni stebri na Dolenjske«;
— se podirajo. Pretečeni teden je b« do c. kr. okrajnem glavarstvu V Ki škem suspendiran kostanjevišk' župan Fr. Keržišnik, desna roka no tarja Hafnerja, v čigar duhu je vodil klerikalno politiko v Kostanjevici tako, da je bil pri najvišjem sodnert dvoru na Dunaju — obsojen zaradi velikih volilnih sleparij pri zadnjih občinskih volitvah. To in pa še ne-broj drugih moralnih madežev iz sedanjosti in preteklosti je tega »vzof poštenjaka vrglo iz štirih korporacij naenkrat: iz obč. odbora, obč. hranilnice, krajnega šol. sveta in cestnega odbora. »Slovenec« sicer poroča o spremembi v županstvu ko-, stanjeviškem ali Kržišnika ne orne«’ prav nič, kakor ga ni omenil ob njegovi izvolitvi. Najbrže ga je sraffll
— namreč »Slovenca«.
Dober, nasvet slovanskemu časopisju daje v R. N. S. znani člankaf Dalmiensis. Svetuje namreč, da nai izidejo vsi slovenski časopisi z žalnim robom (črno obrobljeni) kakot hitro izbruhne bratska vojna in, da naj cel čas vojne tako izhajajo. -tem bi pokazali svoje žalovanje nad prelito bratsko krvjo.
Dober dovtip. Bitoljske opšti«' ske novine poročajo sledeči ljudski dovtip, ki kaže dobro navibanosj. srbskega naroda. Ko je sultan dob« od Srbije ultimatum za vojno, ie P0" slal kralju Petru veliko vrečo žita s pripombo: »Glej, tako mnogoštevil1^ je moja armada, kakor zrna v t& vreči.« S tem je hotel Srbe ostraših-
— Kralj Peter pa mu je poslal na/*1 malo vrečico, polno popra z beseda' mi: »Glej, taka je moja armada. • •
Še eno pomoto v »Zarji« mora; mo popraviti glede kovinskih obfa' tov. Pri Petru Škafarju je nazh^ njeno v »Zarji« 0 pomočnikov ih« učenci — res pa je. da je 1 pomo j uik in 2 učenca. Da ne bo pom°l
I
m
IV
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo ,Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	i	n	a	po zmernih cer>ah.	::
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že oTj 6. uri sveže kuhana kava.
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-‘:	polago.	:;
A
Jarčev in deželnega odbora Sandal v novomeški mestni dvorani. Kakor se nam iz Novega mesta Poroča, je ondi prišel na dan nov nezaslišan škandal, pri katerem sta Prizadeta Jarc in deželni odbor in iz katerega naj bi se vsi naši obrtniki naučili — pameti in spoznanja. Kakor bo iz podrobnejšega poročila razvidno. se gre tu za biti ali nebiti novomeške obrtno-nadaljevalne šole, katero deželni odbor v svoji ljubezni do obrtniškega stanu podpira na ta način, da ji je že dve leti ustavil za to šolo določeno podporo, vsled česar učitelji že dve leti niso bili plačani in se bo šola morala zapreti.
V	svrho vprašanja nadaljnega obstoja te šole, je mestno županstvo ža nedeljo sklicalo zborovanje vseh obrtnikov novomeškega*, okraja. Povabilo je pa tudi na to važno zborovanje poslanca Jarca, ki se je doslej venomer potepal okrog po Dolenjskem ter se obrtnikom hlinil, kakšen Prijatelj je on za povzdigo obrtnega stanu. Ali vsi so prihajali; njega, Jarca, pa od nikoder ni. Njegovih pristašev je bilo tako sram, da so se komaj vzdrževali. Kakor rečeno, o te*n škandalu sledi podrobnejše po-ročilo.
. Šolski svet za kranjski šolski
ustanovil se je na novo ter ob-iz naslednjih članov: Predsed-krajni glavar, od knezoškofij-"Kfcga ordinarijata imenovan: Anton ^°blar, dekan v Kranju, njegov »amestnik: Alojzij Šarec, župnik v trtnem Pri Kranju; veščaka-uči-*Ja: Franc Luznar, nadučitelj na Joškovem pri Kranju, in »Vilibald ^°s, učitelj v Kranju; njihova najstnika: Karol Završnik, učinki v. Dupljah, in Lovro Perko, ’te>li v Poljanah; zastopniki ob-»l ; Za sodni okraj Škofja Loka:
, t- Mrak, dekan v Stari Loki; t1ne5?v nam. Franc Uršič, župan Zah za S0(^n' okraj Kranj: Blaž r e župan v Predosljih, njegov Jjt: Anton Koritnik, žu-gjA. , Vei'kljah; za sodni okraj Tržiču Potokar, župnik v Tr-Či* • ,ljeSOv namestnik: J. Aha-12 Sletniča št. 6; zastopnika deželnega odbora: dr. Ivan Hubad, Okrožni zdravnik v Škofji Loki, Janez Brodar, posestnik v Hrastih; njihova namestnika: Avguštin Šinkovec, župnik v Škofji Loki, in Ivan Kumer, gostilničar iz Kranja. Okrajna šolska nadzornika: Karel Simon v Kranju in dr. Henrik Svoboda iz Ljubljane.
