"Dom" odgovarja
»Dogovori«, glasilo občinske konierence SZDL Ljubljana Center, so v 5. številki objavili razgo-vor z direktorjem Doma Markom Rainerjem, še-fom vzdrževalne službe Jožetom Pinterjem in šefom komercialne službe Janezom Marinškom. Ker je beseda tekla o problemih, ki nedvomno žulijo tudi naše občane, objavljamo skrajšan povzetek tega razgovora.
]
VEČ ZA ELEKTRIKO KOT ZA STANOVANJE
VSAKA medalja ima navadno dve strani, to re-klo so imeli pred očmi tudi sodelavci tega lista, ko so zaprosili za razgovor predstavnike Doma. Izvedeli so, da poslovanje stanovanjskega pod-jetja ni lahko, saj so stanarine že od leta 1970 zamrznjene. Povprečna stanarina s subvencijo vred je že od leta 1969 nespremenjena — okrog 150 dinarjev. Stanovalci večinoma plačujejo več za elektriko kot za stanovanja. Leta 1966 so imeli pri Domu za vzdrževanje hiš na razpolago milijardo starih dinarjev. Prav toliko imajo tudi danes. Takrat so si s tem denarjem lahko privo-ščili obnavljanje fasad, danes pa bi za vzdrževa-nje potrebovali najmanj 3 milijarde. Stanoval-ci večinoma upravičeno zahtevajo, da bi kaj po-pravili, ampak brez denarja se ne da delati.
»Niti toliko denarja nimamo, da bi lahko v stari Ljubljani sanirali vsa suha stranišča,« je dejal Janez Marinšek.
Občani navadno sumijo, da stanovanjsko podjetje Dom razmetava njihov denar, toda Marko Reiner je poudaril: »Za našo ožjo režijo poberemo najnižji odstotek v vsej Sloveniji.« Treba je omeniti tudi to, da imajo uslužbenci Domovih servisov zamrznjene plače kot vsi uslužbenci stanovanjskega podjetja, čeprav opravljajo isto delo kot delavci v proizvodnji. Navadno prav njim ostanejo tista dela, ki se jih branijo vsa druga obrtna podjetja.
Nl SOLIDARNOSTI
Mnogo hude krvi ]e tudi zato, ker stanovalci niso solidarni med seboj. Stanovanjsko podjet-je porabi del sredstev, ki jih zberejo z najem-ninami v novih hišah, za obnovo starejših hiš. To je nujno, saj skrbijo tudi za več sto let stare hiše, katerih vzdrževanje pa stane ogromno de-narja. »Stanovalci v novejših hišah se pritožu-jejo zaradi tega, vendar denar dajemo pač za tisto, kar je najbolj potrebno,« je rekel Marko Rainer.
Zaradi popravil so nenehni spori. Direktor Rainer je v zvezi s tem dejal: »Ljudje morda ne vedo ali pa nočejo vedeti, da lahko vsak hišni svet v okviru sredstev, ki so določeni hi-ši na voljo za tekoče vzdrževanje, sam naroča dela. Stanovanjsko podjetje izdaja za to poseb-ne bloke naročilnic, kjer na platnicah točno piše, kaj sodi v tekoče vzdrževanje. S tako na-ročilnico lahko hišni svet sam naroči dela iz tekočega vzdrževanja in nato potrjen račun predloži stanovanjskemu podjetju.«
Vodja komercialne službe Janez Marinšek je povedal nekaj o odnosu hišnih svetov do sta-novanjskega podjetja, kadar gre za popravilo.
»Hišni sveti ne ravnajo kot dober gospodar, ki stalno skrbi za hišo. Navadno čakajo, da se pojavi težava, nato pa javijo na Dom in priča-kujejo, da bo problem čez noč rešen. Toda ne-kateri hišni sveti prikrivajo lastno neaktivnost. Pisali smo Domu, pravijo, oni pa v resnici niso nič naredili.«
Solidarnost med stanovalci v hiši je poseb-no poglavje. Zgodilo se je, da so morali delavci Domovega servisa vdreti v stanovanje, da so popravili pipo v kopalnici, ker je puščala.in se je kvarila cela hiša. stanovalec pa jim popra-vila ni dovolil. Včasih imajo nujno zahtevo za popravilo, nato pa pridejo delavci trikrat za-stonj, ker stranke ni doma. Čeprav samo hišni svet lahko naroča popravila, se zaradi neureje-nih odnosov med strankami to pravilo ni ob-neslo. Na Dom namreč prihajajo stranke in to-žijo, da jim hišni svet noče pomagati.
