r. i S Največji v Združenih državah Volja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inožciiutTO celo leto $7.00 GLAS f^Tl list. slovenskih ^delavcev v AmerikL ■ The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays || and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. HO. 100. — ŠTEV. >100. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 28, 1923. — SOBOTA, 28. APRILA, 1923. BOJ PROTI FASISTOVSKEMU GIBANJU Nemški industrijalci so pripravljeni podpirati kancelarja Cuna, če bi ne ponudil več kot 35,000,000,000 zlatih mark. — Zahtevajo jamstva, da bodo Francozi izpraznili Ruhr okraj. — Brez dovoljenja Franca------morejo niti premogarji kuriti premoga, ki ga izkopljejo. Berlin, Nenirija. -T. aprila. — Dolga razpravljanja v kalniu-tu samem ter številne razprave med elani kabineta tere veleiiidustrijalei glcnle vprašanja. rc naj nemška vlada »•meni gotovo reparaeijsko svoto v ptislniiiri. katero na-merava kancelar ("uno nasloviti na sil<\ ki so |xh1 pisale ver-saillsko min»vno ]H>godbo. niso imele tlosednj še nobenega usjH*ha. Veleiiulnstrijalei so pripravljeni podpirati ga s svojimi jamstvi, ee bi skupna svota ne presegla tridesetih listi. «1« , p<»itiaf?aj'» pri organiziranju ta-1 kozvaniii koiubatantnih .skupin. ' i kojih namen j«' zlrobiti delavsko] _ "1'tiij.- " Pismo dostavlja. da je!** , . . ... . . .... ... . Howatt, ki je bil izključen o v bližnji bodoč |o- . „ .. . ____ ja*Ro. da bom s! ' deli v Ameriki delavnosti v smislu kot s.- ji lije v Italiji že izvedlo. * >t> iM< ju «"a>u je Central Trades .h Labor Conned objavil rt'vulu-< <.i". kat-'r<« je sprejel 19. aprila in ki pozivlje Ameriško Delavsko Ked.-raeijo, njene podružnice in državne delavske tederaeije, — "naj nudijo pilno moralno in ma-terijalnu podporo protifašistovs-keinu iribanju in sicer brez obotavljanja*'. I(<-solitcija protestira odločno* }»:•(.t i \ saliemu poskusu. da se !>»•• f;iši/»'iii v Združene drža- ve ter poziva predsednika in izvršb-valiti svet Ameriške delavske federacije, da stt>ri neiH>*redne in pr tnerne korake, ne le. da zadrži 1'ašisitivsko inianiijo i/. Združenih držav. temveč da s,* jo izbrise tudi v Italiji in drugod z direktno pomočjo ameriškega delavstva. Resolucija nadalje resno j>«>ziv-Ije veliko ameriško časopisje, naj preišče razmere v Italiji, kjer živi milijone človeških bitij v najbolj brutalni in nečloveški obliki suženjstva. Na ta način bo ameriško javno mnenje v j»rtlni meri razumelo, kakšno strašno r<»«ru-nje ljudske *' vlade obstoja »»•-da.i v Italiji in da Ilarding'tva ad-tuinistraeija t<> priznava, spoštuje Iti posjH»šuje. I gotovilo Central Trades Cotui-e 11 izjavlja: - Splošno je znano, da je fa-šistovska reakcija brez vzroka pomorila na tisoče moških, /.en>k in otrok d>*lav*tke jra razreda; da je oropala, po/.gala in uničila milijone »Igdarjev vrednosti lastnine delavcev kot naprimer unijska poslopja, zadružne prodajalne, knjižnice, tiskarne, strokovne šole in celo sanatorije in neštevilne privatne domov«: da je vrgla v umazane srednjeveške temnice nad (»0.000 linijskih moških in žensk, brez postavnega kazenskega postopanja; da je iwepovedala vse delavske unije, ki nočejo priseči na njeno zločinsko zastavo; da je stavila na mesto policijske sile države svojo lastno armado marodrrjev in skebov; da je uničila l»ravosodje v takem obsegu, da so priznani morilci delavskih voditeljev oproščeni brez obravnave "v bla pobit nar«»da" in da je popolnoma odpravila zadnjo sled delavske civilizacije v Italiji. - iz United Mine Workers, je pričel s kampanjo za sta re zahteve premogarjev. SIN OETOULLKEOA PRAVD-NIKA — VEUK &N0PSAK. Neki sodnik v Stanford. 1'onn.. je poslal v Stanford sanatorij D. N. Daujrhertvja, Mn* generalnega pravilnika Združenih držav. Dokazali «o mn. Ha je preve* ljubil ifM»e pijače. New York, X. V. 27. aprila. — Premogarji* te dežele zahtevajo šest urni delavni dan ter nacionalizacijo ali ponarodenje vseh rovov ter bodo prisilili John L. LewLsa in njegove tovariše boriti se za obe zahtevi. Tako je izjavil včeraj v hotelu Latham Alexander Howatt, znani delavski voditelj, ki je bil izobčen iz I'nited Mine Workers organizacije in ki je moral preživeti petnajst mesecev v ječi, ker se ni hotel pokoriti postavi države Kansas, ki določa industrijalno razsodišče za spore med delavci in delodajalci. Howatt, ki je bil pred 19 meseci izobčen iz organizacije United Mine Workers, je pričel s kampanjo, koje naincn je jjrisiliti vod stvo premoga rske organizacije, da ga zopet sprejme ter postavi na prejšnje mesto. Iz New Yorka bo odšel v Novo Skočijo v Kanadi. kjer bo pozval lamošnje premogarji1. naj mu pomagajo. — Govoril sem v centralni Pen-nsrlvaniji, — je rekel. — in tudi v ozemlju trdega ali antraeitne-ga premoga, in tam kot vsepovsod zahtevajo premogarji krajši delavni dan ter ponarodenje premogovnikov. Konvencije so se izrekle za obe zahtevi in januarska konvencija bo prisilila Lewi-sa. ov. Kot pa je bila stvar so trdili, da st-m bil poražen z manj kot 200 gla-sovi. Howatt je rekel, da se bodo napredni premogarji dežele sestali dne 2. junija v Pirttsbtirghu. da se organizirajo za boj v United Mine Workers organizaciji, da prisilijo narodne uradnike boriti se za nac i jonal izae i jo prem ogo vn iko v. Delovati bodo tudi morali za nsta-novljenje posebne delavske stranke. — Kako pa kaj posluje industrijalno sodišče v Kansasu? — ga je vprašal poročevalec. — Tehnično še vedno obstoja. — je odvrnil Howatt. — V resnici pa je prav tako mrtvo kot kralj Tutenkhamen. Kot znano je ta možak zapleten tudi v zadevo Doroteje King, katero so našli zadušeno s klorofor-mom v njenem neirvorškem stanovanju. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. 'MOKRO'' BRODOVJE PRED NEWYORŠ KO LUKO. Par milj vstran od newyorskega pristanišča je vsepolno malih evropskih in kanadskih brodov, ki so dobro založeni s pijačo, katero vtihotapijajo butlegarji v Ameriko. — Zgornja slika nam kaže tako ladjo, spodnja pa tri ameriške uradnike, ki so sporočili vladi o tej veliki nevarnosti. ki preti "neomadeže-vaiii" ameriški prostosti. — Vlada je vložila že. več protestov. ki pa nbo dosegli zaželje-nega cilja. TABERTOVO ZADEVO HOČEJO POTLAČITI NEMČIJA IN VPRAŠANJE ODŠKODNINE American Federation of Labor bo uporabila vse svoje sile v boju proti širjenju fašizma v Ameriki. — 8. maja se bo sestal izvrševalni svet federacije, na poziv Gomp-ersa. — Iz Evrope so pričeli prihajali propagandist!, kojih namen je zdrobiti delavsko gibanje. American Federation i»t" Labor i>«. u:>odrob«*n načrt za kampanjo proti fašizmu. 8i st;nn k sveta \ ta namen jtlsklirul predsednik fmleratdje. .^am < 1» inps Vstop Ameriške delavske f«'d<-ra<-ij«» v •,n fašistom je postal znan v četrtek potom objavljcnja korespondence med Oompcrsom ter < .Vntral Trade* and Labor Council v New York n. Ugotovilo Goiiipersa. da st- bo t'.-.b r;i.-ija lotila j»ndd.— ma, ki se je pojavil vsled infonmn-i ji- ana-ri>k«•?_':> i>>, je prišlo v odgovor na uek«» pi.sioo Janu s < n-hliua. p«ishi-jocega tajnika Trades Comu-ila. v katerem j<- prosil < 'oiijrh-lin Gompersa za pomoe v po.uoim pi-ot i IVšistovskemu gibanju v tej deželi. Soeijalisti, ki se na drujri >.tra-[ " ni boje, da ne Francija vzela 11 h i-'1 to\'arnall ] stajajo v v, led vpoštev nobene- poninlbe. ee ne v» 'bio man. >e in številne na- bo Nemčija omenila skupne >vute • Pr;iV<* 111 • zapreti svoja nočejo podpirati kancelarja razen | vrata- '/■ vsakim dnem narašva ne-v slučaju, da pošteno doloei. ko- zaposlen-^t. Prejšnjega kaznjenca, zamorca Johnsona, ki je bil navzoč pri pokopu mladega Taberta, so tako ustrahovali, da noče ničesar povedati. Tallahassee, Fla. 2G. aprila. — Državni preiskovalci, ki s»» jieea-jo /. umorom Martina Taberta iz Xorth Dakote. so izvedeli danes, da >o oboroženi možje ustrahovali prejšnjega zamorca Johnsona, ki je izjavil, da je pomagal zagrebsti Tabertovo truplo. Johnson je rekel, da je pokopal truplo v močvirju tri milje od pokopališča v MiiTgo. Putnam Lumber Co., v koje drva rski kempi je bil Tabert zbi-ean, pa izjavlja, da je bil Tabert pokopan na pokopališču. Prihodnji teden bodo najbrž odprli grob na pokopališču, takoj ko bodo dobili iz Munilia odtis Ta-bertovih zob, katerega bo napravil n«*ki tainošnji zobozdravnik. Danes je vladni odbor zaslišal šerifa J ones a iz Li"»n okraja. — fšerif je rekel, da ga je governor