Nevihta in strela. Dne 7. t. m. zjutraj je razsajala po Dolenjskem nevihta, spremljana od strele. Isti dan je udarila strela v hlev kajža-f]če Ane Hočevar v Brezovem Dolu ne *?ole.njskem jn )e ubi,a eno kravo, strf) ki kaj zažgala. Dalje je udarila ko v hišo Posestnika Josipa Per-DaJ *.a!u’ k]'er Pa je začelo goreti.
“Mini so ogenj pogasili še SlrnH0 se m°£e' razširiti, tako da ?«oda ni ravno velika. Isti dan se šk ztl^a. nevihta tudi nad novome-u ? °kolico, kjer pa ni napravila ni-vi;, ? škode. Kmalu po nevihti se je OP1 \z neba dež v potokih, ki je padal j-ei dan brez prestanka in ki je oživil soparnih dneh celo naravo.
Vlom. Pred nekaj dnevi je bila z.a odsotnosti domačih ljudi vlom-heno v hišo posestnika Franceta Fajfarja v Spodnjem Zabukovju pri Kranju. Neznani storilci so ukradli več moške obleke, žensko jopico, ern dežnik z belim ročajem, zlat brstan z rdečim kamnom, srebrno verižico z dvema srebrnima srčko-na* nikljasto žepno uro in 5 K golega denarja.
t m i in tatv'na- ^ n°či na 6. trp-A'; e bilo šiloma vlomljeno v v 7I!]10 branjevke Frančiške Pečar Poskn?i°ru pri Dobrunjah. Tat je odcf • . naiPrej z močnim kolom Da 'ani^ nirežo v dveh oknih, kar zal mu.n' Posrečilo. Nato je sple-nn.o,za^ei skozi neko odprtino na tnn- . !e.* *am ^ Pr*šel v no-hiše. S sekiro, katero je pri-h, s seboj in katero je pustil na Dri?” vloma, je odprl neka vrata in ki m 1 ^akp v trgovino, tam je s se-ne^Pi °- 1-ne.^ P'redal, katerega je daln • ,.!še in sa izpraznil. V pre-ie \ol0 I ^ denarja, katerega Proč P in nato vrgel predal
mili	vlo,n- Te dni so vlo-
žku Francetu Tpn- Pri tr|ovcu in pri	* ?pmi v Stražišču
stekleni — 71 So ukradli veliko
kave Sl P'n-a’ štiri kilograme sladkorja m več drugega sueškega blaga, dalje bankovec za
J petdeset kron, štiri hranilnične knjižnice Kranjske šparkase in sicer tri, na katere je bilo vloženo 100 K na vsako in eno, na katero je bilo vloženo 50 K. Knjižice so se glasile na imena Franc, Anton, Stanislav in Marija Tepina. Tatovi so vlomili skozi okno, katerega šipe so prej namazali s kolomazom. Skupna škoda znaša 540 K.
Tragedija matere. Kakor se iz Dunaja poroča, je dne 7. junija t. k vstrelila delavka Kristina Zak svojega pet in pol let starega sinčka v bližini Hiitteldorfa, na kar je pobegnila. V nekem pismu, katerega je zapustila, pravi, da bo skočila v Donavo.
Železniška nesreča. Dne 8. t. m. ponoči je trčil izletni vlak s 350 izletniki na postaji Siebenbrunn-Leo-poldsdorf na Dunaju v dva vozova tovornega vlaka. Lokomotiva in dvoje voz je skočilo s tira. Štiri osebe so težko, enajst pa lahko ranjenih.
Umor v Sarajevu? V nedeljo zvečer so našli v Sarajevu vdovo po bivšem predsedniku okrožnega sodišča v Kraljevem gradcu Marijo Ko-bercz v njenem stanovanju umorjeno. Kakor se sodi, je bila že v soboto na svojem stanovanju, kier je sama stanovala, napadena in zadušena. Doslej se še ne ve z gotovostjo. ali gre tu za umor. Sum je padel na nekega vojaka, ki je služil kot »burš« pri nekem častniku.
Dvanajst dram z ljubosumnosti v enem tednu. V preteklem tednu se je odigralo na Dunaju dvanajst dram z ljubosumnosti. Dne 9. t. m. je zopet neki delavec streljal z ljubosumnosti na svojo ljubico, katero je pa le lahko poškodoval. Nato si ie pognal kroglo v glavo in je bil na mestu mrtev.
Samomor rezervista. Kakor se iz Mostarja poroča, se je v tamošnji deški ljudski šoli, kjer je nastanjeno vojaštvo, pred kratkim vstrelil neki. infanterist 36. inf. polka. Svojo službeno puško si je nastavil pod brado, vsled česar mu je strel velik del glave popolnoma raztrgal. Kot vzrok samomora tega rezervista se navaja neko pismo njegove žene. ki ga prosi
.denar, ker se nahaja v največji bedi. Ker revež seveda ni imel niti beliča, je izvršil v obupu samomor. Kako je lep vojaški stan!
Dva parnika trčila drug ob drugega. Kakor se iz Kodanja poroča, je dne 8. t. m. ponoči trčil angleški parnik »Adendale«, ki je prihajal iz Hamburga v neki ribiški parnik, ki se je vračal v pristanišče. Ribiški Parnik se je potopil. Štiri osebe so se rešile, šest jih pogrešajo.
Eksplozija na angleškem podmorskem čolnu. Admiralstvo v Londonu poroča, da se je pripetila dne
9.	t. m. na podmorskem čolnu »E. V.« na poti iz Barroma v Portsmouth v prostoru za stroje velika nesreča. Stroj je eksplodiral. En mož je bil na mestu mrtev, štirje so bili težko ranjeni. Sedem drugih mož je zado-bilo pri eksploziji težke opekline po celem životu.
