as
kulturno - politično glasilo

s v e t^vn_i_h in domačih dogo d kov
9. Setc/števiEka 45
V Celovcu, dne 7. novembra 1957
Cena 1.50 šilinga
»Nagradna uganka"
»Seznanjamo danes naše bralce z uvodoma dveh jezikovnih učnih knjig. Prvi je: Materin jezik je predragocena dediščina, ki smo jo dobili od svojih staršev. V tem jeziku smo spregovorili prve besede, z njim so združeni spomini na otroška leta in na leta mladosti, na najlepši čas človeškega življenja. Kakor mi pa sta govorila ne samo oče in mati, tako sta govorila ded in babica — vsi naši predniki pred sto in tisoč leti. Iz roda v rod je šla govorica, mila domača beseda. S to besedo so izražali davni rodovi kakor mi danes svoje veselje in žalost, zadovoljstvo in skrb, peli so in pripovedovali, hvalili in grajali, ukazovali in prosili, blagoslavljali in kleli, ljubili in sovražili — ka-k°r je pač naneslo življenje, ki ima toliko lepih in svetlih trenutkov, pa tudi bridkih in mračnih.
In če je katera reč naša, mar ni to naš jezik? Hiša je stala ob cesti, vzel jo je čas, ogenj ali vojska; drevo, ki ga je vsadil ded, je podrl vihar ali mu je črv prežrl korenike. Jezik pa je preživel vse nesreče, ujme in vojske: kakor so ga naši predniki prejemali od staršev, so ga izročali sinovom in hče-am.
Zares, jezik je predragocena dediščina, zakaj v njem živi vsa preteklost našega naroda, ves njegov razvoj; v njem je več kot tisočletno izkustvo, veliko bridkosti, nekaj tudi veselja. Beseda ni prazen zvok, beseda je izraz človekove notranjosti, njegovih misli in čustev...
In sedaj uvod druge knjige. Glasi se:
O jeziku na splošno. — Kako se ljudje sporazumevajo med seboj? Prvič, z vidnimi znamenji ali gibi, drugič, s slišnimi znamenji. Najodličnejše sredstvo za sporazumevanje nam je glasovna govorica. Je nekaj slišnega ali nekaj vidnega. Pri obeh imamo opraviti z znamenji.
Narečje in pismeni jezik. Na podeželju govore po domovih običajno čisto narečje. V mestih se domači tdi občevalni jezik že nekoliko razlikuje od čistega narečja. V šoli, pa tudi pri občevanju s tujci govorimo pismeni jezik. Ako ne bi razumeli pismenega jezika, vobče ne bi mogli razumeti knjig in časopisov. Pismeni jezik je takorekoč nedeljsko oblačilo našega jezika, narečje in občevalni jezik sta pa v njegovi vsakdanji obleki. — Nato sledi odstavek o tujih jezikih.
Kateri izmed obeh uvodov, cenjeni bralci, se vam zdi primernejši za to, da zapušti vtis v otroku. Kateri je lepši? Kateri vas bolj spominja na ljubko pesem Maxa v. Schen-kendorffa: »Muttersprache, Mutterlaut, wie so wonnensam, so traut...”
In sedaj, ko ste še enkrat primerjali oba uvoda, vam pa izdamo, za kaj. se v obeh primerih gre. Prvi je uvod v slovensko jezikovno vadnico (»Slovenski jezik”), ki jo je avstrijsko prosvetno ministrstvo odobrilo za v septembru otvorjeno slovensko gimnazijo v Celovcu. Drugi pa je uvod v nemško jezikovno vadnico, ki je v rabi za prve razreda avstrijskih srednjih šol in jo je isto prosvetno ministrstvo odobrilo za našo nemško
mladino v Avstriji.”
- #
Te primerjave nismo postavili mi, ampak list „Die Neuc Front” na Dunaju, in sicer pod naslovom ,,Nagradna uganjia o dveh jezikovnih učbenikih”. Isti list v posebni pripombi zahteva, da naj prosvetno ministrstvo tudi nemški mladini
»ob priliki že napovedanega pregleda učnih knjig da na razpolago jezikovno vadnico, katere uvod bo vsaj enakovreden uvodu jezikovne vadnice za malo slovensko manjšino v Avstriji.”
Gotovo privoščimo ,j\reue Front” - ki je glasilo .grvobodneiev” (FPOe), najbolj vroče vsenemiko čuteče politične strančice (pri vsakih volitvah dobiva vedno manj glasov) v Avstriji - da ji sestavljalci novih uvodov za nemške jezikovne vadnice v polni meri ustretejo. Zdi sc nam pa, da je na v i r globoke razlike spontano pokazal ze prof. Mirko Rupel, avtor izvrstne in-res zavidanja vredne učne knjige „Slovenski jezik”, ko je v njej zapisal: Beseda ni prazen zvok, beseda je izraz človekove notranjosti, njegovih misli in čustev ...
Objava NskS in ZSO
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta na skupnem posvetovanju ugotovila, da zvezna vlada kljub slovesnim obljubam, danim dne 12. novembra 1955, 24. julija 1956 in 17. oktobra 1956 ter kljub izrecni zahtevi koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov dne 29. septembra 1957, do danes ni smatrala za potrebno, da bi prizadetima manjšinama dostavila osnutke zakonov o izvedbi člena 7 državne pogodbe.
Očitno je namen zvezne vlade, reševati ta vprašanja brez upoštevanja predlogov prizadetih manjšin.
Ob tem položaju so bili sklenjeni potrebni skupni koraki.
Celovec, dne 5. novembra 1957.
Zaostritev v mednarodni politiki
Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznecov je v političnem odboru glavne skupščine Združenih narodov v New Yorku izjavil, da se odslej Sovjetska zveza ne bo več udeleževala razgovorov in posvetovanj posebnega odbora za razorožitev. Obdolžil je zapadne sile, da so dosedanje delo tega odbora zavirale in odklanjale vse »miroljubne” predloge moskovske vlade z namenom, da se medtem še naprej oboro-žujejo. Pri tem pa je molče prešel dejstvo, da so vprav med razorožitvenimi razgovori tudi Sovjeti dokončali poskuse z različnimi
vodikovimi bombami ter znano medcelinsko raketo.
Predstavniki ^kmerike, Velike Britanije, Francije in Kanade so izstop sovjetske vlade iz razorožitvenega odbora označili kot »zelo obžalovanja vreden korak” in francoski delegat Jules Moch je izjavil, da si. je s tem enostranskim sklepom sovjetska vlada naložila veliko odgovornost glede svetovnega miru. Ta ne popolnoma nepričakovani sovjetski korak kaže, da gremo v novo dobo mednarodne napetosti, potem, ko smo ko-rhaj prebredli znano »sirijsko krizo”, o kateri poročamo več na drugem mestu.
Pes, prvi prebivalec vsemirja
Drugo umetno luno so ruski inženirji izstrelili minulo soboto v vsemirje. V njej se nahaja prvo živo bitje, psica eskimske pasme, ki sliši na ime »Laika”. Njeno obnašanje in njene občutke merijo z različnimi aparati ter rezultate posebno šifrirani radijski znaki sporočajo na zemljo. Te znake so ujeli že po vsem svetu, vendar jih znajo razbrati samo v Moskvi. Novi satelit tehta poi tone (točno 508 kg) in v oddaljenosti 1500 km od zemeljske površine nenehoma kroži z brzino 8 kilometrov na sekundo. Za pot okrog zemlje rabi dobro poldrugo uro (102 minut).
Novo pogonsko sredstvo za rakete
Svet je predvsem presenetila teža nove lune, kajti kot smo že v našem listu pisali, je pri vsemirskih poletih največje vprašanje zadostno močna pogonska raketa, ki naj da umetno ustvarjenemu vsemirskemu telesu potrebno brzino za premaganje zemeljske privlačnosti (težnosti), tako da more priti raketa v zadostno oddaljenost od zemlje, kjer se po že točno znanih fizikalnih zakonih sile težnosti in in sredobežno-sti i/načujejo in more manjši predmet v brezzračnem vsemirju krožiti okrog manjšega. Nova umetna luna je znatno večja od prve zato so jo morali z večjo brzino izstreliti dalje ven v vsemirje. Nekateri angleški in nemški učenjaki so mnenja, da imajo Rusi neko novo pogonsko sredstvo za rake-ae, ki po moči znatno presega dosedaj znana goriva, kar so v Moskvi tudi nato uradno potrdili.
Poleg »Laike” pa vsebuje nova umetna luna še celo vrsto aparatov, ki raziskujejo vsemirje. Moskovsko uradno poročilo jih našteva in sicer: instrumenti za merjenje jakosti sončnih žarkov, kratkovalovnih in rontgenskih žarkov sončnega spektra, instrumente za študij kozmičnih žarkov, temperature in pritiska v vsemirskem prostoru. Psica »Laika” se nahaja v posebni, hermetično zapiti kabini, kjer so umetno ustvarjeni isti pogoji kot na zemlji glede temperature in za dihanje. Pač pa niso ustvarili istih pogojev za težnost. Vprav študij o tem, kako se ho žival obnašala z ozirom na spremenjene razmere glede težnosti, je eden izmed glavnih namenov tega poskusa. Ameriški in nemški zdravniki so že izvedli ne-
kaj poskusov v za te namene posebno konstruiranih kabinah. Pravijo, da kadar živo bitje pride izven območja težnosti, izgubi občutek za ravnotežje, orientacijo in sposobnost za gibanje. Na nove razmere se mora šele privaditi in pravijo, da je to najbrž mogoče.
Prav posebno težavna zadeva pa je sprejemanje hrane, ki jo je na zemlji treba samo dobiti v usta in pogoltniti, nato pa vprav radi delovanja težnosti sama zdrkne v želodec in sili naprej v črevesje. V vsemirju pa težnosti ni, predmeti ne padejo navpično na tla, ampak plavajo, kot da bi bili lahki kot peiesce, v prostoru, pa čeprav so iz težkega železa. Zato se mora živobitje v takih razmerah šele priučiti na nov način življenja in tudi v teh novih razmerah ‘jesti. Eskimski psi so znani po svoji prilagodljivosti novim okolnostim in znanstveniki upajo, da se bo »Laika” znala prilagoditi tudi novim razmeram.
Vendar so po dveh dnevih kroženja nove lune v Moskvi napovedali, da je »Laiki” usojeno kratko življenje v vsemirju. Nova luna se namreč vrti tudi okrog lastne osi. Po zadnjih sporočilih minulo sredo je bitje srca »Laike” še normalno.
..Timesov" komentar
V Ameriki je vest o novem »sputniku” izzvala veliko presenečenje, v Londonu pa so učenjaki izjavili, da je to »fantastičen uspeh” ruske znanosti. Uvodničar neodvisnega dnevnika »Times” primerja izstrelitev prvega živega bitja v vsemirje s »torpediranjem” največjega in najbolj zaslužnega sovjetskega vojskovodja minule vojne, maršala Žukova. »Izgleda, kot da oba dogodka spadata v različna stoletja” nadaljuje list. »V prvem se kaže Rusija kot vodite-
ljica sveta. Drugi dogodek pa kaže, da je ta država še vedno v kleščah običajnih nar sprotstev med njenimi oblastniki. Vendar imata oba dogodka eno skupno značilnost. Je to brezobzirna volja njenih oblastnikov, da dosežejo cilje, ki so si jih zastavili, ne-glede na to, katero osebo ali katero stvar je treba pri tem odstraniti; Njihov uspeh pri sputniku je izven dvoma. Ali pa so vendar prišli tudi do konca svojih medsebojnih sporov, bojev in intrig za oblast, pa je zelo dvomljivo.”
-KRATKE VESTI-
AMERIKA NAJ POMAGA VZDRŽEVATI ANGLEŠKI DVOR, je predlagal prof. Denis Broghan, ki uči politične vede na univerzi v Cambridge. Svoj predlog je utemeljil s tem, da morajo sedaj angleško kraljico in njen dvor vzdrževati izključno angleški davkoplačevalci, dočim ta dvor v resnici »krajša čas tudi ljudem marsikje drugod”. Prof. Broghan je ta predlog iznesel v radijskem predavanju, ki je imelo naslov: »Kaj bi počel ameriški tisk, ako ne bi bilo angleške kraljevske družine?” Ne mine namreč dan, da ne bi ameriški časopisi kaj poročali o dejanju in nehanju angleške kraljice, zato meni praktični Anglež, da naj Amerikanci tudi ustrezno prispevajo za njeno vzdrževa-nje.
PERZIJSKI ŠAH JE RAZDELIL KMETOM ZEMLJO, ki je bila doslej njegova last. Velika množica novih lastnikov se je zbrala pred dvorno palačo v Teheranu in sprejela iz vladarjevih rok lastninske listine za nove kmetije.
NAjSTAREJŠI NEMŠKI GENERAL se imenuje Herman v. Kuhi in je minuli teden praznoval 103. rojstni dan. V prvi svetovni vojni je bil šef štaba L armade, ki se je v bitki ob Marni najbolj približala Parizu, a je potem bila zavrnjena.
POTNIŠKO LETALO JE TREŠČILO NA TLA blizu Moskve. Letalo je nosilo delegacijo romunske komunistične stranke k slovesnosti ob proslavi 40-letnice oktobrske revolucije v Moskvi. Pri padcu so bili mrtvi trije člani posadke in en član delegacije, vendar je vodja delegacije, ministrski predsednik Stoica, topot ušel smrti.
IZPLAČILO ODŠKODNINE avstrijskim državljanom, katerim je bilo v smislu državne pogodbe zaplenjeno premoženje v |u-goslaviji, je zahteval poslanec Stiirghk v proračunski debati v državnem zboru na Dunaju. Menil je, da bi bilo treba vsaj del od vsote 300 milijonov, ki je v proračunu predvidena za odškodnine na splošno, na-mertiti za plačilo tistim oškodovancem, ki so izgubili svoje premoženje v Jugoslaviji.
ŽENSKE BODO SMELE BITI ČLANICE ANGLEŠKE LORDSKE ZBORNICE, »gornjega doma” angleškega parlamenta, v katerem so doslej sedeli samo moški predstavniki angleškega plemstva. Zakon v tem smislu je napovedala kraljica Elizabeta v svojem prestolnem govoru, s katerim je otvorila jesensko zasedanje te starodavne parlamentarne ustanove, ki pa je v teku časa izgubila svoj odločujoči vpliv na politično življenje. Ta je sedaj osredotočen v »spodnjem domu” ali poslanski zbornici, kateri pripadajo voljeni mandatarji ljudstva.
Dunaj naj postane evropsko središče
Dunaj naj bi postal glavno mesto Evrope, je zahteval' v nekem radijskem govoru dr. Jona s, župan sedanje avstrijske prestolnice. Svoj predlog je obrazložil s tem, da je Dunaj v preteklih stoletjih že opravljal naloge evropskega pomena. Kot prva stopnja bi naj Dunaj postal sedež že sedaj obstoječih skupnih evropskih uradov, predvsem Evropskega gospodarskega sveta.
Dejal je, da je osrednja lega Dunaja tudi posebno primerna z ozirom na vzhodnoevropske države, kajti še ni izgubljeno upanje, da se te dežele zavejo svoje pripadnosti k Evropi. Pozval je zvezno vlado, da deluje v tem smislu. Vendar Dunaj ni brez konkurentov, kajti za isto vlogo se potegujeta tudi Strassbourg in Pariz, ‘ki se tudi sklicujeta na svojo zgodovino.
Politični teden
Po svetu ...
Sirijska kriza, napihnjen balon, ki se je razpočil
Sirijska kriza, ki je več tednov razburjala duhove po svetu, je minila tako nenadno kot je prišla. Še v začetku tedna so ljudje, ki se dajo zlahka razburiti, prisluškovali ob radijskih aparatih, „kdaj bo počilo” na turško sirijski meji in že računali, kako daleč je do najbližnjega protiletalskega zaklonišča. Potem je v resnici počilo, toda ne v Siriji, ampak v Moskvi, čez noč je bil odstavljen maršal Žukov, štirikratni uradni junak Sovjetske zveze, zmagovalec pri Moskvi in Stalingradu ter osvojevalec Berlina. Postal je čez noč „ljudski škodljivec”, rušitelj discipline v armadi in podobno.
Nikita Hruščev, sedaj nesporno prvi mož v Moskvi, je tako z odstranitvijo in klevetami poplačal svojega nekdanjega zaveznika, ki mu je pomagal v bojih proti Beriji, Malenkovu, Molotovu in drugim tekmecem za oblast. V vseh teh primerih se je popularni maršal s svojim ugledom pri ljudstvu in svojo vojaško močjo postavil za gostobesednega, malega in okroglega ukrajinskega komunističnega funkcionarja. Najprej je poslal Žukova na reprezentativno potovanje v Inozemstvo in med tem ko ga ni bilo doma, mu je pripravil zanko. Toda izgleda, da v samem vrhovnem forumu, centralnem komiteju komunistične stranke, o tej, zadevi ni vladala edinost. Prezidij je zasedal več dni in pozornost mednarodne politike se je obrnila proti Moskvi, da zve, zakaj je maršal Žukov moral iti.