ponedolžnem obdolžil pijanosti in zan»-marjanja dela. Jones je prišel preti odbor s svojim zagovornikom ter pričami. Vse priče so izjavile, da ni>o videle šerifa nikdar pijanega, vendar pa so priznale, da so ga videle piti, a nikdar toliko, da bi postal pijan. Šerif je priznal, da je bil leta 1922.. pozvan pred governerja, da se zagovarja radi pritožb, da je pil v svojem uradu žganje. Governe; je zahteval, naj .se ga odstavi, ker je pomožni šerif Oppel pod prisego izjavil, da so se sodnik, šerif in on sam pogosto napili r jezi žganja, katerega so zaplenili butlegarjem. Pred odborom je Jones izjavil, da ni nikdar pretepal črnih kaznjencev. kot trdijo njegovi nasprotniki. Zanikal je tudi obdolžbe, da je naročil svojim pomožnim šerifom. naj polove vse postopače, da bo mogel na ta način kolek tat i po dvajset dolarjev za vsakega kara jene a. katerega bo poslal Putnam kompaniji. ŠVICARSKI DELEŽ PRI 'PRIZNAL JE, DA JE BAGDADSKI ŽELEZNICI! UTOPIL SVOJO ŽENO Curiškf bankirji lastujejo 55^ Sedel je na glavi svoje žene, odstotkov delnic Bagdad-ske železnice, ki je bila veliki sen Nemčije na Iztoku. Lausanne, Švica, 26. aprila. — Sanje o železnici iz Berlina v — IJagdatlu niso še mrtve. Iz te železnice se je razvila Ourih-Bag-dad železnica, ki bo končno podaljšana tudi do glavnega mesta Nemčije. Poročevalec Worlda je izvedel, da ima neka skupina curiških bankirjev f>5 odstotkov delnic stare kom pan i je, inkorporirane soglasno z otomansko postavo. — Ta kompanija je bila zaposlena z grajenjem železnice pred vojno. Vedno je bil<> znano, da obsegajo Švicarji gotov odstotek delničarjev. Dosed a j pa ni bilo še nikoli objavljeno, kakšno je razmerje med švicarskimi in nemškimi delničarji. Seda.j pa je postal jasno, da so si »Švicarji pridobili kontrolujoči interes, večinoma tekom vojne. Vsled tega j<* postaja euriška skupina bankirjev lastnica pravic do vsega dela. katero je izvršila kompanija pred vojno, vključno dele železnice, zgrajene v Anato-liji in na bagdadskem koncu železnice. Ni le lastnica slavne koncesije. pač pa se pozneje tudi lahko pojavi vprašanje, če naj izro-če Angleži, ki sod<»vršili dolge dele bagdadske železnice, švicarskim delničarjem uspehe svojega dela. Cela ta zadeva ni še prišla pred tukajšnjo mirovno konferenco. Delegatje so le omenili bakdad-sko koncesijo ko so sklenili, da morajo v osnutku mirovne ]>ogod-be zavezniki likvidirati vso nemško lastnino v Turčiji, brez soudeležbe turškp vlade. Turki se izogibajo vsem komplikacijam glede nemške lastnine v njih deželi. Mogoče pričakujejo. da se bodo zavezniki, posebno pa Angleži s svojimi interesi v Iraku, sami spoprijeli s euria-kimi bankirji, ko bo treba uravnati račune z delničarji Anatolia-Bagdad železniške koncesije. Namen zaveznikov je baje napraviti na tem sestanku enkrat za vselej konec sanjam o Berlin-Bagdad železnici, a curiških delni- dokler ni utonila.—Priznal je policiji, da jo je umoril radi kožuha. New Britain, Conn. 27. aprila. — Tukajšnja policija trdi, da ji je -John A. Carlson priznal, da je na večer dne 24. marca umoril svojo ženo. s katero se je bil skregal. ker je hotela imeti kožuh. —-vreden nekako tristo dolarjev. — Njeno glavo je vtaknil v mlaku-žo ter sedel, na njej toliko časa. dokler ni utonila. Nato je sporočil policiji, da se je ponesrečila pri nezgodi z avtomobilom, a detek-t i vi izjavljajo, da je sedaj priznal, da je ta trditev napačna. Policijski seržant tukajšnje policije. McCue ter okrajni detektiv Hickev trdita, da jima je Carlson priznal svoje dejanje ter sta ga vsled tega sedaj pridržala pod obdolžbo umora. Priznal je baje, da sta t«* onega večera peljala z ženo v Fordovem kupeju in da sta se začela pričkati že takoj ob pričeiku vožnje. Kregala sta se že par dni poprej in že večkrat prej je baje sklenil spraviti jo s poti. Ko je zopet pričela govoriti da hoče imeti kožuh, je sklenil umoriti jo. Avtomobil je spustil po klancu ker je hotel, da se oba smrtno ponesrečita. Ko se je spodaj avto prevrnil, je bila njegova žena nezavestna. T"pal je, da je mrtva, a žila ji je še vedno utripala. Zavlekel jo je nato v bližnjo miakužo tku^.t Aeprestano priti v stik z an- Ifetzp^oisrnje f>(;(Ml'U 'pmrmgar-lasti, ki bodo določile, koliko jej j«'v v industrijalnem ozemlju je Nemčija zmožna plačati, končen P0 sta]" vsl,il tega -k raj no nape-in obvezen. ; to- Cuno je ba.i«' e»-lo pripravljen j X.-o-'jonalisti u druei protiko-navesti petdeset tisoč milijonov: muni^tični državljani so tako mark kot vojno odškodnino, a 1«» vzenmirjeni. da - ■ pričeli organi-pod pogojem, da bodo uživali iz-'hirati obrambne Iružbe po celem vedenei, ki bodo doioeili plačilno Kuhr okraju. Z v>rh strani poro-zmožnost Nemčije, zaupanje nem-jča.;o o manjših sp -iiadiii med fa-škega naroda. 1 S Is t i 111 K t /litini'-1 -. Duesseldcrf, Nemčija. *Jo. a p- J Izbruhnili 1. n-redi, a 1" ma-rila. — Vsa znamenja kažejo, da j lo b > krvoprcliT.■ i, kajti nobena bodo v Ruli^okraju v najkrajšem času izbruhnili re-,ni nemiri in iz-gretli. Lastniki pr^iuogo.^iikov niso hoteli plača:i 40 ou.itotnega davka na pr^mojr, katerega so prej plačevali Berlinu in katerega so Francozi zahtevali.« Vsled tega so končno Francozi izvedli svojo pretnjo ter preprečili vsako gibanje premoga v Ktih-ru samem, za katerega ni bi! plačan davek. Zalogo kuriva v topil- ika lj.iiia sirelnega orožja v radostni mno/.in;. Francozi zro mirno -j • »<■ ra.'.v-j *, vendar pa ugibajo številni. bodo. dobili neredi • . k. 1 da bodo Franeo-zi uprav,7-eni j i vmes t»*r u-veljaviti s\ ..m lastno civilno administracijo. .ROJAKI, JKA&OCAJTE ^JS NA *'GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-KTK V zrna DltŽA VAT? GOZDNI POŽARI V PENN8YL. VANIJI. Harrisbnrg, Pa.. 26. aprila. — V različnih delih države divjajo velikanski gozdni požari. GOZDNI POtA&I y NEW JERSEY. Gozdni požari, ki žc več dni diT ja jo v južnem delu države, so u-» ničili dosed a j že petdeset pošlo- pij. čarjev ne bo tako lahko potisniti s poeoriača. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU ■e potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Včeraj bo bile naše cene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja na zadnje iw>Ste in izplačuje "Kr. poštni f-etovni urad" in "Jadranska »sinka" v Ljubljani, Za^rnlMi. Kraujii, « elju. Ma- riboru, lHllt rortiiku. Splitu, Surajevu ali dru^1 "J, kjt;r je j m'- z;i Litru Izplačilo najugodneje. 100 Din. .. $ 1.30 ..K 400 200 Din. .. S 2.40 .. K 800 500 Din. .. $ 5.65 .. K 2.000 1000 Din. .. $11.20 .. K 4.000 2000 Din. .. $22.20 .. K 8.000 5000 Din. .. $55.00 .. K 20.000 Italija in zasedene ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in Zadru. 50 lir ................$ 2.95 100 lir ................$ 5.60 800 lir................$15.90 500 lir ................$26.00 1000 lir ................$51.50 Za poftfljatve, Id presegajo znesek pet tisoč dinarjev ali po dvatisoč lir devaljujemo po mogočnosti if posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepri-fakovuo; iz tega razlopa nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. RaPanamo po ceni onega dne, ko nam dospo poslani denar -f roke. .Ofda faglažn v amričkih dolarjih glejte poseben ogUs v tem listu. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. 7. Olavno aastopniatvo Jadranske, Banke. UdTwUMfflent) «- - -' '___r_ GLAS NARODA. 28. A PTC. 1923. t* GLAS NARODA" MILVI •'xBliMM O* C A M A m o Novice iz Slovenije. "Q L A I NARODA* of Manhattan. • ▼•iMihen« CerMandt KAPITALIZEM iN RUHR OKRAJ Celjska mestna plinarna je lansko leto v jeseni vpeljala novi «*stem pridobivanja cenejšega plina z domačim premogom. Kljub mafleii kostnemu konsumira-nju plina krijejo mesečni dohodki izdatke tako. da je plinarna skoraj že aktivna, dočim je bila pri stari napravi približno za 50 odstotkov pasivna. Žal. da j«' k->u--«Tim plšjia v zadnjem ««lno padel. dočim so režijski stroški enatno poskočili. V predvojnem C-a.su se ga je kons umiral o 1000 kubičnih metrov. sedaj samo -J-M> kub. ni ft rov. Nara\no je nadalje, da jrre pri tej uporabi plina večji kvantum v izgul>o kakor pri večjem ali popolnem izrabljanju pro-ducirane množine. Vodstvo plinarn« se je zaradi tega iHlločiio. da da l»rezplačen pouk vsem onim gospodinjam, v kojih stanovanjih so že plinovodi, na kak način se lahko plin pri kuhanju praktično in poccaii uporablja. Ije-ni" in od Slovencev tako *4spo- : štoMBu" prejšnji naš orožniški. postajevodja, a se motili. s Kube prihaja poročilo, da Ku- ba nt i toliko časa ne bodo revolu-Napadi na potnike. Lijonirali. dokler bodo lahko pro- Od Sv. Jurja ob Sčavnici poro- dajali Amerikaneem funt slad-čaju: Na cesti v Dueečovcc se do- korja 1K> Sest ;u IH(1 eenta •rajajo redno taki varnostni škau-j * # dali. kakor menda še ,samo tamj t> " i ; i i , 1 I red krat kini je bil v New nekie v najzadne |s*em kotu Ala- .. . , , ,, .. . .. . ' . i , Vorku predalnik Harding. t-edonije. I.iuaie, ki samotaio po- . , ., , . • • -v i i Op^Jdne je govoril na banketu tlijeio. se jih s kamenjem napada 1. .i • i • - i j. - ameriških easnikarjev, popoldne na tolovajski nacm in od države i . .... 