' íelj ® P^®*"' « Beva v svojih krempljih. Začetna tega tedna so detektivi jmlmejra oddelka vjeli strašne-zarotnika, ki si je prizadeval trmoglaviti zvezno vlado. Ta za->tnik je manj kakor 4 čevlje vi->k in pa ravno enajst let star. i\x to ni odvrnilo policajev, da ,i ne odvedli tega 'strašnega' joljševika na policijsko postajo »polnoči. In sodnik Hoyt z otro-cejra sodišča je odredil preiska-delovanja tega fantka in nje-[po vi h tovarišev. Zadeva pa je odložena do 15. decembra. Malega fantka Leona drže sedaj na preizkušnji. Louis Herman, eden tistih treli ^ policajev, ki so aretirali Leona in »h preiskali, ko je čakal na svojo | mater, še vedno trepeta, kadar pripoveduje, kaj vse je našel v fepih "rdečega zarotnika". "Cel evangelij ruskih boljšo-vikov je bil v dečkovih žepih," j' pripovedoval enkrat ta teden h trepetom v očeh svojim prijateljem omenjeni policaj. "Cel kup panii'letov, rdečih — popolnoma rdečih pamfletov. Kaj mislite o tni. lirami prijatelji!?" Tri še bolj pretresen in prestrašen je bil |ta policaj, ko je preisUi.l i i pre-jtaknil «lavni titan -lijj.' iJudia hMaveev, kjer je Le > s s\:»J i tu i mladimi sodelavci kov..I in «no-val temne in skrivne zarote proti vladi. Tu je policijsko oko zagledalo več fantkov v starosti od I? do 11 let, ki so veselo prepevali iiiternaeijonalno pesem pred vsa-|J;« igro in telovadbo. "Mli. čakal sem samo na mater, pi j'' imela priti iz gledališča mo« Ukovske umetnosti," je dejal Leo. v čigar rjavih očeh je bilo citati (veliko ogorčenje. ".Strah me je l'ilo. da hi šel sain domov. Bil j« Ija tudi hud veter. In tako sem ► ¡'»pil pred vrata neke bližnje le-k»nie. Tedaj pa mi pridejo pol i ¡'"»ji. me aretirajo in preiščejo." Kako so policaji dognali, da je ¡'■'i "nleekar", jo Leonu velika u '"' ka, dasi je njegovo politično Inozemstvo. Nemčija je dobila petega n.i nistrskega prcdseduika v cucui tednu. Kudarji v Nemčiji pristali n;i j podaljšanje delavnika. 1'orenjski soparni isti so »e po i kavsali med seboj in st rmoglav ili' lastno vlado. Francija baje sklepa pogodbo z Kusijo, nakar obrne hrbet Poljski in mali ententi. Papežev organ izjavlja, da se papež še ni odpovedal svoji dr-^žavj. RADIKALCI NE BODO DOBIU NOBENIH MEST V RAZNIH ODSEKIH EBERT DRUGIČ IZKLJUČEN IZ SEDLARSKE UNIJE Berlin. ¡10. nov.— Frio Kbert, predvdnik nemško republiko, jo bil včeraj drugič izključen u uuijo sedlarskih tlel. radi svoje rM pi otisov;ialiht lenega stališča, ki ^u je /a\rel v sedanji vlsdiu krizi. Kbert je bil prvič izključen pred dvoma letoma, toda eez nekaj časa jo bil «prejet na zaj. (»rganizucija zaljo na 3. strani.) DVA SLOVENCA OBŽOANA. Orient, III. _ v naslednjem J pošiljam nekaj podrobnejših p" I iikov o silni razstrelili, ki se pripel ila v pondeljek zjutraj v inogokopu štev. 1. 1' Slovenca sta bila hudo ob ' po glavi, rokah in životu.1 s,ii \ I'. M. W. bolnišnici 1 Krankfortu, III. L'bit m '' noben Slovenec. Do smrti so. - r< čili i rije, in sirer en 1 i,;i dva Angleža. V bol n im-j miijiti ali prepovedati «I« lo os.-bani. ki so manj stari kakor 1 •< let. Nadalje bi naj m v. • držav pridržalo prav ico mm j/ i nli pr« povedati otroško delo. '/< |o pri j« t na in udol.n.i t < oi i ju. češ. da nudi javno mir nje / dr/av n mi i poplav ami v r< d pt miei lir» v or^t \ o ol rol.mu im d,i lo bi lo india š 1 kako post one koji grešne «keij( . Il I/podiiij.nia n.i podlagi i e.ni' nili d1 ,|-l' Ne .samo to da j« ■ • i Ije \. otrok ii h delil sirom 1r d> /•■\>' ne go p re g h d ot ro-l.« Uf ad-i v «I lavnem 1 e l a 11 i H l.iko I tal, lave,-v. k. so morali prodi (j|i ,(j ,, ,„ , mrdljivi dim. ila «o se rešili 1 ^ štirih urah jo bilo reš< In ' mn i n I lio . kar so jo dalo rešiti, in po " "V'enj na dotič,,.-,,, mestu /w/no ||HJXJÄJ< "nogokop J,, zr silno rs/.šir ■ 0/(|M v njem »lelu do enajst sto '■•■'v. Ker niso rovi rszdeja ' gotovo v kratkem /Opet II"' IIH delu. I. : i r n ; r r I, - l k }. Ill' .'li- ne \ o, kdaj ga doleti a. Zato srno ¡ia tudi dobro " r f, \ 11 ( v naših podpornih " Tu imamo dve aloven«ki ",r"i organizaciji, in nioit S " ti pa S. H. P. Zvezo. Slo 1 i»mo JK» Večini vsi člani teli ^ "r.'sni/aeij. ' "kor eu ji mo. ao zsdnji trden r I '' v illinoiiki drlsvi petin, 1 r i ■ !»• hi» t premo^okopov, kar u Povest >m« ti hudo br#xpmrlnost z» wcslo dp»« smemkegu prolets _ M*tb Ln * " ............ ^"'•v.tik» Drugo / I V lil e »i /\< /n< i /a i I ,e o»< m d t /ji v i ' «•luv <• za ot roško d> . • bila ZMVia pojav i lie Ilnt II \ no. III V >•< ' ' ' dr/av ah *me o»ro| < .i • d/n J« dovršil 11'i v ■ lr,' šolo I'o m ka?< riti d -/a jo. «Il je /i »1'M ' ■ 1 ' I i-i pis»* i II ' ' K ' ' I*' II' tO ne XIIH »Ojo ,fi V lo ' f.H\nh pa 'p'"1' 1 iiimnj" i» 1 J I '» j. iif> Jimmie HJ€(pns" j« MMioovt za XT c* m av* r------ rrüé. jhjv.rtsta ob éssu velike vojn» Dobi se * ¡pri Knjiievni msttci 3 N P. J. J in sestavi admini s I racija. Trdeč, da se bo mogla poslanska zbornica organizirati, no da bi republikanci ustregli zahtevam radikalne skupine, so sklicujejo administraeijski voditelji ua dej st vo, da ni v hiši potrebna ustavna večina niti no za izvolitev zborničnega predsednika, niti za odo britev sestave hišnih odsekov, niti ne y.a sprejetje zakonskih o-snov. Večina navzočih in glusujo-čih more kontrolirati. I'o mnenju administ raeijskih voditeljev ne ho zbornični pred sodnik izvoljen na prvem glano v a u j u. Ali oh drugem ali tretjem glasovanju pa bo precej demokra tov odsotnih in predsednik Oil (Dalje na strani ) Francija obrne hrbet mali ententi? Iz Pariza poročajo, da Francija t klene pakt r. Rusijo in ai umije roke glede Poljske in male entente l'.il i,' M hov l,l«,t I pO i ora to da h a neos I u v Ind i kmalu pri /li.l sov jI tsl'o V ladli KIIs!J'* III skle i i' f 11 j o final 1 no, ekonomsko in polit 11 * 11 o pogi ilbo. l'ogajanja k« v i m v I'a i i/o in v odi jih Ileon Franklin MoniHoo, ki je lam do M-gi I iih| i «i n sporazum s Turčijo Kot š|»ekulira, bo itn*'I Ir.m cus i, nixki pf k t nI pOnledl rr 1 II - k o IM los ka lapallska po ginllia m' ra/dere. l-'raio ija izpod 111 ir Anglijo s polj» ruskih konc v| i m |*i,I i»l n 11 r mala i-ntrnf« boxt ji moiiill drugje inkatl Zaš« it lili .i k M jI I I I Ii I i e i i h Ii«' bo V er |iO ti oi p i'n boMiIa l'oljske niti mul' »nteiit. k» »its /sojo le <1 ra t/ I lit MI« ÄpojiijU. hoc* imeti vtliko zračno floto M «d i I, JU nov i i« im ral Trim i Kivra >pnovi»« diktstor, j. ImIoj, ko jr v rnd i/ linn.) k ji r j- - »pa io k im kr« I ji m vrel olii k«! M tisnollfd JH lil pNp< /a l' »kit ml pakt s }«»/>lovnko Itälij ¡/||«I*I priigrani /a vihko /r* lirmlov ji-, kat i \■ lid II »i*.iO\..M • ««taikoin v islijaooki fa»i«'o« \ki inilieL padanje Evrope dela sive lase velebankirjem v Wall Btreetu. Chicago, 111. — (Farmer-Labor Press Service.) — Naš bankirski in tovarnarski razred postsja v resnici vznemirjen radi rssnter v Evropi. Neki vodilni finančuik jo dejal ped kratkim, da "propadanje srednje in zapadne Kvrope seka težko rane amerUkim finanč uim interesom". Daljo je rekel, da "ameriški brezposelni dola vri so zdaj v Evropi, toda evropski brezposelni bodo kmalu v Ameriki". Nemčija jo f.rtev kajiltalintične ga hankerota. Senator King poro* en, da so v Nemčiji polne žit 111 or Stinnes je bogatejši \ Nsko minuto. s zlie temu stradajo nemike delavsko mase. Nemški Nrednji razred jo iKipolnoma izginil. Proces ekonomskega razpadanja Kvrope se nadaljujo nepretrgoms Kakor se glase najnovejša poročila trgovinskega departmenta, je celo v fVhoslovakiji, katero so tn ko hvalili, kako napreduje 107,&(x) bi ji a.i ne odobrili odiekov^ |,rf ^»aeltiih delavcev, ki live ob državni podpori, d oči m Oti, 10:) brezposelnih prejema podporo iz privatnih virov. Hrezpoaolnont v Nemčiji st i» i no rante. v Angliji, Škotski in Šviei ni nič l>olje. Najslabšo pa jo v Nemčiji in na 1'oljskem. Prava slika kapitalistične Kvro-je jo najbolj razvidna iz kaotičnega stanja cvrojmkega denarja. Poljska marka je od M. septembra do :tl. oktobra padla od 3h0.0ck» na 1,575,000 za ameriški dolar. Nem-Ako marke sploh ni več na denarnem trgu. Španska pezeta leze neprodano navzdol in ravnotako francoski frank m italijanska lira. Celo angleški sterling jo padel na i4.2h. Vpričo teh znamenj