Roparski napad na blagajnika. Dne 8. t. m. so napadli maskirani roparji blagajnika premokopne družbe v Trzebiniji na Gališkem in so ga oropali, medtem ko so mu držali pred očmi nastavljen samokres, vse-^a. ^.fnar3'a,v katerega bi moral blagajnik izplačati delavcem. Pozneje so našli v bližnjem gozdu 3000 K. raztresenih po tleh. Roparje šo še isti dan prijeli.
Velik požar. Dne 8. t. m. je izbruhnil v papirnici akcijske družbe »Columbia« v Loug Islandu v Novem Jorku velikanski požar, ki sa je silno hitro razširil tudi na kemične delavnice družbe, katere so bile v par minutah vse v plamenih. Na nesrečo je pihal močan veter, ki je otežkočil gašenje. 20 gasilcev ie splezalo na neko gorečo streho, da bi od tam brizgali vodo. Nenadoma pa se je pod njimi udrl strop in vseh dvajset gasilcev je padlo v globočino in se težko poškodovalo. Tudi' število drugih poškodovancev je zelo veliko.
Kuga v Perziji. Kakor se poroča iz Teherana v Perziii se je razširila v bližini Kermanšaha kuga, ki ie zahtevala trideset žrtev. Kugo, ki razsaja neprenehoma naprej, so zanesli v tamošnje kraje romarji.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Ljubljana.
— K obletnici Aškerčeve smrti
se nam poroča, da se bo baje našel mož, ki bo s 150 kronami omogočil izdanje »Aškerčeve čitanke«. To bi bil pri prvi obletnici prvi skromen spomenik — ob drugi obletnici naj bi mu sledil drugi.
— Obletnica na Aškerčevem grobu. Prijatelj lista nam piše: Obiskal sem včeraj Aškerčev grob. Bil je prazen, le ob vznožju je ležala rdeča roža. Ne vem, ali so lani pobrali trakove od vencev, ali so pustili. da je vse skupaj propadlo. Na vsak način bi bilo lepo ob letu spomniti se na pesnika. Ali naj se vse tako hitro pozabi. Zvečer je ležalo na grobu dvoje šopkov iz priprostih poljskih cvetlic.
— Automobilska zveza Celje -Ljubljana vozi sedaj z dvema vozovoma. Promet je zelo živahen. En voz gre zjutraj ob pol 7. iz Ljubljane in pride ob 10. uri v Celje. Enako obratno. Popoldne gre voz ob pol 4. iz Ljubljane. Prebivalci ob veliki cesti Celje - Ljubljana čim dalje bolj čutijo koristi tega podjetja. Saj so njih lepi kraji odprti svetovnemu prometu. — Velikanske važnosti pa bo ta zveza tudi za izletnike. Zveza bo razširila svojo zvezo tudi na Solčavo in odprla pot v Solčavske planine. — Kraji okoli Brda so znani kot najlepši romantični kraji in so zelo primerni za letoviščarje iz Ljubljane. O tem več drugič.
— Ciril-Metodov dan v Ljubljani. Ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so sklenile prirediti 5. julija popoludne in 6. julija dopoldne Ciril-Metodov dan. Ob tej prilik! se bode pobiralo z nabiralniki po vseh ljubljanskih ulicah in javnih lokalih darove v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
— Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija«. Ustanovni občni zbor se je vrši! dne 2. junija v hotelu »Ilirija«. Že udeležba je pokazala, da zanimanje za organizacijo kolesarjev še ni popolnoma zamrlo. Zadnji čas je pa že tudi. da se je pri nas osnovalo društvo, ki ima namen ta lepi šport dvigniti na enako stopinjo sorodnih društev sosednih mest. Za primer le zadnja velika cestna dirka po Krasu, pri kateri so se dosegli kljub neugodnemu vremenu kaj lepi vspehi. Bilo je pa zanimanje za to prireditev tudi splošno — saj je vojaška uprava poslala v konkurenco svoje moštvo. Mlado društvo se pogaja tudi že z tržaškimi društvi radi velike dvodnevne dirke, ki se ima vršiti še letos in sicer je nameravana proga Trst - Ljubljana - .Zagreb. Samoob-sebi umevno je. da smejo biti člani ne le dirkači, temveč tudi taki, ki so za polahno vožnjo. Na programu ima odbor že za to sezijo več izletov v ljubljansko okolico. Vstreženo bode tako vsestransko. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Stopar Davorin, predsednik, podpred. Gore, Stopar Fran. Kramar, Bahovec. Šimenc, Potokar. Ogrin, Mohar, reditelja: Škoda in Nosan, preglednika: Dela-korda in Huber.
— Občni zbor »Slovenskega društva v Ljubljani« vuši se v pone-deliek dne 23. junija 1913 ob 8. uri zvečer v goreniih prostorih (v salo-mu) gostilne pri »Roži« v Ljubljani. Vspored: 1. Predsednikovo poroči-
lo.	2. Blagajnikovo poročilo. 3. Poročilo pregledovalcev. 4. Volitev predsednika. 5. Volitev društvenega odbora 6. Volitev dveh pregledovalcev 7 Slučajnosti. Opombe: Občni zbor je sklepčen, ako je 15 društve-nikov navzočih. Občni zbor izvoli društveni odbor in dva pregledovalca Društveni odbor obstoji iz predsednika 9 odbornikov, izmed katerih jih mora vsaj 6 stanovati v Ljubljani ter 2 namestnikov, od katerih mora vsaj eden stanovati v Ljubljani. V Ljubljani, dne 10. junija 1913. Dr. Alojzij Kokalj 1. r., t. č. predsednik. Enlegbert Franchetti 1. r., t. č. odbornik.	.