11 ifugusliwuftka Ustanovljena L 1S98 SCatoi. Srlmnta Inkorjxjriraria 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MJNN. odiu>Mio od žuljev davkoplačeval alie j veselo opereto si je ogledal baseball ijjro. zvečer .. .. tla Broadwayju. cpv plačano orožništvo ne niti z mezincem, da.-i bi ne bilo ponoči pa se je vrnil v Washing-težko, tako razbojniško tolpo u- j ton. krotiti oziroma izxliiliti in pre- Časopisje je objavilo več slik dati sodišču. Te dni *» kritiko ogorčene javnosti. Ja- la pa slika, ko stiska predsednik k«»b Topolu i k iz Solišč j«- šel 27. Ilarding roko profesionalnemu marca zvečer nasproti svoji hčer- baseballskemu grailcu 15abe Kliki v smeri kolodvora. Na samotn^thu. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl nenadne 1 smrti Miloš Hilbert. -sin višjega stavbnega svetnika in svak univ. profesorja dr. Kasala. Po kratkem trpljenju je preminul Ph. Mr. Gabrijel Ficeoli, le- ka dr. Hena Sabotlivja Pri poročilu o smrti profesorja dr. Karla Verstovška v Mariboru Umcr v fit. Ilju v Slov. goricah. Pri posestniku Vudlerju v Št. Ilju je služil Alojzij Repnik. Dne 31. maraa so klali svinjo. Kepnik j je nekaj časa pomagal mesarju memati kožo. ker pa ni bil dovolj pripraven, ga je mesar podil. t»o- Oba se smejata. Oba sta velika, tršata in postavna. Skoraj bi ' re-kel — uzor moške lepote. Moška lepota pa nikdar ni po polna, če ne vsebuje doberšne j>or-cije inteligence. Ruth in Harding se le v tem razlikujeta, da je Kuth mojster, v svojem poslu, dočim Harding V zadnjem času je bilu objavljenih v ameriških li-biiii nebroj člankov, ki so razpravljali o vprašanju Kulir okraja. Tako je bil priobeen v seriji New Republic članek z naslovom; — Kapitalizem v Ituhru. Bistvo tega članka je, zakaj ne more kapitalizem, te je vir vseli zadreg v po-vojni Evropi, zopet spraviti ti p tema v red, čeprav ima na razpolago motorne mojstre karnar v Ljubljani, industrije in finanee. Po kratkem pregledu dejstev je v Kranju je umrl v 75. letu prišel člankar do zaključka, "da veljajo duhovi Karola Saboth-v' * ... . . i i - - telj zemljiške knjige v pokoju m Velikega, Richeheu-ja m .Napoleona v Ruhr okraju vec (R,e majorja Henrika in tMlvotni kot pa kapitalisti celega sveta. V tem tiči dobršen del resnice, ker ne nasprotuje izjava naziranju. da je kapitaizem odgovoren za vse zadrege ali prihajajo na pnzorišče duhovi Karola *>ri datunrj; ^ Verstov«ek je .....1 , . , i - - i i • namTee umrl dne 2(. marca. A ehkega ali kakega drugega njegove baze, «*e dele vso si- lo s kapitalisti ali so celo močne jši kot oni sami, potem jili j« p<«val iz njih grobov kapitalizem. Tukaj v Združenih državah se j<■ pojavil na pozorni- ei duh Ku Klu\ Klana. Fašisti in beli stražniki drugih dežel predstavljajo isti pojav. Z drugimi besedami rečeno: • Moderne vojne, ki imajo svoj izvor v kapitalizmu.jnato uk;17al Rc|miku> S]travljajo na ]M»visje einlne elemente, ki križajo pot vla-!naj na dvorišču seka drva. »To je' Kadar prehudo zaduhti. si* val dajočiii razredov. Kapitalizem je kot nemški dijak, ki j Repnika hudo ujezilo. Celo dopol- korupcije po Sloveniji ^ndar za je pokliral V Življenje Fnuikeusteinovo l»OŠast. Kapita- dne je razgraja! ok<»li hiše. 0]>ol- ■ hiP ^ ogk-d vtisom un^jofih razkri-I l»t. . i C: . n, l.,li,,., ",l..in..kpn<.ii(i" noa m ž njima tolkel po tij o mahinaeijrJt \V mdisehgratza • * rekonstrukcij««, .-e ena nadaljna noj.u, za demokiaojo . ^ y ^ ^ ^ ^ P jn niegnylh tovarSev pri ^ slovenski farmarji m, sedeli v in Repostev bo izpreineiiil svet v hlazmeo. lil izdelovanje Bauniail ki je izmika | baronice Post na Zgornji Pol- skednju, srkali jabolčnik ter tapeeiranih relie za blazneže bo postal.« najbolj procvitajo- niiriI Ta pa S<1 je zajniaj v Rau. skavi odstavili \V i udiseh griitzove-' j »ogovarjal i o raznih gospodars- ča se industrija. ' mana in mu trikrat zasadil nož v, uradnika llarleta kot sekve- kih stvareh, posebno o gnoju in ! prša. Pauinan je šel iz hiše in se f tra t#"r tra 'zm^ujali — toda le ■ umetnih gnojilih. cesti začne rnlk1. Prwlaednlk- RUDOI.P PEE"AX, »31 E. l«5Ui It.. Cl«T«lanC O PodprMlaudnlk. LOUIS LALANT. Box iH Ceaxl At«. Loral*. O. Vajnlk; JOSEPH PII3HL.ER, E!J, Mino. XOaCmJnlk: CEO. L. BP.OZ1CH. Ulcn »aesjnlk neizpiB^anik nartuls: JOHN MOVfiKN, «11 — lltt iT«. Dulutb. Mlnm Vrhovni Mramlk« Dr. I0t. T. GKAHSK. 141 ■ Oklo ItrMt. N. fPltUkvrfc. ARTON BBASN1K, Room l»< EakcvtU £ld« Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 1234 W. 11 BtTMt. Chicago. I1L rSANK BKRABEC. «8X1 WwhlLfton B trse t. OenTsr, Fsrotnl mm* UONARD RLABODNIK. Bo« 410. Kly. Mlam. ORBGOR J. FORENTA, Black Diamond. TkANK BORI C U. «317 Bt- Clalr Ats.. Clevslsa«. C. Zdrutsvalnl stfbor. TALENTI N P1RC, Tli London Rd . N. K.. C1«t«Uli1 O. PAULINE EKSIENC, iS* — Srd Street. La Bali«, m. JOB1P BTERLE. 404 E. Mesa Avenu% Pueblo. Cold. ANTON CELARC. 638 Market Street. OTaukscan. tli. •or. Dlaaoai asi Srail Jednotlno aradno ftaiUo: "Olaa Naroda''. Vh itrarl tikajo?« a« uradnih aadev kakor tudi denani« foMjttrt aaj as podlljajo na clavneca tajnika. Vae prltoSba naj se pf>itija aa prsd~ Mdnlka porotnega odbora. ProSnJe sa sprejem novih Maxtor la bolatlka ■plttmla naj se poSlIJa na vrbovneca adravnlka. Jucoalovanska KatollSka Jednota a« priporoča vsem Juvoaloranoaa aa obilen pristop. Kdor *eli postati «*i Novtm Sailu lepo na- kra.;>e a easu prednje. Te dni so si ogledali ni"»—t či ško-h vaški. bel Lri.iski i si holan-l-j kunzul. IMost jf metrov inlvrnil d« Ii; in "»CiDO ton težak. Ta šola I»o i>rva \<<;,' \-jvj.' v lieoirradu. Kruh v Beogradu ceneji. -Jako -M-m je pri- Graditev liške železnice. Dela pri jrravl/tvi pnej-.' (ii j !'•• najsi' v» .i-, nareilbi ine^ne j uprav«- -i- j,- «-.-!ia k ni Itn v l»e'>-j irradu /nižala za p >1 dinarja pri pie-1 UilojL'1-ainu in stane s«tlaj k:!o- Sekvester baronice Post. Najbolj čudeii stvor na svetu so : ženske. Izvanredno >o radodarne pri izkazovanju svoje telesne ali pri-vat ne lastnine. Le do tega ne moreš nobene pri-j praviti, da bi ti pokazala svoj kr-' ! Knin v p< luein teku. Strokov-. -jrr;im brlela rulia dinarjev, beiia dela še tekom letošnjega leta' končana. 80 km pnwre ^ra ii -plii-j Nabava morske soli v Italiji, sko jrradl»eiio podjt tje. ostali |j»,.oirraila ]>ori»"-ajoT da 1»» pa država v svoji lastni Težiji. jivjnava ilržavin-ira limnopubi na- Jugoslovansko posojilo v Franciji j :{2 ,M,U ton J>ri podpisano. Iz lleojrraibi pt»ri>čaj". «la je m -1 I n v : »-r za zunanje zadeve dr. N !i-(";;,*• prejel uradno obvestilo iz !'a-; tiza, da je t"ranc"orazum o kreditu -lu^o-- lavi j i v znesku ini'jon- - j iit-ki italjan.s.ii tvrdki za eeno Mo-J.inmi italjanskih lir. Težavno delo ledic. Iraneos-kili frankov. >po razum -ta ptnlpisala zast< pnik 1'raneoske 1 ... ^^ i -rlade in jugoslovanski poslanik v Belo 1 jFum |>u » i » san JI- » 1'uci IVII.I [»i \ i Pograbil je ° Polanskega. dr^seda-1 i»0rr0vor je že postajal dol vse po-1 zasebnega upravitelja ba- 'udlerju ' ro,1'ee ^ poročajo: Potanski ^ posrečilo, da je Rejniku iztrgal ministrstva pravde na- je kri-va nr^aniziranejra nasilja V podporo mnilOlX»ln. < pu^ko. Ko je Repnik slištl, da stavljen kot uradni sekvester At-dno j O. kakn morejo ti pivinoparji, ki delajo le po 200 dni; Bauman umira, je pobegnil. tenisa v Slov. Bistrili. pO odpravi Namen ledie v člove-kem t<•!