splošnega pogrc/.anjs staro Kvrope ima naš vladajoči razred le ono pot, ako hoče "rešiti" Kvropo. Amerika mora iti \ Kvropo! Tak je zdaj krik naših bankirje*, ki *e razlega po deželi In kako naj gre Amerika v Kv ropo? Kiiiiiiiena okupacija propa dajočih držav! Ameriško oskrbni št v o Nemčiji« in drugih drž*\, ki cikajo politično in ekonomsko1 < >sk rblllšt v o podprto / iillicl i-škilili bojnimi ladjami in bajoneti tir h trupli ameriških delavcev in farmarj« v, ki bodo zopet poslani "over there" bojevati «•• zs " ns rodno r n ► t iu demokracijo' Herlin, 110. nov. — Nemčija ima v osmih dneh že petega minist r skega predsednika Vladna krlsa se rešuje s kompromisi, ki se vrste drug za drugim v svrlio, da so ob drü manjšinska koalicija, obstoječa iz burioaznih strank, katera bi uživala nevtralnost aoeialistov. Kakor iRgleda, se predsednik Kbert boji novih volitev, zato pa odlaša z razpustom parlamenta do skrajne sile. Najnovejši ministrski predsednik Nemčije, ki je vsekakor od danes do jutri, je dr. Viljem Marx, \odja eentristične (katoliške) stranke, (HMetni burloa iu sodnik is Kocina, ki je ie 12 let poslanec v državnem zboru. Marx je s|troje| mandat r.a sestavo nove vlade, ko jo Htcgerwald, drugi klerikalce, informiral lCberls, da mu nI nogo« če organizirati kabineta. Marx bo skušal obdržati Htroaemsium iu Ao kake tri ali. štiri stare ministre, druge portofelje pa misli dati kl« rikalecm iu demokratom. Httrinaz-na koalicija iiua v parlamentu 1mi1 glasov j Max ve, da njegova vlada nemogoča, če socialisti niso nevtralni, zato se zdaj pogaja s socialističnimi voditelji za njihovo nevtralnost. Merlin, w nov. — Včeraj je bila v pruski zbornici vroča delists glede represivnih odlokov proti koiniMiistlčni stranki, Hevering, socialdemokratski minister notranjih isdev, je zagovarjal gonjo ua komuniste. Dejal je ,da je policija od 15 .novembra zaplenila 400 mausark, 5(h) pušk, dva tucata strojnic, mnogo ročnih granst iu drugega orožja v komunističnih skriviščih ; dalje Jo rekel, ds so berlinski komunisti organizirali zadnje demonstracije, ki so se vršilo 27. novembra, na ukaz l/ Moskv e. Komunistični poslanel so pobi jali Heverlntfov« trdltvo kot ne resnične. Pruska policija poroča, da je danes aretirala 77 komun! stov v lirrlliiu. Berlin, ¡10. nov. — Klnančul položaj v Nemčiji se jo poslabšal Včeraj so propadle tri banke iu mnoge druge so na robu hankerota vsi od pomanjkanja novega denarja. Državna banka unč* zalagati bankirjev z novim papirnatim do naijeui (rentna marka), dočim je star papir absolutno zanič, lli-rlin. 'tO. nov /vosa nemških rudar ev ju v e i j i r stala, d PAPE* SE SE NI ODREKEL SVOJI "DRŽAVI". Uradno fl* rimsko ni rsáe o Vatikana piie, da Aanjs U leta 1870 lo aèisti so ruburjsni. K »it», Uur nov, — "OUervatoro Romano", uradno glasilo Vatikana, je presenetil javnost, ko je včeraj naznanil, da tako*\auo rimsko vprašanje iz leta IH70 nikakor še ni rešeno. Omenjenega leta so italijanske čete okupiralo Kim iu bil jo konec papeževe države. * Naznanilo jo prišlo, k» ao zadnje dni mnogi rimski listi pisali o obisku španskega kralja, ki Jo poselil papeža ln italijanskega kralja. Ta dogodek so listi tolmačili, da pomeni koncu takozvsnngn rimskega vprašanja, čeprav tn vprašanje bistveno nt bilo nikoli« rešeno, iu da so danes odnošaji ined cerkvijo in Italijo zelo prijateljski. Papežev lisi je pa odgovoril, dn so časopisje moti, čo trdi, da jo rimski» vprašanje že rešeno. Papoft je dovolil katoliškemu kralju oblak Kima ne radi tega, ker so Je •veta stolica morda odrekla «vo« Jim neoporekljivim pravicam do Kima in svojo države, marveč zato, ker Želi, ila prideta mir in sloga ns svet. Dalje piše papežev list, da Vatikan še.vedno čuka ua rešitev rimskega vin-ašauja, Hkoro vsi Italijanski listi so danes prinesli dolgo komentarje o članku papeževega glasila, izražajoč začudenje iu veliko nejevi vsled stališča, na katerem še ve<| no stoji Vatikan. Fašistovskl listi so preeej poparjeni, X 0ÛB HOTEL PRODATI SVOJO HÛER ZA $3,000. Pittsburgh, Pa. - Madame Mo»' hamed Ahmed Iz Arnold», Pa., Je na osrednji policijski postaji sredi svojih deveterih otrok poved*-la jxdicijt, da jo bolel njen mol prodali njeno dvanajstletno bčer m-kemu moškemu Iz ('aniona za ♦2,000. I 'o noji izjavi Jo obvesti« la eantonsko oblasti o tej zarfe vi, iu njen mo) pa Usti moški sta bila potem nemudoma Aretirana tamkaj, Kakor jo ženska pripovedovala, sta odšla njen mož in njo- Vclika aoha v Tutovem grobu. Lmor Kgipt, it'» nov < ar terjevi arheologi ki polagoma prodirajo do zadnjega kota v Tu tankamenovi giolmi votlini, so I včeraj spravili na dan solio narav ne \ i*l i k osi i ki predstavlja izkopanega faraona < Vlih let je sofia stula naslolijona ns steno, za kntero ki rishaja kraljeva mumija včeraj se jo pa presi-lil« skrbno /.avita v jiavolo in platno, \ muzej v Kairu Najdenih je tubi tudi dvoj»» pozlačenih vrsel, ki »ta bila |hi veri starih Kgfpčaoov na ta/-polngo Tutsoksmfnu /a \itlanj»« na "onem sv^tu" . VREME. ' luengo im iikolii'S : \ Uiiirlj.i ja sn o Labki iriinjajoči »<• \i-tiu vi l.mpcraluia t zadnjih n raii : najvišja 4.V nsjfiiAjs ,'17. K«,|fM-i in>\f olí 0 ji, -zaide ob « 3 L na hči Amelija Ahmed z doma, so podaljša delavnik rudarjem r« <)||(| (|J( J(U(J| j)( H|,.«i«fM. V rutilo-eno uro \ svrho, da so zmanjša (|)J h(. Hf.ftt|||M , rjo, nakar brezposelnost med rudarji ln da se j ojm, „„jproj v lligh- poveča produkcija premoga ter )|in)| ,,oteiú pa v IM«» sceni premog Kildsrji bodo ^MJ||,„r«j, |»„ delali devet ur diievno London. .'JO nov. Houterjov Vitnglovec umoril osem oseb v I k» r oči v ako javlja i/ Koelnu, da fce v jugoslavljl Nemčija pripravlja na maščevalnoI JJolgrad, ¡10 nov. Tnigedijs, vojno, toda zaenkrat še ni upanja m J(. /ahtevala devit življenj, «a da bi kaj dosegla Londonski listi ji odigiula v sredo v Novisatlu umso posvetili temu poročilu |ireeejJ( (|„|,./. „,| Iti Igrada Mihael Kirfs-prost oi a /. dolgimi komentarji : „,,vič I'rlhaAi-nko, bivši ruski jhi-Poroči ujn- pravi, da sedanja ročiuk v Vrnnglovi ImIi aiinadi, kl redna nemška armada štejr Čez j,. |,i v m I že m kaj h t v ilugnslut i Ji. UOO.OOfi mož, dasi I HI versaljski jio j,. UÄfr<|i| hvojo ljubico iu šest godbi ne sme Imeti Stfi ko 1'KliSHI „„»ških, kl so biti v iljonl drtlžbi, mož Številne dijaški m drugo n /«davil otroka s*oj.- ljubice lu po« Mine oi gauifacije, ki stalilo na j,,^ «jk| r«-lèl se sano ga solie. racajo, insu drugega kot mssklra j ('mor Je bil ¡rvis'ii v gostilni, ne vojaški- organizaciji kjer je njegova ljubica Marija Duossrldorf, 1'ofeiiJe, .'JO nov /i-hnova iu'«1 rt p"'i vodstvom /•tuj j»- izbruhnila civilna vojna svojega novega Ijiile'eka l'riha tudi im d poieiijskiiiii »eparstisti! /i»nko j« najprvo š« l na dom «t«'-. V sredo «večer SO sepai atislične kb-ta in lam zadavil nji no dele, črle 111,1 vodstvom dr Döllens h gar of» Je bil njen novi ljub'rk; strmoglavile pio.i/oiiioo vlado nato J« lu I v r«*»av racijo, kjer Jf 1'orenjsk»- republike, kstero je vo njegov Sek mre vodil orkesler, pri dil .1 oseph Malhe« V r./lileiizu . kslereij ji- igiala Marija. Ililo Ja Ms'||< S j. danes brgutire v (Jilee srsl noskih pob g nje frihačnlilio i «aldor t u proseč ruš'»!