— Napačni »dr. Boris Šlajmer« v Zagrebu. Dne 5. t. m. je prišel v »Hotel Rova!« v Zagrebu tujec, ki se je vpisal kot dr. Boris Šlajmer iz Ljubljane. Nato je šel v bolnico usmiljenih bratov, kjer se je predstavil kot »sin dr. Šlajmerja iz Ljubljane«. Zdravniki so mu verjeli in ga jako ljubeznivo sprejeli. Razkazali so mu vso bolnico. Posebno se ie »sin dr. Šlajmerja« z animal za psihiatrični oddelek. Mladi »doktor« je preteklo soboto zopet prišel v bolnico in izpraševal bolnike o njihovih razmerah. V nedeljo dopoldne je prišel
»doktor« k soprogi bolnega g. B., s katerim se je razgovarjal v soboto v psihiatričnem oddelku, predstavil se ie soprogi kot »bolniščni zdravnik« ter je dejal, da je njenega moža mogoče ozdravit^ samo s serumom, ki velja 35 K. Žena je sleparju hitro dala 35 K; ko je pa popoldne prišla v bolnico gledat, kako je serum učinkoval, videla je. da je nasela sleparju. Sleparijo je žena naznanila policiji. Slepar se'le popoldne sam vjel. Prišel je popoldne v lekarno usmiljenih bratov in želel praška proti glavobolu. Vratar mu je dejal, da ga išče neki kolega. Ko je slepar stopil na hodnik, zaprli so takoj vsa vrata. Slepar je takoj spoznal situacijo. Skočil je skozi okno na dvorišče, bežal v zakristijo in od tu na ulico. Za beguncem se je razvil pravcati lov po zagrebških ulicah. V Samostanski ulici je občinstvo beguncu zastavilo pot. Policija je sleparja prijela in dognala, da je slepar lekarniški laborant Zore Friderik (nekateri listi ga imenujejo samo Friedrich), rojen 1. 1896. v Novem mestu na Kranjskem.
— Iz Most. Na pošti Moste-Selo se ob nedeljah ne dostavlja niti »Dan« niti druga pisma. Ljudje čakajo na list in na drugo pošto — pa ne dobe ničesar. V nedeljo je baje pošta odprta samo do 10. dop. in pismonoše so le do tega časa na pošti. Ali bi se ne dalo temu odpo-rnoči. Sploh pošte v ljubljanskih predmestjih potrebujejo nekoliko izpremembe.
— Dantejeva »Nebeška komedija« v filmu. »Reichspost« piše: V navzočnosti finega povabljenega občinstva predvajal se je včeraj popoldan v Elite-Kino, Kleine Biihne, film Dantejeva, krasna, fantazije polna pesnitev »Nebeška komedija«. Izvršitev tega orjaškega filma, kije brezdvomno eno največjih del kinematografske umetnosti, je trajala 2 leti in je stala ogromno denarja. V glavnih vlogah so sodelovali največji italijanski umetniki, režiserji in igralci. Vsaka posamezna slika je bajno krasna. Grozne muke in trpinčenja, ki jih Dante opisuje v svojem potovanju po peklu, se vidijo v pretresljivi realistiki na filmu in so v vsej krasoti neprekosljivi. Prvo predvajanje na Dunaju je doseglo velikanski uspeh in vlada med občinstvom kar največje zanimanje zanj. V Ljubljani se bo predvajal ta film v kino »Ideal« od petka do pon-delika. Predstave vsak dan ob 3, pol 4., 6, pol 7.. 9. Cene radi ogromnih nabavnih stroškov malenkostno zvišane.
— Samomorilen poskus. V torek ponoči si ie pognal krogljo v prsa v Spodnji Šiški neki brivski pomočnik. Pri tem se je smrtno nevarno poškodoval. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— S trga. Včeraj so pripeljali ria trg en voz vipavskih češenj, katerih je bilo 70 škatelj. — Na trgu so bile včeraj tudi prve marelice, ki so pa bile precej drage, namreč 1 K 60 vin. kg.
— Pobegla prlslljenca. Pri poljskem delu sta včeraj ušla mlada pri-siljenca Hausehka Leo. Zgornjeav-strijec, pristojen v Line, 17 let star, velik, močan, rdečelas, na desni roki ima mizarsko znamenje L. H., in Fortunat Kaspar, 17 let star, srednje velikosti močan, Korošec, pristojen v Sv. Martin, okraj Celovec. Pobegnila sta preko proge dolenjske železnice v smeri proti Golovcu.
— S prvega nadstropja je padla na cesto včeraj zjutraj na Tržaški cesti dve leti stara Jelšnik Valena. Reševalno društvo jo je prepeljalo v deželno bolnico.
— Umrli so v Ljubljani. Franc Kušar, uslužbenec južne železnice, star 41 let. — Stanko Brundič. pre-mogarjev sin, 3 leta. — Tomaž Dolenc Bajtar, 54 let.