El Bisri zaman blebeta
Po nekaj dnevih posvetovanj so se moskovski veljaki le zedinili in potrdili odstranitev Žukova. Hruščev je dejal, da bo dobil mesto, ki ..odgovarja njegovim sposobnostim” ni pa povedal kakšno bo to. To novico je Hruščev naznanil na diplomatskem sprejemu na — turškem poslaništvu. Gotovo je ..pozabil”, da je moskovski radio še nekaj ur prej ponavljal obtožbe šefa generalnega štaba sirijske vojske, El Bisrija, češ da turška vojska ogroža Sirijo ter grozil, da bo v primeru potrebe sovjetska armada branila Sirijo pred „turško-ameriškim napadom”. Toda z zdravicami Hruščeva na turškem poslaništvu bila tudi kriza na Bližnjem vzhodu poplaknjena navzdol z obilnimi požirki šampanjca in vodke. Če kljub temu EL Bisri še naprej blebeta staro pesem, to nikogar več ne vznemirja.
Odstranitev Žukova je zopet pokazala, da med sovjetskimi mogotci še naprej divja brezobziren boj za oblast, ki včasih tako zakipi, da vse drugo stopi v ozadje. To seveda dokazuje, da kljub vsem zunanjim uspehom, ki so sad dela ruskega ljudstva, komunistični režim ne počiva na trdnih temeljih, ki jih more dati edina svobodna volja ljudstva.
Beograd zopet na gugalnici med Vzhodom in Zapadom
Odstavitev Žukova je zbudila neprijetno presenečenje tudi v Beogradu, kjer je bil maršal nekaj dni prej v gosteh. Kmalu nato je bila objavljena vest, da maršal Tito ne bo mogel nekaj mesecev potovati, ker ga je nenadoma napadel išias (v običajni govorici „Hexenschuss”), bolezen, ki ga že dalj časa nadleguje. Res je, da se ta nevšeč-na bolezen rada pojavi v neprijetnih jesenskih dneh, vendar menijo zapadni politični opazovalci, da njeno sedanjo nenadno pojavo ni povzročilo zgolj jesensko vreme, ampak tudi „perturbacije politične klime”.
Kmalu nato so v Moskvi objavili, da je z letalom prispel v Beograd sovjetski veleposlanik, ki se je mudil v sovjetski prestolnici in prisostvoval posvetom centralnega komiteja glede Žukova. Veleposlanik je namreč član centralnega komiteta sovjetske komunistične partije. Kaj je povedal jugoslovanskemu državnemu poglavarju, ni bilo objavljeno. Pač pa je beograjsko predsedstvo vlade objavilo, da se bosta slovesne proslave 40-letnice oktobrske revolucije udeležila le podpredsednika vlade Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič.
Pa tudi v Wasbingtonu pozorno zasledujejo dogodke v Beogradu. Ameriški veleposlanik v Beogradu Riddleberger, ki se je že več tednov službeno mudil v ameriški prestolnici, je dobil nalog, da se takoj povrne v Beograd, da na licu mesta oceni položaj. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je tudi izjavil, da še vedno preučuje vprašanje ustavitve gospodarske po-
moči Jugoslaviji kot represalijo zato, ker je Jugoslavija priznala Vzhodno Nemčijo, vendar še niso sprejeli glede tega nobenega sklepa in da se z zadevo nikamor ne mudi. Zanimivo v tej zvezi je, da je Zapadna Nemčija naglo pomujala z izjavo, da kljub prekinitvi diplomatskih stikov ne namerava prekiniti gospodarskih stikov ter ustaviti plačevanja vojne odškodnine. Tudi v Beogradu so hitro izjavili, da bodo konzulati obeh držav ostali odprti. To ravnanje se zelo oddaljuje od običajne mednarodne prakse v podobnih primerih in izgleda, da se bo teatralična prekinitev stikov spremenila v zgolj zunanje dejanje brez konkretne stvarne vsebine.
... in pri nas v Avstriji
Državni proračun pred parlamentom
Med tem ko po zveznih deželah odpada listje z dreves, znamenje pozne jeseni, so se z vseh strani na Dunaju zbrali mandatarji ljudstva, da razpravljajo o državnem proračunu za prihodnje 'leto. Je to vsekakor najvažnejša zadeva vsega njihovega dela, kajti od dobrega in pravilnega proračuna je odvisno celotno gospodarstvo države in od dobrega državnega gospodarstva je končno odvisna tudi blaginja vsakega posameznika. Država je danes največji delodajalec (samo pomislimo na množice uradnikov, na nameščence in delavce podržavljenih podjetij), je naj večji graditelj (železniške proge, cerkve, stanovanjska poslopja — Wiederaufbau — itd). Zato je predvsem velike važnosti, ima ta delodajalec dovolj denarja v blagajni za kritje svojih obveznosti. Da je pa ta blagajna polna, pa morajo skrbeti davkoplačevalci.
Finančni minister zahteva disciplino od vseh
Zvezni finančni minister dr. Kamitz je novi proračun predložil parlamentu in dodal nekatera potrebna pojasnila. Napovedal' je tudi za prihodnje leto ugoden gospodarski razvoj, kar vsi radi slišimo in zato so mu vsi poslanci navdušeno pritrjevali. Ko pa je začel govoriti o tem, da bo za to blagostanje treba doprinašati tudi gotove žrtve, se je navdušenje začelo ohlajati. Zahteval je predvsem disciplino s strani delavcev, namreč, da ne bodo terjali zvišanja plač, prav tako pa je zahteval tudi disciplino podjetnikov, ki bi naj ne zviševali
Ob priliki blagoslovitve nove šole na Komlju pri Pliberku je župan pristojne občine Blato, g. K u m e r, p. d. č e r č e j., zbrane goste z Dunaja in Celovca, Velikovca in Pliberka, med katerimi sta bila tudi obrambni minister g. Ferdinand Graf ter namestnik deželnega glavarja g. Ferlitsch, pozdravil in na kratko označil pomen dvojezičnega šolstva najprej v nemščini s temi besedami:
Slovesna izročitev nove šole svojemu namenu je brez dvoma pomemben dogodek in vreden, da ga z zlatimi črkami zabeleli posebna pločča, in prav tako tudi imena tistih, ki jim gre zasluga pri dovršitvi tega dela.
Ta šota pa ima svojo posebno zgodovino. Svoj nastanek se ima zahvaliti zgodovinskemu dnevu, l<,o je prebivalstvo tega predela bilo poklicano k veliki odločitvi. Le prepogosto pa pomen tega dneva mnogi napačno razumejo in ga izrabljajo za sejanje novega razdora. Jaz pa menim, da ta dan obeh narodov tega predela ne sme razdvajati, temveč bi. jih naj vedno tesneje povezoval in navezoval enega na drugega. In to bodi po mojem mnenju tudi prva in tiajodličnejša naloga vzgojne ustanove, ki smo jo danes slovesno izročili svojemu namenu. Naj v njej vlada duh miru in razumevanja, sprave in prijateljstva med narodi, duh, v katerem ne bo mladina poznala nobene razlike med narodi različnih jezikov. To je pa moč doseči le, ako bosta naroda, ki tukaj livita, znala oba jezika, ako bo ta mladina naučena ceniti obe kulturi ter jo bodo skupno vzgajali v eni in isti vzgojni ustanovi, kot je bilo to 25 let po onem zgodovinskem dnemi naše delele, po težkih in krvavih žrtvah ter izkušnjah, končno vendarle uresničeno z uredbo o dvojezičnem šolstvu. Po mojem mnenju ne sme biti mladina že v njeni otroški dobi, ko je še brez vseh predsodkov, razdvojena in razdeljena na dve šoli — nam-
cen. Pri tem pa je moral sam minister priznati, da so se v zadnjem času cene življenjskih potrebščin le zvišale, vendar po njegovem mnenju ne v občutni meri. Morda zanj, toda posebno delavci in nameščenci, ki so navezani zgolj na svoje plače in tako-rekoč živijo od rok v usta, to zvišanje gotovo bolj občutijo kot gospod minister. Zato ni čuda, da izgubljajo potrpljenje, pozabljajo na ..disciplino” in zahtevajo višje plače, posebno ko vidijo kako podjetniki sproti zvišujejo cene za svoje produkte. Biti finančni minister res ni vedno prijetno.
Proračunska debata je zopet spravila na dan stare očitke med obema glavnima koalicijskima strankama. Tako je podkancler dr. Pittermann v imenu socialistov dejal, da vlada premalo upošteva zahteve njegove stranke. On meni, da ni prav, ako vlada izvaja zgolj tiste točke vladnega programa, ki so bile vanj. sprejete na željo OeVP, dočim odlaga in zavlačuje zadeve, ki jih je predložila socialistična stranka. Predstavniki OeVP pa odgovarjajo, da so pač socialisti preveč nepopustljivi in zahtevajo, da bi povsod na vsak način njihova volja obveljala. Vendar so spričo teh izbruhov strankarske nevolje dobro poučeni opazovalci mnenja, da so ti besedni dvoboji brez prave stvarne vsebine. Njihova naloga je le v tem, da opozarjajo volilce, da obe stranki še obstajata, ki — se razume — bosta ob gotovem času zopet rabili volivce in njih glasove.
Programi so se v resnici zbližali
Glede stvarnega programa so se pa stališči obeh strank zelo zbližali in se je posebno socialistična stranka zelo „pomeščanila”, podobno kot glede vsakdanjega življenja njeni vodilni funkcionarji, čeprav je na papirju ostal ves program formalno strogo „marksi-stičen”. Radi tega je tudi mogoče, da koalicija med obema strankama že tako dolgo in brez hujših trenj deluje. Izgleda pa,, da nameravajo socialisti tudi formalno svoj program nekoliko približati dejanskemu stanju. S tem se bo pečal bližnji kongres socialistične stranke v Salzburgu. Predavanje o programskih spremembah bo imel znani socialistični publicist, docent dr. Kautsky iz Gradca, ki ga je bilo v Zadnjih časih videti na raznih izrazito meščanskih prireditvah. Po drugi strani pa prevladuje v vplivnih krogih OeVP, posebno med pridobitnimi krogi, mnenje, da je v miru (kadar ni stavk in delavskih neredov) moč delati varne kalkulacije in računati z morda ne največjimi možnimi, ampak zato toliki bolj gotovimi zaslužki.
reč tukaj Nemci in tam Slovenci — temveč je treba v eni in skupni vzgojni ustanovi izvesti enakopravnost ter mladi rod v obeh jezikih naučiti medsebojnega spoštovanja ter ljubezni do skupne domovine.
Le tako bo 10. oktober 1920, kateremu se ima ta šola zahvaliti za svoj obstoj, končno za oba naroda v deželi postal in za vedno ostal tudi dan resnične demokratične miselnosti, praznik sprave med narodoma ter enakopravnega sosedstva. To je za nas smisel in pomen 10. oktobra in prav tako tudi njegov spomin, ki ga označuje ta plošča, ki jo sedaj odkrivam s posebno zahvalo vsem tistim, ki so v njej imenovani, pa tudi vsem drugim, ki so pripomogli k dovršitvi stavbe!
Nato je nadaljeval v slovenščini:
Velespoštovani g. minister, cenjeni gostje!
Ko imam kot pristojni župan čast, da odkrivam to ploščo, se zahvaljujem vsem na plošči zaznamovanim pa tudi vsem ostalim, ki so kakor koli svoje doprinesli za dogoto-vitev tega kulturnega hrama naše dece. Ploščo odkrivam v želji, da bi v tem kulturnem hramu vedno vladal duh bratstva med narodi, ki ne razlikuje narode po jeziku, marveč jih zbližuje in druži v prizadevanju za mirni in enakopravni razvoj. Prepričan sem, da je tako vzdušje med narodi mogoče doseči Te v enotni skupni vzgoji mladine obeh ljudstev, ki še ni pokvarjena po nacionalizmu in še neobremenjena s predsodki in trpkimi izkušnjami preteklosti.
Dajmo, skrbimo vsi za tako vzdušje in za tako vzgojo in naš novi mladi rod na tem ozemlju ne bo poznal prepira in nesoglasja, marveč bo ob poznanju obeh jezikov in o-beh kultur, v medsebojnem spoštovanju in plemenitem tekmovanju delal in ustvarjal za procvit in napredek Tepe svoje skupne koroške domovine!
SLOVENCI
doma in po snptu
Ameriški glasbeni kritik predaval v Ljubljani
Na povabilo Kluba znanstvenih in kulturnih delavcev v Ljubljani je dne 29. oktobra prispel v prestolnico Slovenije Mr. Allen Hughes, glasbeni kritik „Ncw York Hcrald Tribune”, enega izmed obeh največjih listov v New Yorku (USA). Predaval je o sodobni ameriški glasbi. Predavatelja je predstavil dr. Dragotin Cvetko, profesor Slovenske glasbene akademije. Mr. Hughes je v zgoščenem, a sistematično zelo smotrnem predavanju orisal like treh najpomembnejših modemih skladateljev Aarona Cop-landa, Virgila Thompsona in Samuela Barberja. Predavanje so spremljale gramofonske plošče. Ob koncu se je razvila živahna razprava med predavateljem in navzočimi slovenskimi skladatelji.
Slavisti so zborovali na Dolenjskem
Slavistično društvo, ki združuje strokovnjake te vede v Sloveniji, je imelo svoj letni občni zbor minuli mesec v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu. Udeležilo se ga je okrog 150 članov. Strokovna predavanja so imeli profesorji Tomšič, Logar, Štampar, Dular in Koblar. Ob tej priložnosti je bil odkrit spomenik zaslužnemu, že pokojnemu slovenskemu jezikoslovcu Ivanu Koštialu.
Dr. Joža Basaj — 70-letnik
Minuli mesce je praznoval 70-letnico svojega rojstva, dr. Jože Basaj, sedaj generalni tajnik Lige katoliških slovenskih Amcrikanccv v Ncvv Torku (USA). Jubilant je po končanih pravnih študijah in po vojaški službi v prvi svetovni vojni stopil r službo pri centrali slovenskega zadružništva, Zadružni zvezi v Ljubljani.
Od podrejenega uradnika je radi svoje sposobnosti in marljivosti naglo prešel vso službeno lestvico in postal ravnatelj te ustanove. Urejeval j '1| tudi strokovni list „Narodni gospodar” in je lepf' razcvit slovenskega zadružništva med obema vojnama v znatni meri tudi delo dr. Basaja. Udejstvoval se je tudi pri katoliških prosvetnih organizacijah in je bil več tet predsednik „Slovenske orlovske zveze”. — Bil je zanimiv predavatelj in vnet organizator. Po drugi svetovni vojni se je zatekel na Koroško in odtod nato odšel v Združene države. Več let je bil ondi v službi pri ameriški ustanovi za vzhodno Evropo „National Committee for a Free Europe”, kasneje pa je prevzel glavno tajništvo Lige, kjer se predvsem peča s karitativnim delom.
Argentinski škof obiskal slovensko naselbino
Na misijonsko nedeljo je msgr. Migucl Raspanti, škof v Moronu (Argentina), obiskal župnijsko cerkev v San Justo, kjer se ondotni Slovenci stalno zbirajo k slovenski službi božji. Med mašo je argentinski škof imel pridigo, ki jo je vso posvetil svojim slovenskim župljanom. Pohvalil je njihovo versko vnemo in dejal, da ga veseli, da Slovenci vsako nedelj#)] napolnijo obsežno cerkev. Med sv. mašo je večina vernikov pristopila k sv. obhajilu, a liturgijo je ubrano spremljal s slovenskimi nabožnimi pesmimi zbor poti vodstvom g. Štefana Drcnška. — Po cerkvenem opravilu je bila v bližnjem »Slovenskem domu” prisrčna akademija, ki jo je počastil s svojim obiskom tudi škof msgr. Raspanti. Po pozdravu slovenskega dušebrižnika č. g. Mernika pa se je začel program, ki je obsegal govore, pesmi, deklamacije pri čemer je posebno ugajal nastop otrok, škof je ponovno povzel besedo ob zaključku ter še posebej čestital pevskemu zboru in njegovemu dirigentu, rekoč, da „bi pel lahko tudi v kakšni katedrali”.
Desetletnica uglednega gospodarskega lista
Minuli teden je izšla v Trstu slavnostna številka »Gospodarstva” štirinajstdnevnika za gospodarska vprašanja. List si je v teku svojega desetletnega obstoja pridobil znaten ugled s svojimi strokovno dognanimi članki, pa tudi s pestrostjo vsebine, radi katere je bil list zanimiv tudi za širše občinstvo. Urednik dr. L. Berce je ob desetletnici svojega dela prejel obilo čestitk. Med njimi je tudi pismo predsednika italijanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Trstu, prof. Luzzato Fegiza, ki označuje prizadevanje lista kot »koristno informativno delovanje, ki je hkrati polno spodbud na gospodarskih področjih.”
Slovenski bogoslovci v Kanadi
Torontski nadškof kardinal McGuigan je č. g. Ambrožiča poslal v Rim, da se ondi posveti višjim bogoslovnim študijem. Imenovani je minula leta že bil profesor na škofijskem bogoslovju v Torontu. V Rimu bo ostal tri leta.