* "lUvnlu- y /al|t«»al, o«! godlja rsfgra I-Ija ' se'j" i^v ršila v starem kaj- "Volgs, V« Iga, drai/a wttttl!", naj-fefjr v r im gradu v <'obbli/U, kjer toliiej» rusko on Iodijo (im|e| «p jr k da vlada na-t anjeiia. Ii0ii»»i0 misljli, d« si šali in »o so mu «m*« vi pris:«», izjavIjajo da s/i strmo jati Trdsj »r rvtuUef gUitli Math« sovo vlado /s«o, k«r In tibil>»e t*> vrsti / Marijo vrrd, ¡t h da u* sposobne 1 ¡poleni pa m samega -f lar. PROSVETA PROS V fil Apw/> iLOVimU NAKOOWE ÍA B po dofo^^g Gm« iWtojen- — a« mfaj«. », $f.to Ml fcto. ttJS m aa Uto, M ît a» M Ma, _»ofcify NarWatea: Wtoj^VrUve (kwaa ÇWw nIIiuIi 11 » m tri Cklcafe MAO at 4A «a «ri MMM. ta aa in Navio* M TM, "PROSVETA" zear-ae »•. L»w»4aia A«—»^ en——, us—fr- MTHE ENLIflHTENMERr Or... .f the fb^e WMi—I »—Ht I»«Itt. Ówm*4 _ ___ Ad»«rtldny rat— oa Í □ b»* H p tio aTTja rt"oina dvorana. Mislim, da bo klubov trud vaaj deloma poplačan. msîBKnirtc PíitMT Dmtmm * ofcUpsJ- n. pr. (N»». »0-2J) r«Uf »»••»• i»«M «ui««* ymf da v-w J* • «•» 0 do 60 ubitih, a resnic« je, da jih mora biti toliko obiganih, ako ne ubitih. Če ao prizadeti Slovenci, ne vem, kakor tudi o ponesrečencih še ni znano, koliko jih je. Kksplozijo je povzročil plin po domslega izdelanih prostorih, ds se je plin tako razvil, pa je krivo varčevanje kompanije. Ako rov ne obratuje, ne puste kompa nijskim delavcem, da bi bo vsega konec. Jugoalovauako učiteljstvo mečejo v tropih na cesto, brez vsake odškodnine. Pretresljivo ie bilo brati pred dnevi v tržaški 'Edinosti', ko je pozvala ljudstvo, naj ne pusti reveža učitelja s praznimi rokami od vrat, če pride k njemu — beračit. Komaj si moremo predstavljati, kako jc udarjen a to kunibalsko odredbo "odrešeni" rod in kako trpi pod vedno novimi in vedno hujšimi zatirainimi poskusi. Pa enako trpi tudi laško prebivalatvo iz proletarskega sloja, v kolikor ne vstopa zarca ali na videz v fa-šiatovske organizacije, da al zasi-gura vsaj golo življenje; in v kolikor s£ s slovanskim proletarakim živi jem vred ne izseljuje iz dežele, nad katero ae poskuša "20001etna nacionalna kultura" z dozdaj neznanimi huuizmi. Fašizem ne dela dosti razlike me^ proletariatom enega ali drugega jezika, da al je pa slovanskega še posebej na piko vzel, ni nič neumljivega. Le nacionalni moment odpade za laško delavstvo, socialno in moralno pa osrečuje Muaaollni vse enako. Majhen odsev tega osrečevanja se nam zasveti, Če preberemo n. pr., kar piše ena zadnjih 'Novih dob', list, ki ga urejujejo slovenski fa-šistovski uskoki t Gorici. Govori o tem, kako da ie naš iivelj v hitrem tempu asimilira onemu, ki ga importirajo iz matere Italije, pa navede kot razveeeljiv dokaz k temu veliko število "otrok ljubezni", nezakonskih otrok laškega vojaka s slovenskim dekletom! Takih ciničnih izjav bi v 20. sto-letju ne izustil niti razbojnik, nacionalistična hiperkijjtura inkle-čeplaztvo, podpirano po vatikanskih Kristusovih naslednikih, pa se jih ne sramuje. Narod trpi, narod protestira, pri takem sistemu pa sami protesti nič ne zaležejo. Tisti, ki!ga zatirajo, imajo vse v rokah, vlado, bajonet, ricinovo olje, bencin iti dovolj utrjeno kožo, da se ji nič ne pozna, če ima en greh več ali manj. lp tudi take učenjake imajo, kakor jc 'filozof in prosvetni minister Gentili, ki so pripravljeni za nekaj denarja prodajati za resnico frazo, da je znanost za to na svetu-, da pride samo Mussoli-nijevo komitaštvo do veljave, vse drugo naj pa peklo vzame. To še ni najbolj umazano, ker današuja družba dovoljuje, da sme en človek v svojo korist pritiskati na drugega človeka. Uma zano pa je pred poštenimi ljudmi preko vseh mej, da onemogočajo vsak enotni in pametni odpor proti nasilju taki elementi, ki so sc od znotraj sami poklicali, da ta odpor vodijo. Primorski voditelji klerikalne in napredne baŽe se koljejo med seboj .kdo bo nosil zvonec prvenstva, kdo sc bo edini u-veljavil kot odresenik brezpravne mase. V uvodniku zadnjega 'Ljudskega glasu' smo obširneje načeli ta problem. Primorska nam daje dokaz, da smo sodili o vodi-teljptvu šc vse premalo trdo. Kle rikslci, njim na čelu znani duhov ni k $čck, so si na Goriškem tisto žalostno krahoborsko prvenstvo Že priborili Iz osvojenih narodnih inštitucij (politično društvo 'Edinost') izključujejo vse, ki bi jim utegnili delati konkurenco. Tc dni so z javnim oklicem skušali braniti tc smrdljive afere pod pretve zo, da je treba narod 'etično' dvigniti v znamenju krščanstva, tisti narod, ki je po svojem trpljenju in morali Še vedno neskončno zvi sen nad vsakim teh voditeljskih volkov! Ker če bi tak ne bil, če bi ne bilo primorsko ljudstvo do dna dobro, predobro, bi jih ra«-treščilo ob najbližji skali. Tako so vsa strujarstva, pa naj se imenujejo s KrMovim ali Antikristovim •m«*noni, za prava nacionalna delal lin I ** remU*,|Jo '»»to navadna kuga | V najobupnejših Časih jim gre za osebna prvenstva in dobičke, potem šele pride drago na vreto — tudi zaradi dobička. Rdino zaradi takih notranjih u mi a za n ost i se utegnejo stvari Um držali rov v redu, da bi se plin v rovu ne mogel razvijati do ek» ^«JP^0 plozije. * Videl sem mnogo dima na severni strsni. Nekaj ljudi je prišlo ven poškodovanih, nekaj pa . lt . . , - - . jih dim ne pusti. Ko bom izvedel ^1 JU,,ri »>riT >ončatl. kaj več, poročam ■atk Lenartti. bolj natanko. Ker vse mlatenje od zunaj da> na znotraj zdravemu organizmu le ir _ "večjo odpornost, tem večjo msi _____J ljudski organizem pa, ki ee hoče Delavakt list J« sila. e katero «aa razkrojiti od zgoraj navzdol val nasprotnik jsegnije ▼ fotujčevanju, demorall voditelji in tiati rodoljubni dje in narodne dame, ki stavljajo in peradirajo v osv| jeni Jugoalaviji zaaužnjem; gospodje, ki se jim dobro god zbujajo zato uamiljenje pri ¡gj ki gospodi na tej strani. S proatim človekom je treba 8, riti, ki pride k nam, pa vidi, d tukaj zanj iati križ kakor tauij li. Draginja je še hujša, brej selnost narašča, davki bi ga na iati način, oeebno in drui svobodp ki mu militarizem £ev prav tako kradla kakoj Fašistiji. Če lmal prepričanj« ni v skladu z ofieialnim. te prav tako terorizirali kakor Počakajmo, naj ae kača balki zem vaa priplazi tudi do nas,j te bodo prav tako batinali, ljali, obešali in zapirali kako^ Italiji ali pa v Maeedoniji. naa niso morda še nič strel j« Korupcija ae redi od ljudskih jev v isti meri, ampak prav v meri kakor pod Mussoliniji Kdo bi potem pričakoval in «i lel, da ga pride en križ odrel drugega? Mislite, da je ljud tako bedasto? Zakaj smo ¿zgulj Koroftkof Sama nacionalna za ne zaleže nič, kvečjemu 'inteligentu'. Toda zasužnje inteligenca, kolikor jc je, gov<| danes o jugoslovanski pomoči di z roganjem in bo utegnila got riti še bolj. Ne bodimo mi ti bedaeti, da bi zapirali pred te^ dejstvi oči! «.Kakšna pomoč pa to, co ae enkrat, dvakrat na le ali pa magari vsak dan zaccdi vsi meščanski listi solzavih čli kov za "izgubljenimi brati' brez hujših posledic? Ali je mc da to pomoč, če pozove Orjui vsak teden enkrat jugoslovan*) javnoet na "aui bika!" pr "prokletim tujcem"-—.brer me seveda, ker naši tepci ne vic jo, da 80% teh tujcev prav preklinja jarem nad seboj kaki ga mi!? Če pozove torej na 'aH biks', nato pretepe kakega — <3 mačina!? Ali je ▼ tem rešitev, se hodijo mladiči na triglavsli vrhove obstreljevat iz daljai 2000 m in prepleakajo Aljaže stolp z narodnimi barvami? prirejajo razne odreševalne mat| ce tombole in zabavne večere, ki brez vina, plesa in cirkusa baje mogoče doecČi kaj za brate? Čc nobena beograjaka vlada brez ral like nikoli ne zgane, da bi vaaj diplomatsko intervencijo izsilil od raznih Mussolinijev in Seiplo spoštovanje do naših manjSin tujini? Čc sc nasprotno te vlad povsem očitno pogajajo iu trgu jejo z nosilci tega razbojniške* sistema nad našim življem iu ji povabljajo na fine večeriee? Pro kleta taka pompč in prokleti pa jaei, ki žonglirajo na idealih in n frazah namesto na vrveh! Ljudstvo preko meje pa paja cem danea nič več ne ploska. Nr upa pomoči od nikoder. Od nai najmanj. Svojih požrešnih pepoi in advokatov pa »e bo znalo tur' odrešiti, če *mu je kaj do t$ga, d sc ohrani. In do tega mu je. Tako bo moralo priti logično do samo-pomoči od «podaj, do organizacijo pod kontrolo vseh, nc samo posameznikov. Ali pa bo propadlo. In nc bo to njegova sratfota, teinvr«-naša sramota. Naša dvtfjna »ra-mota, ker eno nosimo ie sedaj Naprej, LISTNICA UMDNIÍTVA Buckner, W. — Na Vaše stati-mo drugo vprašanje: Ali ste državljan? Če ste državljan, pojdite na distriktno sodišče in tam vložite prošnjo sa potni Hat. Imeti morata s seboj dve priči in plačati dfeet dolarjev. Ko Vam je potni list izdan, morate dobiti še vizume od konzulov dotičnih držav, skozi katere potujete in t katero potujete. 