— Zveza jugosl. železničarjev priredi v nedeljo dne 15. junija t. I. ob 10. uri dopoldne društven shod v vrtnem salonu restavracije pri »Levu«, Marije Terezije cesta. Dnevni red. I. Položaj železničarjev in organizacija. II. Raznoterosti. Vabimo vse slovanske železničarje, da se shoda polnoštevilno udeleže, člane Z. J. Ž. pa prosimo, da agitirajo za veliko udeležbo.
— Shod v Litiji priredita skupno Narodna soc. zveza in Zveza jugoslovanskih železničarjev v nedeljo dne 15. t. m. ob 4. uri pop. Ker bode to prvi večji shod teh narodnih organizacij v Litiji, upamo, da se ga LitijSani, posebno pa delavstvo in
železničarji polnoštevilno udeleže. I'i a točneje še poročamo.
— Družba rv. Cirila in Metoda ie razpečala meseca majnika 1913, in sictr narodnega kolka 7000 komadov, računskih listkov 21.000 ko madov, razglednic 700 komadov. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse svoje prijatelje, da bi pridno nabirali stare znamke, šta-njol in star denar. Zbirke se naj pošiljajo na družbino pisarno v Ljubljani, Naredili dom.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Schelesniker v Slov. Gradcu 20 K, katere je daroval g Ferdinand Kac v Šmartnem pri'Slovenjem Gradcu ob priliki svojega go-dovanja. Pri občnem zboru ž. C. M. podružnice v Krškem se je nabralo 14 K v spomin na umrlo gospo Mar dr. Janovo, vsoto je poslala družbi g. Pavla Zirerjeva. G. Makso Zalo-ker v Ljubljani je daroval po pogrebu svoje ljubljene hčerke Berte 5 K 76 v Hvala! G. Franica Mikluš, blagajničarka podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Pevmi, je poslala 78 1< 14 v čistega dohodka od cvetličnega dne, prirejenega 25. maja t. 1. h marljiva podružnica nas je prehitela in nam dala vzgled, da jo posnemamo. To se bode tudi zgodilo. Združena odbora C. M. podružnic šent-peterskih v Ljubljani sta sklenila prirediti C. M. dan v svojem okolišu v nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda. Temu sklepu se pridružijo tudi vse ljubljanske podružnice, prihajajo pa glasovi iz raznih krajev naj bo omenjeni dan določen leto za letom za delovanje v korist naši pre-koristni družbi sv. Cirila in Metoda. S tem poročilom opozarjamo vse zavedne Slovence, posebno vse C. M. podružnice, naj store potrebne priprave za naš slovenski dan 6. julija.
—.V mestni klavnici se je od 25. maja do 1. junija t. 1. zaklalo: 58 volov, 2 bika, 10 krav. 125 prašičev, 156 telet. 28 koštrunov, 55 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo:	133 kg.
Zaklane živine se je vpeljalo: 1 prašič, 65 telet, 26 kozličev. Opomnja:
1	govedo z malim zobom.
— Kinematograf »Ideal«. Občuduje se novi vspored. Drama »Maskirana ljubezen« z umetnico Henny Porten ie krasna. Imenitna je tudi komična slika »Buby in njegov prijatelj slon«. Journal Pathe prinaša najnovejše prizore. V petek Dantejev »Pekel«. V torek »Zuma«. ciganska drama. Drugi teden od petka naprej 4 dni velikanska detektivska drama »Skrivnost iz Chateau Richmond«.
Ljubljanski občinski svet.
Občinski svet ljubljanski je imel včeraj ob 6. zvečer v mestni dvorani svojo redno sejo. — Župan otvori sejo in imenuje verifikatorjem občinska svetovalca Bonača in Ste-feta. Svojo odsotnost sta radi bolezni opravičila občinska svetovalca Štrukelj in Hudovernik. Nato preide župan k I. točki dnevnega reda k naznanilom predsedstva.
Monsignorju Tomo Zupanu se je izročila častna diploma. Imenovani se je izrazil v pismu, naj sprejme občinski svet ljubljanski za to izraz največje zahvale. Obenem je volil obč. svetu 100 K, s katerimi naj župan razpolaga po svoji razsodnosti. Župan predlaga, da se razdeli omenjena svota mestnim ubogim.
Prišel je dopis od vlg.de glede vstanove za obubožane ljubljanske obrtnike. Ustanova se ie dovolila in naj se imenuje: Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna ustanova za obubožane ljubljanske obrtnike.
Vlada piše, da je dovolila mestnemu liceju pravico javnosti za vse njene razrede in priznala reci-prociteto. V 6. razredu imajo pravico javnosti zrelostni izpiti.
Državna policija bo skrbela za varstvo mestnih nasadov.
Nižji mestni uslužbenci se za,-hvaliujejo za naklonjenost občinskega sveta glede njihove pragmatike.
Na interpelacijo obč. svet. Ro-jine v obč. seji z dne 22. aprila glede izplačil zaslužkov pri delu pri c. kr, obrtni šoli: V seji magistratnega gremija so bili zaslužki nakazani.
Na interpelacijo obč. svet. Šte< ftta glede napisov na tablicah v. mestnih nasadih: Nepravilni napisi se popravijo.
Interpelacija obč. svet. Likozarja v obč. seji z dne 6. maja glede Javnega pisoarja na Dolenjski cesti: Določi se za prihodnjo sejo.
Interpelacija istega obč. svetnika glede pobirania smeti v šentjakobskem okraju: Smeti se pobirajo ob 3. uri popoldne.
