KULTURNI VESTNIK Štev. 11 □ □ VSEBINA □ o Dr. IVO ŠORLI: POGOVORI (Nadaljevanje) — Stran 161. JOŽKO KRALJ: GLAD (Pesem) — Stran 164. J. PAHOR: VISEČE STENE — Stran 164. JANKO SAMEC : DVA ŽARKA (Pesem) — Str. 167. MARIJA KMETOVA : GOLOBOVI (Nadaljevanje) Stran 167. MILAN SKRBINŠEK: SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SEZONI 1918-1919 — .Stran 170. FERDO KLEINMAYR : PRIRODA V BOGOSLUŽJU IN BAJESLOVJU PRVOTNEGA ČLOVEKA (Nadaljevanje) — Stran ,173. PREGLED : GLASBENI — SOC1JALNI — GO-• SPODARSKI. letniki. V TRSTU, DNE 17. JULIJA 1919 IZHAJA VSAK ČETRTEK. NAROČNINA : .ČETRTLETNA 9 L"-, POLLETNA IN CELOLETNA SORAZMERNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ST. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO TRST, ULICA MADONNINA 15, II. TELEFON 15-70. IZDAJA ZA „VIŠJI KULTURNI SVET“ IN ODGOVARJA ZA UREDNIŠTVO IVAN REGENT. TISKA TISKARNA EDINOST V TRSTU registrovana zadruga z omejenim poroštvom 123 ustanovnih Slanov] 16720 vpisanih Slanov Otvoritev prvega skladišča 3. decembra 1303 Oosedaj razdeljenih podpor vdovam, sirotam in bolnim Slanom K 182.797.72 Zadružno imetje................................................. 257.733.84 Zadružni skladi................................................. 732.221.66 Vloge v hranilnem oddelku...................................n 4,277.653.89 Skupni Inkasso od razdeljenega blaga........................„ 58,672.831.40 Dividende razdeljene v dobah od 1903-1916 ..................„ 217.171.94 Doba || Svota Doba Svota ! 1903—1904 64609 | 38 1911-1912 I 1258363 68 1904—1905 143390 95 1912—1913 2436233 26 ! 1905—1906 148450 19 1913—1914 4263591 69 : 1906-1907 201206 ! 58 1914—1915 4911718 92 1907—1908 366482 I 97 1915—1916 6262462 25 L 1908-1909 615508 i 12 1916-1917 8967505 48 ' 1909-1910 873392 ! 40 1917-1918 12394163 11 1910-1911 1050829 18 1918—1919 14714923 27 od 1. julija do \ 28. februarija ! . ! N Skupaj 58672831 40 j Osrednji urad: Via San Francesco d’Assisi 21 in 23. Osrednja Skladišča : Via S. Francesco d’Assisi 21, 22, 23, 27, 40 in Via C. Battisti 23. MEHANIČNA PEKARNA: Povprečna dnevna produkcija 120 stotov. SKLADIŠČA ZA RAZPRODAJO : TRST: Skladišče 1 it 2 ,, >» ” U 4 ,, „ 6 .. 8 ,, 10 „ „ 12 „ a 13 „ MESNICE Via deli’Istria 10 Skladišče 16 „ del Belvedere 34 „17 „ Settefontane 6 „ „ dell’Acquedotto 67 „ Donadoni 2 A „ ,, Girolamo Muzip 6 „ „ S. Marco 13 „ ,, del Pozzo Bianco 5 „ del Lloyd 10 j „ Via dell’ Istria 10 (1), Via Via S. Marco 22 (30). ISTRA : Kjadin (S. Luigi) 800 Skladišče 5 Milje Skedenj, na trgu 18 Vrdela, delavska stanovanja 26 Via P. P. Vergerlo 871 31 Rojan, fra i Rivi 34 Pončana, delavska sta- novanja 196 35 Sv. M. M. zgornja Settefontane (III), Milje (V), 9 Pulj 11 Izola 15 Koper 19 Pulj 25 Chiampore 27 Rovinj 28 Bertoki 29 Vižinada 32 Volovsko-Opatija 36 Buje Kruh se razprodaja v vsakem skladišču. SKLADIŠČE OBLEK Št. 20 : Via Raffineria št. 3, I. in II nadstr. Skladiiča v popravi: Furlanija : Gorica (7) I Farra d’Isonzo (23) Tržič (14) Moša (21) Panzane (klet) (24) Kormin (22) Gradiška (33) Nova skladiSča TRST: Via Giulia Via Malcanton Piazza dell’ Ospedale Via Barriera (skorajšnja otvoritev) : ISTRA : Piran • Škofije FURLANIJA: Žagrad Priprava novih skladišč. TRST: Novo mesto, Barriera nuova in Škorklja, Sv. Jakob, Čarbola, Sv. Vid, Greta, Barkovlje, S. Sabba. ISTRA: Vodnjan, Villa di Rovignp, Valle di Rovigno, Momian, Sicciole, Strugnan, Sv. Lucija, Umago, Sv. Rok, Krevatini, Ika, Ičiči, Lovrana. FURLANIJA: Oglej, Aielo, Červinjah, Fiumicello, Fogliano, Romans, Ronki, Medea, Visco. KRAS: Nabrežina, Šežana. V PROJEKTU: Zadružna mlekarna. TRST, aprila 1919. VODSTVO : Dr. IVO ŠORLI : POGOVORI (Nadaljevanje) 6. Zlata duša. I^OBERT (začuje trkanje na vrata): Naprej! *\ (Zapre knjigo. Ko vidi, kdo prihaja, zardi, zbegan vstane in ne ve, kako bi.) Julij (tudi nekoliko v zadregi, a ne toliko, da bi bil njegov prijazni nasmeh nenaraven): Servus Robert! Če namreč na tvojem štrajku nisem tudi jaz kaj kriv? Robert (vzame, da bi skril zadrego, do* šlccu klobuk in palico iz rok, nese na divan čisto v kotu ter porine naslonjač bliže k svoji mizi): Sedi, prosim; izvoli! (Sede tudi sam v naslonjač na nasprotni strani in spravlja knji* ge na mizi na en kup.) Julij (ga nekoliko časa smehljaje se gleda, potem počasi): Torej? Robert (ki se mu zdi, da se je zdaj za silo našel in odločen, da sproži, naj pride, kar pride): Kaj — torej? • Julij (zapoje): Dragi, dragi, zakaj te več ni? Robert (najprej z naglim, opreznim po« gledom, ali je mogoče, da oni res ničesar ne sluti, potem z negotovim glasom): Hotel sem ti že včeraj pisati------ Julij (začuden): Pisati? Pa čemu pisati? Robert: Veš, ni mi prav dobro, in-------- Julij (živahno): Ni ti dobro? Od kdaj ti ni dobro? Izvedel sem, da si bil snoči in pred? sndčnjem v kavarni in danes v uradu — čemu se izgovarjaš z boleznijo? Jaz te res več ne razumem! (Naenkrat s finim nasmehom): Oziroma te razumem celo zelo dobro. Z Ido sta se malo sprla, kaj ne? Kar odkrito povej! Robert (ki mu šine vsa kri v glavo, kakor da je dobil udarec in da pričakuje takoj še drugi): O! J ulij (se zasmeje): »O«, da! Kaj ne, da je tako? Pravijo, da smo soprogi najbolj zabite živali na svetu, a včasih le tudi mi kaj opa* zimo. Ida sicer odločno taji, toda tudi na njej sem opazil toliko zadrege, da je bil moj sum le tem bolj potrjen. (Resno): No od ženske pameten človek odkritosrčnosti niti ne pričaš kuje; tebi pa sc res čudim, da sc ti zdi potrebno slepomišiti. In ko gre prav gotovo samo za kako otročarijo! Meni pa, da ti kar ven povem, stvar ni ljuba! Dokler je ostalo vse lepo med štirimi stenami in šestimi očmi, sem se samo na tihem smejal in še užival zraven — zdaj pa na ta način pride lahko do javnega škandala! Robert (ne dvomeč več, da je prišel oni zahtevat računa, ves bled): Kako... kako to misliš? ... Julij (mirno): No, prosim te! Vse mesto ve, da prihajaš že pet let, večer za večerom k nam. Že pet let se takorekoč nismo prika* zali v javnost, ako ne skupaj — kar naenkrat naj se raznese glas, da se nas ogiblješ! Oprosti, da tako jasno govorim, a stvar je resnejša, nego si morda ti misliš. Nikdar nisem hotel žaliti ne nje ne tebe s kako tako opazko, a mi? slil sem si sam pri sebi, da radi tvojih posetov in drugega kdo brusi jezik... saj me razu? meš? ... Zdaj, pravim, ni treba drugega, nego da naenkrat pretrgaš zveze z nami, pa bo v dveh dneh vse mesto polno, da je moralo med vama res kaj biti. Prišel sem torej — saj ra? zumeš? --------- Robert (ga debelo gleda, a že mu v očeh igra veselo presenečenje): Prišel si torej-? Julij (se nasmehne): Pa da! da te resno pozovem, naj ne delaš neumnosti! Za ta dva večera ti bo tvojo bolezen še kdo verjel, in prosim te celo, da sc pri prihodu tudi vpričo naše služkinje tako opravičiš — če bi te še nocoj ne bilo, bi še ta ovca začela kaj sumiti! (Vstane in gre po klobuk in palico): Torej nocoj služba božja ob navadni uri in konec besedi! Robert (spet v zadregi): Čakaj za nocoj res še ne morem obljubiti--------- Julij (se ustavi): Ne moreš obljubiti?! Pa kaj vraga je tu vmes (se počasi vrne in po? gleda