1 Ako niste drfavljan, prosite za potni list pri konzulatu drla-ve, kamor «te priatojen. Tod i t tem slučaju morate imeti vizum' od vseh konzulov, skozi katerih države potujete. — Po«dr«v! Cleveland, Ohio. — Obrnite »e na «dravstveni oddelek (kesltk department) Vašega mesta ali ns zdravstveno komisijo v Wa*hmg-tonu, D. C. — Po*dr«v| AM žalil mati pravilno plant ta gi -m* katere jatedak ia Ibm aa Wrna matica S. V. t. 9. rA. ! DKCEMBKA, 1923. PROSVETA novice. tALOSTNA LOODBA 90. t LITJA, r BT O n nazelitov v Kioln#-inu- a. vtsr;e, Mich. — Tu- ^ ¡Ike oblasti ao 1 < Z* ltid PC"l6klh ru" [ vred. ktao pri-" fZ^o upclenivon-Rj&ili rudnikih. Nem*ki '„dobili posebno dovolj i« razloga, ker pn- Krjev v michigan- Ercrem Okrožja. "T;;* bakrenem okrožju ■primanjkujejo radi te K delat V za ara- VZHOD 21 Z0P1T V T&IPETU PRED "RDEČIM TERORJEM". Ohicago, 111. — Med fistimi za-loatnimi zgodbami, ki jih je razkrila preiskava razmer na moralnem sodišču, je tudi ona neke Sue 1(. Ko jo jc vrtinec tega življenja zagnal v aocijalne nižine, je izku-nala izrazit i iz njih. Ali bila je preganjana in zaaledovana ter ponovno pripeljana nazaj v umazano življenje. OroŽnje, ki ao bile zanjo huj-io od aiurtnih, ao ji zapirale pot iz aocijalnega blata. Htrah pred tem, da bi njeni otroci ne izvedeli o njenrm življenju, jo je obdržal v blatu. Njeni valpetl ao vedeli to ter se ravnali v tistem smislu. ppmm "¿1 ¡So. MO 0.- ba-oui bakra.» -Utaje železniških nikov. F> _ Železniška Urul-pestem je dala mehanl- iTTukajinjih svojih deUvnl-'ubero, da naj sami od o-[Z hočejo, da se zmanjša šte-K m 2 odstotkov ah L delavci ostanejo doma en l „d Božičem in Novim le-odločili za . , . , ubijanju ljudi. Leo je izrazil nekem \vyomInskcm mestecu, • . „„__vr„ ;; d *V0Je mnenje se o mnogih drugih predmetih, in zelo hudo mu je bi- 'Suc je bila izurjena strežnica v nek« ko ao prišli hudi čast. Ko ji je umrl mož, ao bili njeni trije otro cl ie nedorastli. Vsi so bili pri njeni materi, ki je bila siromašna vdova v Tennessee. V hudih stiakak je slišala, da je čikasko mesto bogato in pregrešno. 8 svojim zadnjim denarje^ je prišla semkaj. Tedaj je bila stara 20 let. - Nekemu avtomobilskemu vozniku je velela, naj jo pelje v zloglasno hišo prve vrste. In voznik jc atoril tako. pum vu.» Koncem uuseea je mislila iti ►•^iViïî^ iomov, kjer bi delala v neki ten- Zaslužila (Nadaljevanje s prve strani.) soseščini, in njegovo splosno znanje političnih in ekonomičnih dohodkov mu je pridobilo veliko spoštovanja med starimi in mladimi sosedi. V šoli velja Lco ak uajnadar jenejšega učenca, ln njegovi u čitelji pravijo, da je njegovo obnašanje vedno zelo dostojno in zgledno. "Izredno inteligenten," sta pripomnila njegov učitelj in ravnatelj. Lco ima šole za dobre reč, ali v teh sc učiš lc eHcovanja, pisanja in računanja, ne pa prave zgodovine. "Zgodovina, ki jo uče, je lc patrijotizem," je rekel Leo. "ln jaz aem nasproten vojni in Vpliv nezipoilenotti na otroki. Slovenski Ntrodni Mehaniki so se t piton Corn Syrup Refining ajst odstotkov delavcev delavcev dobilo "božične počitnice" Hdtiuiore, Md. - Trinajst tisoč ikov pri Baltimore & Ohio gotiki družbi je bilo obvešče- L1 Armada brezposelnih »v«t\ v Berlinu naraete vaak Win /H priL'izno 30.000; Dna ■»•mbi* je štela ;123,000 mož ln krat jim je bila že ušla, a so Jo zopet pripeljali nazaj. Enkrat je bila že skoro doma, ko so ji jeli tisti mešetarji groziti, da jo bodo razkrinkali, če ne gre nazaj. Te kazni bi ne mogla prestati iz strahu in sramu pred otroci, pa jc šla zopet nazaj v Chicago ter se tuty iznova vdala prejšnjemu življenju. Pred kratkim je bila privedena na moralno sodiičo kot lastnica zloglasne hiše. Sedaj ima nekaj čez trideset let, ali izgleda pa, kakor bi bila stara 50 let. Narkotična sredstva so pomagala njenim mučiteljem, da so naredili iz nje popolno človeško razvalino. Otrok no obišče nikoli in pravi, da jih ne mara nikdar več. Njena mati je umrla, in otroci so v nekem šolskem zavodu. Oni menijo, da njilina mati mrtva, in da žive ob deijarju, ki ga jim je zapustila ona. Ta je zadovoljna, da tako mislijo. Io pri srcu °b pogledu nu mlade otroške delavce po rovih, ko ga je bila njegova mati vzela s sabo v I'ennaylvanijo. "Moja mati dela v šapi," jc dejal. "In druge ženske in otroci delajo tamkaj. Seveda tudi nino-go moških jo na delu tamkaj. Plače ao pa premajhne, in meni se zdi, da ni to prav. Veste, ta dežela jc dozdevno svobodna dežela za svobodno besedo in svobodno zborovanje — tako je rečeno v ustavi. Ali avob*dno besedo in svobodno zborovanje imajo le nekateri ljudje." Glede avojega kluba, ki sestoji iz kakih deaetih fantkov, je Leo dejal: "Mi smo atletičen klub. Ali eno stvar pa vam rečem. Mi ne maramo imeli v njem takih parazitov, kakor so n. pr. Rockefeller jI" Klubova mesečnlna znaša deset centov. Ta denar ao fant ki porabili za nabavo atletičncga orodja, kakor je dejal Leo. Oata-nek pa gre za publikacijo mcseČ nega liginega glasila "The Young Worker," ki izhaja v Oaicagu Če so policaji mislili, da bo Leonova mati almpatizirala t nji mi, ao »e pošteno motili. Ta je vdova ter mora delati za tri otro ke. Kekla jc policajem, da je po nosna na sinovo razumnost in da hoče vedno dopuščati sinu laatno mišljenje in prepričanje. Ženska se piše Koza Granov. Mew York. (Jugoalovanski oddelek F. L. I. 8.) — Treba je ta koj ukreniti, da ae preprečijo prihodnje krize nezepoalenoaU, in to v nujnem interesu naraščaja naroda — to je bojni klic, ki aveni iz ravnokar objavljenega poročila ravnateljice federalnega otroškega urada, Grace Abbott. To poročilo je izid raziakave otroškega uradu o otroški oakrbi tekom in-duatrijalne krite v 1. 1921-1022. Izročivši svoje poročilo tajniku delavskega deparmenta, mlaa Abbott poudarjal "Obširne akupine otrok ne trpijo le začaano v sled induatrljalne depresije ,ampak vedno. Oni, ki jim je na arcu, da al z boljio oskrbo otrok vzgojimo boljio državljane, ne smejo misliti, da predlo-¿Kza preprečitev nezaposlenosti U«Ua*vtjM« t. *pell« Podporni Jcdoiti | IT. ttOT « Jrftavl lili«»!». GLAVNI »TAN. StST-M SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS. Ixvriernlni odbori UPPRAVNI ODSEK, Pr*ds«d«lk Vl««e«l C.t.kar, pod»»»4~d«lk A.4r#w VMrjçb. K. t D T. n«. ti. J«b«H«w». P«^ «I. ul«lk M«tib«w T«rb. uJ.lk b.UUhs« Mseiaa BI«. N.eak, gL blSnalnOi J.U Va«r»sk, «r«d»lb «U.1U JoU ftt.iU Filip G*4i««. POHOTNI ODSEK i J.k. U«d*rwe*d, pr«d»*d.lk, 407 W. *Uf Si., ■^U.fl.ld, I«., Mjrll« ■•Ikae. B.U ST«. , Obl^ FrU A Vld«r, n«. a7Z, Ely. Ml««. s T«r4«IJ. Bm M, He.iws.avUU, P.^ J.b. G.ei.h, 414 W. H.» SU VZHODNO OKROEJEi ZAPADNO OKROŽJE i CbUei WillUm Sitter, lie VETÉ&ANI ČUVAJTE SE PSED PIJAVKAMI! New York (Jugoslovanski oddelek FLIH.) — Sedanji ravnatelj veteranskega urada, general Mines, energično nastopa proti raznim brezvestnim odvetnikom in svoje poaredovanje onim bivšim drugim pijavkam, ki ponujajo vojakom, kateri imajo pravico do kake odškodnine od vlade, in pri tem jih izrabljajo s pretiranimi stroški. Tako jc bil sedaj obsojen od federalnega sodišča v Oolumblji, S C neki živinozdravnik, z imenom Carmen, ki se je ukvarjal t iztirjevanjem vojaških odškod nin in zavarovalnin kot poobln ščenec raznih veteranov in je jih pri tem neusmiljeno izrabljal. Nedavno je bil obsojen iz istih razlogov tudi neki bivši član kongresa iz države. Ohio. Vlada.hoče nastopati neizprosno proti vsem takim pijavkam in razne organizacije bivših voja-kov gredo vladi na roko v tej kampaniji. VEČINSKA STRANKA El NX BOJI LA FOLL1TTOVE SKUPINI. spadajo v njihov delokrog. Ako ne morejo doaečl, da ae vrea-nlil program za preprečitev neza-poslenoatl, morajo vsaj ukreniti e>otrcbno aa varstvo otrok tekom < obe nezaposlenost I.'' Childr«n'a Bureau si je izbral dve mesti v avrho obsežno raziskave o posledicah nezaposlenosti na otroke. Ti dve mesti sta Kacine, Wla., in Sprigfield, Maaa. Njih lnduatrijalno ozadje je raz-iČuo, ali vprašanje nezapozlenoetl e bilo v obeh jako resno in obe občini ste radodarno prispevali v pomoč proti posledicam nezaposlenosti. V tem pogledu ti dve mesti sta tipični aa razue. druga naselbine v Združenih državah ln, kar velja za nju, velja vefi ali manj tudi ca vso deželo. Zastopniki otroškega urada so obiskali družine tamošnjlli delav cev — večinoma samozavestnih, pridnih delavcev, ki ao drugače prceej dobro živeli. Dve tretln izmed njih ata bili brez dela Že Čez leto dni. l\aj neaapoalenoat po-meuja za te družine, to ei Človek lahko predstavlja iz sledečih točk, navedenih v poročilu» 1. V normalnih časih je čez devet desetin obiskanih ljudi zaalu-Žilo od $100 do $175 na ineeeo. Te-kom doba, nezapoaleuosti je v slučaju štirih petin istih ljudi znašal dohodek vao družine od $25 do $100 na mesec. Ta dohodek ne vključuje le zasjuielc očeta, rna tere ln otrok, marveč tudi priitcd nje, posojila, hrano ln drugo potrebščine, nabavljene na upanje, JSImi SprUgfUli, III. _____ , BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROŽJE. BUs N.vak, ar.isei.lk. SSST-St S.. Uw.W. Av^ C Me*(•, IU. - —~ J.