Mladi slovenski študent Herman Šuligoj je to jesen stopil v misijonski red v Scarboroughu. V torontskem bogoslovju že študirata Franc Skumovec in Rudi Cukljati. V mestu Kitchcner, v zavodu za kasne poklice pa študira France Turk. Pri jezuitih v USA je letos dovršil bogoslovne študije g. Plevnik. M. Malešič, ki je lani dosegel diplomo M. A. na torontski univerzi, je pa letos stopil v bogoslovje.
Govor župana Kumerja na Komlju
Le dvojezična šola bo dala deželi mir
Katoliška prosveta na vasi
Referenti Katoliške prosvete so se posvetovali na svojem sestanku, dne 26. septembra, v Celovcu, o delovnem programu, ki ga nameravajo irvesti v jesenski in zimski sezoni prosvetnega leta. Poleg lanskoletnega programa obsega letošnji načrt tudi vrsto novih predavanj. Tu je treba omeniti predvsem ciklus referatov pod naslovom „ŠoLa za življenje”. V tem okviru bodo govorili fantom in dekletom o perečih vprašanjih v dobi pubertete in predzakonskem življenju: družinski oče, mati, zdravnik in duhovnik. Ravno v dobi, ko dorašča fant v moža, deklica v mladenko, rabi vsestranske moralne podpore in razumevanja.
Prvo predavanje je bilo v soboto, dne 6. oktobra t. L v št. Janžu v Rožu. Fantje od 16. leta dalje so se zbrali v lepem številu v župnišču, da prisluhnejo besedam referenta, ki je v obširno zasnovanem predavanju obdelal s katoliškega stališča razna vprašanja fanta v dobi dozorevanja.
Po predavanju je g. prof. dr. Valentin Ihzko v živahni diskusiji odgovarjaj na razna vprašanja, ki so v zvezi s predavanjem zanimala fante. Preč. g. župnik Vošnjak pa je ob koncu napovedal, da bodo v kratkem k istemu vprašanju spregovorili še drugi predavatelji.
V nedeljo, dne 7. oktobra, je predaval preč. g. Vinko Zaletel pri Mariji na Zilji o Ameriki. Filmsko predavanje je bilo v veliki farni dvorani. Gledalci so spremljali referenta najprvo s parnikom preko Atlantskega oceana do ameriške obale, občudova-
Seascale je ime malega angleškega kraja, kjer ima samo ena hiša v vasi elektriko, in sicer vaški gostilničar, ki se je za mal denar nabavil star bencinski motor. Vsak večer, ko pade mrak, gostilničar zažene svojo »električno centralo” in sopihajoči motor proizvaja mežikajočo luč, ob katere svitu potem gostilničar toči whisky in druge vrste žganja svojim gostom, povečini ribičem, kajti Seascale leži ob morju. Njegovi gostje so pa tudi delavci iz bližnjih tovarn — v Calder Hallu in VVindscale. Pa kake tovarne so to? Calder Hall je prva atomska elektrarna v Angliji — trenutno največja električna centrala na britanskem otočju, v bližnji vasici VVindscale pa izdelujejo plutonij, snov, ki je potrebna za atomske reakcije. Tudi tam proizvajajo orjaške količine električne energije. Vendar do nekaj kilometrov oddaljene ribiške vasice VVindscale električna energija še ni prišla. Pač pa radioaktivnost.
Zgodilo se je to dne 11. oktobra. Preveč razgreta uranova naboja, iz katerih prido-hivajo plutonij, sta radi visoke vročine razgnala zaščitne oklepe iz aluminija, ki so se stopili. Pri tem je nastal požar, ki. so ga pa kmalu pogasili. Niso pa mogli ujeti nevarnih radioaktivnih žarkov, ki so pri tem ušli skozi 125 metrov visoke dimnike. Količina je bila tako velika, .da jih tudi specialni filtri, ki so vgrajeni v dimnikih, niso mogli zadržati.
Delavcem sprva sploh niso ničesar pove-
li so nebotičnike mesta New York. Empire State Building obišče dnevno kar 50.000 oseb. Lahko bi rekli, da tvori to poslopje mesto zase. A tudi vrsto drugih velemest so si gledalci lahko ogledali, na deželi pa smo videli spravljati farmarje poljske pridelke. Celotno delo se s stroji seveda precej olajša.
Posebno poglavje je posvetil, preč. g. Zaletel katoliškemu šolstvu v Ameriki. Čudili smo se, koliko žrtvujejo Amerikanci za vzdrževanje katoliških šol. Tudi naša dolžnost je, da se za katoliško šolstvo in dijaške domove, ki so v rokah katoliških ustanov, vedno bolj zanimamo.
Ob zaključku predavanja pa je preč. g. župnik dr. Franc Šegula izrazil še enkrat veselje nad referentovim obiskom ter ga prosil, da se kmalu spet zglasi s kakim filmskim predavanjem pri Mariji na Zilji.
V nedeljo, dne 20. oktobra, je o misijonih predaval preč. g. Vinko Zaletel na sončnih Radišah. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Gospodu župniku Janku, ki je posredoval faranom lep prosvetni užitek, se domačini prav prisrčno zahvaljujejo.
»Kristusovo kraljestvo v družini in misijonih” zahteva vso našo pozornost. Za poglobitev tega kraljestva v naših družinah in njegovi razširitvi v misijonskih deželah smo katoličani dolžni doprinašati tudi vsak svoj delež. Te važne misli sta v svojih predavanjih poudarila preč. g. dr. Janko Polanc in g. dr. Valentin Inzko v nedeljo, dne 27. oktobra v Kotmari vesi in S. novembra v Škocijanu.
dali. Jih je le nekaj desetin, kajti atomske tovarne delajo neslišno, z malim številom delovnih moči. Sprva so se delavci le stežka navadili na takorekoč pokopališčni mir v obratu, pozneje pa jim je postalo vseeno. Po omenjenem požaru so najprej delavcem rekli, da naj gredo takoj domov in se naj, zglasijo naslednji dan. O vzroku prekinitve dela jim niso Črhnili niti besedice. Naslednji dan so jih poslali k zdravniku, ki je pri vseh ugotovil radioativnost. Prepovedali so jim telesne stike z drugimi ljudmi in jih poslali domov. Tako delavec Jimmy sedi doma. Ne sme božati svojih otrok, ne sme poljubiti -svoje žene.
Naslednjo noč so motorizirani oddelki policije nenadoma obkolili Windscale in ves bližnji okoliš. Je to rodovitna pokrajina, po kateri so posejane kmetije, ki se pretežno bavijo z živinorejo. Policija je prepovedala kmetom naslednje jutro oddati mleko v miekarno. Mleko je namreč radioaktivno. Fa' ukrep je prizadel pokrajino v obsegu 40 kvadratnih kilometrov okrog Windscale.
Prebivalci kraja Seascale s tesnobo v srcu opazujejo skrivnostne obrise velikih belih objektov v Calder Hall in Windscale in se sprašujejo, kakšne posledice bo to imelo zanje, za njihove otroke ter njihovo družino. Okrajni zdravnik maje z glavo na vsa ta vprašanja. Takih primerov pač doslej v svoji podeželski praksi še ni imel.
Oblasti so izdale dolgo in jako zapleteno izjavo atomskih in medicinskih strokovnja-
kov, ki pravi, da je atomska elektrarna Calder Hall zgrajena tako, da je njeno obratovanje popolnoma neškodljivo za zdravje ljudi. Toda ta' izjava ni nikogar prepričala, kajti v izjavi ni bilo ničesar rečeno, da to velja tudi za elektrarni priključeno bližnjo tovarno plutonija v Windscale, kjer se je pravzaprav nesreča zgodila.
Nemir je iz tedna v teden naraščal, posebno, ko kmetje niso vedeli kam s »strupenim” mltekom. Tudi delavci so se zganili. Njihov sindikat je zahteval posebno preiskavo, ki naj, ugotovi vzroke nesreče in ali so podani pogoji za zdravstveno zaščito delavcev, ki so zaposleni v atomskih elektrarnah. Toda oblasti so dolgo molčale, šele po treh tednih so izdale objavo, da je nevarnost mimo in kmetje sedaj smejo zopet dobavljati sveže mleko mlekarnam. Pač pa obrat 'VVindscale še vedno počiva.
Nesreča v 'VVindscale je zelo prizadela tudi angleško oboroževalni program. Plutonij
Bila je lepa oktobrska nedelja, ko se je sedanji papež Pij XII. usedel v svojo dolgo, črno limuzino. Podal se je na najdaljšo pot, odkar je leta 1939 zasedel prestol sv. Petra. Šel je v S. Maria di Galleria pri Braccian-skem jezeru, kjer je posvetil novo vatikansko radijsko postajo. Kraj S. Maria di Galleria je nekako 75 km oddaljen od Rima. Papeži namreč zelo malo potujejo. Leta 1870, ko je bila ukinjena papeška država s sedežem v Rimu in so njihovo dotedanjo re-sidenco. Kvirinal zasedli italijanski kralji, so odšli v vatikanske palače pri cerkvi sv. Petra.
Do leta 1929 se papeži sploh niso ganili iz vatikanskih palač. Znano »rimsko vprašanje” je dolgo desetletja vznemirjalo evropsko politiko. Papeži namreč zasedbe Rima in papeške države niso priznali in so označili italijanske kralje kot uzurpatorje (samozvance). Papeži so same sebe smatrali za »jetnike”, šele leta 1929 so bili sklenjeni po dolgih pogajanjih med italijansko vlado in Sv. Stolico znamenit; »Lateranski pakti”, ki so spravili »rimsko vprašanje” dokončno s sveta. V tej pogodbi je bila priznana posebna državnost vatikanskega ozemlja, ki je najmanjše na svetu po teritoriju in prebivalstvu (okrog 1000 duš), vendar je največja moralna sila na svetu, kajti državni poglavar te državice je obenem duhovni oče in vodnik 400 milijonov katoličanov po vsem svetu.
Lela 1931 se je prvič oglasil vatikanski radio
Da pa more ves svet slišati njegov glas, rabi sv. oče tudi času primerna sredstva. Zato je bila že leta 1931 ustanovljena vatikan-' ska radijska postaja in dne 12. 1931 je glas tedanjega Kristusovega namestnika na zemlji, papeža Pija XI., prvikrat zaplaval po radijskih valovih po vsem svetu, ,urbi et orbi,’ kot se temu reče v latinščini, uradnem jeziku katoliške, to je vesoljne Cerkve.
Nahajala se je kar v vatikanskih vrtovih, v bližini papeževih soban. Toda potrebe so se iz leta v leto večale in »vojna v zraku” med propagandami različnih držav je postajala vedno ostrejša. Radijski oddajniki so postajali vedno večji in močnejši, z vedno modernejšimi napravami so poskušale Vla-
je najvažnejša sestavina vseh atomskih orožij in Winscale je normalno dajal eno tretjino celotne letne proizvodnje tega nevarnega blaga na Angleškem. Strokovnjaki ne morejo povedati, ali bodo v VVindscale mo-gii začeti z delom čez nekaj mesecev, ali pa morda šele čez leto dni.
Okoliški kmetje menijo, da so vsaj za ta čas vrne, s skrbjo gledajo v prihodnjost, v visoke dimnike, iz katerih pa se ne kadi dim, temveč uhajajo nevidni, a nevarni, »strupeni” žarki.
Kmetje v Seascale, ki so si dolga leta želeli električne napeljave in so jim obljubili, da bodo v kratkem dobili tok iz atomske elektrarne v Calder Hallu, pa sedaj po večerih posedavajo pri mežikajoči žarnici, kateri daje tok sopihajoči stari bencinski motor v bližnji drvarnici, ter premišljujejo, da so pravzaprav dolga leta pri tej mežikajoči luči tudi živeli, sicer v napol temi, a vsaj brez strahu.
de raznih držav prevpili eno drugo. Da v tej tekmi glas katoliške Cerkve ne zamre, je bilo treba zgraditi novo modernejšo postajo. Zemljišče v vatikanskih vrtovih ni bilo primerno, treba je bilo najti kaj drugega. Odločili so se za grič pri S. Maria di Galleria. Je to pravzaprav že stoletja staro cerkveno zemljišče. Pripadalo je namreč posestvu papeškega zavoda »Germanicum-Hungari-cum”, ki je nastalo v času protireformacije in je služilo kot vzgajališče za duhovnike iz nemških dežel ter škofij nekdanje avstro-ogrske monarhije. Tako so se tudi številni odlični slovenski duhovniki šolali na tem zavodu. Nekateri so postali škofje, a eden celo kardinal, pokojni goriški nadškof Jakob Missia.
Kralj ni več mogel delali fežav, pač pa komunisti
Zavod je seveda rad odstopil zemljišče za gradnjo radijske oddajne postaje in potrebnih naprav. Toda bilo je treba premostiti še eno težavo, čeprav je zemljišče bilo cerkvena last, pa je bilo podložno italijanskim državnim zakonom, kajti nahaja se na terito-rij;u italijanske države. Po dolgih pogajanjih se je priznani diplomatski spretnosti vatikanske dižavne pisarne leta 1952 le posrečilo skleniti z italijansko vlado pogodbo, s katero je bilo zemljišče v S.Maria di Galleria izvzeto iz italijanske državne vrhovnosti in mu je bila priznana eksteritorialnost. To se pravi, da italijanska državna oblast (policija) nima dostopa na dotično ozemlje. Italijanski kralji sicer niso sedaj več delali težav, ker jih ni bilo več. Odnesla jih je bila vojna, pač pa so v parlamentu komunisti zagnali velik hrup, pridružili so se jim tudi socialisti in celo poslanci maloštevilne liberalne stranke. Ta stranka .je bila sicer takrat skupno z največjo italijansko stranko, krščansko demokracijo, na vladi, pa ob tej priliki le ni mogla udušiti svojega proticer-kveriega razpoloženja, ki je ena izmed zgodovinskih značilnosti italijanskega »napred-njaštva”. Kljub temu je zakon bil izglasovan in Sv. stolica je mogla začeti z gradnjo. Letos so bila vsa dela končana in dne 27. oktobra je glas sv. očeta s pojačeno močjo zadonel preko valov nove radijske postaje.
(Konec na 5. strani)
Olejjteea a lOimtsenle -
_________NEVARNOSTI ATOMSKE DOBE
papež »»o najmodernejšo radijsko postajo
FRAN ERJAVEC, Pariz:	164
koroški Slovenci
II. DEL
Okrožni glavarji so skušali šolske komisarje izprva uporabljati predvsem za nešolske posle, a ko jim je bilo že 1. 1788. to prepovedano, so se lahko res posvečali v prvi vrsti šolstvu, za katerega so si pridobili potem pri nas mnogo zaslug. Da bi dobili za te posle res strokovno sposobne ljudi, so uvedli celo posebne izpite zanje pred dunajskim višjim šolskim nadzornikom in tudi imenovali so' jih z Dunaja z izrečnim naročilom, da jih uporabijo guberniji za tiste predele, ki jih res poznajo, da bi niogli svoje posle čim uspešneje vršiti. K temu »pozna-nju” je pa v bistveni meri spadalo tudi poznanje jezika prebivalstva. Za prvega šolskega komisarja v Celovcu je bil resda imenovan zasluženi M os srna n (za Beljak pa K u ns tel), o katerem ni znano, če se je bil med svojim dolgoletnim bivanjem na Koroškem naučil že tudi slovensko, toda ko je Mossmann dne 23. VIII. 1787. umrl, je bil imenovan na njegovo mesto Slovenec š k a m p e r 1 i izrečno pripombo »ker ima za to službo potrebne sposobnosti in je z m o žb n tudi slovenskega j e z i -k a”, ki »prevladuje v večjem delu celovške kresije (in) sledi iz tega tudi samo po sebi, da jo mora znati popolnoma sleherni šolski komisar tega okrožja”. Za višjega nadzornika vseh šol graškega gubernija je bil
pa 1. 1787. imenovan opat Kigler, potem ko je E d 1 i n g, eden izmed ustvariteljev kranjskega (in tudi slovenskega) ljudskega šolstva, odklonil to mesto.