onemu naravnost v oči). Kaj sta imela? Robert (že nekoliko nestrpen): Ah, kaj sva neki imela! Saj ni to------- Julij (trdno): Pa ravno to je! In tega mi ne izbiješ več iz glave! (Po kratkem pomisleku odločno, a z nasmehom): Ali je radi stotnika Siberja, ali radi — Minke Skalarjeve? Ripbert (presenečen, potem zbegan): Radi Minke Skalarjeve? Kako--------kaj ima tu opraviti Minka Skalarjeva? Julij (se zasmeje): Torej ne radi stotnika Siberja, nego radi Minke Skalarjeve — to zdaj imamo, hvala! (Položi klobuk in palico na mizo in sede na njen rob; prisrčno): Vidiš, prijatelj, to so kočljiva vprašanja — Minke Skalarjeve, in že dlje časa sem se bal, da se radi česa takega resno razpraskata. Robert (spet nekoliko pomirjen): Kako meniš to? Julij : Poglej ! Prej sgm rekel, da sem vas jine male prepirčke užival. Toda to velja samo, če sta se dajala, kdo je boljši, ali Mozart ali Wagner; kaj je hotel Prešern s tem ali onim; ali grize vest po srcu ali po možganih, in kar je sličnega. Nekoliko bolj neugodno je bilo že — razumeš i meni, ki bi se podpisal zaradi ljus bega miru za Mico namesto za Janeza — ako sta začela s tistim večnim prepirom radi ofis cirjev, posebno, ko je Idin brat sam oficir in je torej naravno ako jih ona zagovarja. Nas ravnost hudo pa je bilo, če sta prešla na kons kretne osebe, posebno kako gospo ali gospos dično. In tu sem se ti kar čudil, da ženske tako malo poznaš! Moj Bog, ali ne veš, čeprav si samec, da je skdro ni ženske, ki bi prenesla, da moški poleg nje prizna še katero na svetu? In posebno če kdo govori o kateri s takim navdušenjem, kakor si ti oni večer po planins skem plesu o ti Skalarjevi! Takoj sem vedel, da bo ogerij v strehi — toliko jo že poznam svojo Ido! Res, da to pravzaprav ni lepo od nje, a kaj hočeš — ženska je ženska! Robert (presenečeno zamišljen): O Minki Skalarjevi, da sem že tokrat navdušeno go* voril? Saj sem jo komaj omenil, se mi zdi... Julij (se nasmehne): Da, a s kakim toplim glasom! Še jaz sem takoj opazil! In to moram rečv, da je Ida skoraj še bolj fina opazovalka nego jaz sam. Toda---------(se začuden ozre v onega.) Čakaj, čakaj — kako bi to rekel? ... (Po kratkem pomisleku): Ne, kar naravnost: Ali pa mogoče z Minko Skalarjevo nameravaš kaj resnega? R o b e r t (se zdrzne): Kako kaj resnega? ... Julij (se udari po čelu): Pa da! Moj bog, to je vepdar jasno. Krasno dekle, izobraženo, ljubeznivo, pošteno, jo že po očetu čaka vsaj štirideset tisočakov in zdaj še ta dcdščina po teti! In se kar vidi, kako te rada vidi! (Vzhi* čeno): Toda potem govori vendar.ljuba duša, in ne delaj se, kakor da ne znaš do pet šteti! Čim pokažeš stvar od te strani, jo bo tudi Ida tako videla! Pa. da že ona sama, tako prefri* gana glava, ni prišla na to! (Se vedno bolj navdušuje): To bo vendar naravnost krasno: midva in najini ženi — enkrat pri tebi, enkrat pri meni! In povsod skupaj. In naposled (ga pazljivo pogleda) — veš kaj, saj je tudi tebi že čas! Petintrideset let je precej zadnji ter* min! Če misliš kdaj skočiti, skoči zdaj — taka priložnost se ti več ne ponudi! Pa se razume, da skočiš — že skakaš, kaj le blebečem?! Takoj grem sporočit veliko novico Idi in zve* čer jo zalijemo. (Vstane in hoče iti.) Robert: Čakaj, no! Stvar vendar ni kar tako! Treba vendar pomisliti---------- Julij: A? Torej nisi še prav odločen? Potem je stvar seveda drugačna ... Toda, ka* kor bi ti sicer ne hotel svetovati ne tako ne tako — odgovornost je prevelika v teh stva* reh — bi vendar rekel, da---------(Zunaj na* enkrat krepko potrka.) ■ Robert (se zdrzne; potem