«.b Ai.br.N4, B.S SSS. Mm, R... P»-J*k. GrU.IJ, 14SSI Ase» Clev.U.i. O. Anton S.lar. B»a 104, Gro.s, K«..., aa J«a«eap.i. M.« Mir«, Bo. Iti. Bnbl, SI»«.N«a <^v.r^sp.A Mik« Z.««l. S4SS S. Wl.«kMl•» »»4 M.rr.r, Uub. Nndsomi odbori Prask Z« 11 s, pr«is«i.lk. SSSS W. SSlb St„ S««sr«k. Sai7 Pr««»«r A v«., CUv«Un4, O Cl«v*l«.i, ObU. ... Združitveni odbori Pr«iMi.lk. Fr..k AI«A, 81S4 S.. Cr«wf.ri Av^, CUsOgO J«4k« Om, SSS» W. SStb Su CMsago. III« Jes. Skuk. 4404 OrU« Cl., Clevela.i, ObU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J".*K«m, SSSS Sl.CUlr ,POZOR t—K«r«sp..ie.ea e gl^piUr.lkl, ki Maj. v SUv.em ** T VSA PISMA, ki a. •• P»siisislka se naelavei Pr«4*«4.Utv. S. N. P. J., SSS7fSt S.. Uw.i«l« A»«., CbU«f«. 111. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE. B^.Ub. taj. .mv.iT Sp. J.. S4ST.SS S.. L«w»4«U Av«., CMeag^ IH. DENARNE POilUATVE 'H ^jrJf^jLSflSt!S£ «4b«r« Is J«i..t« v«b4« •• .«•!«▼• i Taj.UtV. S. N. P. Jm S4S7.SS a«, hsva- 4.U Av.^ CbU«f«, III. Ilt_, Pra.li Clelr SU IU. VSE EADEVE V EVEEI Z BLAGAJNIiKIMI POSLI »epsšUJaJssa ...UT.BUfJ.lltv. S. N. P. J., SSST^f s.. Law.4.1. Av.., CklMg^ M. Vm prltolb. aUia fwl.v..j. v gl. I^rvlev.!.«» Wb.r. sa najRsMJsJO Fr..k Ziltos, pr.is^.lks ..iMr..V. s4Urs, ilgar .mU« J. agsra). Vs» prUUI m gl. per.1^ .Mi s. ..J p^UJ.J. m «ssUvt J.b. UU.r-w.W, 407 W. H.r SU Ssrl.,ll^i. M. Val i.pUi I. ieagl spUl» seesasje, sgUal, ••¡¿^»¡lJK« ¿M7^S J. . »Nt a glastlM. lei.M., mJ se pelUJa sa saslsvt TwHts , 8aS7-as So. L.W.4.U A».., CbUag., III. *«2de angleških delavcev. . Udou. - Kakor poroča mini-dela. m) se meade nia "^"ii /nižale za 4 do 18 od-lanskega leta. Mezd« giklii delavcev v nek^erih ^lk4h če «e računajo v dolarjih »o danes kot sledi: tesarji in pleakarji pri-centov na uro; ladjedelcl C*) ,u lr,l"" mizarji $10.90 ua '•P^tarji $15.65; črkostsv-t** k,,J'5fovezci približno P;59' i"-1" $l'l 45. nizkim mezdam eO «le!avei veliko na boljen. m»** »r»šev^v kontbiental-P naj na ^ ** gijski delntii more . J^f ^ « o plgio kupiti le 57 iivg kolikor iih kuni Francoski vohun pred nemškim gcdižčem. Berlin, 30. „ nov, — Htotirik (Nadaljevanje s prve strani.) lett izvoljen. Umik i>ešeiče demokratov bo tako izpremenil aitua-. da ne bo imela La Follctto-va skupina več odločilne beacdc svojih rokah. Ko pride do izbiranja^ hišnih odsekov, bo prav malo ovir in tež koč. Ko bodo imenovanja predložena hiši za odobritev, se da to doseči na isti način kakor izvoli tev zborničnega predsednika: Administracijah voditelji so se morali po svojem mnenju odločiti za to, da prezro La Follet-tovo skupino ter ne dajo nobene ga mesta v odsekih. Če bi bila redikaleem dana še dva člana v tako mogočnih in važnih odsekih kakor jo meddržavui odsek, potem bi lahko porazili v družbi z demokrati vse, kar predlagala administracija. V prvih izjavah La Follcttove skupine je bilo čitatl, da bodo vsi tisti, ki /k» štejejo za progreslvee v progresivni organizaciji. Pro gresivci Rooaeveltovega kova pa niso nič kaj naklonjeni wiacon. sinskim progreslvcem, ker jih smatrajo bolj z a aoelaliatc kakor republikance. Kmečki blok je aicer radikalen, iolikor se tiče kmečkih vprašanj, ali ni pa tako radikalen glede na odredbe, ki jih zahtevajo organi-ziranl delavci. » Kamo šestnajst |»oslancev La Kolleltove skupine j« šteti v pro gnsiviio organizacijo, ki bo edi- kakor tudi javne aH privatno pod pore. Četrtina pregledanih otrok jc živela v družinah, katerih ared-ht va ao znašala manj kot $50 na d'Armont, član francoskega g""- M n,«lone v vseh v eslness štaba, bo postavljen predi, Coop<,r( Voigt, Nelson, Heha cslnega ----- vrhovno sooren nasproti temu, ¡¿ar so bili navajeni zaslužiti. 3. Večina izmed mater ni nikol delala Izven liišu v normalnih ea tih. Mnogo Izmed njih pa je bilo prisiljenih poiakati al delo izven hiše, in njih število bi bilo še več-jo, da ni bilo za Žeuake ie manj prilik za delo kot za moške. Mnogo otrok je trpelo radi zapostenje matere Izven hiše in odsotnosti o-čete, ki je hodil okoli Isl^at dela. 4. Več kot tri petine pregleda-nih družin v Kacinn ai jo bilo kupilo avojo hišico; skoraj na vseh jc bil š« dolg. V Hpringfleldu je petina pregledanih družin imela svoje hišice, na katerih ao brez izjeme ie dolgovale del kupnine. V mnogih slučajih so za čsas rs ziskavs te družlns bil« v nsvsr nosti, ds zgubijo hiio in deuar, ki ao ge vs njo vložile. 5. Hkoraj polovic* vseh družin ai js bils prihranil* ueksj dcnsrjs r.s časa pr6sperltete. Večinoma ao bile te prlštednje izčrpane še pred čaMiu raziskave. družin je redi nezaposlenosti potrošilo $51 r 615 na prištedujah, napravljenih Pesvev iz1" ¿a zaslužil. 1 6. 85 odstotkov izmed vseh dru v dolg radi zdravniške oskrbe ln drugo niso imele te oskrbe radi pomanjkanja denarja. M. Več kot polovica družin je dobila dobrodelnih podpor, zu Časa očetove nezaposlenosti. Le 16 odsto izmed teh družin je kdaj poprej potrebovalo kako podporo. 0. Kdlna ugodna poeledica za oiroke je bila, d* je bilo manj de-a tudi z* nje in d* ao zato bolj pridno hodili v Šolo. Ali to ni po-menjalo nikak stalni dobiček za vzgojo teh otrok. Denar, ki bi ae drugače potroill za njihovo vzgo-jo, je bil potroien aa najnujnejše potrebščine, družine, ln druiine eo ¡>ile tako zadolžene, da brez dvoma ti otroet ob prvi priliki pojde-jo na delo, da prUpevajo k zaalul-ku vae družine. Na koncu pravi poročilo;' "ftazuu pomanjkanja najnuj-nejiih, potrebščin, nnapoalenoet provzroča ono trpljenje, ki ga morejo razumeti morda le oul, ki ao kdaj bili žrtve grozno nogotovostl in strahote, ki navdaja družino, ko oče zgubi delo. Posledice nezaposlenosti ns moralo družine so nsjbolj stralno, Nezaposlenost torej zniža standard Življenja, provzroča skrbi in grozo, vniiuje prihrsnkc ln zadolžuj« za bodoč-noet. Posledice nezapoaleuosti ua otroke so žeto direktne in pogub- M na.' IK IZ JUGQSLAVIJL vseh vprašanjih. Ti il, Heha-Heck, lirown«, nuarju. zadnjem januarju v bližini nem- 7 P 11 "»M» Ukor jih kupi l'Wliji; delavec ns 1,1 'M odfrtotkov v Kpsniji •m« m, i* ehoalovsklji 77, H8 iu v Amsterdamu ^ ^«"itkov. iko-švie,arike meje. To je prvi-lu-#aj p<» vojni ,da se mora iraneo.ki častnik zagovarjati r^ i^U v Nemčiji. Francija skuia preprečiti proces. frr. iismpert, Hehneider, Freer in .........^ÄttErsi«-. j. «.»M« .............. Keller iz Mioneaote, |st«nu odplačevati zs ksr so Dakote, Miehigsns, bile FsAstovaki napad ns «Itija Milan, Italije. 30. nov. roč. se da je «noči vei L.V„. »inMnk-f. rrfH^.1 m u ilHlJ. Mi« S—- N'1""1" m odd.ll rti -¿ijj-uiä r. .«i.^-I- ^ÄSÄÄ je tej- odsto radi zdravnlike oskrbe, _____asi I. v evojl iz- redi plačil davke, 16 ,na ali avetla, 15 odsto rsdi zsva -Ljudje ao se že naveličali po rovalnlh premljev. «lušati miljonarski U Am i.l mr "»»S". 7. Vellks veiina pregledsnih ji kontroHrs'ssj-ldruilo je zs a tajni storil ko Po atn New 'Vorke. Poalanee Woodruff, kl —, , . .. „¡¿Tr^WM.». or,.ni».ö. . 