Interpelacija obč. svet. Marinka glede posipanja cest. Napravili so se tozadevni koraki.
Interpelacija obč. svet. Ložarja glede poprave stopnic na Rebri: Stopnice se bodo popravile.
II. točka dnevnega reda: Odo-brenje zapisnika zadnje seje. Zapisnik se odobri.
Župan preide k III. točki dnevnega reda: »Obljuba na novo sprejetega meščana ljubljanskega Ivana Zajca. Imenovani seže županu v roko — obljuba je končana.
IV. točka dnevnega reda: Personalnega in pravnega odseka poročila. Poročevalec obč svet. dr. Novak.
1. Dopis mestnega magistrata glede nekaterih sprememb načrta zakona za pobiranje kanalskih pristojbin. Odsekov predlog, da je v vseh ulicah, kjer so kanali, vsak posestnik dolžan na svoje stroške napraviti po preteku enega leta kanale, se sprejme.
2. Dopis mestnega magistrata glede načrta pogodbe med mestno občino in nemškim viteškim redom radi odstopa nekaj sveta in starega rimskega zidu za c. kr. obrtno šolo na Mirju. Ta pogodba je končen rezultat vseh predpogajanj z nemškim vitežkim redom od leta 1909. Predlog, naj se pogodba v principu odobri, se sprejme.
' 3. Izvolitev enega člana v upravni odbor mestne hranilnice. Stavbeni nadsvetnik Pavlin je odložil mesto v upravnem odboru mestne hranilnice. Predlog, da se izstopiv-šemu nadsvetniku Pavlinu da zahvala za njegovo večletno delovanje v upravnem odboru mestne hranilnice, se sprejme. Volitev novega člana se odloži na konec javne seje.
4. Dopis upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede sistemiziran ja . enega mesta oficijala in treh mest praktikantov. Poročevalec obč svet. MHohnoja. Na mesto treh pomožnih uradnikov se sistemizirajo mesta: 1 oficijala in 3 mestnih praktikantov. To je odsekov predlog, ki se sprejme. Pade Pa predlog občin, svet. Lillega, ki predlaga, naj se mesto poročevalčevih nasvetov sistemizira v V. točki činovnega razreda 1 mesto, v VI. dve mesti in naj se v VII. točki dve mesti opustita.
Na vrsto pride V. točka dnevnega reda: Finančnega odseka poročila,
l( Računski sklep mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912. Odsekov predlog, naj občinski svet ta računski sklep odobri, se sprejme.
2. Računski	sklep kreditnega
dritstva mestne	hranilnice za leto
1912. Računski sklep se odobri.
3. Dve ponudbi za nakup mestnih stavbnih parcel ob Cesti na Rožnik, odnosno ob Poti v Rožno dolino. Ponudbi sta stavila g. Gustav Gale in Alojzij	Pavlin. Odsekov predlog, da se parceli prodata a 12 K m2 in da kupovalca trpita vse stroške sama, se sprejme.
Župan preide k VI. točki dnevnega reda: Stavbenega odseka poročila. Poročevalec občin, svetnik Štenibov.
1. Dopis mestnega magistrata glede izvršitve Poti v Rožno dolino. Odsekov predlog je, da se ta pot napravi za sedaj v širini 10—12 m in se obsadi z grmičevjem in travo. Predlog je sprejet.
2. Prošnja Frana Kušarja, podjetnika mestnih voženj, za podaljšanje teh voženj za nadaljno dobo 6 let. Odsekov predlog, da se podaljšajo vožnje za nadalj no dobo šest let. pa da nima mestna občina nobene odgovornosti glede eventuel-nih sprememb, se sprejme.
3. Pritožba Davorina Rovška in ttrugov proti odloku mestnega magi-trata glede dovolitve zgradbe prodajalne barake v Kolodvorski ulici. Odsek predlaga, naj se pritožba zavrne. Zajc ni zadovoljen s tem. Predlog se sprejme.
VII. točka dnevnega reda: Policijskega odseka poročilo o letnem poročilu mestnega tržnega nadzor-ništva za leto 1912. Poročevalec obč. svet. dr. PIppenbacher. Odsek pred-/aga, da1 vzame občinski svet to poročilo na! znanje. Štefe pravi, da je ■poročilo silno suhoparno. Odsekov predlog se sprejme.
VIII. točka dnevnega reda: sa-mostalni predlog obč. svet. Štefeta glede ustanovitve ogrevalnic, se od-kaže policijskemu odseku. S tem je 'dnevni red javne seje izčrpan. —
Na vrsto pride nujen predlog Dbč. svet. Reisnerja: Mestna občina rtaj nakaže »Dramatičnemu društvu« subvencijo, katera se je izplačevala 'doslej v dveh obrokih. Ostanek subvencije se porabi za izplačevanje etaž onim igralcem, ki so imeli dobiti te do 24. junija t. 1. Glede znane mi-zeriie slovenskega deželnega gledališča spopolnuje obč. svet. Kristan Reisnerjev predlog:	naj	ljubljanska
občina vpraša deželni odbor, pod kakšnimi pogoji bi bil pripravljen skupno z mestno občino voditi dež. gledališče s posebnim vodstvom, katerega bi volilo mesto in dežela, ker je obema ležeče na gledališču. Predlog je sprejet.