«•-ji*, da p rež-1, njo iz krvi »tiu-: <• • Stanke. To je težavno delo. >!ižuo ITimi kvart"v ki-\i si« "JI lil- skozi obe b-:liei. U j,- i/. i:rvi izčrpanib io iz- bi .kil k"'MČll na loto. ki živo v ]>odrtili koT-ali in ki pro/ivljajo 7. vsakovrstnim delom, katero morejo dohiti tu ali tam. vzdrževati "unirovnVn nuniopol". Premo«rarski de1!a«rom.i ^ e v krvni Trinerjevo (ireuko Vino ob- Najbolj značilna novica, karj zlasti tudi domačega prebival-! sem -i'1' r*ititl ^dnje mcscee. je ta . tro^av)ja pn\|,-ia ^- Stva. Prišel pa je kot zaupnik lajst-1 — Sina ameriškega generalne-j , , , .. , . i - . -i t blaga za 1 zlatih umik. mce navskriz s sekvestrskim u- ■državnega pravdnika so .spra- statist ion ill piwla^kih .»e Ju-Nemčije na odškodnine ra/.ne^a radn r zahteval od okrajnega' kov j»- razvidno, da je na svetu glavarja I.ajnšiea. naj izžene FV,- vtM- žen»k kot pa moikih. lanskega iz okraja. Okrajni gla-| V Nemčiji pride na vsakih 1000 via j Ija nI vrednoti *J im-l dlnarj'-v. var je to odklonil, ker ni videl moških 1500 žensk. \* Angliji na razloga; nemudoma pa je dobil 1000-moikih 1200 žen>k. V Jugoslaviji ji*, hvala bojju. Privatne šole se iatvorijo. le»V»grajska "Pravda" doznava. da bo mbiistrs*vo prosvete u!;i-nilo privatne > ►!<• v v^- li onih ki-a-jili Jug,-slavij,-, v katerih ž-- "I,-^t' .i«'- državne šole. na »v, prijeten način. To j,-družinsko zdravilo v najboljš,-m -m:-!ii. M i>> lleatrice DutTani nam j" pisala i/. Seii<-iK-Wa lv. N". \ .. Pt. marca: ••.f;«z uporabljam T? nerjevo (ii', nko Vino in tudi dni «rj ,"da'ii družim- ter vemo, da je |st«»ča«uo liitin je i K-'lar iz N<-\v M icli. : ("porabil s»-m »•nieo Trmerjeveyra tie-1 miaikant". Kdor 1k> valel to igro, docela izključene, ker je prevzel * »temelj.t^jo. da je baje Polan- ra7Tat.rje Se precoj pr,vidno. i V ................s.- b-t- . mo ke p. jč, rožice cveto in sapice ~ do smrti luismcj^ati. nadzorstvo imd njim med hra-stni-! jja™ javnemu r,,iu m nn-| Tam 1(XJ0 uloikih Iia llKX) <}<.rMo zn 1(fhliai:„ s,,d -i narotl- * bffe v najboljn-h r,«kah. Zej- skun delavstvom tako "priljub-i ru 1,1 cli< 1,1 vei* potreben v okraju. pihljajo, ali kako iy pravi na pesem. lid s»n po raznih krajih 4 ali- w izU,nH> P^krbljeno. Ro- f oni i j.....1 meje Nevade do Ore- Jaki »» rojakinje, pridite vsi! gona. Jako me h« prmenetila na Poročevalec. M'Abma ('racket. C al. Ko sem bil - ]»retl par leti tam. je bilo prime-1 roma malo hiš. seilaj se je pa raz-1 frmecoelMga veletopa. nim in laeuini sp ni tndta bati. Za vila A' krasno obmorsko mMto. Na tisoče ljudi dela v tarnanji izde-lovalniei nladkitr ja. Tja je dospelo veliko SU oven en v. in njihovo dru-etV*> sv. Jožefa ikibro napreduje. T*»rajalo mi je. k.t med n>jaki vlada btp re«l in slopa. Slovencev je tam precej, ki imajo svoje le-]»«* domove, olnlane z višino Cv««to-e»mi vrtovi. V strmem hribu nad mestom je obrtima ra-xmitia. kjer ima Slovene Mr. lT. na »roji lepi farmi krasen naraven |»:»rk. Sre^li parka je velikanska dvorana, kamor se lahko izletniki zatočejo v slučaju slalte^ra vremena. Ko čb»-vek vidi \"se to, mora biti res ve-sel tako b^ieira napTvdka naših rojadtov. Pootdrav' ^r. Pogorele. Ban Francisco, CaL Društvo Tabor Slovanov prire-i dne 12. maja vdiko cadbavo, V francoskem mornariškem ar-zenalu so netla^o vlili nov vele-top, ki meri 21 metrov. Njegova cev tehtfi 89 ton, a podlago vred pa 230 ton. Veletop bo lahko izstreljeval projekte, težke 430 kg na daljavo 75 km. Veletop je namenjen za nabrežno obrambo fran coske države. Tako se približujemo — idealom razorožitve. Koliko stane steklenica pira v Rusiji? Steklenica piva v Rusiji stane nič manj nego tristotisoč rubljer, kar odgovarja predvojni vrednosti 22 kopejk. Kljub temu, da je ta pijača tako draga, se prav hitro in pridno uničuje in pivovarji, baje zaslužijo ogromne vsote pri i svoji obrti. Tvorni čar j i so torej i tudi pri komunistih dobro privi* | legirani. IMEJTE K ANO M A G.NOLI A m STAR MLEKO VEDNO V VAŠI SHRAMBI ZA LED ZA TAKOJŠNJO UPORABO. HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA. PlSlTE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL s hraniti tabelne". i Pritožba ni imela odložil "X!!ne liKX-i. žensk. |VS|«#pj. njo v.l<>. Ministrstvo /.a javna '1 •-!;i je v -{»'»ra/umn n pp-cvetnim jako usji»'>n«>. ^.1 Mr. -t.-I »ulTalo. eno -tek iVina in re«'-i moram, da nuje za -el<. sjiravljati na nog»*." — lekarnar ali ;n*oi|a.ja!'-e zdravil ga ima v zal-ni in bo tudi vam »•lužil" za«-no z drugimi izl^Tiiimi zdravili ter iz b-lki. .Jos-ph Trim r '">j|npany. <'hicajro. lil. fAdv»rtlsem»n» l FRANCOZI SO IMELI RESEN NAMEN NAPOVEDATI NEMČIJI VOJNO. Iz Pariza poročajo: Francija je očividno mnenja, da je v. vojnem stanju z Nemčijo, in to je posedlo razvidno iz predloga, ki je bil stavljen v francoski poslanski zbornici, sirglasno s ka. terim naj se ustvari posebno — Ruhr-medaljo. Po nestevilnih odlikovanjih. ki so bila uve*. Taljen a tekom svetovne vojne, pri^'o še to odlikovanje kot povračilo za aktivno službo francoskih vojakov in rezervistov, "ki so branili interese svoje domovine v sr- j cu nemške industrije". Dekoracija bo razdeljena v tri razrede, kojih prvi bo za navadno' službo v armadi in za civilne us-1 lužbence; drugi za zaslužna deja- i j nja pri izboljšanju adm in 1st rac i- j je v zasedenem ozemlju, in tretji za junaške čine, izvršene pri reševanju francoskih življenj ter — francoskega imetja. Kako ljudje napredujejo. UPRAVA ameriške zakladnice v Washington!! jc na vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole: Skop je oni. ki oi je za- še enrpa gosta. Nazadnje je sto- - jdužil Ludovik za jrla>bo. posebno pila v dvorano gorska vila. Bila Vit zabava jr bila j,- podpiral darežljivo Waff- je krasna kakor jutro na jrorah n -lan z z»-jo in nrrja. ko :ra še n:>o priznavali za in oči >o ji bile višnjeve kakor 1«*-pmija. deri i kova jezera. Xj»*ni »lolgi. ru-Kralj ni živel rad v Monako- si lasje -.o ji padali po hrbtu. Ob-vem. Rad pa je prebival na svo- leko je imela iz tančice. okrašena j:h krasnih jrradovih. sezitlanih v s cvetlicami in žametnim majuun. slogu Ludovika XIV. V Linder- Kralj jo je s smehljajem poti «fu je zgradil >injo jamo, na- zdravil. Poljubila ga je z mrzli-taneno jKisneto po znameniti ja- mi. vlažnimi ustnicami. Položila mi na Capri. Chiemsko jezero je mu je r<»k<» na čelo in mu zbudila bil i miniatura Versaillesa. Tukaj J v da j«- ubogi fant to plačal z življenjem. Otonova ^nrt je bila grozno jH»vra«"ilo za nemarno življenje. I 'mrl jt- vslt*d ostudne bolezni, ki je trajala eela mu je »hIlMuI ti raz je bil kakor mrtvaška plava in takega so pripeljali na njegov grad. «!» tamkaj umrje. Njegova •opr'ir i. ki do takrat ž njim ni živela, s,. vrnila k njemu in os-tala /. rijioi do >mrti. Mogoče, da j- požrtvovalna dobroti jivost Marij«* »Jožefe olajiaia zadnje ure liesrečnega, od bolesti rauc-'u^jra človeka. Ni čuda, da jo cesar lju- je dajal kralj v zrcalnem salonu «ta. in nazadnje svoje gostije z duhovi. V nekem Nj«-jf'>v l«*pi <»b- pismu je papisal takšno gostijo moji teti, ki mi je o nji pripove-, zverjad. katero je imel tako rad in katere življenje mu je bilo sveto. Zdaj so sedli h gostiji. Trinajst dovala podrobnosli. slug je streglo gostom, katerih Pred polnočjo je zasijala kras- razgovor je obsegal ves svet in na galerija v mehki luči sveč in vso globino duhov, kakor se spo- kristalni kandelabri »o lesketali dobi v družbi velikih ljudi vseh kakor verige iz demantov. Miza vekov. Vila pa je sedel«, ooleg | je bila pripravljena za i:i postov kralja in mu pravila o daljnem in okrašena z izbranimi eašami in kraju, kjer teko potoki po sma- evetlieami. Pribori so bili zlati, rajrdtiih vodnih cvetlicah. Petna-jst minut pred polnočjo je Nazadnje je Ludovik napil svo- l)i in -rnatra /a svetnico. _. vstopil Ludvik. jim gostom, in ko je na veliki. — Zadn..i i «.t Uabsburžanov peljn } q polnoči so odprla vrata in zlati uri. udarila ena ura. je raz- ceremonijar je naznanil — kra-'bil svojo eašo. da bi se ne moglo !j «•'» Marijo Antonijeto. morda kdaj pozneje 2 njo napiti Ludovik je hitel k nji. Bajno na east manj imenitnih gostov, krasna žena v fini svili, z na pud- "Tiho in drsajoče je izginila druž- ranimi, z rožami in biseri preple- ba duhov in kralj za njo. tenimi lasmi je stala tu. Na nje- Ludovik je bil prepričan da je fi ravnini s stropom grob-( nem vratu se je rdečila krvava v resnici ž njimi večerjal, in slu- Mrf\ Ilalehur/atii tu spe. propa. Kralj je menil, da se na žinead «ra j«; v tej veri potrjevala njegov poziv kraljičin duh odel zakaj pojedla je nedotaknjena je- s krasno postavo iz versaillskih dila, kakorhitro so jih odnesli z dob, ^veda z groznim