Vsa prizadevanja in vsa najboljša volja cesarja Jožefa II., da bi čimbolj dvignil zlasti ljudsko šolstvo, pa niso mogla roditi pričakovanih sadov, ker jih je v veliki meri onemogočal že jožefinski vladni sistem sam. Temeljna 'bolezen vsega tega šolstva je namreč še slej ko prej ostala že večkrat naglašena in nad vse bedna gmotna usoda tedanjega učiteljstva. Skušali so resda dvigniti učiteljski ugled s tem, da so uradnim osebam prepovedali psovati jih in tikati vpričo učencev, toda sam notranjeavstrijski gubernij je pisal 1. 1788. o »neverjetni bedi podeželskih učiteljev” in J. S p e n d o u , poročevalec za ljudsko. šolstvo pri dunajski šolski komisiji, pa naslednje leto o »najbednejšem stanju” učiteljstva, »ker nimajo učitelji niti za najnujnejše preživljanje”. In še 1. 1794. je poročalo knjigovodstvo, da je »usoda učiteljev na deželi tako bedna, da mora izgubiti pri mladini prav vsako mikavnost izobraziti se za učitelje”. Tudi deželna oblast je k temu pripomnila, da šolstvo nikoli ne bo moglo ustrezati svojemu namenu, dokler ne bo za šolo primernih učiteljev. »Možje z razumom in srcem se pač ne bodo mogli nikoli odločiti, da bi se posvetili učiteljski službi, ako... vidijo pred seboj samo bedo in pomanjkanje”. Skoro vsi podeželski učitelji žive s svojimi rodbinami v obupni revščini, ker ne dobivajo niti tistih prejemkov, ki so jim bili obljubljeni, šolnine mnogi starši sploh ne morejo plačati, pri drugih pa vzbuja le mržnjo
do šole. »Tako bo moralo ostati nemško šolstvo po deželi dotlej v mučnem položaju, dokler ne bo sedanje zlo naenkrat popravljeno z izboljšanjem sedanjega položaja trivialnih učiteljev”.
Glede na tak položaj se potem pač ne moremo čuditi, ako je dvorni svetnik D o r p f e Id 1. 1789. tožil, da se posvečajo učiteljskemu poklicu le taki, ki niso prav za nobeno drugo rabo, a oblasti jih morajo sprejemati, da dobe vsaj cerkovnike, čeprav so kot učitelji čisto nesposobni. Ker patroni večkrat niso držali svojih obljub, so potem še drugi učitelji zapuščali svoje službe. Tako sta ugasnili tudi šoli v Grebinju in v Hodišah, ker sta grofa Egger in Rosenberg ustavila obljubljene prispevke zanji. Notranjeavstrijski gubernij, je zato predlagal, naj bi se nameščalo za učitelje doslužene vojake, »če znajo vsaj pisati in brati”, vendar je dvorna pisarna 1. 1788. to odklonila. In pri takem stanju so na Dunaju še želeli, naj bi se uvedli v ljudske šole celo novi predmeti.
Da bi prišli do najnujnejšega denarja, so se posluževali vseh sredstev. L. 1794. so želeli v Trbiž u zgraditi novo šolo, a ker ni bilo dobiti denarja ne pri srenji in ne pri šolskem patronu knezu Rosenbergu, so mislili na to, da bi se polastili 400 gld iz darov na Sv. Višarjah, slednjič so se potem zadovijili le z najeto sobo. Primer z Janižičevo ustanovo v Velikovcu sem že navedel, ni jim pa uspelo uporabiti za izboljšanje učiteljeve palače še tamošnje Finžgarjeve ustanove za drugega kanonika. Posluževali so se vseh mogočih pravnih zvijač.
(Dalje prihodnjič)
PLIBERK
(Nova strokovna trgovina)
V	Pliberku se zadnje čase precej gradi, tako da postaja mestece vedno večje. Pa ne samo to, tudi modernizira se in razvija v tem smislu, da bo Pliberk sčasoma lahko nudili tamošnjemu prebivalstvu in pa tudi obsežni okolici vse, kar potrebuje v vsakdanjem življenju in tudi to, kar rabimo ob posebnih prilikah, da se nam ne bo treba voziti za vsako večjo stvar v Velikovec ali pa v Celovec.
V	Kumeschgasse 6 v Pliberku je odprl g. LUDWIG H U M I T S C H novo strokovno trgovino za radio-aparate in električne potrebščine. Poleg trgovine ima tudi lepo urejeno delavnico za popravila radijskih aparatov in vseh električnih potrebščin. Posebno ugodnost bodo imeli tisti, ki bodo svoje potrebščine kupili pri njemu, ker bodo takoj dobili nadomestne dele, imajo blizu zaradi garancije in popravil. Gosp. PIu-mitsch pa- bo dobro popravil seveda tudi
m nas m nomkem
Radio - Elektro strokovna trgovina
HUMITSCH
Delavnica za popravila
Pliberk, Kumesciig. 6
vsak drugi sprejemnik, četudi ni bil kupljen pri njem, ker je na radio-električnem področju strokovnjak in mojster prve vrste.
Gospod Humitsch se je preselil, iz Celovca v Pliberk prav zaradi tega, da zadosti podjunskim potrebam in zahtevam po ra-dioelektričnem strokovnjaku, da bi našim prebivalcem ne bilo treba nositi svojih aparatov k popravilu v Celovec. V strokovni trgovini HUMITSCH pa boste dobili poceni in po ugodnih plačilnih pogojih poleg radijskih aparatov vseh znamk in velikosti tudi najmodernejše igralne aparate na plošče, električne štedilnike, - hladilne omare, sesalce za prah, motorje, svetilne predmete in razne druge električne potrebščine, ki jih rabite v vsakdanjem življenju.
Vsem našim bralcem radio-elektro-stro-kovno itrgovino Ludivig Humitsch toplo priporočamo, ker vemo, da bo prijazno ustregel vsaki želji in vsako njemu izročeno delo tudi mojstrsko izvedel.
RUDA
Dobro ženo in mater, pd. štamprnco je v noči od 24. na 25. oktober zadela srčna kap in smo jo v nedeljo, dne 27. oktobra ob lepi udeležbi občinstva položili na farnem pokopališču k večnemu počitku.
Cerkveni pevski zbor je rajni zapel v slovo pri hiši žalosti slovensko, na grobu pa nemško. Pogreb pa je vodil preč. g. župnik Pirker, ki jo je v svojem poslovilnem govoru orisal kot dobro in pridno mater ter vestno katoličanko. Ostala je do zadnjega zvesta svojemu narodu. Zato naj ji bo Bog za vse dobrote obilen plačnik.
Povedati moramo našim bralcem, da je cestna uprava tudi pri nas razširila in zboljšala cesto od Pesranka do škofovega križa, asfaltirala pa jo je do Šmartna. Ostali del pa pride menda spomladi na vrsto. Govori se tudi, če bodo na razpolago finančna sredstva, da bodo cesto uredili do Leda. Upamo, da bodo prišli vsaj v par letih s popravo ceste do Labuda. \
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Podkrajčanom se baje dopade v Šmihelu; že drugo poroko smo imeli letos, da je bil ženin iz Podkraja. Dne 15. septembra se je poročil tukaj g. Močilnik Anton, pd. Robat in Angela Končič. V nedeljo 27. oktobra pa sta se poročila v. naši farni cerkvi Janko Grilc iz Podkraja in nevesta Kristina Rožman, iz Gonovec, rojena v Dolinčičah pri Pongracu. Za priči sta bila Anton Grilc užit-kar v Podkraju in Rajko RaČnik iz Celovca. Ta „šruka” pa so bili Glavarjeva mama iz Libuč. Poročne obrede in poročno mašo so opravili g. župnik Picej, pevci pa so pri obredih in pri božji službi izvrstno zapeli. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova in na mnoga leta!
Rekli boste, tam pa ne delajo drugega kot pokopujejo. Sicer imamo res že trideset smrtnih slučajev; a kljub temu je narodno življenje močnejše in zdravo. Saj smo imeli že 18 porok. Krstov je bilo v fari do sedaj 38 in če štejemo še vsa tista rojstva, „ko so šle matere v Rim”, potem imamo izven fare še deset rojstev, tako da pridemo na 48 rojstev do sedaj! Na 2000 ljudi 50 rojstev! S tem prekosimo velemesto Dunaj sedemkrat.
Mirko Tomič in Marija, rojena Trampuš v Repljah sta vsa srečna z malim Kurtom.
V	družini Riedl v Šmihelu imamo „Drei-madelhaus”. Na Bistrici pa sta Avgust Leit-geb in Marija, rojena Smrečnik vsa srečna s četrtim otrokom Karlom! Vsako leto novo družinsko veselje! Na Letini hočejo pa Žva-povi fantki imeti vsak svojo sestrico. Malo Hildo so krstili v nedeljo, 20. oktobra.
V	Strpni vesi pri Konradu pa bo delala kratek čas mala Lidija-Marija, rojena v Ce-
lovcu, 3. oktobra, krščena v farni cerkvi dne 21. oktobra.
Tudi g. orožnik Fridl Stuck in gospa Justa Stuck, rojena Kristan na Blatu sta vesela ob družinskem blagoslovu.Kar lepo po paru napredujejo: dva fantka in dve deklici. Za botra sta bila v nedeljo, 3. novembra Aleš Lutnik in Matilda Lutnik, rojena Kristan.
Vsem srečnim staršem čestitamo iz srca!
Drugi se boste morda čudili, da navajamo v časopisu tudi.rojstva. Mi šmihelski farani pa smo tega veseli, ker je naša fara precej, obširna in bi brez teh novic ne imeli upo-gleda v našo rojstno statistiko in mladi prirastek v fari.
DVOR PRI ŠMIHELU
V šmihelski fari tudi vlada gripa kakor skoraj po celem svetu. Pri starih in bolnih ljudeh pa se ta bolezen večkrat zelo neugodno uveljavi. Tako so stara Kapova mati na posledici gripe in pljučnice pred štirinajstimi dnevi umrli. Enako se je zgodilo tudi pri materi Rozi Srienc, ki je 28. oktobra umrla in smo jo 30. oktobra spremljali v obilni udeležbi znancev, sorodnikov, faranov k zadnjemu počitku. K njeni stari bolezni je prišla še gripa in telesne moči so odpovedale.
Pevci so spremljali rajno z žalnim petjem na zadnji poti. G. župnik sb se od rajne trpinke lepo poslovili. Rajna mati naj počiva v miru! Sinu Jerneju in Marici Kap, rojeni Srienc, naše iskreno sožalje in sočutje, ob težki in rani izgubi matere, saj je bila mama šele 54 let stara. Kapova družina je tembolj, prizadeta, ker je tekom štirinajstih dni,zgubila dva družinska člana.
SKOCIDOL /
V	nedeljo, dne 10. novembra 1957 je v SKOČI DOLU, ob 9. uri blagoslovitev šestih bronastih zvonov;
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BISTRICA V PODJUNI
Res smemo reči, da je Bog storil dobro delo, ko je poklical k večnemu poči tku občinsko revo in trpinko Elizabeto Leitgeb. Pred desetimi leti je umria teta, Uranova mati. Od tistega časa je bila Liza pri Kumru na Bistrici. Lepo pripravljena po sv. zakramentih se je ločila .iz tega sveta dne 23. oktobra. Gripa in pljučnica sta petinsedemdeset let staro trpinko popolnoma izmučili in tako je šla v zasluženi pokoj v večnost. Naj počiva v miru!
SELE
(Smrt v pečinah Košute)
V	tretje gre rado, pravi pregovor. Zopet se je to uresničilo. Začetkom maja sta se dva ubežnika, potem ko sta skrivaj prekoračila mejo, ubila v Košutinih stenah. Dne 28. 10. dopoldne pa se je na enak način ponesrečil Miloš Radojčič, strokovni delavec, rojen v kraju Gložde na Hrvatskem, zajmslen v šab-cu v Srbiji, star 30 let. Pri padcu čez skale si je razbil, glavo. Na praznik L novembra po prvi božji službi je bil pogreb ob prisotnosti množice faranov.
Kdaj bodo vendar enkrat prenehali pobegi preko meje, ki se dostikrat končajo tako tragično?!
ŽIHPOLJE
Na Žihpoljah smo pokopali Koren Matija, pd. Sivca. Star je lili 83 let. Bolehal je dalj časa in je svojcem večkrat rekel, da bo kmalu umrl. Dne 16. oktobra je mirno, brez bolečin za vedno zaspal. Večkrat je rad prejel sv. zakramente in redno hodil v cerkev. Sv. vero je branil tudi v javnem življenju' in se ni sramoval nikoli povedati, da je slovenskega rodu, kakor je bil tudi stalni naročnik »Našega tednika”. — Naj počiva v miru!
Otvoritev nove šole v Remšeniku
Kot lep in pomemben praznik bo ostal 6..oktober 1957 ljudem iz Remšenika v trajnem spominu. Po dveletni gradnji so bila dela na novi remšeniški šoli gotova in občina Bela z gosp. županom Ferjanom na čelu je vabila predstavnike oblasti, prijatelje, znance in domačine k slovesni otvoritvi moderne enorazrednice v tej, samotni grapi pod znamenito Olševo. In mnogo jih je prišlo. Zbrali so se pred novo šolo, ki stoji nad potom v Rjavico. Po slovesni maši, ki jo je daroval č. g. župnik Messner iz Železne Kaple, je gospod župan v obeh deželnih jezikih, slovenščini in nemščini pozdravil deželnega glavarja gospoda Wedeniga, okrajnega gla-
ROŽAN:
Svet se spreminja in mi z njim
XX.
Ko je razpadla rimska država v Evropi, ne da bi se bilo vsaj kakih sto do petdeset let prej o tej možnosti rimskim oblastnikom kaj sanjalo, je sicer v Evropi sčasoma nastala skoraj še večja država, ki so jo imenovali sveta rimska država, toda pod oblastniki, cesarji in kralji, ki so se menjavali skoraj vsako stdletje, pa tudi večkrat! Začela se je z ustanoviteljem te velike države Karlom I. Velikim iz nemškega plemena Frankov, ki so se prvotno tudi še delili v zapadne in vzhodne Franke.
Ko je ta vladarska rodbina v 10. stoletju izumrla, se je ta velika skupina raznih nemških plemen in drugih narodnosti, že začela krhati — nekako prvič!
Odločujoči oblastniki iz raznih delov tega sv. rimskega cesarstva so poklicali sedaj vladarja iz nemškega plemena Saksoncev na cesarski prestol, še vedno velike rimske države. — Ti so imeli v začetku več sreče posebno v razširjenju oblasti na Italijo in proti udirajočim Madžarom. Vrstili so se zopet frankovski vladarji.
VIL stoletju pa so prišli navzkriž s papežem, ki je tedaj še odločeval, kdo bo cesar na tem velikem cesarstvu, ki je segalo do njegove države v Italiji, in mu ni moglo biti vseeno, če ima kot soseda prijatelja ali sovražnika!
V 12. stoletju najdemo spet cesarje iz frankovske vladarske hiše, ki pridobijo zopet nekaj, na svoji moči, pa tudi ne dolgo! Začnejo se prepiri med nemškimi plemeni Švabi in Braunschtveigovci, pa se zopet po-
sreči cesarju Frideriku II., da utrdi svojo oblast celo daleč doli do juga Italije — vendar pa je mogoče prezrl, da so doma razni njegovi namestniki posameznih državic v sklepu rimskega cesarstva postali vedno bolj samostojni! Združevala so se na novo velika nemška mesta ob veliki nemški reki Rena, združevala so se mesta na severnem morju, ki so pridobila s svojim prekomorskim trgovanjem velika bogastva in kar na enkrat so se začeli oglašati za kandidate tudi oblastniki iz drugih narodov, tako da za nekaj časa v 13. stoletju sploh ni bilo nobenega rimskega cesarja! Ljudstvo pa takrat še sploh ni imelo takih javnih pravic in tudi drugih prav malo, pač pa skoraj samo doli-n osti!
In tako so takoimenovani „kurfursti” (knezi, opravičeni, da volijo cesarja,) izvolili popolnoma novega kandidata Rudolfa I. iz tudi nemško švicarske rodbine, ki pa je takoj odločil nižjo in deloma zgornjo Avstrijo, Koroško, Kranjsko in Štajersko kot svojo hišno oblast in last po imenu „Ost-mark” ali Ostarihi. Pri tej priliki doživimo torej tudi začetek in sri sedanje Avstrije! Koncem 13. stoletja, ki se je pod vlado Habsburžanov vedno bolj razširjala, dokler ni tudi la, prej tako mogočna država, radi nesrečne vojne leta 1914 morala leta 1918, po pet stoletjih vzeti konec!
Več kakor eno stoletje prej pa je že propadla še mnogo močnejša, že druga rimska država! Že v 15. stoletju so začele verske ho-matije, Luter je ustanovil novo, protestantsko vero, kateri so se priključili tudi neka-
teri prav mogočni plemenitaši, dokler se cesarju Rudolfu II. v 17. stoletju ni posrečilo ta pokret deloma tudi s silo zadušiti.
Ker pa so se sčasoma vmešale v ta spor tudi druge države, je prišlo do strašne tridesetletne vojne, ki je državo gospodarsko popolnoma poškodovala. Pa ne samo to. Radi notranje slabosti so Francozi, ki so že prej rešili znatni del svojega ljudstva zase, odtrgali še druge kose na zapadu. Pod avstrijsko cesarico Marijo Terezijo so nastopili proti njej ne le Bavarci in Saksonci, pa je zgubila proti pruskemu kralju tudi večji deišlezije. Nove vojne z Francijo, turški napadi, kmečki upori, itd. niso oslabeli samo vladarje Avstrije, temveč so utrdili željo po samostojnosti, razven Prusiji, tudi drugih nemških državic.