nalgo, zmeden zašepeta): Ti, Julij, stopi v mojo spalnico! Bog ve kdo je (ga sili proti izhodu na levo). Hitro, hitro! (Toda tu se vrata že odpro in med njimi se prikaže zelo eleganten človek srednjih let. Robert presenečen): O, vi, gospod Skalar! Skalar (ostrmi, ko zapazi Julija): O, oprostite — mislil sem, da ste sami! Ker mo* tim —------- Robert (zmeden): Nikakor nè, gospod Skalar. Gospod ravnatelj je slučajno pogledal k meni in--------- Skalar (se naglo odloči): Nič ne de, j)zU roma celo bolje! Ravno radi. njegove gospe soproge me je pot privedla do vas. Julij : Radi — radi moje soproge? ... Skalar: Da, gospod ravnatelj! In ker sem z gospodom doktorjem bolj znan, oziroma, (zateguje) ker poznam njegov velik vpliv na vašo gospo soprogo, sem hotel naprositi njega, naj bi jo opozoril, da bi se z mojo sestro Minko malo manje bavila, in vsekakor ne v smislu, kakor se to godi te zadnje čase! Julij (zardi): O, to mi je zelo neprijetno! Toda zdi se mi... zdi sc mi vendar čudno, da bi bila moja žena ... Skalar (trdo): Vaša gospa soproga se je pred tremi dnevi... (pomisli) da, v torek vpričo gospoda doktorja (pogleda Roberta) in neke dame izrazila o moji sestri na način, da moram kot njen brat in varuh že prositi — Julij (računa); V torek? V torek moje žene vendar še iz hiše ni bilo — ----- Skalar: Vaša gospa soproga je bila z gospodom doktorjem na izprehodu v Zelenem gaju; in tu je slučaj hotel, da sta srečala neko damo, katera je stvar povedala prijateljici, ta prijateljici, in tako dalje, dokler ni prišla do mojih ušes. Julij (pogleda Roberta pričakujoč, da des mentirà): Ti, da si bil v torek z mojo ženo na izprehodu? V torek? Robert (jeclja): Da... bolela me je glava, in sem slučajno srečal tvojo gospo, pa sva šla skupaj-------- Skalar: In ste tako slučajno čuli, da moja sestra koga lovi, ne da ste reagirali?! Ni moja naloga, da bi se vaši gospe spremljevalki čudil, kako malo taka beseda pristoji njeni... deli* katni poziciji. Tudi se mi ne zdi vredno, da iščem za to zadoščenja — prosil bi samo, da se v bodoče stvar ne ponovi! Robert: Toda jaz vendar------------- Skalar: Vi ne morete pomagati? Saj tudi ne pravim, da morete. Toda priznali boste, da mora vaš molk v torek v Zelenem gaju po na« šem pogovoru v ponedeljek napraviti malo čuden vtisk. In da ste moji sestri najmanje dolžni malo pojasnila, ki bi ga prosil do jutri popoldne. Ali pa, (skrajno ironično) da pod* pirate prošnjo vašega gospoda prijatelja (se pokloni Juliju) pri njegovi gospe soprogi, naj bi odslej mojo sestro črtala iz svojega reper* toarja. V tem slučaju pa se vam seveda ne bi bilo treba več truditi k nam. Mislim, da sem dovolj konciljanten in — jasen? Julij (živahno): Da da! Kar drevi pridi k nam, kakor sem že rekel; in ne dvomim, da bo moji ženi sami žal, če je res kaj govorila. In po vsem tem ... no, kakor sva pravkar go* vorila ... ko se stvar pojasni, ni dvoma, da ona sama z gospodično Minko vse uredi. In----- Skalar (se nasmehne, in se potem obema gospodoma pokloni): Klanjam se vama, go* spoda (odide). Julij (gleda za njim): To so vendar čudne, neprijetne stvari... Robert (hodi razburjeno po sobi): Mi* slim, da! (Po dolgem molku in neprestanem korakanju gori in doli): Preneumno! Julij (dobrodušno): No, naposled pa stvar niti ni tako komplicirana. Drevi prideš k nam, govoriva z Ido in jutri greš h gospodu Skalarju ali gospodični zatrdit, da je zadeva urejena. Robert (ga gleda, potem nestrpno): Ah, prosim te, saj ničesar ne razumeš! (Spet molk, spet nadaljuje svoje korakanje.) Naenkrat se začuje iz sosedne