znamenjem j mize. Ko je šel kralj skozi sobo iriljotine. služabnikov, je videl, da je vse Ludovik XIV. z veliko lasuljo, pojedeno in je bil o resničnosti v obleki iz zlatoveznega brokata svojih sanj prepričan. Spomini na prejšnje lepe čase. v mračno grobnico v kapucinsko cerkev na Dunaju. Tam leže mrt-v kamenitih rakvah in zarjavele krone na zaprtih krstah nam govore «» n.jib dostojanstvu. Ljudje st..paj«> mimo po hodniku, ki je v nice toda \ >e to zlo, ki s.» j;a povzročili, živi dalje v njih potomcih. Eli'/abeia spi na pole p nj«> Rudolf iti eesar. To kraj duhov. Mladi in stari, krasni, dobri in hudobni so tu in nad njimi po«li čas svoje valove in /anaša njih imena v globel {»ozabljenja. Sorodniki Habsburianov. KobLna kraljevskega vojvod-skt u*.' rodu Wittelsbaehov je veliko zanimivejša in duhovitejšn o«i llabsbur/anov. Pa tudi tu sej eiidašrv<» stopnjuje do Toda medtem, ko se pri Habsbur je pris»-l z drobnimi koraki na visokih petah. — Kraljica Marija Škotska, v črnem baršunu. z rde-čiin znamenjem smrti ua tilniku je gledala kralju v oči in mu oea-rovabi dušo. Katarina Velika, v bogati obleki. . •* prinesla parfum krvi in blaznosti I *ž»-lj»-nja v svetlo dvorano in romantični trubadur Wolfram — Es«-h< nbach je stopal za visoko Ža ni ti kaže blaznost v pomanjka nju morale, poniževanju človeka I,lamo in Priklanjal, se je ne-in ord narnib zak««nih. s., WitteK- j prividoma doteknil njene obleke, bacht.v r mantični trpitelji, ki 7- zmagovitim Aleksandrom je plavajo visoko liad banalnostjo! PrišeI •Tulij Cezar. Plešo je imel >veia. Iv Iko se vdajajo nizkim. | zakrito z lavorjevim vencem. Za živalskim nagnjenjem Kraljev- njima je stopal cesar Konstantin. !-k.t rodbina je dedno '»bretnenje- ■ Hamlet, danski princ, in cinisk'i na. t«>da nihče ni zagrešil takih ; Diogenes nista bila tu v lesku ka-groznib grdobij kakor Habsbur-i kor «1 -tna. Ravnotako cesar Bar-žani. 'barossa, ki je na Ludvikov p<»- Po/Jiaia (.cm rtlobro Laidovika j zdrav površno odzdravil. Za nji-II. H.la s,-ni otrok. k>< je hodil k mn je prišel menih. Kralj m •etu v stregli. Pritisnil je samo za pero in miza je izginila skozi odprtino v tleh in se je spet pokazala '•kozi isto odprtino. Par steklenic sekta je bilo kralju zmerom pri roki. C'e so se spodaj zamudili je kralj vrgel skozi odprtino par steklenic za poziv služabnikom, da ne bo delj čakal. Kralj je ponooi budil (brez dvomi na poziv gorske vile) slu-žabništvo, da jc odjezdilo ž njim na lov. Kmetje, ki so zaslišali šum te tolpe v nočni temi, so se križali od strahu in so verjeli, da jezdi drv j i lovec s/svojimi spremljevalci. K«» nistno še živeli v dobi malih j steklenic, katere nosijo ljudje v -v«»jiJi hlačnih žepih na zadnji plati ter skrivnostnega pomežika-vanja. ko je eaša še prosto in odprto krožila in ko je bilo ]>oka-nje za mask o v za več kot enega človeka najlepša godba, posebni* na društvenih veselicah, so se lica vseh navzočih razjasnila, ko je prišel na zabavo kak vinski ali šampanjski agent. Nobena večja veselica ni bila ]H»polna brez šampanjskega agenta in v konkurenčnem boju lahko-živih in darežljivih zastopnikov šampanjca in sekta so imeli največji dobiček povsem neprizadeti. Vsi ti šampanjski agenti so se že davno poslovili od te suhaške doline solza ter srebajo sedaj brez dvoma v večnosti nektar, ki pa mora biti "extra dry". Pogosto se je zgodilo, da je kak tak šampanjski agent plačal na kaki veselici za sto steklenic šampanjca, na korist društva, ki ga je nato prodalo svojim gostom za primerno, neprevisoko ceno. Dobri družabniki so bili. ti vinski ali šampanjski agenti in znali so se tudi obnašati. Nekateri med njimi so bili prejšni častniki, katerim je pristojal tudi cilinder. Tudi svoj potsel so dobro razumeli. Res ni bila lahka stvar hoditi večer za večerom od vprizoritve k vprizoritvi in preko dneva sprejemati naročila restavraterjev in salonerjev. pri čemur so seveda vedno tudi odprli steklenico . . . Dolgo, dolgo je že tega . . . Takrat je imela vsaka večja vinska ko. katero je amaterski agent za-stopal. Nikdar ni pozabil reči gostitelju ali gostiteljici par laska-\ ih besed glede izvrstnosti dotič-nega vina. kadar se je serviralo od njega zastopano vrsto. Seveda ni nikdo vedel, da je trgovski agent interesiran pri tem. Najbolj bogato žetev pa s«► napravili prafesijonaini agenti v sil-vestrovi noči. Slavnosti Silvestro-ve noči j«* dejanki organiziralo pol ducata agentov v zvezi s par podjetnimi hotelirji in rest a v ra-terji in te slavnosti so postale tako priljubljene, da je bila javnost prepričan, da ne sme zamuditi silvestrovih slavnosti na Broadwayu ali na Peti Avenue. Že tedne poprej so hoteli in re-stavranti objavili, da je treba re-servirati mize in ko so bile reser-vaeije izčrpane, so dobivali najina t a kar ji velike napitnine za obljubo. "da bodo storili kar bo v njih moči'*. Ko je prišel zadnji večer starega leta. ni bilo v nobenem teh lokalov niti ene proste mize in nikjer niso servirali nič drugega kot vino, to je šampanjco. Nikdo bi si ne drznil naročiti kaj drugega kot sekt ali piti kaj drugega. In tedaj se jc pričelo rajanje. Jugoslavia irredenta. 11 Fašistovska bestijalnost. V I tac man j ill. prijazni vasi v tržii.ški okolic:. >*o na velikonočni pondeljek vdrli fašisti v stanovanje Josipa Žerljana. ga izvlekli iz; p« stvlje. ga pretepli z žilovkami j in nato mn prerezali žile. Ko so dokončali t«> 1 »arabsko "'junaštvo . so pretepli se neike«ra Kn- reta. Zakaj' Zato. ker sta im-da} ta dva spor z nekim: lcnegntoin] v družinskili zadevali. Take so razmere v Julijski Krajini. Zadnja pot notarja Temo Šorlija. Dne iiiarca se je vršil v Pod- • gladil v Istri « b ogreb prera-J no umrlega neustrašenega bojevnika za pravice našega naroda v zasedenem ozemlju, notarja Tomo Šorlija. Politično društvo * - K. liti« --t sta zastopala poslanec dr. NVilfau in odvetnik <» pokliau t.ipograf (črkostavec. ti-zasačila o vi 5EVER0VA ZDRAVILA VZORZUJEJ ZDRAVJE V DRUŽINAH. 5EVERA S E 5 K □ AljtlMpt^lJO «J<*X*lo Priporočljivo Zd odpon^oč pri zdrdVlJet]jli srbečice IH rdzrph t^oži]if) bolezrji. CENA 50 c Vprašajte pri v4iš>err| lel^drjb. H. F. SEVERA CO. [OAR RAPIDS. IOW/ Rad -»i izvedel za naslov PKTKA in lOŽI-rrA IDUiVAT. Doma -ta i/. A llešič v I»elokrajini. vas • Dolence. IVo-Mit ju. da s,- mi "glasita, ali pa čt kdo za nju na>lov. tla ga m' javi. — Nik. Kroelfe Dolence š;. 1pošta Ci-iomclj. Slovenia, Jugoslav'.;?. 27-4- -5-.V IŠČ3M0 100 DRUŽIN, — KI lu raOe ilom z rlv*--l.M .i k rumu ali ve«*-_ zemlji- H-tstna železni* ^^ ^^ \ I'laittfleld ill Ne« . 1 Iirk t.'•*■»• tuitiic« |N>sest- \ ► v m >r ni > «« >k. 1". minut lu.j.- a«, vt-likili o.varen. I. vs.tk «*-lan družine d»-l«>. «•!*■■ ve<\ — I Vidite aii X. J kjer 1 i h k Invest r.-.J pifitf n.;: Bu Ide-. 12o Liberty SVeet Ncv/ Ycrk C.ty. Deot. 7. Room 305. Vsak vinski agent, profisijona- P"li«-«ja ju j« len ali amaterski, je sedcl za ka-!^!!1 in zal)JeniIii za Hr ko mizo. na kateri so stale celt zifikatC'V. Vso Russian o vo druži- i * • i -i . , , no ^ » dali pod kliuč. baterije praznih m polnili stekle- — 1 nic. Z vsako steklenico je postalo razjwdo/.en.je bolj razposajeno. Vedno več steklenic so naročeva-li in ko je konečno kaka deklica tvrdka svoje agente, jirofesijonal- skočila na mizo ter zaplesala Can- IŠČE SE DOBRE D 06 AR JE. Imam dober les. Koliko zahtevate za 1000 francoskih Claret dog. mera :»G in 42 inčev. — Max Fleischer, 47."» North McNeil St.. (20-4— fi-',) ne in amaterske. Profisijonalnc- can sredi baterij vinskih stekle- Tenn.