Slabo so uplivale tudi Napoleonove vojne, tako da je avstrijski cesar Franc II. zadnji cesar z naslovom rimski cesar, zraven imena avstrijski cesar — hotel, ali prisiljen odrekel se oblasti rimskega cesarstva. Leta 1806. je razpadla tudi velika druga rimska država v razne manjše nemške državice, ki jih je združil šele nemški veliki državnik Bismark po zmagoviti vojni proti Francoski v novo nemško državo, cesarstvo »Nemčije”, pod cesarjem Vilhelmom L Nov težki nauk zgodovine, a kakor vemo, pomagal tudi ta nauk ni! — O priliki kritika nadaljne zgodovine.
Opomba: Naš dopisnik se hoče prihodnjič posebno obrniti na našo podeželjsko mladino in ji povedati marsikaj zanimivega. Opozarjamo vas, da to premišljeno preberete!
Radio-aparate znamk:
Minerva, Philips, Inge-len, Kapsch itd., šivalne stroje prvih svetovnih znamk kot Gritzner, Jax in Rast Sc Gasser, katere dobite že od šil. 2.730 naprej vam nudi tvrdka
JOHANN LOMŠEK
ST. UPS, Tihoja 2, p. Dobrla ves
Odplačilo je mogoče na obroke. Cenik dobite po želji brezplačno.
varja dr. Wagnerja, okrajnega nadzornika g. Maklina in vse navzoče. Naglasil je, da se je občina zavedala, da morajo tudi v samotnem Remšeniku dobiti sodobno šolo, in da so šli na delo kar po otvoritvi nove šole v Lepeni. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali in darovali za remšeniško šolo. Slovesni govor je imej deželni glavar, ki je naglasil, da se veseli, po dveh letih zopet v občini Beli, tokrat v Remšeniku, kot predsednik deželnega šolskega sveta izročiti novo šolo svojemu namenu. Navezal je na besede iz evan-. gelija: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!” Dejal je, da gradnja šol v krajih, kjer dosedanje razmere ne ustrezajo sodobnim zahtevam, izvira iz tega nauka, in so lepe šole predpogoj uspešnega učenja za življenje. V slovenskem jeziku je posebno nagovoril otroke, jih pozval, naj se pridno učijo in s tem pokažejo, da se zavedajo žrtev, ki so jih zanje doprinesli odrasli z zidanjem šole. Krajevni šdlski upravitelj g. Hanzej Skant, pa je dejal, da se bo z novo šolo za šolarje in zanj začelo boljše življenje, kajti dosedanje šolske razmere so bile res zelo neugodne. Pri otvoritvi so z deklamacijami v obeh jezikih in s petjem sodelovali šolski otroci iz Lepene in Obirske z nadučiteljema gg. Sattmannom in Poian-škom ter tako veliko doprinesli k dobro uspeli slovesnosti.
Zdaj, stoji stara mežnarija v šmarjeti zapuščena. Šolska zgodovina, ki so jo otroci ob slovesnosti tako živo podali, se nadaljuje v novi Šoli. Od leta 1924 je služilo poslopje v šmarjeti najprej dva dni, po zadnji vojni pa, ko je postala šdla samostojna, vsak dan remšeniškim otrokom za šolo. Želimo vsem, ki se bodo učili v novi šoli, mnogo uspeha!
Iz gospodarske zgodovine
(2)
Kmet — prvi stan
„V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet,” ta Gospodarjev ukaz v prvem stvarniškem dnevu stoji ob začetku vsega gospodarjenja. Skozi tisočletja do danes se trudi človek, da se otrese jarma dela in si 'zagotovi na tej zemlji raj brez skrbi. In komaj Si je s pomočjo svojih strojev delo vsaj nekoliko olajšal, se že muči z vprašanjem, kam in kako s prostimi uricami, ki mu jih dovoljuje moderni stroj.
S trenutkom, ko je človek opustil življenje nomadov, potujočih živinorejcev in lovcev, se začne pravo kmetijstvo. Prva človeška kultura je agrikultura, je obdelovanje zemlje in pridelovanje njenih sadežev; Človek se ustali, družina si ustanovi svoj stalni dom, plemena se začnejo družiti v večja občestva — srenje, županije, zadruge, še danes je v svetovnem merilu kmetijstvo najvažnejši poklic, največji po številu ljudi, ki jih zaposluje in tudi največji po množini svojih pridelkov. Za to je sicer težko prinesti številčne dokaze, dejstvo pa, da je industrializacija gospodarstva v večji meri izvedena le v.Evropi in severni Ameriki, zadostuje za trditev, da je neposredno pridelovanje živeža iz zemlje tudi še danes najvažnejša gospodarska panoga na svetu.
Kovač — prvi rokodelec
Le prehitro požene korenina — kmet svojo prvo vejo. Za gospodarstvo in življenje so potrebne priprave, orodje, zgradbe. Tudi ljudi je vedno več. Tako se nekateri izurijo v izdelovanju orodja, pripravljanju obleke in razne opreme. Pojavijo se prvi rokodel-Jci iu kot prva stopnja medsebojnega gospodarjenja, menjava pridelkov in izdelkov. Gospodarski zgodovinarji so dognali, da spada med prve rokodelce kovač, ki je poleg mečev in sulic začel izdelovati kladiva, sekire, pluge. Dolgo za njim se pojavi krojač, ker je bilo krojaštvo dolgo prepuščeno ženam v gospodinjstvu, ki so tudi pridelovale lan in tkale prt še pred poklicnimi tkalci. Njima sledi še deset in sto drugih rokodelcev.
Pa menjavanje dobrin je imelo svoje te-
žave. Kdor ni rabil rokodelčevega orodja, ni vedel1, kam z njim. Rokodelec, ki je bil sam tudi kmet, ni vedel, kam s kmetijskimi pridelki, ki jih je od drugih kmetov dobil za svoje blago. Laže ko z žitom se je dalo trgovati z živino in vsaj za naše kraje trdijo, da je bila tod živina — prvo menjalno sredstvo, to je prvi deirar.
Denar — motor modernega gospodarstva
Kmalu jo je gospodar pogruntal, da bi z blagom, ki ga rad vsak jemlje, lažje in hitreje trgoval. Najprej je jemal dragocene, splošno uporabljivi predmete, kmalu pa so se udomačile dragocene kovine — zlato in srebro. Za ta „denar” si lahko proda] in nato spet kupil, kar si potreboval. Začelo se je denarno gospodarstvo, ki je preobrazilo vse dotedanje življenje. Poleg kmetov in rokodelcev se je pojavil tretji gospodarski poklic — trgovcev. Le-ti so si nadeli nalogo kupovanja in prodajanja ali kakor pravimo: trgovanja. V naših krajih se je to izvršilo nekako ob koncu srednjega veka.
Kmalu je postal denar motor vsega gospodarjenja. Trgovina je stopala v ospredje, prej cvetoči rokodelski cehi so izgubljali na svojem pomenu. Ko so nato izumili parni stroj kot pogonsko šilo, železnico kot prevozno sredstvo in električni tok kot izdatni vir energije,-se je pričela doba industrije in koj za njo sledi še pričetek bankarstva in vrsta pomožnih gospodarskih poklicev. Vedno več poklicev si je delilo gospodarsko delo, kmet je postal eden členov kompliciranega gospodarskega telesa. Hkrati so se širile meje enotnega gospodarskega ozemlja, vedno živahnejša je postala meddržavna trgovina, če danes sedamo k južlini, smemo dejati, da nam je — poleg gospodinje neposredno,— pripravilo obed posrednim potom nešteto, pridnih rok: kava je iz Brazilije, začimbe iz daljnih vzhodnih dežel, riž iz Italije, sol, sladkor in še kaj iz raznih bližnjih držav, orodje in stroji in oprava od vseh nebesnih strani. In naša Obleka: bombaž morda iz Egipta, usnje iz jugovzhodne Evrope. Tisoče ljudi danes sodeluje pri pri-pravljanju našega udobja. Vendar, v začetku te dolge verige pridnih in delovnih rok pa stoji še vedno kmet.
Našim gospodinjam
Nevarnosti v
Vsak dan beremo v časopisih o nesrečah, celo smrtnih, ki so se zgodile v gospodinjstvu. To je žalostno in vredno premislek-a. Kajti nesreče v gospodinjstvu bi po večini res lahko preprečili. Samo na tele primere se spomnimo: „Na bananinem olupku je spodrsnila, padla in si zlomila roko; otrok se je do smrti oparil v vreli vodi; služkinja je pri snaženju oken padla z okna in si pretresla možgane” itd ...
Najbolj žalostno je, če zaradi nepazljivosti gospodinje trpijo drugi, n. pr. otroci, tujci. Otroci, posebno taki do šestih let so sillno stakljivi. Vse oblezejo, vse prestavijo, vse pregledajo. Podstrešje in klet, kuhinjska omara in stikalo pri elektriki jih posebno zanimajo. Skratka: so povsod, kjer jih treba ni. Stalno živijo v nevarnosti, jo naravnost iščejo, sami pa za to ne vedo. Prepoved nič ne pomaga. Edino uspešno sredstvo prepre-
gospodinjstvu
čiti v tem primeru nesrečo je odstraniti vire nesreče. Otrok ne ve, kako nevarna more biti elektrika. Zato namestimo vtikalne doze (Steckdose) tako, da jih otrok ne doseže ali na mesto, ki je zavarovano (za posteljo, za omaro. itd). Tudi električne žice naj ne vodijo sredi prostora, otroka se spotakne, prevrne pečico, kuhalnik in nesreča je tu. Nevarni za otroka so tudi predmeti, ki se gugajo, ki ne stojijo trdno. Če jih mož ne more dobro pritrditi, naj pride na pomoč še mizar. Otrok skuša plezati na omaro, ki se lahko prevrne, če ne stoji trdno. Škarje, noži, vilice, sekire naj bodo shranjene vedno na prostoru, ki je za otroka nedosegljiv. Slamoreznica in drugo orodje naj bo zaprto. (Koliko prstkov so že porezale slamoreznice!)
- Zelo tudi pazimo, da otroku ne pridejo v roke medikamenti. Često misli, da so „cu-
Papež ima najmodernejšo radijsko postajo na svetu
(Nadaljevanje s 3. strani)
Je ena izmed največjih in najmočnejših radijskih postaj na svetu. Lahko se meri z oddajnimi postajami v Moskvi, Londonu in Washingtonu, a je med vsemi gotovo najmodernejša.
Vodja tega mogočnega kompleksa radijskih naprav, ki dajejo Vatikanu v območju radijskih valov isto veljavo in moč kot največjim velesilam sveta, je pa droben mož. v priprosti, črni redovniški halji, p. Anton Stefanizzi iz Družbe Jezusove. Za to delo ima najboljšo izobrazbo: Čisto liziko je študiral na univerzi v Neaplju, nato se je izpopolnjeval pri znamenitem profesorju Victorju Hessu na univerzi Fordham v Nevv Yorku in končno si je osebno ogledal vse največje radijske postaje v Ameriki in Evropi ter pridobljene izkušnje izkoristil pri gradnji nove vatikanske postaje. Gradbeni stroški so znašali 60 milijonov šil., pri tem pa ni vra-
čunana vrednost zemljišča ter tudi ne številni darovi katoličanov iz. Nizozemske in Amerike, ki so z nabirkami v lastnih deželah nakupili večino tehničnih naprav. Osebja pa ima ta moderna postaja razmeroma malo: 80 tehnikov ter 60 stalnih sodelavcev, ki potem skrbijo za programe v posameznih jezikih.
Oddaja v 40 jezikih, med katerimi je tudi slovenščina. Povečini skrbijo za oddaje duhovniki dotičnih narodnosti, ki bodisi opravljajo višje študije v Rimu ali pa stalno žive v Rimu in vrše še kitke druge cerkvene službe.
V'sistemu novih naprav so 4 kratkovalovne postaje, ki oddajajo z jakostjo 100kw, povrh tega pa še srednjevalovna postaja z jakostjo 120 kw. Za dopolnilo služita še dve mali kratkovalovni postaji z jakostjo 10 kw. Posebne naprave, usmerjevalci (Richt-strahler), omogočajo, da glas Cerkve tloseže katero koli točko zemeljske površine.
Odslej kljub povečanem hrupu politične propagande tudi mirnega, a trdnega glasu rimskega Pastirja nikjer na svetu nihče ne bo mogel preslišati ali prevpili.
kriji” pa se jih naje. Odprto okno je že mnogokrat zvabilo otroka, ki je skozenj šel v smrt. V mestih pogosto vidimo na oknu železno ograjo, ki varuje, da otrok ne pade z okna. Stopnice v klet ali lqstve na podstrešje, ki niso bile zavarovane, so že zahtevale mnogo smrtnih žrtev. Celo posteljica je že bilta otroku usodna. Zamotal se je pod odejico, ki je bila privezana k posteljici in se je zadušil. Se spomnite, kako se je otrok na tutiju, ki je bil privezan k postelji, obesil? Tudi v kopalnici v banji otrok ali celo odrasel lahko utone.
Marsikatera gospodinja ima tako gladka tla, da so pri padcu povzročila zlom noge alii roke. Posebno pri majhnih otrocih, ki v hoji še niso tako gotovi, zlahka padejo. Pozimi so peči, ki slabo vlečejo, ali pri katerih kurišče ni zavarovano, povzročile ogenj. Koliko tragedij je že bilo zavoljo plina (Gas).
Pomislimo na vse male nedostatke v našem gospodinjstvu, in odstranimo jih. Bolje je preprečiti, kot zdraviti. Elišna gospodinja je za to odgovorna, kar bi se zgodilo, če nevarnosti pravočasno ne odstrani.
Zanimiva zgodovinska knjiga: ..Koroški Slovenci". Sil. del
Dodatni knjižni dar Mohorjeve družbe v Celovcu za letu 1958 je 3. zvezek zgodovinskega dela Franca Lrjavca.
Z zanimanjem smo prebrali prva dva zvezka, ki nista bila le ponatis „Tednikovega” podlistka, marveč močno razširjena preiskava zgodovinskih dogodkov, ki so odločilno posegali v razvoj koroških Slovencev.
Tudi tretji zvezek kaže povsem obsežnejšo sliko naše zgodovine, kakor smo to mogli razvideti iz objav v Tedniku. S tem zvezkom pride pisec že v so'1 dobnejši čas Marije Terezije. Je to začetek moderne države. Erjavcu se je posrečilo, da je na podlagi temeljitih študij vseh dostopnih virov to časovno dobo pokazal stvarno in tudi zanimivo. Ta zvezek bo prav gotovo vsakdo, ki ga naša zgodovina zanima, prebral vsaj dvakrat.	'
Reforme, ki jih je izvedla cesarica Marija Terezija, veljajo v veliki-meri tudi še danes. Nova upravna razdelitev v okraje ali kresije, nastanek osrednje državne oblasti na Dunaju, deželna glavarstva v posameznih deželah, ločitev sodne od upravne oblasti,
zasedanje uradniških mest po sposobnosti. Taka mesta so bila preje pridržana članom aristokratskih družin. Socialno za tisto dobo je bil izredno važen izpis iz urbarjev, da so podložniki točno vedeli svoje obveznosti do zemljiške gospode, ki je.preje kalna svojo pest terjala in pritiskala; cesaričine odredbe so prvič podložnike zaščitile proti samovoljnosti gospoščine.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je deželni glavar Goess leta 1758 denarno podprl tiskanje slovenske slovnice. Torej je bila že pred dve sto leti slovenska slovnica na Koroškem nujna potreba. Glavar Goess je tudi izrecno poudarjal važnost slovenskega jezika na Koroškem.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur in prav posebno pa mladini, ki ji bo tu marsikaj pojasnila in poglobila razumevanje za današnji državni ustroj. Čeprav eno ali drugo novotarijo cesarice Marije Terezije danes po dve sto letih gledamo nekoliko drugače, bomo vendar pri prebiranju knjige spoznali, kako velik politični, upravni in tudi socialni napredek je 'napravila Avstrija pod vlado Marije Terezije.
Slaba vinska letina v Franciji
Francosko ministrstvo za kmetijstvo je pred kratkim objavilo poročilo o letošnjem vinskem pridelku, ki je tako slab, da kaj takega že dolga leta ne pomnijo. Pridelali so skupno le okrog 511.000 hektolitrov vina, kar je skoraj za polovico (45 odst.) pod običajnim letnim povprečjem. Najbolj so trpela radi slabe letine vinogradniška območja ob Sredozemskem morju, jža tudi ostale vinorodne dežele kot šampanija (Champagne), Burgundija, dolina reke Rhone ter Bordo (Bordeaux) bodo pridelale znatno manj vinske kapljice kot druga leta.