sobe, kako je nekdo tiho potrkal na vrata iz hodnika in poskuša odpreti. Robert se zdrzne in plane proti ti sobi. (Tiho Juliju): Dovoli! Kdo je že spet! (Izgine skozi vrata na levo in zapré za seboj.) Sliši se, kako so se vrata tam odprla in šele čez nekaj časa zaprla. Julij nepremično gleda na to stran. Naenkrat se približajo nagli koraki in vrata se spet odpro.) Ida (med njimi): No hvala bogu! Julij (strmi): Ti, Ida? Ida (čisto mirno stopi naprej): Seveda jaz. Mislila sem si: najbolje, da grem še jaz kaj bi parlamentirali? Vedela sem, da si ti tu in--------- Julij : Kako si vedela? Saj----------- I d a : Ali mi nisi sam rekel, da poj deš sem? Julij : Toda kakor jutri, ne danes. Ida (naravno): Tako? Jaz sem razumela, da danes. Pa se mi je zdelo, da čujem neki tuji glas in sem sc hotela prej prepričati, ali si ti ali nisi. Julij (se sili na smeh): Da, saj je tako malo manjkalo, da nisi trčila vsaj na stopnji* cah z nekim skupaj, ki bi ti najbrže ne bil pri* jeten. Gospod Skalar je bil pravkar tu! Ida (se začudi): Gospod Skalar? Kaj je hotel? Robert (naglo prekine, Juliju): Dovoli, da stvar pojasnim jaz! Julij (se zasmeje): Kakih pojasnil je treba? (Idi): Gospod Skalar je prišel, da te po Robertu prime za nekoliko predolgi jezi* ček, evo pojasnila! V Zelenem gaju, da si se v torek na izprehodu z Robertom izrazila proti neki dami, da gospodična Minka moške lovi ali nekaj takega, pa je prišel zdaj njen brat, da svečano izroči našemu ubogemu prijatelju, ki je prišel kakor Pilat v Gredo, nekak uiti* matum: da gre gospodični pojasnit, zakaj je ni branil, ali pa da-------(Robertu): kako je že druga alternativa? (Idi): Pa res — kaj vraga se vtikaš v stvari, ki te nič ne brigajo? Ida (strme gleda Roberta): A? Ultima* tum? Da greste pojasnit gospodični Minki, zakaj niste takoj na mestu izjavili, da ne lovi moških, ali pa---------? O, razumem: Ali pa da vam tega ni treba hoditi več pojasnjevat, kaj ne, gospod doktor? Robert (gleda mrko v tla): Da, tako ne« kako... Ida (strastno): In vi seveda poj dete, po« dati ona pojasnila! (S pojemajočim glasom): O, že vidim! Julij, prosim pojdiva. (Se obo« tavljaje obrne proti vratom). Julij (obupno): Križ božji, ali ste ljudje čudni! Samo, da je prepir! Pa kaj bi bilo hu« dega, ako gre Robert tja in reče, da mu je žal, kar sc je dogodilo; in da je tudi tebi žal? Stvar je vendar tako enostavna! Ida (ga gleda, kakor da ne verjame): Toda... toda — kaj res ne razumeš? Ali ne razumeš, da je gospodu Robertu izbirati med — :------ Julij (prekanjeno): Ali to je vendar samo navidezno! Oziroma: to je samo, dokler ne padejo nesporazumljenja! Kaj bi ti rekla, če bi ti naš Robert naenkrat predstavil gospo« dično Minko kot svojo — zaročenko? ... Po« misli: midva in — onadva! Ali bi se še pre« pirali? Ida (ga gleda, gleda. Potem sc naenkrat glasno zasmeje in se smeje, smeje, da skoro sama pade na stolico vsklikujoč): O, ti bla« žena ... ti blažena... ti — zlata duša! Julij (radosten): Kaj ne, zdaj vse razu« meš? Našega Roberta si samo že nismo mogli več predstavljati, da bi mu hodile take misli po glavi; toda ravno v pravem hipu ga je povleklo na pravo pot. Kaj, Robert, a? Robert (ki je že doslej vsled Idinega smeha komaj še obdržaval obraz v resnobi, se na njen novi smeh ne more premagati, da bi se ne nasmehnil): Ti si čuden, Julij--------- Julij (blažen): O, zdaj se smejeta že oba. Bravo, bravo! Ih če je res, kar si rekel nekoč, da bi se ženskinim solzam še ustavljal, žen« skemu smehu nikdar, potem pa kar potrdimo novo zvezo! (Zgrabi Roberta za roko in ga