____ ga agenta je laliko videl človek! nic in ko je kak s konfetijem po-1 NAZNANILO IN PRIPOROČILO vsepovsod. Obiskoval je hotele in j krit star plešavec pokleknil obo- Naročnikom "Glas Narod i" v (Dalje prihodnjič.) Ruska umetnost v Ameriki. Rusi so postali v zadnjem času pokli« u miroljubnega gimnazijs-moderni v Ameriki. Moskovsko ' kega profesorja, ki je bil poklican umetniško gb*tlišče je doseglo tu- v armado ter znorel, ko se je vr-kaj naravnost senzacijonelne us- nil domov po strašnih trpljenjih v Mandžuriji ter bojnih poljih okrog Port Arturja. Splošna evropska javnost je postala nanj pozorna šele potem, ko je grofica Tolstoj žena Leva. priobčila nanj Dvorni fotograf je bil tu«li u«le-le/en pri tem načrtu in je tajn« izvršil nekatere zelo *'n«'žne" fo t« »graf i je princezinje z grofom Te t uilno se nam < ztlelo. -ri|sko «luš«>. a tlej-st\«i je. da izvaja celi okoliš, o ka-terem skor«« ničesar ne vemo. Te fotografije so dobri prijate- ., ... , ... , ,- , , v- , I sebno mikavnost na občinstvo. J j i poslali kralju. Namen je bil „ . , . . Ruski k«»I«»s je za preteno veci salone, restavracije in klube in kakorhitro je videl kakega prijatelja. je dal odpreti steklenico ter opozoril na izvrstnost Mestece se kapljice. Poznal je vse bar-tenderje ter glavne natakarje t»*r bil umazan, če so ti skrbeli za to. da so servirali njegovo marko. kakorhitro je naročil tujec steklenico ^ckta. Natakarji so spravljali zamaške. ki so nosili pečat tvrdke in agent je zamenjal te zamaške za 2o centov komad. C'e ga je kdo povabil, naj sede k njegovi mizi. ni nikdar pozabil revanžirati se ter naročil steklenico svoje robe ali celo dve. Le kadar sta se sestala dva tekmeca, je vsak njiju naročil po eno steklenico tekmecove robe. To se je zgodilo iz uljudnosti. Amaterski agenti so delali tiho in neopaženo. Med njimi je bil kava lir, ki jc izgubil svoje premoženje. a igral v družbi še vedno veliko ulogo. On je bil neobln»dno potrebni svetovalec ženske, ki je pred kratkim zabogatela ter priredila svojo prvo zabavo. — Ne pozabite naročiti par sto steklenic "Sparklinga To je /evaje preti njo. je pregledal državi Illinois naznanjamo, da šampanjski agent zmagoslavno jji, bo obiskal naš potovalni za-svoje bojno polje ter prestel gla- stopnik ve svojih "dragih ki so stali Mr. Joseph Smalcel, po mizah. ^ j(. pooblaščen pobirati naroč-To je bilo nekoč. Danes ne vi- nino za naš list. Zato prosimo rodimo šampanjskega agenta niti v jake, da mu bodo kolikor mogoče muzeju. Izgubil je pravico do ob- naklonjeni. TTpravništvo stopa. Prav tako k««t državljan, ki je ljubil eašico vina in kateremu je ostal še sjMunin na one lepe. dobre čase. PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Co je poklican Pain-Expeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčne potrtosti, neTTal-gije, bolečin, kroe-vitepa trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Pain-Expeller no»i naSo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. ' ^-ic in 70c. v lekarnah ali oC * F. AD. RICHTER & CO. 104-114 S««(k 4tk St., BnNikljB, N. T. IMP MOŠKI! Zaščitite se Prati ulcitaj« V večernem somraku prihaja ptič od rane zarje gnezdit v moj molk. PREKLAD MEHURJA K.b« »it^ »i najboljšo raS »ito PREPREv-BA za MOŠKE Velika tuba 35r. Ktt (4>> (1 Vm kkaiaarji ali San-Y-Kit Dept.- B 92 Beckman St.. New York Pišite za okrožnim. napad v listu "Novoja Vremja". baje iz "umetniških razlogov".|marka, katero pije sedaj vsakdo. Kmalu je d|«bil list številne pro-1 ki hoče kaj veljati, teste, ki M vsi branili mladega Nekateri teh **tihih dosežen. Kralj je postal ntvaupen do svoje zaročnice, Ve«ln«i in vedno je mo amer.škega občinstva še vedno knjigi s sedmimi pečati in ne llaga! p«»roko. dokler nt , ......... , , „. , ., m««r«' »i pretlstavljati življenja in ni««j de«l. vojvoda Mak>imil|an t»i-1 . . " , , , .. . . . , , , .. pocetijanja tega v svoji nevedno- kal, da ne tlovoli. da t»i tula hci .... , . , . sti fs naticnega naroda, žaljena na tak grob naein. In tu je kralj, ;z/\an <►«! svojega bodo-1 I........ Andrejev. k je bila velika bolest za princezinjo Sofijo, ki je Ludovika vroče ljubila. P«> tej tragični ljubezni, ki jo je sani zakrivil, je postajal kralj Vedno bolj čemeren, zasovražil je kim v prizor jen a v angleškem pre-viwlu. je umrl preti nekaj časa v bt-di in |w>manjkanju v izgnanstvu na Finskem, a je bil brez dvoma najbolj priljubljeni ruski pisat Ij modernega časa. Xjego-v osi ivo je ustanovila predvsem ženske, dasi je imel v svoji fanta- "Povest o sedmih, ki so bili obe-ziji zmerom idealno p«»tavo žene. T« povest je bila pred Dobroti ji va prijaznost do slu-aineadi ne jc izpremenila v okru-tost. Obrnil je življenje narobe. Gledališke,pr»*i.satelja. Andrejev je nato spisal številne igre in pogosto so ga dolžili, da je prerok pesimizma in da zastruplja s svojim pisateljevanjem rusko mladino. Igro "Anatema*' so prvikrat vprizorili v moskovskem umetniškem gledišču leta 1910 in je dosegla naravnost presenetljiv uspeh. Pozneje je to igro zatrla sveta sinoda ter so jo listi '"Orne stotine" označili kot ''židovsko mojstrsko delo'\ čeprav ni bil Andrejev nikak Žid. Carja so pregovorili. da je dovolil zatrtje te igre. ker se prikazuje v njej Žid v najlepši luči. Trinajst let niso vprizorili na nobenem odru te igre. končno jo je spravil na new-vorški oder Maurice Svare. ki je sam prevzel vlogo Davida Leizer-ja. ki je povsem nepričakovano podedoval veliko premoženje in ga takoj razdelil med reveže, brez ozira na svojo hčerko, svojo ženo ter jetičnega sina. Ko je |>ošla zad agentov so dobivali visoke plače in večina [ vinskih tvrdk je imela tudi žen- ■ r^^y ske amaterske agente, večinoma dame iz družbe, ki so hotele zaslužiti nekaj stranskega povabila. — Draga, ne zamudi naročiti tudi **Sparklinga". — je rekla tako mimogrede. — Vem. zelo dobro. »pet povrnil. llvdrosolo ali vodno Kilo ozdravim ▼ M urah in ?ic»-r brez operacije. Bolezni Ttiehurja. ki povzročajo boleCIne v krl'4'.i in hrbtu in včasih pri puSčanJu vode. ozdravim z sf-tovostjo. Revmatlzem. trgfinje. b««IeCine: oteklina; prS ečice. Skrofle In drute kožne bolezni. ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času In ni potrebno l#£atl. - Uradne ur«: Oh delavniku od 9 do t-Oh nedeliah nd Mi !. FARMA ZA KOKO JERE-JO IN SO0IVJE. Prodaja jo lastnik blizu New Yorka ob glavni pregi Central železnice. Blizu šole. j 7 akrov nj.toljše zemlje za sočivje. tekoč potok, dober sadni vrt. dosti vinske I trte. Hiša s šestimi sobami in kletjo. ' Dvoradstropr.i skedenj. Velik kokošnjak tn garaia. Cena $4000. Na roko »800. ostanek po 120 mesečno. Oglasite se vsak dan. tudi ob nedeljah "med 10. in 1. uro popoldne ali piiite na j L. J. KiERZNICKI. 126 Liberty Street. I New York City. Dept. C. _ tAVNOKAB JI NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnotreji* flnitrOTUii iidaji Vsebuje 808 atrmri. Ceni ■ poštnino $2.— ^a BLOVCNIO PUBLDHme OP, 1 83 Cortludt Btmi How York Utty, M. T. DR. LORENZ 642 Penn Atom PITTSBTJKGH, PA. KOI NI SLAVONSKO OOVOftKČI ZDRAVNIK IPRCUALIIT «0AKIM OOCKZNI. Maja atraka ja zdravljenja aktrtuN« In kronHnlti MMI. J— aam fta adrairli nad SB lat tar Imam afcuinja v vaeh bolaanlh In kar znam alevenaka, sate vaa moram popolnem a raaumatl In apepnatl vala bolezen, da vaa eadravlm In vmom mod In zdravi«. (kc:I Zk lat aam Pridali poeebno akuinjr pri ozdravljanju »ešklh. balezul. Zato ae morata popolnema zanaatt na mena, maja akrb pa Je. da vaa popolnoma aadra-viir. Na adlaiajtd, ampak prldtta Cimpraja, Jaz aadrevlm zaatrupljana kri, mažutje In llae po teieew. boiaanl v pri«, bk padanja laa. beleilnd v heatak. atarprane; ealaba«aetitlvCna In botaanl v mahv« jMladlcak, !atrah, islodej, rmonlco revmatlzom« katar; deta lila. naduka N* Uradna uro: ▼ paaaSalJek: ar »in te petek od t. dopoldae do ». popeldael v t«rok. Četrtek te aebota od X dopoMas do «, (Ttftr; v asPsUak te IB trn n ja kopejka. je spoznal svojo j tt-remu j«» vedno dajal dobro lia-zmoto, a bil kljub, temu mnenja. I pitnino in ki je skrbel za to. <1a da ni napravil s tem nikske na-j je bila klet njejruvt^a ^(»spodar- ' js vedno dobro založena z mar- KOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Ivan Matičič $1. 