1.1 i, > .voll li-'r.di pl.fll M Mio, «kr..li .1 Ls v alučaju Lsrk zs po. enega od-totka je Šle za dolg radi ta ii. sredstva," Je dejsl mr.blsgs. Woodroff. "IzjsvUl se ae prolll delove- okns, potem pa so rsadejall pohištvo Mit ti nI bil doma vlomili r vilo m v več M»bsh. poatsvodsjl. Vi važnejši odeek njem is ki al IjudatvO. veliko pa naredil zs po-, »ebne in^reee.' čeas nezaposlenosti imeis alučaje boleanl ali oneapo ni^ser r» ^bljenoell v hiši. V četrtini dru-j fin ae je rodilo dete z* ft sa nets-IpoeleBosIŠ, Mnogo družin je Uo ftooialn* reakcija n* pohodu - Kako sUtematično zasleduje ka pltalizem v naši državi naše de lavsko gibanje in njegovo odpor no silo, jc razvidno v zadnjem ča su is raznih anket, ua katerih kujejo neštevilno načrtov, kako hi-delavstvo oropali vs«h njegovih gospodarskih in aocialnih pridobitev. — Tako ao na svoji zsdnji glavni skupščinski »«JI Zveze induatrljeev" iadeleli'pe-Uro rezolucij, katere «o že poslali na kraljevo vlado v Ileograd, da jih "brezpogojno vpošteva in Izvede." Iz teh rezolueij, ki Jih epodej navajamo, ae jasno zrcali vas ks-pitslističns pridrznoat, ki strs-mi zs popolnim zasužnjenjem de-avekega razreda Na drugi strani ps so te resolucije jss«n doksz, kAM pri ved« dele vat vo brczbriž-| no«t in nezevednost t«r neprsvil-uo rsi'um«vsnje rszrednegs boja. Ns akupščini "Zvez« industrij-sev" eo biU «prejete mrd drugim aledeč« rezolurijai 1. Opozarjamo kraljevo vlado, da novi zakoni aoeisloo politične- J s zns/sjs, tsko Zakon e zaščiti elsveev, ki so bili konelplrsni v ministrstvu ss aoeislno politiko, vsebujoš vsebino nsjrsdiksl-pejiib vzorcev, predUgsnih v iz-rsaito industrijskih držsvsk.ln t« enostransko brez zssllšsnjs go-a pod« r«kih korporselj in eelo brez aporsztuna a priatejniml ministrskimi re««rtl, to je mlnUtrstvom trgotine In Industrij« in minUtr-•t v out zs rude is šest*, n« odgs- \ varjajo našim okonomaklin prllW__ kam, ter težko obremenjujejo naše tfelokupno narodno gospodarstvo. Zahtevamo, da ae brez odlo. ka prlatopl k reviziji teh lakonov, ln to aporezummno z mlnlstr» stvora trgovine in Industrije ter ob sodelovanju gospodarskih kor-porselj. I. Zahtevamo zlasti Izpremera. ho določil Zakona o zišfiltl de-lavccv o delovnem času v Indu« atrijskih podjetjih. 3. Zahtevamo, da ae določi i-urni delovni fiaa le za one indu. atrijske obrate, kjer to zahteva značaj obrata a oslrom na težke delovne pogoje, dočlm naj velia aa ostale obrate D-urnl delavnik, iavzemll lezortsklh podjetij, v ko-jih je delovni čas Še po aedanjem zakonu ln po značaju posla neo. mejen. Zahtevamo, da se dopusti primerno podaljšanje delovnega čaaa v eporazumu s delavatvom, pri iemur mora biti raerodajna navadna večina delavatvs dotjč-noga obrata. Odločno proteatlra-mo proti tedanji omejitvi dela. 3. Resno ln nujno opozarja-m o» ministrstvo socialne politike, / ds so bremena, katera nosi Indu-stri ju la naslova aoelalnega zavarovanja, dejansko neznosna ter zehtevamo primemo znižanje pri-spevne tarife aa bolniško ln ne. zgodno zavarovanje. Teko zniže-nje naj ae omogoči z zmanjšanjem upravnih stroškov zavarovalnih zavodov ter z uzakonjenjem določil, ki znižajo previsoko porod, ninske dajatve, ter ukinejo kvar« na določila t "M h natrij. d. «. Zahtevamo teko, da ae zlaatl prispevek zsvsrovsnja anlia a 1, januarjem za 4 odetotke. 4. Zahtevamo, da ae preuredi pokojninsko zavarovanje name. ščenecv, da ae k temu zavarovanju pridruži bolniško ln nezgod-no zavarovanje uameščenesv, ki ae naj Izločijo iz aplošnega zavarovanja delavcev. Zahtevamo, da a« zavarovanje nameščencev obvaruje pred rizikom labilne valute, ln da »e v tak namen kom-hinlra aUtem kapitalnega kritja g naknadnim aistemom. 5. Zahtevamo, da se iz Delav-ske zbornice Izločijo nameščenci in duševni delavel sploh, In da ae za te ustvari posebno avtonomno vodstvo. Bolgarskim komunistom je na* »iluiika vlada fankova prepove-lala udeležbo pri volitvah. I Zibslks. Pri msriborek«m mizarju Ivanu A. ao naročili za pre-etolonaaleduika v nerodnem slogu izdeleno zibelko . ,, DELO DOBE mladi dgčkl nsd 1« 1st stari xa raznaialre. Ogla»IU aa prti N.tionsl Printing and Puk. C«., 2144 Blus lalsnd Avenue, Chicago, III. NAUČITE SE ANCLEiKO Ml MS IM««. IW.O •««UMI tm* ' tbTuji. li — 'A4* I PROSVETA OkfkUri M Krilkkaa fU ljubljanske vojaške bolnic«. koicm na niaijiav«. Takoj prri t^aea (od 29. aept. do ZDI. rvcsek is loto 1911. Sestavil Franc KobaL (Dalje.) Najhuje je bilo v Postojni, kjer je h koleri pritisnil i> legar. C. kr. vojaška marodns hiša v Postojni je imela samo pet poatclj na razpolago, bolnikov pa je bilo vse polno. Dan na dan so se od Vipave aem valile vojne trume in do-vaiale norih bolnikov. POdatojn-aka bolnica, ki je bila skrajno als-bo preskrbljena, je bila kmalu tako prenapolni*na, da ae valed tesnobnih razmer okuievsnje več ni moglo zabranjevati. Daai pa je kolera naatala in divjala med vojaštvom, v Postojno ni bilo nobenega vojaškega zdravnika, tako da je moral vojske kskor civiliste oskrbovsti postojnski okrožni zdravnik dr. Veael, ki mu je pomagal okroini ranocelnik. Končno pa ata, čemur se pri tako zanemarjenih razmerah ni ¿oditi, tudi ona dva od svojih oskrbovancev nalezla kolero, tako da ni bilo nikogar, ki bi bolnikom atre-gel po prsvUih zdrsvilske znsno-ati. Okroini ranoeelnik je za kolero umrl ie 9. dan po svojem o-bolet»ju, dr. Veael pa se je po dolgotrajni bolezni rešil. Z ranoeel-nikom vred je tudi za kolero umrl poveljnik postojnske vojaške bolnice, nad poročnik Pellegriai. V Postojni ee je kolera v družbi le-garja vgnezdila tako trdovratno, da je niti zima ni pregnala docela. Konec septembra se je kolera zgleeila tudi tam, kjer eo jo bili Že toliko čaaa napovedali; v Ljubljani. Ni ¿uda! Skoro vsak dan so šli ogrski honvedi skozi Ljubljano na' Laško in so v mesto od juga ali od severa prihajale vojne trume, zdaj večje, zdaj manjše -V 13. novembra je naenkrat prišlo 3820 moi, da se z železnico potegnejo proti severu — pa naj so prihsjsle od jugs sli od severe od obeh plati se je bilo beti kolere. In da kolera kot nevidna spremljevalka koraka med vojaškimi vrstami in zagrija s svojim smrto-nosnim objemom zdsj tegs, sdsj onega, Ljubljančanom ni ostalo prikrito, saj so irtve njene moreče ljubevi dan za dnem odvažali 8. oktobra) so v njej imeli 32 ko-lerabolaikov, od katerik je umrlo 171 drugi teden je število vojaških bolnikov narsstlo že na 51 slu-čajev, pokopali pa so jih Ker eo ta velika števila prebivalstvo vznemirjala, oblastva odslej ' več niso objavljala iiksrov o stanju kolerabolnikov V -TAjoški bolnici, ampak so pavšalno poročala o stanju kolere v mestu in Ijub-ljsnski okolici sploh, vštevši tudi slučsje v vojaški bolaiei. Hpioh pa je sredi oktobra kolera tudi med vojaki pojenjavala. 23. oktobra so imeli v njej samo še G, 29. oktobra pa tam« še enega bolnika. Da preskoči kolera od vojakov na someščsne, je bilo pričakovati in tako je tudi med Ljubljančani in bližnjimi okoličani prav pridno pobirala. Civilna bolnica ljubljanska je tedaj imela dokaj o-prsvks. Prvi teden (od 29. aept. do 8. oktobra» »o imeli 9 bolnikov, od ksterih pa ats umrla samo dva, drugi teden (8./X —15yX.) so imeli ie 18 bolnikov, peti teden še 7, šesti teden (od 5. do 12. novembre) niso v, bolnico prinesli nobenega novega kolerabolnlka več. Prav zanimivo je, primerjati, koliko bolnikov je umrlo v vojaški in koliko v civilni bolnišnici. Dočim je v civilni bolnici rez-merje med obolelimi in umrlimi kakor 9 s 2 odnoano 18 :5, je iato razmerje v vojaški bolnici kakor 32:17 odnosno 61:24. Potemtakem je v civilni bolnici umrla približno ena tretjina za kolero obolelih, v vojaški bolnici pa dobra polovica. Kje ao vzroki? Ali so bils obolenja vojakov skutaejša ali pa so v civilni bolnici zdravili z večjo spretnostjo in vestnostjo. Med civilnim * prebivslstvom Ljubljene in ljubljanske okoliee je kolera torej začela avoj posel h koncu septembrs in se hitro rsz-pasla. Hvoj vrhunec je dosegls sredi oktobra, ko je bilo v Ljubljeni in okolici hkrsti 154 bolnikov, ki so jih deloms zdravili v bolnicah, delome pa na domu. Tudi v jetnišniei na Gradu jih je nekaj pobrala, in sicer, kakor pravijo "Novice", "4 nar večih malopridneže v". Pptem je polagoma ponehavala, tako da je 12. novembra nradna objava izkazovala v celem samo še 4 bolnike, ki pa ao bili bolni še od preje. Poslej so se pojavljali slučaji, tako da ai moglo veš biti govora o kaki kolera! epidemiji grabila 4+3+2+1+1+3»-k rišite, 10. novembra pa na mrtvaški oder položila tudi upravi- Kakor v postojnskem okraju, J* tetja Sehuberta. Bogovilila je tu- ne k oliko ljudi tudi v Ljubljani sa ' di po kaznilnici in ai osvojil* sds j kolere obolelo celo še prihodnjo tega, adaj onega. pomlad, p* tudi kasneje, vendar se kolera naslednjega 1850. 