Francija je ena izmed največjih izvoznic plemenitih vin, obenem so pa Francozi znani kot največji »potrošniki” (pivci) vina na svetu. Zato je vlada dovolila uvoz vina iz držav, kjer je bila letina nekoliko boljša. Kljub slabi letini namreč hoče vlada predvsem poskrbeti za svoje inozemske odjemalce. Tako bodo smeli vinogradniki za vsak hektoliter vina, ki ga izvozijo v dolarske države, uvoziti po dva hektolitra vina iz Španije, Jugoslavije, Bolgarije, Madžarske,
Rabljene radioapa- gaji 4Eft” rate dobite že od jlla UU "
naprej v
RADI0HAUS KERN C”
Evropska konferenca za železniški tovorni promet
Prihodnji teden se bo začela v dalmatinskem pristanišču Splitu (Jugoslavija) evropska konferenca o mednarodnem tovornem prometu. Udeležili se je bodo opolnomo-čeni zastopniki železniških uprav vseh evropskih držav, ki so članice te organizacije. Na dnevnem redu zasedanja je sestava mednarodnih voznih redov za tovorne vlake ter izdelava predlogov za glavne mednarodne prevozne poti na evropskem kontinentu.
Poglavje o poslovni morali
Nemškemu listu „Der Standpunkt” v Merami je neki nemški trgovec, ki živi v Milanu, pisal, da so Nemci izgubili zadnjo vojr no v trenutku, ko je propadla v Nemčiji morala. Pisec pripominja, da se je tudi v trgovskem poslovanju po vojni izkazalo, da niso nemška podjetja v svojih stikih s tujimi tvrdkami na takšni moralni višini, kakor so bila nekdaj. V moralnem pogledu ni več nikakšne razlike med nemškimi in italijanskimi podjetji. Dogaja se celo, da je več morale med italijanskimi podjetji kakor med nemškimi. V predvojni Nemčiji je bilo v tem pogledu drugače, zaključuje pisec.	(Iz »Gospodarstva”.)
Romunije ali Turčije. Tako se utegne zgoditi, da bo marsikdo pi] vino iz Francije z lepo staro in renomirano znamko Champagne, Bordeaux, Burgundec ali kaj podobnega, ki pa je zraslo morda kje v — Slovenskih goricah, po sončnih dalmatinskih br-dih, če že ne celo kje doli v globoki Turčiji.
KUL TURNI'OBZORNIK
Slikarska razstava: Riederer -Florian - Schmidt - Wucherer
V Umetniškem domu v Celovcu je bila minuli teden odprta razstava štirih koroških slikarjev. Pivi med njimi, Riederer je že mrtev, ostali trije pa še snujejo med nami.
. Riederer je znana osebnost med koroškimi umetniki in ljubitelji umetnosti. Je bil eden izmed stebrov koroškega slikarstva v polpretekli dobi. Vendar imajo Riederer-jeva dela še danes svojo veljavnost,, čeprav nam prvi pogled pove, da spadajo v dobo, ki je za nami. Toda njihova čista, včasih zasanjana barvitost, bogastvo tonov in disciplinirana umerjenost likov in črt, ki pa kljub temu razkriva avtorjevo bujno duhovno bogastvo, še danes očarajo gledalce. Učinkujejo kot spomin na lepe čase. ko je nad dogajanjem prevladoval duh miru, življenjske gotovosti.
Florian, Schmidt in Wucherer pa so vsak po svoje že otroci novega časa, njegovega nemira in težnje po novih neznanih doživetjih. Čeprav najstarejši med njimi, Florian, že dolga leta živi na Dunaju, pa je na njegovih delih vez s koroško tradicijo, posebno v koloritu, s čanjsko skupino in Bocklom, dobro zaznavna. Preseneča dognanost linij in prijetni akvareli.
K. Schmidt pa je zelo razgiban slikar, ki pa bolj sledi inspiraciji kot naukom, sicer zlatim naukom, ki jih je sprejel pri Rie-dererju in drugih mojstrih. Radi tega pa so njegove slike med vsemi najbolj živahne, najbolj neposredno izražajo umetnikova občutja. Njegove barve so zelo močne, pa tudi samovoljne; niso to več naravne barve, ampak umetnikova podoživetja barvnega in oblikovnega vtisa. Zelo posrečeno je bilo zato na razstavi razvrstitev pariških velemestnih pejsažev s celovškimi strehami, kjer sc različnost miljejskega občutja zelo izrazito pokaže. Močno individualnost izražajo portreti.
Egon JVucherer pa je slikar, ki razmišlja. Zato so njegove abstraktističrie risbe in grafike pravzaprav likovna razmišljanja, ki pa vendar ne izgubijo stika s predmetno realnostjo. Posebno lesorezi pa kažejo poglobljeno, svojstveno osebnost. Zanimivo razstavo priporočamo ljubiteljem umetnosti. Odprta bo do 17. t. m.
M&ts-Ue. tedene ^oce- toda UskadsUU
Malo ljudi si more vsaj približno predstavljati obsežnost ledene skorje našega planeta. Na globusih in geografskih kartah je površina zemlje tako narisana, kakor da sestoji od samih oceanov in kopnine. Medtem pa je šest milijonov kvadratnih milj pokritih z ledom, kar odgovarja dvakratni površini Severne Amerike. Antarktikain Grenlandija sta glavna proizvajalca ledenih gora. Ledene gore potujejo po morjih tisoče kilometrov. Ogromne skale leda se nenehoma odlamlja-jo od ledenih gora in morske struje jih nosijo predvsem spomladi mimo zaledenele obale Gron-landa v Severni Atlantik.
Qle ilImžlH !
Nekoč je Uvel v Bagdadu bogat trgovec. Nekega dne je poslal svojega služabnika na trg, da bi mu nakupil živeža. Služabnik se odpravi, ali prav kmalu pribeži ves prestrašen nazaj in pripoveduje:
„Gospod! Gospod! Kaj se mi je pripetilo! Ko sem prišel na trg, sem se slučajno ozrl in zagledal za seboj samo smrt. Srepo me je gledala in mi grozila s koščeno roko.
Gospod! Dajte, hitro mi posodite konja! Takoj hočem zapustiti mesto Bagdad in tako ubežati smrti. Odjezdil bom v svoje rojstno mesto Samaro in do večera prav gotovo dospem tja. Tam me smrt prav gotovo ne bo našla!”
Trgovec je iz srca rad dal konja svojemu služabniku. Ta ga je hitro zajezdil, pognal v dir in kaj kmalu izginil trgovcu izpred oči.
Sedaj se je trgovec sam podal na trg. čudno: tudi on je zagledal smrt, ki se je nevidna sprehajala med ljudmi. Pa jo vpraša: ,7-akaj si grozila mojemu služabniku, ko sta se srečala na trgu?”
Smrt pa je odgovorila: ,Nič mu nisem grozila. Moja hoščena roka se je zganila od začudenja, ker sem srečala tvojega služabnika še v Bagdadu, čeprav sem mislila, da ga bom šele nocoj v Samari.”
Zamišljen je odšel trgovec domov. Sam sebi si je govoril: „da, da! Kamorkoli zbežiš, vedno smrti naproti hitiš!”
Gorjanec ne bi vedel povedati, odkod se mu je vzela misel, da bi šel poiskat sinove. Ze sedem let je samotaril; delal je, kolikor je mogel; opustil je nekaj leh, da jih je prerastla trava in osat. Ni imel pravega veselja. Sosedje so zmajevali nad njim. Skrivaj so si pripovedovali, da' se je Gorjancu od same bridkosti zmešalo. Res je od časa do časa odšel na božjo pot. Vrnil se je spet in delal.
Tri sinove je imel: Franceta, Jožeta in Petra. Ponosen je bil nanje kot na hraste v gozdu. Sedem let jih že pričakuje, da se vrnejo, a jih ni. V jesenskih nočeh je prisluhnil koraku, ki naj bi se oglasil za hišo. Po sedmih letih je začel verjeti sosedom, ki so mu pravili, da so njegovi fantje pokopani nekje v gozdovih.
Bolečina je s spoznanjem rastla. Sedem let in fantov še ni. Ako so res pokopani nekje v neblagoslov-Ijcni zemlji, šel bi in pomolil na njihovih grobovih in pokropil.
Noči pred svetimi dnevi so polne popotnic iz božjih svetišč. Človeka z močno vero in veliko ljubeznijo vodijo in varujejo na poti.
Gorjanec je šel na pot. Romal bo, da bo našel kraj, kjer mu bodo svetinje pokazale, ali so res njegovi otroci tam pokopani. Jeseni so noči že kratke, da bi se ob poti odpočil in zadremal. Kos kruha je odlomil za popotnico, ključ shranil pri sosedu, ki ga ni vpraševal, kam gre, in iz kota vzel grčavo palico, da mu bo v oporo. Kot bi šel na svatovščino k svojim sinovom, mu je bila lahka noga. V mestu je povprašal za pravo pot do Hrastnik^ in od tam se je obrnil v hribe.
Med potjo je mislil na svoje hraste. Spominjal se je dobro, kako mu je bilo pri srcu, ko je prvič zave-kal France, ki ga je žena podala v roke. Ni bil navajen takim nežnim stvarem. Bil je njegov otrok. Za Francetom je pritekal Jože, za Jožetom 1’ctcr. Za Petrom se je njihova mati poslovila za vedno. Že po Jožetu je bolehala, po Petru pa je tiho izdihnila. Na smrtni postelji ga je prosila, naj dobro poskrbi za sinove, če bi jim pripeljal drugo mater. Nikdar se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi otrokom pripeljal mačeho. Svojo sestro je prosil, naj jim gospodinji. Za njo ni nikogar več maral v hišo. Pomagali so si sami.
Otroci so odraščali, kot odraščajo na kmetiji: ob delu in šoli, na paši in koruznem soku in cerkvenemu proščenju. Bilo je zanje sedem dobrih let. Radi so se imeli in ni jim bilo hudega. Za dobrimi leti so prišla huda.
Gorjančevi hrasti so dorastli. Za Franceta je že večkrat mislil, ali si je že izbral nevesto. Rad bi preložil na njegova ramena.
Prišla so huda leta. Fantje niso obstali doma. Niso mogli, saj bi radi. Jože je dejal, da če že morajo iti, bodo šli za pravico in resnico. Gorjanec ni več misli! na vse hudo. Nekoč so sosedje prinesli vest, da fantov ne bo več nazaj, da so jih pokopali nekje v starih rovih in pod skalnimi stenami temnih gozdov.
Iz misli je zdramila Gorjanca pot, ki je ni bilo več. Kot bi zašel, se mu je zdelo. Videl je le gozd in zelenje. Nekaj kot vera je bilo v njem, da se ni obrnil ter iskal steze. Tiščal je med grmovjem in koreninami do jasnin. Vedel je, da grobov ne bo našel, da so poravnali prst in zasadili mlado drevje. Utrudil sc je, naslonil se na mahovito skalo in dobro mu je delo...
Po tragičnem koncu „Titanica”, aprila 1912. leta so ledene gore izzivale pri ljudeh grozne predstave. Zdelo se je neverjetno, da bi jih človek moge] uporabiti v koristne namene. Danes pa je že jasno, da bodo pri premikanju ledenih gora tudi lahko koristile človeštvu.
Ena teh čudnih oceanskih rek je Hum-boldtov ali Peruanški tok. Profesor Isac je svoje načrte za oskrbovanje sušnih krajev zasnoval prav na tej oceanski struji. Na podlagi dokazanega dejstva, da vsebujejo ledene gore čisto sladko vodo, je znani oceano-
Pohnrak se je vil med drevjem. Sonce se je skrilo in sence so se podaljšale. Gorjanec ni vedel tega, hotel sc je le odpočiti, a je zdrknil ob skali na tla in zadremal. Hodil je ves dan brez počitka.
Trdna tema je bila, ko sc je prebudil, še zvezd je bilo malo videti na nebu. Za drevjem se je utrnila luč.
„Glej, svetinje!” je šinilo v misel Gorjancu. Pomel si je oči, da se ne bi motil. Veroval je, da mu je Bog poslal znamenje, da je na pravi poti do sinov. Zagrabil je palico in si pomagal preko korenin, mimo grmičja in skal. Ni čutil veje, ki ga je ošinila po obrazu, z roko je šel preko oči, ki jih je upiral v luč pred seboj.
Veroval je, da ga svetinje peljejo k sinovemu grobu. Mislil je na zvezdo, ki je nekoč vodila tri Kralje v Betlehem. Tudi on je pripravil svojim sinovom kraljestvo v lehah in košeninah in rad bi jih spet popeljal domov. Bolečina, ki jo je nosil dolgo v srcu, je popustila. So v kraljestvu, ki je drugo kot njegove njive in lazi.
Svet je bil pust. Gorjanec se je spotaknil in omahnil. Med skalami se mu je zemlja zdela nekam čudno mehka in rahla. Zelenje je bilo mlado in nizko. Zdelo se mu je, da je svetinja obstala nad krajem. Tu je pokopan njegov prvorojeni________
„France,” je polglasno dejal. „Povcj, ali počivaš tu? In kje sta Jože in Peter?”
Zdrknil je ob skali na kolena in naslonil glavo na rob. Prisluhnil je. Kot bi mu govorili France, saj se spominja njegovega glasu ...
„Oče, tu so me pokopali. Oče, bilo je hudo. Preko mene so jezdili in zlomili so mi ude. Živega so me vrgli v to jamo in me pokrili, da me je prst zadušila. Takrat sem mislil na vas, oče! Sedaj mi je dobro. Tu počivam in čakam vstajenja. Iz srca mi rasto hrastove korenine.”
»France, sin moj! Bili ste kot trije hrasti, a so jih posekali. Naj ti bo dobro v zemlji! Kje sta Jože in Peter?” je bil Gorjanec nepočakan.
„Ni ju tu! Še v smrti so nas ločili. Našli ju boste. Čez tri vode proti soncu počivata. Peljal vas bom. Tudi iz njunih src rasteta hrasta. Ponoči bova hodila, oče, in dobro se odpočijte!” Bil je, kot bi s toplo roko potegnil preko razgretega čela. Gorjanec si je pomel oči, a ni ničesar videl in ni vedel, da so oči polne solz.
Med drevjem se je prikradla jutranja zora. Predramila ga je, hlad ga je stresel. Gorjanec je odlomil močni veji, povezal z divjo trto v križ in ob skali zasadil božje znamenje. Vedel je; tu počiva njegov France. Prekrižal se je in odšel proti soncu. Pozno dopoldan je pritaval do samotne kmetije, kjer so ga prijazno sprejeli. Čudili so se njegovi zgodbi in sc spogledovali, ko je pripovedoval, da je govoril s sinom, ki počiva v zemlji in da gresta nocoj na obisk k Jožetu in Petru.
Zasmilil sc je ljudem. Kar prisilili so ga, da sc je usedel in zadremal. Dali so mu jedi, ki ga je okrepčala. Z mrakom ga niso mogli več zadržati. Zdel sc jim je tako nebogljen, povedali so mu, da ne bo mogel daleč priti, a jih je zavrnil, da sina ne sme pustiti čakati, saj gresta skupaj na božjo pot. Zmajali so za njim, povezali mu culo in mu pokazali bližnjico. Ozrl se je za soncem, ki sc je že skrilo in stopil po poti navzdol. Čudili so sc njegovim hitrim korakom, kmalu se je skril za ovinkom. Gorjanec se je ozrl na samotno hišo in jih je v duhu
graf zgradil svojo teorijo. Ta teorija je v dobi umetnih satelitov in letal na atomski pogon brez dvoma uresničljiva.
Največje ledene gore nastajajo v Antarktiki. Samo ena teh gora bi zadostovala za oskrbovanje milijonskega mesta ali cele pokrajine s pitno vodo. Do danes se je večkrat zgodilo, da je ledena gora priplavala do peruanske obale.
Prof. Isac je prepričan, da bi ledene gore lahko potegnili z vlačilci do tja, kjer bi jih potrebovali, n. pr. do Južne Kalifornije. Prof. Isac predvideva, da bi moglo šest močnih vlačilcev s skupnimi 80.000 ks potegniti veliko ledeno goro-v šestih mesecih do kalifornijske obale. Celotna akcija bi stala okoli en milijon dolarjev,, medtem ko je vrednost leclene gore — to je njene sladke vode — okrog sto milijonov dolarjev.
Te številke jasno povedo, kakšno korist bi imeli ljudje, če bi jim uspelo izkoristiti ledene gore za oskrbovanje s sladko vodo. Stroški transporta v znesku enega milijona dolarjev niso visoki, če pomislimo, da tehta ledena gora do deset milijonov ton. Največji tanker lahko pripelje vode v vrednosti 700 dolarjev ob znatno višjih stroških. Transport ledenih gora bi olajšali morski tokovi. Ko bi ledeno goro spravili na določeno mesto, bi jo opasali s plavajočim bazenom, globokim tri metre. V bazenu bi se zbirala sladka voda, močne črpalke pa bi jo črpale na kopno. Izkušeni oceanograf je rešil tudi vprašanje pritrjevanja kablov na ledenem kolosu.
Seveda je treba rešiti še vrsto tehničnih problemov, preden pride do realizacije Isa-covega načrta. Toda že v doglednem času bodo pričeli s transportiranjem ledenih gora do obal Peruja, ker bodo lahko izkoristili močni in hitri morski tok.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 11. 11, 11.00 Poročila, Pregled sporeda. — En glažek vinca rumeni.. . 18.45 Za našo vas. — TOREK, 12. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Zdrav, vedež: O obolenju žolčnika. — SREDA, 13. 11.: 11.00 Poročila, objave, voščila. 18.45 Za ženo in družino. - ČETRTEK,'14. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšal. - PETEK, 15. 11.: 14.00 Poročila, objave. - Otroci, poslušajte! 18.45 Poje Centralni zbor SPZ. — SOBOTA, 16. 11.: 9.00 Od pesmi do pestili — od srca do srca. — NEDELJA, 17. 11.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
blagoslavljal za dobroto. Iskal je v mraku luč, ki bi mu pokazala pot.