vleče proti Idi.) Poglej jo, vražjo žensko — saj se ji človek res ne more ustavljati! Poglej jo v oči; p a reci ne, če moreš! I d a (ki se je takoj zresnila, čim se ji je Robert približal): O, prosim, to ni kar tako! (Pogleda Roberta trdo v obraz): Menda niso samo Skalarji, ki smejo staviti ultimatume, oziroma — alternative! Robert (ves vzdrhti, ji gleda zamaknjen v oči): Tu ni... tu ni alternativ ... I d a (z rahlim nasmeškom, vsa razžarjena): To bi se reklo hočem, da jih ni več? ... Robert (zmaja počasi in otožno z glavo): Vidim, da jih sploh ni bilo ... Samo ena je meni pot... Julij (ki mu stvar že predolgo traja): No, dajta si že vendar roke! In mir besedi! Bravo! In tako gremo zdaj spet skupaj po svetu! Robert (bolj da skrije zadrego): Ko tako hočejo bogovi!... Ida (se veselo zasmeje): In možovi! (Dalje prihodnjič). JOŽKO KRALJ GLAD V teh težkih dneh, v obupu mračnem, si vzljubil me, zdaj si mi brat, ti, ki kraljuješ milijonom, tiran brezčutni, črni glad. Lcbring, 15. 4. 1907. Upiram se ti kot viharjem na gori tisočletni hrast, a zdaj sem tvoj v objemu tvojem, ko me obdaja tvoja strast. Kaj mi je svet, kaj mi življenje, če ti mi pišeš zakon svoj ; bolj ko te mrzim, ti me ljubiš, a jaz umiram tvoj, ves tvoj ! VISEČE STENE J. PAHOR III. Ij) UDARJI so razumeli, da je šla četvorica I\ njih tik ob grobu in da more biti jutri njih lastna usoda še vsa hujša. Obenem pa so tudi razumeli, da ni vse le višja moč, proti kateri je borba brezupna, temveč da more človeški razum, ki so ga obogatele skušnje, postaviti varne jezove marsikateri nesreči. Prvič se je močneje oglasila njih slutnja, da bi bila življenja rudarjev lahko bolje zavarovana, da bi lahko z manj tesnimi srci stopali v temo pod težke oboke, če ne ,bi prežal pod njimi pohlep za dobičkom. Iz teme se jim je dvigal nasproti, zdaj razločneje, zdaj tišje, iz molčečih skladov jim je grozil, iz težkega vzduha in iz globočine, kjer so se oglašale drobne kapljice s tesnobnim tleskanjem. Z onim odmevom, ki je segel iz sipin na vse strani, se je premogovnik zganil. Toda čeprav ni mogel še nihče obdolževati le inženirja Betlema, je vendar naraščala njegova krivda v srcih rudarjev. Tih, nejasen sum je padel nanj in šel skozi rove, kakor bi ga kdo nosil dalje. Prej so poznali v Betlemu moža, ki je razpolagal ž njih telesnimi silami in odločeval o njih kruhu, zdaj pa so polagoma pojmovali, da tehtajo roke tega moža premnogokrat nele njih zdravje, temveč tudi življenje. Odslej so sicer včasih dosegli, da jih je tu pa tam, kjer jim je skalovje osodepolno vb selo nad glavami, obvarovala močna opora najhujšega, toda mnogokrat je sklad skoro čudežno obvisel, ko se je rudar še pravočasno umaknil. Tudi se je v rovih čestokrat širil dušljiv, vroč zrak, ki je žgal v prsih in privabil iz obraza, rok in ramen tisoče drobnih kap« Ijic. V takih dneh je bilo delo posebno naporno. Izmučeni in bolni so se vračali tedaj rudarji iz jam, ki niso imele nikakršne prezračevalne naprave, dasi bi jih premogovnik rabil celo več. Delo pa se je nadaljevalo in kupi premoga, dvignjenega iz zemlje, so rastli. Drenik je bil nekega dne določen, da zašle« duje žilo, ki se je rudarjem izgubila. Ponudil se je za to delo sam, ker ni imel inženir nobenega izvežbanega’ takega dela zmožnega moža. Zahteval je potrebno množino lesa in dva razumnejša delavca, kar je tudi dobil. Lotil se je dela takoj, toda lahko ni bilo. Pre« mogova plast se je zožila in šla tako nizko, da je moral Drenik leči na tla in kopati in iskati od strani, med tem ko ostala dva — eden je bil Zrjav — niti nista mogla blizu. Šele polagoma se je rov razširil, a pokazalo se je, da prebija na tem mestu žilo močan granitni steber, ki se je dvigal kot deblo iz tal in štrlel visoko skozi gornja nadstropja. Ni se dal umakniti drugače ko z razstrelbo. Zato je sveder kmalu začel svoje delo, počasno in zamudno. Vrtel ga je Drenik, ki je sedel na grušču, rudarja pa sta bila s trdimi, enakomernimi udarci. Včasi je bilo treba izvleči droben pesek iz luknje in takrat sta se težki kladivi ustavili. »Trdo delo to, prijatelja!