1. po naših krajih ni razvila v epidemijo. peč pa je posameznike pobirala zdaj tu zdaj tam. V ljubljanski e. kr. vojaški bolnici eo od 20. avgusta pe do 21. nov. 1850 skoro ro vsak dan imeli vsaj po enega koleramrliča, umirali pa ao aami prosu k i, in sicer so skoro vsi pripadali tujim polkom. Tako je (Dalje prihodnjič.) Dr. Jernej Demšar: Sploša* »pik* profl-laksa (obvara). SOBOTA, 1. PBCEMBIU i923 stila, naprava več športnik in telovadnih prostorov bi doprinesle mnogo k profilakai spolnih bole Jako važen profilaktičen faktqr SvešJ dSke države Nom; a in Danske, katere a eem prejžnjega stoletja (u3 Al 1000.) toaadevr s| ne, dočim jih jedobjh a w žks Uni. (Konec.) v _ Častniki so nem pripovedovali, 11850. v Ljubljani aa jmlQi» g||Brlo|k» so se vrsčali iz fronte, da ao do ato vojakov. Umrlo pa je tudi\ popolnoma spolno otopeli prani potrebuje za ozdravljenje, koliko precejšnje število eivilnih oseb bo domu v, da jim je minilo vse veae-! morslične sile je trebs, da paci-disi v deželni bolnici ali domačije, vas strast do ženske, in da jejjent ne klecne in da povzroča po- I»oteklo precej čaea, da je bilo trt- sebno pri ženskah večletno hirala ženske družbe, ds se jim je po-!nje, jalovost itcL, če bi le ašiztili vrnila spolna strsst. To psč doka-j nevarnost sifilide, njeno dolgolet-zuje.da je apolni nagon dostikrat no zdravljenje, aamozatajevanje, Kakor je razvideti iz uradnih poročil, ao to do malega bili revnejši ljudje, dninarji, delavci, hlapci i. dr„ meščanov po najrazličnejših delih mesta — tudi v Trnovem in na Barju se je zglaaila opetovano — epidemična ni postala. Ôteli pa ao vendarle od konca avguata pa do konca novembra, ko je docela ugaanila, skoro vaak dan po enega mrliča. Da ni bilo nič hujšega, nam izpričujejo uradni izkazi u-mrlih, ki beležijo, da so v Ljubljani septembra meseca v celem pokopali 91, oktobra meseca 94, novembra pa 77 oseb, v katerih številih pa so vrsčunani tudi vsi za drugimi boleznimi (legar, jeti-ka, griža, vodenica etc.) umrli. Ko so se sredi septembra jele širiti govorice, ds je kolera v Zidanem Mostu izbruhnila z vso svojo epi-demično silo in da se je od tsm tudi že zsnesla v Ljubljano, je u-redni list — ps ne morda v svojem uredniškem delu, marveč med oznanili —« nriobčil Domiriuioče wmmmmmmmmm »vtrv«» PVM 9 pojasnilo, da je 'dotlej vsega vkup za kolero obolelo "približno 30 o-seb, od ksterih jih je 13 ali 14 umrlo. IzvzemŠi eno inženerjevo ženo," pravi ta izjavi, "so vsi o-boleli delevskega stsnu, ki so spričo svojega manj urejenega preživljanja povsem naravno temu krog sebe segsjočemu zla bolj izpostavljeni, k čimer vrhu tega mnogo pripomore uživanje nezre lega ssdjs, ksterc ga je žalibog tudi v Ljubljani prav mnogo videti in ki bi ga bilo treba atrogo nadzirati." Poaegla pa }e kolera novembra meseca tudi v bljub-ljsnske preiskovalne zapore ("In-quisitcnhsua") in od 5.—12. u- .. . - JaS°*îav'J> se i« delani sakonski načri in ^ pozakonjenjs po poslamkiB niči. jc nadalje pouk o spolnih bolez- le 1913., Jfemčija nih. Nevednost, neinformirsnoat se rada maičaje, ovira te pri napredku Apeavlja te v ne prilike in nevarnosti, in prinaša ti poleg škode še sramoto. Nevednost gre pri nekaterih tako daleč, da ne | vedo, da ekaistirajo spolne bolezni, dru^i jih ne smatrajo za resne bolezni, saj kapavieo imajo za popolnoma nedolžno. Ce bi pa vedeli, koliko neprijetnoeti prizadene kapavieo, koliko potrpljenja "» t .¿kMk i i Povest "Jimmie Hi sroalo duše aamriikega ». riata ob času velike vojne ¿o pri Književni matici 3 H p jI ;i pdzi le umetno vržen v življenje, pro-vociran po bujni domišljiji in pod direktnimi vplivi in ds se takoj u-makne, če izgine vzrok razburjenosti. To dokazuje, da kdor na-'strah pred apolnimi boleznimi bo večen strah pred posledicami, de generaeijo roda itd., bi se pač petkrat premialfli nalesti lahkomiselno kako spolno bolezen. Že porno dela, bodisi duševno, bodisi telesno, da kdor ima težave in skr- Visoška kronika. IVAN TAVCAK * V (Dalja.) Govorila ata s velikim zaničevanjem in prav ne-spsmetno ae mi je videlo zssramovanje nase govorice, ko ata se vendsr ssms posluževsla besed, da ti jc bilo, kakor bi požiral zdrobljeno ateklo, če ei ju morel poslušati. Premagal aem svojo jezo in ubogsl sem svojo pamet, ki mi je velela, da se ne gre prepirati ali pa še celo pretepetl s njima, ki ata mi bila bratranca po materi in polubrata moje neveste. Tudi Lu-keža aem krotil a svojimi pogledi. Molče sva hotela stopsti mimo, ksr ps je onsdvs še bolj rsz-drašilo. Othlnrih se ml je postsvil ns pot ter vprsšal: 11 Ali te je kaj v hlačah, kranjska glista? To bt rad vedel!'* Tudi Marka bi bil ravnoiato rad vedel, in Lu-kel je nekaj godrnjal o tem, da vsega skupaj ne smeva požreti. Othinrih je na vsak način zahteval, da se moram metati z njima. Marks {ta je hotel, da M se bili vsaj za prst vlekli, če te nimam pogum», da bi ae metat z njima Pristavil je, da moram nekaj moil v sebi imeti, ko se vendar ženim In ko ne aedim več pri «klediei, v katero je nalila mati mleka. Govorica je postajala vedno bolj trpka. Lu-kei jc že odložil avojo bioago, slekcl suknjo ter »i aavihal rokave. je pljunil v avojo pest ter kazal tako, da je vedno pripmvljen, udeležiti se pretepe, kakor sc to spodobi nekdanjemu kirazlr-ju in najsi je star ie aedemdeset let. Pretila je nevarnost, da se sprimemo, bodisi da bi se bili metali, bodisi da bi se bili za prst vlekli. Nata ljuba Gospa z Malenskega vrha nam je prihitela na pomoč. Na kraj prepira Je namre* pri&la nevesta Margareta, katera je v trenutku {sprevidela, da »e hočemo stepsti. k*r j«' prav dobro poznala osebnost in razposajenost •vojih brstov. Ofttels ju je m z ostro besedo za-podils a mests. In čisto resnico zapišem, ds ata Mark« In Othinrih irgubils ve« pogum In ds ats se svoje sestre zbala kskor sts m bils poprej stala svojegs ofeta! iie pristavim: ko s* je tako jeaila, ko je izpovedovala avoja brata, je bila zata in se je dopadl* mojim oč«*m! Me nekaj ca «a je hodila z nama, bržkotne v uamenu. da bi a tem zadrževala brata, da ae nt vrnets In ne il«'cta sopetnegs prepira. Ko j« bila prepričana, da je nevarnost preprečene, je obstala ter vzela nekje iz oblek« mal zavitek. Zopet Ji je obllla kri beli vrat in srameftljUo je iskala he •"le, ki naj bi jo lspr«govorila m«nl. Kakor ve-•♦e j» Ml niš Jeremija poudarjal, ds jI foiortes Mojega 'Ums/egs kraja a« f**a yl*lks Mar«are-ia >• Km#|s pet alevesa p*.ha««n. «Is jI ts go*ortes ni tujs. Molils je zavitek proti meni, mešala nc* kaj naših besed ter končala: "Nemi, nemi!" Vzel sem, ona pa j^ odhitela. Ko sem zavitek odvil, tičal je v njem koa pogače, a zavit je bil v faeoletelček, kakor ,ga dajejo, poanemavfit laško navado, neveste svojim ženinom. Ponižno izgovorjeni "nemi" mi je zvenel še dolgo po ušesih in tudi potem, ko mi je bil Lu-kei razloiil, da Tajčarji po Sorškem polju ravno-tako mešajo govorice, da po haše obreiejo nemške avoje besede. Med daljšo potjo nisva doiivela nič takega, kar bi bilo vredno, da bi ae tukaj zapisala Hodila ava po isti poti kskor prej, ko sva prihaja z Visokega. Na Svrčušah ni bilo človeškega a>e-du. Harao pri studencu je oatala črne llaa, kjer ao cigani onokrat kuhali. V celem gozdu ni bilo čuti glasu in prav lahko bi bil zaspsl, kdor bi bil legel na zemljo. Dospcvii na Blegaš, je viaoko nad nama v šumi prav močno zaropotalo, kskor bi psdsla posekana debla k zemlji. Strmeč ava obatala, kaj če to biti ? Počes po bregu se je ropot širil in širil,_ dokler ni atreljsl nad nsms prilomastii po goščf jelen, orjsk in veliksn. Divjsl je, kskor bi vise! v zraku, a po hrbtu je bil poloiil rogovje, ki je bilo dolgo kot dolge mctls. "A si ga videl?" ae je začudil Lukež. "Da aem imel pri sebi avojo muiketo, izstrelil aem jo na njega, da 1m se valjal po Kratit O jej, to bi bil pogled!" Takoj se je ohladil, ko sem mu odgovoril: "Kaj. ko bi isvedel škof Albreht SigismundT Ta bi ti že pokazal, kaj se prsvi streljati njegove jelene l" "Ti visoki gospodje," je tožil Lukež, "pridržijo vse zase, kar je količkaj dobrega, nam be-^ raeem pa najslabšega ne privoilčljot Da bi jtn srag jemal!" Pripovedoval ml je o pokojnem škofu Vidu Adamu, ki je na žalost loškim podanikom aedei na škofijskem prestolu dolgo vrsto let. Bil je trd vlsdsr. Vssk dsn je hotel imeti višjo de-Nctitio, vse dni svojegs vladanja se je pravda t s ■vojimi podložniki, da so ti morsli nositi kolo »-dsj v nemški Grsdcc, potem zopet Os Dunaj in • nkrat še celo k cessrju v Regenapurk ali kako a» že ta prekleti nemiki kraj imenuje. Opravili niso nič, ker je bilo in bo amiraj tako, da ceear ne irkljuje oči ne ftkofu ne najmanjšemu grašČaku! Ali tndi naslednik Albreeht Hlginmund ne bo doiti boljši, kar so ie občutili podložniki v Železnikih. Sedem se jih je združilo, da