Nato pride na vrsto več vprašanj občinskiV stetovalcev na župana. Slednjič predlaga obč svet. Milohnoja. naj se izvoli v upravni odbor Mestne hranilnice mesto izstopivšega stavbenega nadsvet-nika Pavlina dr. Šviglja. Sprejeto. Ob 8. zvečer zaključi župan javno sejo. Sledi tajna.
Volilni boj v Trstu.
SHOD V »NAR. DOMU« GLEDE OŽJIH VOLITEV.
Pri nabito polni dvorani »Nar. doma« se je vršil včeraj zvečer shod volilcev, ua katerem se je izvršil sklep, kako postopati pri ožjih volitvah. Sliodu je predsedoval državni poslanec g. dr. Gregorin, ki je proslavljal v svojem nagovoru napredek Slovencev ter ovrgel lažnji-vc trditve »Piccolove«. Kamora je zmagala nad socijalnimi demokrati, nikakor pa ne nad nami. kajti mi Slovenci smo napredovali na vsej črti. Zlasti lep je bil napredek v I. okraju in vseh ostalih, razun morda v starem mestu. Staro mesto pa prav radi prepuščamo Italijanom in se borimo za Novo mesto, zakaj kdor ima Novo mesto, ima pred seboj bodočnost, kdor ima Staro mesto, ima le preteklost. — Napredovali smo vzlic temu, da smo se morali bojevati na tri strani, proti Italijanom. proti socijalnim demokratom in proti Nemcem, in sicer na splošno za tri odstotke, tako, da imamo nad 20% vseh v mestu oddanih glasov in nam gre za to število ena petina mandatov v mestu. — Državni poslanec g. dr. Rybaf je podal v začetku svojega govora potrebna, pojasnila ter poučil volilce in člane volilnih komisij, kako naj nastopajo, da se pri ožjih volitvah noben slovenski glas ne poizgubi, nakar je poročal o postopanju pri ožjih volitvah. Politično društvo priporoča, da gredo slovenski volilci z vsemi silami v boj za slovenske kandidate III. in IV. mestnega in II. okoličanskega okraja. V II. okoličanskem okraju bo zmagal čisto gotovo naš kandidat g. dr. Just Pertot. — V III. mestnem okraju je položaj za nas zelo ugoden. Nekoliko manj v IV. okraju. V III. okraju bi niti ne potrebovali vseh socijalističnih glasov. — V. I. volilnem okraju propade socijalno-de-inokratični kandidat čistov gotovo, če mi ne glasujemo zanj. Čeprav je za sociialiste položaj v VI. okraju ugodnejši, vendar je tudi ta uspeh dvomljiv, da porabi laško liberalna stranka vsa sredstva, da zmaga. — Vsi slovenski volilci pravijo, naj socijalisfi glasujejo za naše kandidate, potem bomo tudi mi podpirali njihove. Tako bi tudi moralo biti. Toda socijalni demokratje tega ne marajo storiti, to pa zato ne, ker se boje, da v tem slučaju izgube še ono peščico italijanskih sodrugov, ki jih imajo. — Govornik je nadaljeval, da zahteva naš interes, da ustvarimo proti kamori čimvečjo opozicijo. So sicer vsi naši sovražniki, kakor kamoristi, tako tudi socijalni demokrati, a potrebno je, da podpiramo manjšega našega sovražnika, ki pa tudi vodi boj proti kamori, kajti to zahteva naš interes. Ce bi oddali bele glasovnice, bi podpirali ravno tiste, ki so ves volilni boj vodili pod geslom »per 1’ Italiani a di Trieste«, edino le proti nam, češ, da smo mi Slovenci edini sovražnik tega italijan-stva. — Upamo pa, da nas bodo podpirali v III. in IV. mestnem okraju vsaj slovenski socijalni demokratje, kateri vsak hip poudarjajo, da so bolj narodni nego ini. In, kjer se gre za eminentne narodne interese Slovencev, imajo sLovenski socijalni demokratje najboljšo priliko pokazati, kako so narodni. Če jim je napredek zatiranega slovenskega naroda količkaj ležeč pri srcu. bodo glasovali za slovenskega kandidata. Če pa jim je ljubši laška kamora, se bodo volitev vzdržali ter na ta način pokazali svojo pravo barvo. Govornik je zaključil z besedami: Poskusimo torej še enkrat in storimo tako, kakor smo storili pred štirimi leti. — Viharno odobravanje je sledilo poročilu govornika. Na shod je dospela brzojavka bivšega župana ljubljanskega g. Ivana Hribarja, ki jo
je prečital g. dr. Rybar in ki se glasi: »Zmagonosnemii Balkanu se je pridružil slovenski Trst. Naprej do še večjih zmag!« Veliko navdušenje je zavladalo po dvorani po prečitanju te čestitke in med viharnim ploskanjem so se družili klici »Živio Hribar«! — Nato je govoril g. Jaklič, ki je poudarjal, da je treba, da zbiramo med popolnoma gnilim in napol gnilim jabolkom. Zbrati si moramo boljše zlo. — G. Škerjanc se je odločno protivil temu. da bi glasovali pri ožjih volitvah za socijalne demokrate, ker je prepričan, da tudi izmed njih nihče ne bo glasoval za slovenske. Predlagal je, da tudi naši volilci oddajo v 1. in VI. okraju prazne glasovnice. — Predgovorniku je odgovarjal g. dr. RybaF, nakar so še govorili gg. Škerlj, Bonefačič in Sajina, ki so se vsi pridružili izvajanju dr. Rybara. — G. dr. Gregorin je dal predlog dr. Rybara na glasovanje. Bil je enoglasno sprejet. — Po končanem shodu je zadonela pred »Narodnim domom« naša himna »Hej Slovani«. Pevaje to himno je odkorakala več tisoč broječa množica po Carduccijevi ulici, kjer jo je ustavil močen kordon policije, skozi katerega množica ni mogla prodreti in se je nato razšla. Narodne pesmi so še dolgo donele v noč.