« je menil Drenik, ko vrtanja nikdar ni hotelo biti konca. »Dru« god sveder, ki dolbe sam, kamor sr ga narav« nal, tukaj moramo biti trije sključeni pod nizkim stropom in zraven še v vedni nevar« n osti!« Tovariša sta molčala in enakomerno udar« j ala. Žrjavu je postalo nerodno v nizkem prostoru, zato je z eno nogo kleknil. Nekaj časa se je delo enakomerno nadaljevalo, ko je hkrati škrknilo pod udarcem. »Počil je vrag,« se je zajezil Žrjav in zadržal mahljaj v zraku. »Sveder je počil, pa bi človeka ne utrudilo!« je menil Drenik in zamenjal sveder z nabru« šenim. »Ali sta že dolgo v tem rudniku?« je vprašal nato tovariša. Povedala sta. Žrjav je bil tu že nad dve leti, skoro od začetka, ko se je pričelo kopati. »Ali je premogovnik že oškropljen s krvjo?« je hotel vedeti Drenik ter obstal z vrtanjem. »Večja nesreča se še ni pripetila,« je odgo« var j al drugi delavec, »kolikor mi je znano, manjše nezgode pa so že večkrat bile.« »Vesti bi menda nikomur posebno ne težilo,« je menil Drenik in dvigal pesek iz luknje. V trenutku pa je prestal ter se ozrl v Žrjava: »Čuj, Žrjav, kaj meniš, če bi čez tri, štiri leta zadela rovnica kogarkoli ob belo kost, kjer si vrtal in ril pred nekaj dnevi? Kako bi bilo možu?« Pogledal je tovarišu v sivkaste oči, kolikor je bilo mogoče v medlem svitu svetiljk. Koščati velikan pa je pogled lahko prenesel. On, ki je že tolikokrat zrl smrti v oči, ni bil mož mehkih čutov, zato mu tudi beseda ni mogla prav blizu. Zganil je z rameni, kakor bi pre« ziral vse, kar zbuja v druzih grozo, kadar ostreje začutijo mejo med biti in ne biti, odgovoril pa je le kratko in skoro s posmehom: »Kakšna smešna vprašanja staviš!« Drenik je molčal, kakor bi ne vedel kaj reči. »Prav!« je odgovoril čez nekaj časa pol« glasno ter dostavil razločneje: »Kakšen pa je ta kamen, ki smo ga navr« tali? Saj sta čutila pod kladivom, ne?« Prestal je in nasul smodnika. »Med najtršimi je, granit,« je odgovarjal sam, »pa ga bo razneslo!« Pogledal je moža, kakor bi hotel vedeti, če ga razumeta, nato pa je vstal in rov so založili z močnimi gredami. Ko je bilo delo narejeno, so zavpili v temo, počakali še nekoliko, potem pa zažgali. Odstranili so se hitro v zavetje in poslušali. Ni bilo treba dolgo čakati. V treh zamolklih pokih se je stresla zemlja, nato pa je sledilo šumno sesb panje. Stopili so izza pomola, odstranili les ter skrbno preiskali vse okrog, da bi kje ne tlelo. Močan duh po smodniku in kamnu se je širil iz razrite odprtine: granit se je umaknil nasilnim plinom. Ogledali so si učinek in zastavili železne vzvode. Kmalu so si napravili pot in v svitu medlih plamenov se je zopet pokazal črni lesket. Začeli so rušiti, toda z vsakim sunkom v krhke plasti se je oglašalo iž njih. Sikalo je v zrak, prasketalo sem ter tja, kakor bi branili nevidni duhovi svoje zaklade. »Ni varno,« je izpregovoril Drenik, »opo* minja nas. Bolje bi bilo, da kopljemo v temi. Naj sikne enkrat do plamena, nam ne bo dobro! Poznam to.