so neksj jelenov pobili. AH je \6 ksj poaebnegat Akof pa jc oW» dil vsakega, da plačaj atoindvajart tolarjev. Kdaj jih je jelen vreden? Ali plačeti so jih morali. *e nUo hoteli k Miholu Krhiraiffatrigkhu. ki daje slabo piječo, slabo stanovanje! Tako *va «e raagovarjele. dokler nisva bila zopet na Visokem, kjer je oče Polikarp prav red Vael v vednoNt Jeremije Wulffinge odgovor. Tudi nočem samolvati. da ae mi je tisto noč sanjalo o Margareti, njegovi hčeri. (Dalje prihodajič.) kakor oni, ki živi v brezdelju, v razkošju in brezakrbju. Spolni nagon odviai od življenja kakor ga živimo; in ako ga imamo torej po-popolnoma v zvoji oblasti, je premagljiv. Moči "ae vinci", eamega sebe premagovati, se pa ne prinese seboj na avet, ta moč ni prirojena, ampak sc dojpže šele z vzgojo. Te vrste šola je huda, stane mnogo zstljevsnja in mnogo truda; njen začetek je kakor vssk najtežavnejši. Zečeti se mora z malenkostmi, da se jih uči premagovati In pozneje pridejo na vrsto težavnej-še naloge, trši orehi Vsakemu nudi življenje po njegovih razmerah in dolžnpetih dovolj prilik, , da ae vadi v trdni voljL da ne uči u-atvarjati si eneržijo, koliko koristi mu bo doprinesla taka šola. Njegova bodočnost odvisi od nje, od železne volje zavisi njegova prostosti In prost je samo oni, ki odloča vse ssm s svojo voljo. Spolni nagon pa zahteva polnega mo-lf, polne odločnosti, ker je bistven del nažega organizma, podedovan, položen v naše telo. Narava nam ga je dala v oblast, da razpolagamo z njim po avoji volji in pameti, ai pa nam prepovedala, da ga ne smemo rabitj pred zakonom. Od nedoraalega organizma zahte vemo brezpogojno spolno vzdržnost, to zshteva ne ssmo morala, ampak tudi organizem. Organ, ki je Š£ nerazvit, gnati v hitrejši razvoj, pomeni njegov hitrejši raz ped. Nedelje vemo, da imajo izločki mod (seme) velik vpliv na naš vsakega, ki je še oirgail le malo razsodnosti, obvaroval pred izven- bi, ae občati spolnosti v tej meri, zakonskim spolnim občcvsnjeA. orpiin/.in Ce greste spomladi cvetličnjak ali sadovnjak, vidite, kako atriže in reže vrtner grmiče. To dela radi tega, da sažeae.aok tem intenzivneje v ostale vejiee in mledf, da na teh vzcveto tem lep-ži in bogatejši cveti. Tako ae jav lja tudi pri mladeniču neporab jena aila spolovil v drugih orga nih, v njegovih duševnih in telesnih zmožnostih. To dejstvo se krije e prastaro resnico, da ae. izvrže nejtežja dela samo pri spolni zdrž-nosti. Zsto se zdrže, ksr je splošno snsno, telovadci in športniki med treningom spolnega občevanja Seme ,ki pride v krvni obtok, vpli V a ugodno na vztrajnoat in jakost našega mišičevje. Komur je resno na spolni vzdržnosti, nsjde v morsli, v svojem ponosu in svoji možstosti, v resnem duševnem delu, v lepi literaturi in umetnoeti, v telovadbi in v zmer-h ost i v jedi in piječi naj boljše prijatelje in zveste pomočnike. Med temi je zednji najbolj važen — nemreč zmernost v pijači. Kjer je Bscchus, tsm je Venus »pri.vinU sedi nsvsdno 'strsst, to je stsrs resnica, to nam prsvi dsn na dan izkušnja. Če bi alkohola ne bilo. bi nc bilo toliko spolnih obolenj. Skoro vaak ,ki je apolno obolel, nam pove v ordinaciji, da ga je zapeljala vesela (alkohoiisirana) druiba, da ga je premotila preobi-lo zavšita pijača. Alkohol (zavžit v preobilni meri) omami človeka, mu vzame preudarnost, rszsod nost, ia vse obzire na njegovo čast in zdrs v je. na njegove dolžnosti; on postsnc podjeten in dostopen zs razne evsnture, apolno zdrai I jI v, pohoten in skrsjno lahkomiseln K temu mu pomsgs še že u sko osobje, ki je nastavljene po nekaterih vinotoČih. Alkohol je tudi še v drugeh oziru nevaren; ae ssmo. da ga je spravil in sva-Ml v past ' mu V bolezni moti zdravljenje, mu podaljša njegovo nalezljivo«! ia a tem nevarnost sa njegovo soseieino; rsdi alkohola ae mu čestokret vreee bolezen, včesih celo onemogoča popolno ozdravljenje. , Zmernost » pijači, omejitev go-j Zato mora biti pouk o spolnih boleznih splošen, spoznanje nevarno-sti spolnih bolezni mora prodreti v vse plasti nsšcga naroda. Naj-prvi morajo priti do pouka abitu-rijenti(-nje) naših arednjih šol in drugih učnih zavodov, potem obiskovalci višjih zevodov, ker ti-le šele stopajo v življenje in morajo vedeti, kaj se jim lahko vse pripeti, ds se vedo obvarovati nevarnosti v Življenju. Tako bi morale skrbeti za pouk tudi tovarne za avoje ualužbenee, poeebno še bolniške blagajne za svoje člane, ker je to v njihovem lsstnem interesu. Predcvsnja morajo biti aeparatna za vssk spol Velikega pomena ao tozadevne kinematografične pred-stsve. Mlajša generacija naj posname iz predavanj, da je a polna vzdržnost njej koristna, in ne žkodljive, da je izvenzakdneko spolno občevanje skrajno nevarno, in izve naj - splošne nevarnosti spolnih bolezni. Pri zreli genere-ciji bi se morale pa spolne bolezni žc natančnejše orisati, ker je bližja spolnemu obolenju, bližja zakonu in je razaodnejŠa. Natančnejše mora poznati nevarnoati apolnih bolezni, zlasti pa mora biti informirana o tem, kdaj je kak pacijent nevaren drugemu, kdaj je ozdravljen in kdaj sme stopiti v zskon. Če bi paeijenti toliko čaaa ne občevali, dokler niso ozdravljeni; ne stopsli v zakon, dokler nimajo zdravniškega potrdila, bi se število spolno obolelih snatno skrčilo. Koliko pscijentov jc, ki se sploh ne zdravijo, češ, da*ne čutijo nobenih bolečin; pri njih odvisi obstoj kake bolezni od bolečin! Kaka zmota, in okužbe lahko nastanejo po eni aami osebi pri sifilidi, katera ae pojavlja začetkoma z brezboleatnimi znaki. Ena sama oecba lahko okuži celo vaz! Pri predavanjih bi ae morala na-glašati potreba zdravljenja toliko čaaa, kolikor določi zdravnik, Če noče škodovati aebi in drugim. Mnogo pacijentov se ne zdravi do Znamenje (Nov. 30-2 pomeni, da vam narc poteče na U dan. Ponc jo pravočasno, da vam ne ustavimo. Ako lista prejmete, je mogoče vttai ljen, ker ni bil plačan, je vsi list plačan in ga prejmete, je mogoče ustai ljen, valed napačnega va, pišite nam dopisnico navedite stari in novi našle Naši semtopniki so vsi štveni tajniki in drugi etopniki, pri katerih plačate naročnino. Naročnina za celo leto $5.00 in za pol leta pa Člani S. N. P. J. plačajo pol leta $1.90 in za celo le $3.80. Za mesto Ckicago je leto $650, pol leta $3.25. Za Evropo stane za pol 1 ta $4.00, za vse leto pa $8.1 Tednik stane za Ei $1.70. Člani doplačajo »ar SOc za poštnino. Narpčnino lahko tudi pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2057 So. Laurndale Ave, CH1CAGO, ILL Izdelujem in nupoàiljam fin« pr* , - - - kajene klobase-z ¿eznovim oknsa uonca ne eamo iz malomarnosti, i„ preksieno meso. Jamčim, oa jt ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zal osi slad, hmelj, slad in vse druge potrebttine. Poiku in s« prepričajte, da je doma pri kuhani vedno le najboljši in naje nejfti. Dobiti jc tudi zbirko sod steklenic in raznih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po iti, točno v vsa kraje. ' Grocerijam, siadčičarj« m in ? pro-j dajalne ieleznine damo primerrn pust pri večjih naročilih. PiiiU informacija na: FRANK OGLAR, 0401 Svparior Ava«««, CUveU»4 0.1 Domače prekaja KLOBASE ampak radi elabih gmotnih razmer in radi oddaljenosti od zdravniks. Razume ae, da mora in tudi mo/ ra vsaka država v svojem interesu prispevsti k spolni profilskai po sakonodsji, a avojim mnogoštevilnim aparatom. V zakonodaji glede vlačugarstva, zdravljenja apolno bolnih ns državne stroške in njihove kontrole,, glede dojilj, glede kszenskega postopanja radi okužbe itd. predn<«*ijo nor- moja roba prava delikatesa, r»v»»j Uka kot sta jih včasih oče in nstt naredila. Poiiljam od 6 funto» w Cej. Cena S5c funt, poAtnina pwe j. Danar se lahko pošlje i n«w čilom ali pa poiljem po poštnem p* vsetju (C. O. D.) Sem član droit«» It. 68, &N.P.J. kamor ae lahk« nete radi moja sanesljivosti. JOSEPH LESKOVAR D. I. 610—14th Street, Badne, Wis. VARCUIVI NAROD VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANK NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI BAN-KI V ZJEDINJENIH DRŽAVAH. 1900 Bfoc Island Ava., vogal 19 ulice CHICAGO ILLINOIS KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00 _____ Kalke sa vse f* v JngeeUvijo h» ledsiajesne listina (affidavits) as r*" „tar v stare » m aajburr -