Šele onkraj vode je opazil svetinjo. Takoj jo je spoznal. Ima drugo luč kot navadna svclilnica. Ni več čutil trde |M>ti, hitel je, da bo dohitel luč, da bi govoril s sinom. Samotni nočni popotnik se je ozrl /a starcem, ki ni na pozdrav odgovoril in omahoval z očmi uprtimi v daljo.
Ob zori je svetinja izginila. Gorjanec je vedel, kam naj gre in hitel, dokler ni omagal pred vasjo. Otroci so ga našli in tekli v vas jzovedat, da leži za vasjo v travi prašen in utrujen berač. Kmet se ga je usmilil in na vozu pripeljal v vas. Okrepčali so ga in spet je oživel. Čez dan se je odpočil, z mrakom hitel dalje. Spet so zmajevali nad njim, ko je zatrdil, da mora k sinovoma, ki sta pokopana nekje v gozdu. Zaustavili ga niso.
Živel je samo v misii na svoje otroke. Ral sc je, da mu nocoj ne bi svetinja pomagala, sam bi težko našel pot. Ogledal sc je zn soncem, ki ga ni bilo več in se spustil v breg. Tekel je, kot bi se nova kri razlila po njegovih udih, dokler ni pred seboj videl znane luči. Ni več vedel, kje hotli, ali je breg ali gozd. Samo hitel je in hitel...
Prešel je velik potok in v jutru omahnil v vas smrtno utrujen. Niso ga zavrnili, tudi niso povpraševali, odkod in kam. Gorjanec ni več govoril.
Iča lisl(e odpada . . .
Šei sem na sprehod v dobro znani stari park. Sonce jfe toplo sijalo skozi ‘listje velikih dreves in ozka, trda klop je bila videti tako grčava in — nič tako zaupna kot ob mesečnini. Rad bi naslonil svojo glavo na naslonjalo ter zasanja! ... toda jesen je že poslala svoj hladni pozdrav. Sicer še to ni bil opomin, da nič, tudi najlepše ne traja dolgo. Ko sem zaznal rumene, rdeče in rjave liste, ki so se že kradoma odločili od zelenih ter v sladkem plesu drseli na tla ali v molčečo vodo in z njimi tudi jesenski sadež, prvi znak starajočega se. leta, me je čudno boleče dimilo. Postali smo spet željni sonca in hrepeneče uživamo poslednje žarke vira našega življenja, da bi se utrdil za prihajajočo sivino ter mraz. Jesen, ki se poslavlja in nas navaja polagoma na mraz, združuje vse v sebi — hlad, meglo, pa tudi blaženo modrino neba, blagodejno sonce, prelestne barve naših gozdov ter bogate plodove blagoslovljene zemlje.
—ie.
Konja je poslal po pošti
Ni še dolgo, odkar smo brali v časopisih, da je pri šolskem upravitelju v mestecu Woodhowse pozvonil poštar in mu je, ne da bi se ta kaj začudil, oddal posebno pošiljko: odraslega konja, ki mu je bil' okoli vratu privezan poštni spremni list z naslovom, na zadnjici pa je imel prilepljene poštne znamke v vrednosti, kolikor je za tako težo potrebno.
Upravitelj je namreč konja dan poprej kupil na neki kmetiji, oddaljeni 40 km. Ker je bil tam z avtomobilom, ni mogel konja vzeti kar s seboj, pač pa se je spomnil, tla ga lahko pošlje po pošti.
Britanska pošta mora sprejeti vsak paket, ne glede na to, kaj je v njem. Napotil se je na bližnjo pošto in tamkajšnji uradnik mu je moral dati prav in tako so morali konja vzeti. Kupec se je lepo odpeljal domov, drugi dan pa mu je v domačem kraju poštar brez prevelikega začudenja pripeljal konja na dom.
ZA^BISTRE GLAVE
Spet imajo bistre glavice priliko, da najdejo na gornji sliki deset napak. Za vse tiste, ki pa napak ne bodo našli, bomo objavili rešitev v prihodnji številki.
Že popoldne je spet stopil na pot. Ljudem se je smilil, češ saj ni za pot. Sam je živel samo ob misli, da !m> nocoj govoril z vsemi sinovi. Že v prvem mraku mu je svetila svetinja.
„Hej, France! Nocoj bova vasovala pri Jožetu in Petru. Sedem let nismo bili skupaj!” je bil fantovsko objesten. Zdelo se mu je, da se je France nasmehnil.
Bilo je že polnoči, ko se je luč pred njim ustavila. Nenadoma so zasvetile luči na levi in desni. Tisoč je bilo teh luči.
„Glej, koliko jih je!” je zase vzdihnil Gorjanec. „Kako bom našel Jožeta in Petra med njimi?” Zdelo se mu je, da hiti dvoje svetih luči proti njemu. Hotel je do njih. Sleze ni bilo. Gorjanec je iskal poti mimo grmovja in skal.
»O, tu sla!” je obstal nad strmo skalo. Kot bi odrezal steno, je bila skala nenaravno podrta. Ni je še prerasel mah, ki je pokril velik grob...
„Jožc, Peter! Sem so vaju pokopali. France in jaz. sva prišla nocoj, da bomo skupaj. Dom je tako pust in samoten brez vaju, fanta moja. Pridida bližje in povejta, kako je vama, hrasta moja!”
Stopil je nasproti in omahnil preko robu. Utonil za robom med svežini zelenjem. Ptica je prestrašena sfrfotala z drevesa. Gorjanec je vasoval pri sinovih. V svetlih nočeh je svetila nova svetinja v samotnem gozdu ...
Misel na SINOVE ga je gnala v TUJI SVET
iiimiiiiiimimiimmiiimiimmimiimmimimiiimmiimimiiimmimiiimiimiiiimiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiimimmiiimiimimiiimmiimiimii
p # | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * NI * J * E
W. SEGNER:
^Pred 465 Leti je. hila &dJu4ta
AMERIKA
(Nadaljevanje in konec)
Med tem ko so pred 456 leti na zemljo stopivši španski mornarji, zbrani okrog svojega admirala in indijskega podkralja, opravljali slovesnost prevzema posesti otoka v imenu španskega kralja, so jih obkrožili rdečekožci, nagi Indijanci. Iz njihovih kretenj je (bilo videti, da imajo miroljubne namene. Radovedno so si ogledovali novo-došlece. Krištof Kolumb je zapisal v svoj dnevnik:
,,Kmalu sem spoznal, da so to Ljudje, ki jih bomo laže spreobrnili k naši sveti veri z dobroto in blagostjo, kot pa z mečem. Zato smo sklenili, da si jih bomo pridobili na prijazen način. Razdelil sem mednje pisane čepice in ogrlice iz steklenih biserov in še nekaj drugih reči male vrednosti. Ta darila so jim bila očividno v veliko veselje. V trumah so priplavali k naši ladji, prinesli so nam v dar papige, predivo, lesene puščice in druge svoje izdelke, ki so jih zamenjavali za steklene bisere in male zvončke. Bili so brez orožja in ko sem jim pokazal meč, so ga v njihovi nevednosti prijemali za rezilo ter se pri tem porezali v dlani... Zelo natančno sem jih izprašal, da bi izvedel ali se v teh krajih nahaja zlato. Opazil sem namreč, da so nekateri izmed njih imeli preluknjane nosnice, v katerih so se nahajali zlati obročki. S pomočjo znamenj ; ssmo se sporazumevali in izvedel sem, da moram objadrati otok in nato zaviti proti jugu, tam bom našel deželo, katere kralj ima velike kose zlata in zlato posodje ...”
Te besede je zapisal Kolumb v svoj dnevnik dne 13. oktobra; postale so vodilo njegovega življenja in obenem tudi njegova nesreča. Na koncu njegovega življenja so ga pognale v obup, revščino in sramoto. Odslej so njegova potovanja veljala zgolj iskanju zlata, kajti radi te žareče rumene kovine so ga bili poslali na pot.
Dne 28. oktobra je Kolumb prijadral do Kube, ki jo je krstil za „Otok Zimpagu” (tako so takrat imenovali Japonsko). Iskal je na otoku palačo ..velikega kana” a je ni našel. Nekaj tednov kasneje so se začeli prvi prepiri med njegovim moštvom. Kasneje so postali za Kolumba usodni. Kapitan Pin-zon, povljenik „Punte”, je s svojo ladjo zapustil Kolumba, da na lastno pest išče zlato. Toda nobeden izmed njiju ni našel kaj prida zlata. Pri iskanju je Kolumbova ladja „Santa Marija” nasedla na neko peščeno sipino. Iz njenih razbitin so potem mornarji zgradili trdnjavo, ki pa jfc kmalu ostala brez branilcev, kajti mornarji so eden za drugim postali žrtev pohlepa po zlatu. Da ne bi bilo treba deliti ..zakladov” z drugimi, so se sami podajali v neznane kraje. Nekateri niso več našli nazaj, druge so pobile puščice Indijancev, ki so spoznali pohlep belcev ter jih zasovražili, ostanek pa so pokončale bolezni in medsebojni pretepi.
Toda še eno zmagoslavje je usoda privoščila Kolumbu:	Povratek v Španijo leta
1493. Skozi slavno mesto Sevilla je korakal v mogočnem sprevodu, kot podkralj Indije, in španska vladarska dvojica ga je sprejela kot sebi enakega. V smislu pogodbe, ki jo je bil Kolumb sklenil ob svojem odhodu, so vse novoodkrite dežele postale njegov fevd, ki bi naj po dednem zakonu prehajal na njegove potomce. Dne 25. septembra je znova odjadral v svoje kraljestvo onstran oceana, tokrat z mogočnim ladjevjem: s 14 bojnimi ladjami in 1500 možmi. A baš ta posadka mu je bila v pogin. Sestavljali so jo pustolovci, kaznjenci in plemiči, ki so si v novih deželah obetali naglo obogatitev. Zelo so bili razočarani, ko so na Kubi in Haitiju namesto obilnega zlatega dežja morali prijeti za trdo delo. Tudi španski dvor je bil razočaran, kajti namesto da bi Kolumb pošiljal tovore zlata, je zahteval vedno novih delavcev, konjev, semen in denarja. Na tej svoji drugi odpravi je razširil svojo posest na Jamaiko in Portoriko. Sledila je tretja vožnja, na kateri je odkril Venezuelo in Trinidad. Radi bližine ekvatorja je Kolumb pričakoval, da bo v teh deželah našel črnce, toda ko je naletel na svetlorja-ve, nage Indijance, je menili, da je odkril svetopisemski raj. Pa kmalp se je moral prepričati, da se je zmotil.
Na Haitiju je prišlo do upora. Tolpe španskih pustolovcev so pustošile deželo. Admiralovi uradniki so svojemu predstoj-
niku odrekli pokorščino in začeli gospodariti po svoje, to je iskali so zlato na lastno pest in zase. Leta 1499 je španski kralj, ki je smatrali Kolumba za krivca za ves nered, poslal na Haiti svojega pooblaščenca Francisca Bobadilla. Ta je ukazal vreči Kolumba v ječo in sedaj je nastopil povratek v Španijo kot jetnik v težkih verigah. Boba-dillo je postal njegov naslednik v novood-kritih deželah. V Španiji je sicer Kolumbu uspelo, da se je oprali vseh očitkov in so mu bile povrnjene vse časti. Z bogatimi darovi se je podal Se na četrto potovanje, vendar njegova slava, njegova moč je bila v zatonu. Na tem zadnjem potovanju je odkril Srednjo Ameriko in Kolumbijo, toda ko je s svojo ladjo, ki je billa hudo poškodovana, prišel pred Jamaiko, ga guverner ni pustil v pristanišče. Na ladji, ki se je komaj držala na površini, je moral čakati več mesecev, dokler mu ni končno kraljevski namestnik poslal druge ladje, ki ga je vzela na svoj krov. Te sramote Kolumb ni dolgo preživel. Povrnil se je v domovino in španski kralj mu je odkazal mesto Valladolid, 200 km severno od Madrida, za bivališče, kjer je preživeli kratek a grenek pokoj. Dne 21. maja 1905 je umrl, pozabljen in zapuščen. Nova celina, ki jo je nehote odkril1, je dobila ime po enem izmed številnih potovalcev, ki so hodili po njegovih stopinjah, po Ame-rigu Vespucciju. Za nekaj stoletij so te manjše figure zasenčile Kolumbovo slavo. Toda zgodovina je počasen, a pravičen sodnik. Po štirih stoletjih danes ves svet slavi Kolumba kot odkritelja ameriške celine ter začetnika nove dobe človeške zgodovine.
O
Anthony Abborth:
^0 Lo mih e
Stala je pri oknu in prisluškovala. Pogled ji je nemirno begal po samotni, zasneženi preriji. Do tistega trenutka je bila popolnoma mirna, nenadni šum pa jo je prestrašil. Mož jo je sicer že mnogokrat pustil samo, toda takrat je bilo vse drugače: pričakovala je otroka. Zakaj mu ni tega povedala, preden je odšel? Ko bi vedel', bi gotovo ostal pri njej, pa kaj, ko je imel brez tega dovolj skrbi! Zopet ga je videla pred seboj, kako ji je položil roke na ramena in ji obzirno razložil isto zoprno stvar z denarjem. Bil je davkar in je prinesel domov veliko vsoto denarja, ga skril v prazno pločevinasto škatlo in zakopal, pod desko v kuhinji.
„Zakaj,?”
„Ah, slabe vesti!”
Njuni mali prihranki v oddaljeni vasi so propadli, ker je banka doživela zlom. Nujno mora tja, na dolgo pot pa si ne upa vzeti toliko denarja, zato je najbolj pametno, da ga skrije. Takoj, ko se bo vrnil, se bo odpeljal v mesto in ga oddal v državni banki.
„Obljubi mi, da ne stopiš iz hiše, dokler se ne vrnem,” ji je rekel. „In žive duše ne pusti noter.”
Zdaj je minilo že nekaj ur, večerilo se je, sneg in mraz sta pritisnila na samotno hišo. Šum, in zopet, šum! Ni bil veter, predobro je poznala njegovo šumenje. Ne, ne, neka roka je otipavala zaklenjena vrata in okna. Ne, tudi to ni bilo, temveč trkanje, tiho trkanje. Pritisnila je lice na šipo in zagledala moško postavo, ki je bila naslonjena na vrata. Hitro se je umaknila proti kaminu, da bi vzela eno moževih pištol. Toda nesreča, eno je vzel s seboj. Druga pa je bila prazna. Z nerabnim orožjem v roki je šla proti zaklenjenim vratom.
„Kdo je?” je zaklicala.
„Ranjen voj ak,-Zašel sem, pa ne morem v tej temi naprej. Spustite me v hišo!” Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato se je znova začul njegov proseči glas:
„Samo toliko odprite vrata, da me vidite in prepričali se boste, da vam nočem storiti nič hudega.”
Bil je bled, izčrpan mladenič z roko v obvezi. Peljala ga je k ognju, mu izmila rane in jih prevezala s svežimi povoji. Dala mu je svojo večerjo; medtem ko je jedel, pa mu je pripravila v zadnji sobi ležišče. Komaj je legel, je trdno zaspal. Ali je res spal? Ali
Enaka sva si
Enaka sva si, preljubo dete!
Nerazumljivo je tvoje jecljanje,
ko skušaš — ter ne moreš zaspati,
pa smeješ se, ko te uspava s pesmijo mati..,
Saj moje mišljenje, dejanje
tudi detinsko opaja nedolžne obete!
Vzdrhteva srce mi ob tem in tem, povedal bi rad, kako, ko ne vem.
Enaka sva si, da, preljubo bitje malo: koliko tega sveta bo nama neznano ostalo ...
Valentin Polanšek
ni morda le čakal, da bo ona zadremala?
Vsa nemirna je hodila po sobi sem in tja. Noč je bila tiha, le pokanje drv v kaminu je moBilo mir. Toda nenadoma... Tih šum, nič glasnejši kot mišje škrebljanje.
Vzela je luč, tiho zdrsnila čez dolgi hodnik in obstala pred tujčevimi vrati. Nobenega dvoma, preglasno diha, samo pretvarja se, da spi. Vstopila je in se nagnila nadenj: zdelo se je, da trdno spi. Brž ko je prišla iz sobe, je spet slišala šum. Tokrat je vedela: nekdo skuša zdrobiti ključavnico na vratih.
Brž je poiskala med moževim orožjem največji nož in stekla v vojakovo sobo. Tresla ga je dokaj časa, preden je odprl oči.
„Nekdo hoče vlomiti. Morate mi pomagati.”
„Zakaj pa naj bi tu kdo vlomil?” je zaspano mrmral. „Saj nima kaj odnesti.”