Slovenski volilci IH. mestnega okraja! Napnite vse moči, da zmagata pri ožji volitvi, ki bo jutri, v četrtek, 12. t. m. naša slovenska narodna kandidata gg. dr.
DR. OTOKAR RYBAfi, odvetnik. DR. EDVARD SLAVIK, odvetnik
Volilci IV. mestnega okraja! Vsi v boj za naše slov. nar. kandidate! Oddajte jutri, v četrtek le take glasovnice, ki nosijo imena:
FRAN KRAVOS pok. Josipa, zasebni uradnik,
ANTON MUHA od Antona, črkostavec.
DR. FERDINAND ČERNE, odvetnik.
Okoličani! Volilci II. razreda! K ožjim volitvam, ki bodo jutri, v četrtek, pridite vsi na volišče! Vaš kandidat:
DR. JUST PERTOT, zdravnik, mora zmagati!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Razmerje med Srbijo in Bolgarijo je vedno bolj napeto in klic po vojni je posebno na bolgarski strani glasan.
Pred
f
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat in stric, gospod
Josip Mežnaršič
c. kr. računski podčastnik pri 27. domobranskem alp. pešp.
včeraj tise 10. t. ni. ob pol 6. zjutraj oo kratki in mučni bolezni, v starosti 35 let, preminul.
Pogreb bo v četrtek, 12. t. m. ob 3. uri popoldne iz garnizijske bolnice v Ljubljani.
Novomesto, 10. junija 1913. Žalujoči ostali.
Mali oglasi.
Glasovirje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.________
Pleskarji se sprejmejo za delo na deželi. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«.	485-3
Hiša z vrtom in gostilno se proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.  ________________________________ 495—3
Nova vila z vrtom, 15 let prosta davka, se proda. Plačati takoj samo 16.000 K. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.________________________ 500-3
Več dobro ohranjenih gramofonskih plošč se proda, eventualno zamenja. Bohoričeva ulica 9. .
vojno.
Belgrad, 10. junija. Včeraj se je vršil tu večurni ministrski svet, kateremu je prisostvoval srbski posla,-nik v Sofiji Spalajkovič in general Putnik. Ministrski svet je redigiral tekst note, s katero se poživlja bolgarska vlada, da se jasno in litiro izrazi, če misli pristati na revizijo zavezniške pogodbe, v kolikor se ista tiče spornega ozemlja in če in kedaj namerava odposlati na dogovorjeno konferenco min. predsednikov balkanskih držav. Noto je izročil srbski poslanik Spalajkovič bolgarski vladi. — General Putnik je bil od kralja sprejet v enourni avdienci.
SPOLAJKOVIČ SE VRNE V SOFIJO.
Belgrad«, 10. junija. Srbski poslanik Spalajkovič, ki se je udeležil ministrskega sveta, se je vrnil v Sofijo in predal bolgarski vladi noto srbske vlade.
DANEV SESTAVI KABINET.
Sofija. 10. junija. Uradno: Dr. Danev je poverjen s sestavo novega kabineta.
PISAVA »MIRA«.
Sofija, 10. junija. Vladin organ »Mir« piše: Srbi hočejo vojno (ah pa Bolgari). V teh razmerah ni mogoča za Bolgare srednja cesta; zato bo Bolgarija zahtevala, da srbska vojska takoj opusti ozemlje, ki ga Ima zasedenega in ki spada k nesporni zoni in bo odposlala v sporno zono do razsodbe toliko vojaštva, ki bo odgovarjalo srbskemu.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška in francoska dela se priporoča.
Spominjajte se dijaškega društva ,,Domovina" / v
Hotel ,Lloyd‘|
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slav. občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št. 7.
Sprejemajo se tudi vedno uka* željne gospice za kuhati.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•j
Simon Praprotnik I
Jenkova ulica 7.
priporoča slavn. občinstvu svojo j veliko zalogo ledenikov, vrtnih j :: miz, stolov :: in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela.
Delo solidno, zmerne cene, postrežba tofna.
Ceniki se pošiljajo franko in zastonj.	S:
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblast- S veno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj |
optični Kavod.
Daljnoglede, ! toplomere, in S zraUomcre | vseh vrst. Očala, ščipal nlki natančno po zdravili* | škem receptu. : Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in pošt' nine prosto.J
F.
Vljudno naznanjam,
n.
da sem se danes z
mojo
graversko obrtjo in izdelovanjem kavčuk šlampilij
preselil Iz Starega trga št. 20
JPJP* v Šelenburgovo ulico št. 1
ter prosim Vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in beležim z vele-spoštovanjem	ANTOIV	13,	graver.
Za K10
se
dobi elegantni damski prašni mantelj ali pralni kostum.
Ravnotako za K 10’— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrline jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
Pri Škofu“ v Ljubljani,
99
na vogalu Medene ulice _Pri Sokolu4*. —
in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
■ 1 ' Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
jSlfPodružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na^ižicejn na.tekoči,račun ter jih obrestuje^od dne.vloge po čistili
^	....... —%4a|