50 RPLEXJE iii strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega i>«]ka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovno vojne. Iz Galieije, z Doberdoške p^inoK% z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega I^»ga. Sv. Gabrijela, J^lfhve in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga je trdo vezano, vsebuje 270 strani in ^f slik iz vojneT "GLAS NASODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. w GLAS NARODA, 28. APR 1923. S K A R A irTU^Š i_ i t » i It "(Bas Varala" lualuirafl O. F. [royal mailot A. P. Čehov. Poslovenil Borisor. b6 (Nadaljevanje.) Trinajsto poglavje. \ ZAVETIŠČE. Tekom eelega onega strašnega dne »ta sedeli madama Plouga-kted in Alina v h mi prve ter čakali. Nista več čakali na Rougana. Vedeli sta, da se ta mladi mož iz tega ali onega vzroka ne bo več vrnii. Čakali »ta. ne da bi vedeli na kaj. Čakali sta na vse. kar bi pač prišlo. Naenkrat pa je prihitel v sobo mladi služabnik rnadame, brez vsakih ceriinonij. ter objavil do hoče neki moški, ki je preplezal vrtno ograjo, takoj govoriti z madamo. ker jo baje dobro pozna. — Izgleda kot kak brezhlačnik — je rekel služabnik. Madama je takoj mislila na Rougana. — Privedite ga noter. — je ukazala. .Jacques je odšel ter se vrnil z novodoalim. ki je šel naprej, proti sredini salona ter pri tem težko dihal, kot človek, ki je skrajno izmučen. Kakor hitro pa je odprl usta, sta madama In Alina spoznali tujca. Bil je M. de la Tour d'Azvr. — Draga prijateljica. — je rekel. — Oprostite mf, če vas molim. Oprostite mi. če sem vdrl ob takem času in na tak način. Jaz sem begunec. Na svojem begu sem se spomni! vas. Rekel sem si. da bom našel zavetišče, kakorhitro dospem do vaše hiše. — Ali ste v nevarnost i ? — V nevarnosti' Malo je manjkalo, da se ni naglas zasmejal. - i> hi se pokazal sebeue*ra mesta več za na\ — v*aj na jK/vršju ne. Današnji dan je dokaza! to. Ozrl *e je na madamo ter nasmehnil. — Tere/a. ali bi mi hotela dati nekaj pijače, da pogasim žejo, predno me drhal raztrga? —4 S a to bi morala misliti že preje. — je vzkliknila. Obrnila se je proti Alini ter rekla : Alina. prosi m te. povej Jacquesu. naj prinese ... — Alina! — je v/kliknil tie !a Tour d'Azyr. ki se je sunkoma obrnil. — Gospodična. j.- rekel. — niti zdaleka nisem domneval, da ste navzoča. — To sem zapazila. - je odvrnila Alina, ki je stopila naprej. 1'stavila se je pred njim. — Prav iz srca. jt<*»|hhI. mi je žal. — je rekla. — da se zopet »estaneui z vami v tako mučnih okoliščinah. tzza dvoboja z Andre Louisom si nista stala nasproti, lice t lice. » Ni ji odgovoril. Ozrl se je na madamo Plougastel, ki je sklonita glavo ter rekla : — Sedite, gospo«), piosiaa vas. Izmučeni ste. — Z vašim dovoljenjem hočem storiti to. Zopet je sedel na stol in Alina je odšla, da izvrši dano ji naročilo. Kmalu nato se je pojavil pridni .Jacques, noseč velikanski krožnik. obložen / jedili in vin..m. Madaina je nalila svojemu gostu, ki je izpraznil več kot eno «"aš<» penečega se burgundca ter nato pro-nil madam... naj mu dovoli, da izpremeni svojo zunanjost, predno >ede za mizo. V*e to je uskrbel Jacques iu markij se je vrnil brez vsakega sledu prejšnuje zanemarjenost L Jedel je in pil ter pripovedoval medtem o strašnih dog«*lkih dneva tobegnU iat Tuilerij. Madama ga je nato obvestila o razvojih t«r o upanjih, katera je otredotočevala na Rougana. To g« je nekoliko predramilo iz njegovega obupa. Postal" je naenkrat (optimističen. — Nimate prav. če >te opustila to upanje. — je rekel. _ Če je ta župan dober človek ter nam naklonjen, bo brez dvoma storil kot je obljubil njegov .sin. Včeraj ponoči pa bi bilo prepozno dospeti v Pariz »n danes zjutraj in tekom celega dneva je bilo povsem nemogoče preriniti se )m cestah z'drugega dela mesta. Zelo vrjetno je, da bo prišel. 1'pam. da bo prišel. Predvsem bi me tolažila misel, da »ta madama in Kercadiou izven nevarnosti. — Vzeli vas bomo s seboj. — je rokla>yuadaina. — Na kak način? — Mladi Rougane bo prinesel tri varnostna spremstva. — sa A lino, mene in mojega strežaja Jacquesa. Stopili boste na mesto Jacques*. — Pri moji veri. ni ga mesta, kojega mesta ne bi prevzel, da pridem iz Pariza. — jc rekel markij ter »e prisiljeno zasmejal. Konecno je izjavil markij. da je truden in da bi rad iel spat. brez ozira na to, kaj pride. Ko je odšel, je madama pregovoril« tudi Alino. da je šla spat. — Poklicala te bom v trenutku, ko bo prišel. — je rekla. y »vojem »rru je ie davno izgubila vsako upanje, da bo prišel, a na zunaj se je delala kot da ae vedno upa. Alina jo je poljubila, ter odšla, na zunaj prav tako mirna in hladna kot da se ne zaveda nevarnosti, ki ji je pretila, njej in vsem njenega razreda, posebno rad i tega, ker se. je. mudil v isle m času v hiši Človek, ki je hil tako splošno znan in uwraeen kot de la Tour d*Axyr, katerega »o brez dvema v istem trenutku nenmorno iskali njegovi smrtni sovražniki. Ko ni bil nekega dne nadspre- vodnik Stvokin v službi, je sedela pri njem Ljnba Grigorjevna, solidna, debela gospa pri štiridesetih. letrli, pečajoča «e z žonituiiii posredovanjem in raznimi drugimi stvarmi, ki »e o ujih navadno le potihoma govori. S t vek in, nekoliko v zadregi, toda resen, odločen hi strog kot po navad i* je hodil po sebi, kadil smodko in pripovedoval: '*Zek> me veseli, da vas poznam. Semjou Ivanov i č uri je vas priporočil. da mi lahko pomagate v precej kočljivi, a zt-lo važni zadevi. tščoči se <*reče mojega živ-ljeaija. Jaz wm star 52 let. Ljuba Girigorjevna. to je nit ar ost. ki jih ima že veliko odrasle otroke. Službo imam .stahio. Dasi nimam velikih doliodkov. bi vendar lahko preživljal poleg sebe tudi ljubljeno bitie in otroke. Povem vam med štirimi očmi. da imam razen ■plače -še denar v "banki, ki sem si ga prihranil s skromnim življenjem. Sem odločnega in treznega značaja, živim redno in zmerno, tako da me marsikdo lahko ima za vzgled. Samo ene stvari nimam — domačega ournjišca in to-vaiišice. in tako živini od daaies do jutri kot kakšen nomadski Madžar, brez zaidovoljnosti in z nikomur se ne morem posvetovati. (V sem hola.11. nimam -nikogar, da bi mi dal vode ali kaj drugega. Razen tega. Ljuba Grigorjevna, imajo v družbi zakonci vedno večji ugled kot samci. Sem izobražen in preanožen: toda če vse presodimo do temelja, kaj sron pravzaprav jaz? Kočar, prav tako kot kakšen katoliški duhovnik. Zato bi zelo rad želel stopiti pred oltar. to se pravi stenji it i v zakoniki stan s kakšno vredno osebo." *\D«»bra misel!*' je vzdilmila posredovalka. "Samec sem in v tem mestu ne poznam nikogar. Kani naj grem in 11a koga naj se obrnem, če so mi vsi ljudje tujci? To je tisto, zaradi česar iu>i je Seaujon Ivanovih svetoval, obrniti se na tako oy^bo. ki je spevijaiist v tej stroki in ki je njen poklic, določati ljudem usodo. Zato vas nujno pro-siau, ljuba Grigorjevna, da mi s svojim sodelovanjem pomagate napraviti srečo. Vi p "znate vse mestne neveste in mi lahko pre-skrhite pravo." '"To lahko. .. " J»jte, prosim vas..." Posredovalka je z mimo gesto nesla kozarec k ustom in pila, ne da bi se nakrenižfta. "To lahko..." je ponovila. — "Kakšno nevesto pa želite. Nikolaj Nikolajič?" v "Kakšno? Kakršno pač Bog da." "To je sicer božja vulja. toda sa jima vsakdo svoj okus. Ta ima raje kostanjeve, oni pa blon dinke." " V id it e, L ju ba Grigorjevna' je rekel Stv^km in solidno vzdihoval. "Jaz seui odločen in zna-čajen človek. Zame pride lepota in sploh zunanjost šele nazadnje v poštev. kajti, saj veste, kaj pa ima človek znala, recimo, priniti giHuba ? Jaz sem izobražen; lahko rečem, da govorim s lcnedom Ka-mtelinom kot sedaj z vami: vendar sem preprostega značaja. Jaz potrebujem prtproHtejšega dekleta, Olavna .stvar je pa. da me bo spoštovala in da se bo zavedala, da sem jo jaz osrečil." 'Stara reč." "No. sedaj pa pride poglavitna stvar... Bogate ne maram. Ne dovoljujem si take nesramnosti, da hi ar oženil zaradi denarja. Nočem, da bi jaz jedel za ženin denar, ampak da bo ona za mojega mM* «* bo tega aavedMa^ Pa tudi revne ne potrdbujem. Daal j ' T' Kreta vi je parnikov - Shipping News sem premožen m se ne zemn iz katerihkoli interesov, nego iz ljubezni, mi vendar ni mogoče vzeti revne, kajti, saj sami veste, da se je sedaj vse podražilo iu da bodo otroci." "l^ahko se dobi tudi kakšna z doto", je rekla snubačka. 1' Jejte, prosim vas... !" Za pet minut sta obmolknila. Posredovalka je vzdilmila, poškilila na sprevodnika in vprašala: i4No. gospod, kaj pa tako., aili bi potrebovali kakšno prilež-nieo? Imam dobro blago. Ena je Francozinja, ena pa Grkinja. Zelo vredne... Sprevodnik je pomislil in rekel : "Ne. hvala lepa. Dovolite, da vas sedaj, ko vidim pri vas tako dobro voljo, vprašam, koliko boste vzeli za svoj trud glede neveste?" "Jaz ne zahtevam veliko. Dajte mi petindvajset rabljev k o in blago za obleko, kot je navada, in hvala— Za doto pa posebej. To so pa že drugi računi." Stvčkin je prekrižal roki na prsih in ise 111 rtiče zamislil. Ivo se je premislil, je vzdihnil, rekoč: "Drago je... " "Prav nič ni drago, Nikolaj Nikolajič! Včasih, ko je bilo dosti porok, smo računali tudi ceneje. ampak dandanes — kakšni so navi zaslužki 1 Ob postu si lahko vesel, če zaslužiš 11a mesec dve petindvajset rubljevk i. Pa že tako, ljubi moj. ne moremo od samih pomik živeti." Stvčkin se je v dvomili ozrl na posredovalko in skomizguil z rameni. "Hm!... Mar sta dve petin-dvajsetrubljevki premalo?" je vtprasaJ. "Kajpada premalo! Poprej smo dobili včasih po sto rublje v." "Hm. .. Nisem mislil, da je bilo mogoče s takimi posli zaslužiti toliko svoto. Petdeset rtfbljev! Marsikak moški ne dobi toliko! Izvolite vendair piti___" Posredovalka je izpila, ne da bi. se nakrenižila. Stvčkin jo je mol če premeril od glave do nog teri dejal: "Petdeset rubljev... To jej šeststo rubljev ni leto... Prosim j vas. jejte.. . pVeste- Ljuba Gri-j gorjevna, » takimi dividendami f vam ne ibo težko sestaviti par- j ti je." "3Iea>i?" se je nasmejala posredovalka. "Jaz sem stara..." 