„V kuhinji pod podom je nekaj denarja.”
Komaj je to rekla, bi si najraje odgriznila jezik. „Vzemiite mojo pištolo,” ji je rekel. „Jaz znam streljati le z desno roko, ki pa je zdaj ne morem uporabljati. Meni pa dajte nož!” Za sekundo se je pomišljala, tedaj pa je spet začula šum okoli ključavnice.
„Vi prevzemite prvega,” je dejal. Bodite blizu vrat in v trenutku, ko vstopi, ustrelite. Streljajte, dokler ne bo mirno obležal. Jaz bom čakal za vamli na drugega. Zdaj pa utrnite leščeibo!”
Bilo je povsem temno. Praskanje je prenehalo, nekaj, je močno počilo in vrata so se odprla. Moška postava se je zrinila med podboje. Za sekundo se je njegovo telo jasno zarisalo na snežnem ozadju. Ustrelila je. Padel je in spet vstal. Ustrelila je še enkrat. Počasi je zdrsnil na tla in se ni več ganil. Vojak se je nagnil naprej in olajšano vzdihnil. „Torej je bil samo eden,” je rekel. „Do-bro streljate.”
Obrnil je mrtvega moža in videla sta, da mu obraz prekriva črna maska. Približala se je tudi ona, vojak pa mu je strgal masko. „Ga poznate?” jo je vprašal. Zamajala se je, nato pa odkimala.
„Tuj mi je,” je odvrnila. In oči, ki so bile velike od muke, da je ne bi izdale, so se zastrmele v obraz moža, ki se je vrnil, da bi oropal samega sebe.
Janko Kersnik:
o /7/etoet) a JLLa^ka
BOŽJA POT
n.
,,Vsi pravijo, da se gre tod na Znojile, in vendar ni tako kakor zjutraj!" je mislil. Rastel mu je tudi strah pred materino jezo.
Bilo je že skoraj popolnoma temno, ko je zopet začul korake pred seboj.
„Je li tu pot na Znojile?” je vzkliknil in jok mu je bil bližji nego vse drugo. Celo orglic se ni spominjal več.
„Tukaj, tukaj!” odgovori velik mož, ki je šel pred njim. „Le za mano hodi!”
Marko se je olajšanega srca pridružil. Kmalu sta bila na vrhu, na majhni planoti.
„No, sedaj si pa doma,” je dejal redkobesedni starec in pokazal na gručo drevja, pod katerim je bilo videti nekoliko poslopij.
»Lahko noč!” je rekel Marko in hitel proti domu. Starec pa je odšel po stezi na levo.
Na Znojilah je vse spalo. Samo ]>es, priklenjen ob hlevu,, se je zbudil in oblajal prišleca.
»Turin, Turin, spat!" je velel Marko polglasno in pes je res zlezel v svoj brlog.
Marko je šel v hlev. Zdelo se mu je sicer, da je malo drugačen, nego je bil zjutraj. Ko pa je našel v kotu prazno posteljo, je vrgel utrujen, kakor je bil, praznično obleko raz sebe in v malo trenutkih je spal trdo, kakor bi ga bil kdo ubil.
Pa ne dolgo! Nenadoma se mu je zdelo, da ga nekdo vleče s postelje ter ravna z njim precej robato.
„Od kod si se vzel?” je kričal tisti, ki ga je postavljal na tla. A Marko je bil tako v spanju, da ni znal odgovora. Tudi oni je menda to izprevidel. Vrgel je fanta na kup slame, sam pa legel v posteljo. Marko je takoj vnovič zaspal.
III.
Komaj se je začelo daniti, je bil: Marko že na nogah. Kakor po navadi je segel po vilah, da bi vrgel nekoliko krme kravam, ki jih v temnem hlevu še ni mogel prav razločiti. Potem je hotel čakati Marice, da pride mlest. Morda pa pridejo celo mati.
»No, nekaj hudih besed, pa bo!” si je mislil. »Na Skaručni sem pa vendar bil in — o joj, kje so moje orglice?”
Sedaj šele se jih je domislil. Otipal je na koncu postelje suknjo in v njej orglice. Še
zmotilo ga ni, da je na postelji nekdo glasno smrčal', tako je bil zamišljen v svoj zaklad. Sedel je zopet na kup slame in začel orglati, izprva potihoma, potem pa vedno bolj pogumno in glasno. Da glasov ni pravilno ubiral, je umevno, zakaj nikdar še ni imel takih orglic. A njemu so se ti glasi, ta godba zdeli tako lepi kot nič drugega na svetu.
Iz tega sladkega muziciranja ga je nenadoma vzdramil' tisti robati glas, ki se ga je brzo domislil iz ponočnega prebujenja.
»Kakov norec je prišel sem?” je zavpil nekdo in že je stal pred našim Markom velikanski fantin. Potegnil ga je kvišku ter potem pred vrata na piano, kjer se je jutranji mrak že umikal belemu dnevu.
»Čigav pa si, ti — duša pritepena?” je vpil oni na pol jezno, na pol radovedno.
»Znojilčev sem!” je menil Marko.
»I tako — Znojilčev? Glej ga no — tepca pripetenega! Znojilčev sem jaz — ne pa ti!” se je grohotal dolgin.
Marko se je ozrl: na desno in levo.
»Ta je — Znojilčev — in jaz ne!” mu je šinilo po glavi. »To ni mogoče!”
Seveda — vse vendar ni bilo tako kakor prejšnje jutro, ko je odpotoval, ko je ušel z doma. Vozovi, ki so stali pod kapom, so bili malo drugačni, tudi vodnjak je bil po-
maknjen malo bolj stran in sušilnica za sadje, ki je stala včeraj daleč doli v bregu, je bila danes prav blizu za kozolcem. In še drugih razlik je bilo mnogo, a Marko jih ni utegnil opazovati. Dolgin pred njim ga ni pustil pri miru.
»Torej ti si Znojilčev, tako?” se je zagro-hotal še en pot.
Marko ga je topo pogledal' in solze so mu silile v oči.
»Saj so to Znojile!” je dejal in kremžil ■Lice v jok.
»Seveda so — Znojilel Na, če znaš bratil” Dolgin pokaže na tablico nad hišnimi vrati.
Kakor smo že povedali, še Marko navzlic šestletni hoji v šolo ni naučil pisati in brati. Edino, kar mu je ostalo, je bila tablica na hiši, ki je pričala, da so to: »Znojile št. 1”. To je znal čitati. In glej! Prav taka, samo malo bolj zaprašena in okajena tablica je visela tu nad vrati in na njej je stalo: »Znojile št. 1”. Ni bilo več dvoma! Bil je doma, toda od včeraj na danes se je nekaj izpremenilo!
»Kje so pa mati?” je vprašal Marko naglo v slil'ni bojazni, ki se ga je lastila.
»Mati? Pri nas nimamo matere! Zdavnaj so umrli!” je menil oni, ki je postajal vedno bolj radoveden. (Dalje prihodnjič)
*** Nahmatdiinen-AiiMtellimg
MMuvdeHtnit GR ATI S-N AH- UND STICKKURS
von Dienstag, S. November, bis einschlieillich 16. November 1957 (ganztSgig von 8 bis 18 Uhr geOffnet! Auch Sonntag, 10. November, and Mittwoch, 6. und 13. November)
/J


Vi
Die Ausstellung findet in unseren eigenen Geschafts- und Ausstellungsraumen SPITTAL AN DER DRAU, Johann-Berger-StraBe 6, statt. Die Ausstellungen der vergangenen Jahre haben bei der Bevblkerung Karntens und Osttirols groBtes Interesse enveckt und dadurch auch einen ungeheuren Erfolg gebracht. Aus diesem AnlaB haben wir heuer unsere Nahmaschinen-Schau noch bedeutend vergrbBert und bringen die erstklassigsten und bekanntesten Nahtnaschinenmarken in einer EINMALIG GROSSEN AUSWAHL
IN ALLEN PREISLAGEN:

Haushalts-Ndhmaschmen - Moderne Sparmobel - Salon-schranke Ln aUen Au^dUcu*v%e+t - Zick-Zack-Ndhmaschinen £>t fno-d&cHsUc Bauad - Vollaufomatik-Ndhmaschinen - Elek-trische und Koffer-Ndhmaschinen - Gewerbliche Maschinen
Hervorragende Werkskrafte stehen Ihnen wahrend der Ausstellung zur Verfiigung und unterrichten Sie vollkommen gratis in allen Nah- und Stickarbeiten.
Wahrend der Ausstellung gewahren wir einmaligc Sonderrabatte und begiinstigte Teilzahlungen! — Gratislieferungen nach allen
Orten! — Langjahrige Garantie!
menst^s/Nov^m^Vbis Nahmaschinen-Spezialhaus JOSEF Ul EU L EII jun.
is. Novlmber 1957 !a9’dcn Spittal m der Drau - Johann-Berger-StraBe 6 - Telephon 25-88
WiENER PELZWERKSTHTTČ
C/ . rOe s e hj
KLAGENFURT. 03STPLCTZ 2
1932 1 1957
DCozuluuH-
fllalei f opiti obtlalniki
Vsako delo je kakovostno izvedeno. Veliko skladišče kožuhovin.
.URADNA OBJAVA.
SEJEM ZA SVETLO GOVEDO
83. sejem, ki ga prireja Zveza rejcev svetlega goveda za Koroško in Štajersko v Št. Vidu ob Glini v lopi živinorejcev, bo v petek, dne 15. novembra 1957 ob pol 10. uri dopoldne. Ocenitev v vrednostne Skupine bo dan iprej od 13. ure naprej.
Prignali bodo približno 80 bikov in 90 brejih krav in telic. Vse živali so preiskane ter ne bolehajo na tuberkulozi in bacilu llang. (Podpore za nakup pri izločenih reagentih).
PREZ1DIJ DEŽELNE FINANČNE DIREKCIJE ZA KOROŠKO
Moške obleke - Športne sakoje Posamezne hlače - Plašče
priporoča poceni
WALCHER
Klagenfurt, 10. Oktober StraBe 2
Za jesen in zima si preskrbite topio volneno odejo ali kovtre pri
L O D R O N
VILLACH, Lederergasse 12
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiMimimiiiiimiiiimmiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 107o DAVKA)
Poudarjene besede in take z'več kot 15 črkami stanejo 2.20 Sil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Nagega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec St. 43-58).
CELOVEC-KLAGENFURT MESTNO GLEDALIŠČE 8. 11.: premiera „Herz im Pyja-ma”, muzikalična komedija.
KOMORNO GLEDALIŠČE 10. 11.: premiera „Baby Hamilton” ali „To se lahko zgodi’v najboljših družinah", veseloigra.
KINO
CARINTHIA-LICHTSPIELE 9. do 11.: „Cory, der Falschspleier”, CinemaScope-barvni film. Vstop za mladino prepovedan.
12. do 13.: „K6nig der Piraten”, barvni film. Vstop za mladino do 14 let prepovedan.
Samo 14.: „Im Tal des Verder-bens”, barvni film. Vstop za mladino prepovedan.
HEIDE-LICHTS1TELE 8. in 9.: »Die Špur fiihrt zur To-desklippe”, barvni film na širokem platnu. Vstop za mladino do 14 leta prepovedan.
Samo 10.: »Durch die Wiiste”, Karl Mai-film, ob 14. uri.
10. in 11.: »Der Meineidbauer”, barvni film na širokem platnu. Vstop za mladino do 14 let prepovedan.
13. in 14.: »Stunden des Terrors”, barvni film na širokem platnu. Vstop za mladino prepovedan.
KAMMERLICHTSP1ELE »Ein Leben in Leidenschaft”, Ci-nemaScope-barvni film. Vstop za
mladino do 14 let prepovedan.
FILMTHEATER PETERHOF 8. do 10.: „Fluchtweg unbekannt”. Vstop za mladino do 14 let prepovedan.
11. do 12.: »Massai”, barvni film. Vstop za mladino prepovedan.
13. do 14.: »Gekreuzte Klingen”, barvni film. Vstop za mladino prepovedan.
KINO PRECHTL 8. do II.: »Familie Schimek”, zabavni film. Vstop za mladino prepovedan.
12. do 14.: »Des Teufels rechtc Hand”, barvni film. Vstop za mladino prepovedan.
STADTTHEATER-KINO
8. do 11.: »Esther Costello”. Vstop za mladino prepovedan.
12. do 14.: »Pulverdampf und heis-sc Lieder”, CinemaScope-barvni film. Vstop za mladino prepovedan.
VOLKSKINO
8. do 1-2.: »Haie und kleine Fi-sche”, film kaže nemško vojno mornarico.
13. do 14.: »Die ganze VVelt singt nur Amore”.
FILMBtrHNE WULFENIA
Če ne bo grandiozni barvni film »Kricg und Friedcn”, pri katerem so za vsako predstavo že za en dan vnaprej vse karte razprodane, še podaljšan, potem sledi:
8. do 12.: barvni film »Sturm tiber Persinen”. Vstop za mladino pre-
povedan. 13. do 14.: »Die Braut war viel zu schon”. Vstop za mladino prepovedan.
Zamenjava
volne
Volno zamenjavamo ugodno za tekstilno blago vseh vrst bei
SATTLER
Klagenfurt, am Heuplatz.
ENOOSNI PRIKLOPNIKI, osi za priklopnike, platišča, vzmeti in obroče dobavlja rabljene in poceni AUTOVERVVERTUNG RUM-W O L F , Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18.
SADNA DREVESNICA. - Velika izbira sadnih drevesc, posebnih sort, ki jim slana ob cvetju ne škoduje. ING. MARKO POLZER, St. Veit/Jauntal.
PRI INGSTE WERKE dobite za vaš stari likalnik 50.— šil., če pri nas kupite RovvenCer-likalnik za 217.- šil.
^ Vaš sfari
radio-aparat
za nov
UKW-Siiper
RADIO
UHRMANN
Klagenfurt, neben Kino Prechti
JEEP — odprte ali zaprte rabljene in poceni vedno dobavlja AUTO-VERAVERTUNG - RUMAVOLF, Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18.
Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSCHAVEMME, Klagenfurt, Benediktiner Platz.
PANAP - ročni pletilni stroji
so najlepši na svetu. Predvajanje vsak dan —bei
SATTLER
Klagenfurt, am Heuplatz.
Haiete {ttedMsti
Vom nudi
lennidtluHiS Rodtrnap
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL . BLAGA ZA' POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA .
OnBEna
ij.rum.Bi.mui m
©
NIZKE CENE • plaCiine olajSave
BELJAK-VllLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67
• ^ - .V-	:• •	r;: ■ . •<*-	«-
Peči, štedilnike
KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri
HANS WERNIG
Celovec. Paulitschgasse (Prosenhof)
Kaj vam tvrdka
JANESCH nudi
Kakor omenjamo že v oglasu, se vrši pri nas trenutno prezidava prostorov. Naslednjo robo pa lahko dobite pri nas tudi med predelavo v bogati izbiri:
Blago za plašče, za dame in gospode Blago 'za moške obleke Volneno blago za damska oblačila Blago za damske obleke od Hammerle in Rhomberg Blago za podlogo
Flanelasto perilo, enobarvno in pisano Flanel za srajce Planet in barhant za pilame ELASTIZANA-perilo za dame, gospode in otroke •
naznanja,
da so zaradi obilnega dela glede taikozvanih Ein-hcitswert-odlokov, ki so jih pred kratkim odposlali iz finančnih uradov, uradne ure na BesvertungS-stellen koroških finančnih uradov samo v četrtek in v petek od 8. do 12. ure dopoldne. Ta uredba velja od 4. novembra do 31. decembra 1957.”
Za prezidenta:
Dr. Svvccenv
■■■■■■■■■■■■■■■HmamauaamBamam
BENGER-perilo GLORlETTE-moške srajce Posteljno perilo, perilo za gospodinjstx>o SCHINDLER-WEBEN Š ti kan o perilo iz lastne delavnice Prešite odeje Volnene odeje Flanelasto odejo KUNERT-damske nogavice KUNERT-moške nogavice in kratke nogavice
Otroške nogavice
Poklicne obleke ia. dame in gospode NASA DELAVNICA IZDELUJE:
Damske obleke po meri Damske plašče po meri Moške obleke po meri Poklicne obleke za dame in gospode Damsko- in moško perilo Posteljno perilo vseh vrst, tudi štikano perilo
Poseb?ie želje po možnosti izpolnimo!
Zaradi prezidave
RAZPRODAJA
i m
OSTAN K I
TEXT9L - JANESCH
KLAGENFURT
Vblkermarkterplatz 1 — Vblkermarktsrstraile 9
Imamo v času razprodaje na-sledne predmete po ugodnih cenah :
blaga za plašle blaga za obleke blaga za damske obleke damskega- in moškega perila
pletilne volne meških srajc ženskih nogavic DAMSKIH ZIMSKIH PLAŠČEV
šivalni stroji kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadi&kaus
KERN
Celovec-Klagcnfurt. Burggasie
Ugodno plačilo na obroke
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri Št. Jakobu. —Tiskarna D^tžbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.