INFORMIRAJTE SE,
PA SE BOSTE MANJ JEZILI
Verjetno se stanovalci v mnogih primerih ne bi jezili na Dom, če bi bili bolje obveščeni. Na stanovanjskem podjetju se tega zavedajo in do-dajajo, da si želijo večje povezanosti s hišnimi sveti. Možnosti za stike pa je precej. Stanovanj-sko podjetje Dom pošilja svoja letna poročila na krajevne skupnosti, kjer so dostopna obča-nom. Poslovno združenje stanovanjskih podjetij izdaja svoj časopis Stanovanje. Poleg tega ima Dom po krajevnih skupnostih vsak teden govo-rilne ure, na katerih tehnik sprejema stranke, da jim ni treba hoditi v pisarno. Vsako leto dva-krat se na sestankih po krajevnih skupnostih. pogovorijo o programu dela za dela iz investi-cijskega vzdrževanja hiš. Pri sestavljanju tega programa imajo besedo tudi stanovalci. Vsako leto pošlje Dom hišnim svetom obrazce, kamor naj bi vpisali, kaj je treba narediti na hišah. Resnici na ljubo povedano dobijo na te obrazce samo 45 odstotkov odgovorov. Te sezname na-to pregledajo strokovnjaki in naredijo osnutke programa, ki ga obravnavajo na sestankih. po krajevnih skupnostih. Toda udeležba na teh se-stankih je skromna, pravijo na Domu.
Na koncu so povedali tudi to, da z nekate-rimi hišnimi sveti lepo sodelujejo. »Lahko re-čem, da smo doslej še za vsako stvar našli re-šitev, če so se le obrnili na pravo mesto,« je dodal direktor Rainer.
PRIZNANJA
NA PRISRCNI slovesnosti je predsednik občin-ske skupščine Ljubljana-Šiška prof. Danilo Sbrizaj podelil občinske plakete za uspešno vo-denje organizacij za telesno kulturo in za uspe-he, ki jih je dosegla OBZTK Ljubljana-Siška v zadnjih sedmih letih pri razvoju telesne kulture. Priznanja so dobili ing. Matevž Barle, Milan. Belec, ing. Boris Eržen, Ivo Jež, ing. Milan Jošt, Jože Kenk, Vilko Kolar, Mitja Lavrič, Ivan Mihelčič, Jure Novak, prof. Dušan Popovič, Franc Puterle, Franci Rozman, Branko Sršen in ing. Janez Šušter.
Obenem so podelili tudi priznanja ZTKS ob 25-letnici športa in 30-letnici OF, ki so jih do-bili: Daniel Lepin, Zdenko Muhar, Franc Nebec in Albina Zorž.
V imenu nagrajencev se je zahvalil predsed-nik ObZTK Ljubljana-Siška Mitja Lavrič.
TEKMOVANJE TRAKTORISTOV
(f. r.) V soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta bo v Vodicah III. področno tekmovanje traktori-stov. Nastop bo obsegal tri discipline in sicer oranje, spretnostno vožnjo in teorijo. Nastopili bodo poklicni traktoristi družbenih in zadruž-nih obratov z območja občin Ljubljana-Šiška, Vič-Rudnik, Moste Polje in Bežigrad ter kmetje-traktoristi, za pionirje pa pripravljajo tekmova-nje v oranju.
Najbolje uvrščeni bodo pridobili pravico do udeležbe na republiškem prvenstvu, ki bo sep-tembra v Dragatušu pri Crnomlju.
INFORMATIVNI URAD
POROČALI smo že o ustanovitvi Informativne-ga urada za mladino, katerega namen je obve-ščati mlade o možnostih šolanja, zaposlitve, ko-ristne izrabe prostega časa in nudenja pomoči ter nasvetov v zvezi z osebnimi problemi in motnjami v medsebojnih odnosih. Urad je pri-čel z delom v lanskem maju, ko sta v pisarnici Mladinskega centra Zg. Šiška dve socialni de-lavki dvakrat tedensko po tri' ure sprejemali vse, ki so potrebovali pomoč, sedaj pa v uradu sodeluje tudi sociolog. V urad se je lani zateklo po nasvet 93 mladincev, največkrat pa so ]ih k socialni delavki ali sociologu prignali njihovi osebni problemi. Prvi koraki tega Informativne-ga urada, ki je prvi te vrste pri nas, so bili tež-ki, ne nazadnje tudi zaradi nerazumevanja in indiferentnosti strokovnih služb in pa zaradi prostorskih težav. Kljub temu pa struktura obi-skovalcev in pa njihovo število kažeta, da so mladi tak urad potrebovali in da bi kazalo to zamisel posnemati tudi drugod.