1 "Nič ne de... Posta\nii ste,i polnega belega obraza in tako; dalje. *' Posredovalka je bila v ziidregi. Tudi Stvčkin je bil v zadregi in se je vsedel k njej. "Vi ste lahko zelo simpatični", je dejal. "Če dobite odločnega, solidnega in poštenega moža, potem se mu lahko pri njeigovi plači in z vašim zaslužkom zelo prikupite in dve duši lnxste živeli kot ena sama." "Bagve kaj govurite. Nikolaj Nikolajič?" "Kaj pa? Jaz nisem vendar nie.. . " Nastil je molk. St.včkin se je glasno vseknil. posredovalka pa je zardela in sramežljivo gledaje nanj vprašala: "Kcfliko pa ri dobite. Nikolaj Nikolajič?" i potreboval kakšno tako... vaše vmte. .. solidno in pošteno... v smislu vaše kompleksi je. .. " "Bojpve kaj pravite..." 5»e je zahihitala posredovalka in skrila svoj obraz v robec. 44Kaj je še treba premišljati? Vi mi ugajate m vase. lastnosti se strinjajo z mojimi Jaz sem odločen in trezen, ee vam že ugajam, potem... kaf je lmijiega? Dovolite, da vas smem snubiti!" Posredovalka se je ihte z asm e-jala m trčila »"Stvčkinom v znamenje. da se-strinja. "No", je rekel srečni nadspre- Pooblaičena od jugoslovansko vlad«. Hitr.i. direktna služba mtd NCVM-CMmi-IUVII s BOTiKl. velikimi. TaSfiitnhni "O" MmOd. Mo-1 f. mia: decni v vaedoairik. - Ptoceat« o3»latim. 1 1 "OHIO", "OECA", "OftDUNA", "ORBITA ▼ Eireeo: CENE Ix Empc: um u ui i 2. maja: $130invee $103.50 Ham'g $130. inveč$102.5i>j Lapland. Cherbourg: Hannover. Bremen $125 in ve£$ »0.00 Cherb p $125. in več $100.0<> ----. $10€.35 Za^rreb.......... $lo5.tK> 3-_ , a rau«du. Thuringia. Cherlnjurg in Hajnburj". Afulttnia, Chrbour*; Reliance. Cherbourg id Hamburg. dam, Bolougne; Saxonia. Andania. Cherbourg. Cherbouri 22. maja: Aqultanla, Cherbourg. 23. maja: France. Havre; Zt-eland. Cberbour j Thyrrhenla. Cherbourg in Hamburt Sk«Ukf i privatasasbise ▼ tretiem . , VA2NOIM« fa« X uku^ zm. ^fongolia. Cherbourg in Hamburg. vele eorodnike » erropi. Nova kvota prične 1. jul. > 5 ,naja. York. Bremen. Rn!TriaMi»r*Wiy ^Prrf^rnUPiSv Cherbourg: La Suvoie. Havre;! nUIML MAIL «1 CAM rAuHCI UUMrAHI Pres. Fillmore. Cherbourg in Bremen: I Manchuria. Cherbourg in Hainbu 26 Broadway New York City Orbita. Cherbourg in Bremen; Veendam.; Mount Clinton. Hamburg. i Bolougnc. 8. maja: Mauretania. Cherbourg. vodnik, "sedaj »pa dovolite, da vam razložim, kakšnega vedenja rnf življenja želim od vas. Jaz ««®J»s ... . ... America. Genoa: St. Paul, Cherbourg; som strog. ourg. Cherbourg in Bremen. *29. maja: Mauritania. Cherbourg: Heliance. Cherl honrg in Hamburg; Can opic. CherbourgJ Bremen, Bremen. 30. maja: Lapland, Cherbourg. 31. maja: Rochambeau. Havre: Finland. Cher j Molk ponev* svoj glas. ko gnez- i ^^"Lvre: Belgenland. Cherbourg: do, držeč speče ptiče. Conto Ros»). Genoa; Seydlitz, Bremen; Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to ■pomlad v stari kraj na obisk ali a stalno, priporočamo, da se odloČi sa parnik "PARIS'', največji In najnovejši parnik francoske pa robrodne dražbe, ki odpluje ls New Torka , 16. maja 1923. Ker je SelesniSka sveča preko Franeije. Švice in Avstrije celo Izboljšana, je sa Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, slasti pa še s paznikom "PARIS'* In ae pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ozemlje, ae peljejo Iz Pariza naravnost v Trst. S tem panike« potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno z Istim vlakom, kot potniki. , Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-« t eni kabini; k odor želi potovati takrat na tem parniku. naj nam rlopošlje čim prej $10.00 are za ITI. razred In fSO za drugI razred, da mu preskrbimo dobro kabino ie sedaj, da ne bodo boljSI prostori v«i oddani. Fraak Sakaer State Bank New Varit, N. f. 10. maja: Pres. Wil3on. Tr.«t: Minnekahda. Cherbourg in Ilamburg; Uuunt Carroll. Hamburg. 12. maja: Majestic. Cherbourg: Lafayette, Havre: t !>.<-»<-luiuur-au. *' ' Orea. Cherbourg in Hamburg; IT-sident bourB in Hamburg. Harding. Cherbourg in Bremen; Uoter- • 2. Junija: _ dam. Boulogne. Majestic. Cherbourg: Savole, ITavr«| 15 maja* I Ohio. Cherbourg in Bremen; America's Berengaria. Cherbourg; Pittsburgh. * Cher »o urg in Bremen; New Amsterdan, Cherbourg. j Boulogne. 5. junija: Berengaria, Genoa. 6. junija: Paris. Havre; St. Paul. Cherbourg Pre*. Fillmore, Cherbourg In Bremei? Albania. Cherbourg in Bremen. 7. junija: l^aconia. Cherbourg in Hamburg; Monti Clay. Cherbourg in Hamburg, Mongoll-j Cherbourg in !'am burg. Cherbourg; Colombo. __Saxonia, Hamburg. in Hamburg; 17. maja: ' Kroonland, Cherbourg ! Hansa. Hamburg. i 19. maja: Olympic, Cherbourg: Boussillon, Havre-Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Orduna. Cherbourg in Bremen: Voten- I • "" VLAHOV ŽELODČNA GRENCICA Dala Jo In spravlja v steklenic* v ZADRU (Dalmacija) od leta 1M1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vseh Lekarnah, tfelikatesah In srseerijafc. Edini agenti as Zdn-fene drCave. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave.. D«l A. New York. N. Y. V IN IZ JUGOSLAVIJE 14 ogromnih hitrih potniških parnikov plove a progo Canadian Pacific Neposredna služba HAMBURG Cherbourg Southampton Glasgow Kadar potujete v Jugoslavijo, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi, obrnite se na CANADIAN PACIFIC KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU Za potne listke in nrdaljna pojasnila, se obrn.te na lokalne agente, ali na glavre agente Canadian Pacific, ki se nahajajo v vsakem večjem mestu. Canadian Pacific Steamships Antwerp Liverpool msuucHUNF Irf^laraviiort v Jugoslav* V Edino direktno spomladno odplutje PRESIDENTE Wl L. SON, lOmajj; 7.jul. Otvoritvene vožnjm znane?:* MARTHA WASHINGTON - 21. julija v Dubrovnik ali Trst $102.50 in S5. Železntna v notranjo«t zmerne. Nci.enih vi-K<*v VpraS^jte pri bližnjem »^»ntatli pri PHELPS BROS. Jk CO.. 2 West St.. N. Y. KO JAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nadeti kako postati ameriški državljan. Stov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del:, VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANtfLEŠEI BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. A Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. je trdo vezana, ysetyije 250 strani, JI 501 cena s poštnino ™ 11 Slovenic Publishing Com Nor York, N. T Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko, VELIKE važnosti za potnika je, da jc natanko poufrn o potnih listih, prtljagi ia drugih stvareh, ki so v zvezi s r*ituvaujein. Vsled dolgoletne isku5nje nam je mogoče o vsem tem dati točna poj:isni!a. Priporočamo vedno tudi samo naj-boljge parnike, ki imajo kaltine v III. razredu. Ako ste se namenili [»otovatt v stari kraj. nam piSito ker ik» to v VnJSo korist. Tudi oni, ki trn niso ameriikl državljani. smejo potovati v stari kra| ; na obisk in Jim je dovoljeno vrniti ae. Na željo dajemo vsakemu tozadevna pojatnia. Kdor žrli dobiti sorodnike ali | znance n starega kraja, i»:«J nam pi-| i5e za navodila, kajti iSlevilo prise-K ljencev je omejeno. Za potne stroške irpluf-uje po na-| Sem naročilu Jadranska Itanka tudi;" t dolarjih. Frank Sakser State Banki K Cortlanrit Street New York1 Glavne zastopstvo Jadranske banke-1 K j f ti-ij<* bratje IVAN, FRA^l in JAKOB UERNLK ' V Am J liki ve nahajajo kakili 1»** Njih N**>tra Margareta IJulfaif stara 75 let, ki s*- nahaja ku lieg". ink a v Osijeku na Hrvati skem, mi j" pisala, da |»crizve! njih naslov. Zato prosim roju ke. kdor v<\ da »ra in i javi John Kravas, I>»x 48. Wan pum. Pa. Ali naj pa naiivi j; vijo svoji .s*js>tri: Margaret Bul lan pri Komacu želj. stan ca. Osijek. Hrvatska. Ju^okI«! via. (25.28—4 Zš^, aouaAOis ^Z IAV1SA »s ftsspi) OUA^J I^f^ iTVOOA Vi VH ajJZVd npap qrtsas a adsop 'a^esi o3jpp 9% 'cJaAoa ftai^ii iornatna ...... _ .....m , .. - a fSkmM