« Pošumevalo in prasketalo je bolj in bolj ter se mešalo Dreniku v govor. »Vsaj nekoliko moramo odstraniti svetiljke! Tu so preblizu. Zadaj jih pustimo!« Vzel jih je in prenesel. »Kaj pa začenjaš?« je mrmral Žrjav. »Kakšen plašljivec si!« »Če ti je kaj do kože, boš odobraval,« ga je zavračal Drenik iz polteme. »Previden si lahko. Ko bi imeli žarnice, bi bilo lahko, seve, pa še prezračevalnega preduha ni!« Zopet so se zajedali udarci v črno steno, iz nje pa je kramljalo, ječalo, pelo ter se mešalo v besede, da so se možje le s težavo razumeli. Z vidno nevoljo je udarjal Žrjav, ki ga je čudno življenje mrtvega sklada vedno bolj nadlegovalo ter je skušal kolikor mogoče naglo posuti in razriti steno, da bi že utihnilo to neprestano kramljanje in sikanje. »Nele mi, ves premogovnik bi svobodneje dihal,« je nadaljeval Drenik glasno in ne» moteno, »ko bi imeli prezračevalnike. Seve, če je tu sploh mogoče prosteje dihati!« »Kaj še ne bomo prebili?« je vprašal delavec in sedel. »Kar kuha me!« Tudi Drenik se je ustavil, bil je že ves znojen. »Nič boljše, kot pred veki!« je nadaljeval, ko je opazil, da ga delavec posluša. »Sliko starega asirskega rudnika sem videl. Sužnji kopljejo, eden pa je zvit na tleh in prosi usmiljenja, ker ga nadzorovalec tepe z bičem. Bij, sem si mislil, bij, da prikličeš odpor, v katerem ti bo omahnila roka! Pogosto se spomnim te slike in sem se tudi tedaj, ko me je motril inženir, ali bi me sprejel na delo.« »Ali ste že prej kopali?« je vprašal delavec. »Kaj pa, na Nemškem! Novinec sicer, toda sprejet kot svoboden mož. Delo ni bilo lahko, a videl sem, da čuvajo naše zdravje in naša življenja. Ko mi je umrl oče, sem se vrnil domov, pa nisem mogel prav prirasti na zemljo. Prišel sem tu sem, a vidim, da visi tukaj pogin nad našimi glavami.« Žrjavovi udarci so postajali tišji in črne plasti rahlejše. Ko sta se v delu pridružila še Drenik in tovariš, se je plast v trenutku predrla in zrušila. Kramljanje je hkrati pre» stalo, toda po rovu se je istočasno zgrnil gost, najdrobnejši prah, da skoro ni bilo mogoče dihati. Drenik se je vrgel k svetiljkam in jih namah ugasnil. Obenem je dajal nasvete tovarišema, ki si nista znala pojasniti tega ravnanja. Šele polagoma se je dušljivi prah polegel in raz» vlekel in šele nato so spet zabrlele svetiljke. V njih svitu se je videlo, da so dosegli drugi rov. »Ena sama ogromna plamenica bi bil pre» mogovnik, ko bi se užgal prah,« je razlagal zdaj Drenik, ko so čakali poklicani voziček. »Komaj si morem misliti, da bi inženir ne vedel, kako gorljiv je ta prah. In vendar jemlje zgolj novince na delo!« Stopili so v prečni rov, ta pa je bil opuščen. Kopali so namreč v napačni smeri, zato je premogova žila usahnila. Drenik je preiskal stene in žilo kifialu razkril. Toda bili so preveč utrujeni, da bi se takoj lotili dela. Bog vc, koliko ur je že preteklo, kar so šli v rov. Dihanje jim je postajalo napornejše, prah jih je začenjal žgati po golih gornjih telesih. Sedli so in počivali. Tudi Dreniku jc hilo govorjenje težavnejše, zato je naposled utihnil. V tem sta prišla po rovu dva rudarja, zna* menje, da je že čas, ko se skupine menjajo. Prevzela sta delo, Drenik in tovariša pa so odšli k dvigalu. ŽARKA Spi Talijin hram. Le kot dva svetla kodra sta odnekod dva žarka vanj pribegla, v njem frfotala, dokler nista z odra ga s svojim bleskom čezinčez prepregla. „Ti, bratec1', — prvi drugemu zakliče, — „te mrtve stene, glej, so žive priče kak vence slave spleta domovina ljubljencem Muz“... Molk mesto odgovora. Potem pa plane vanj izza zastora kot bučen disakord — smeh harlekina. JANKO SAMfiČ : ^drčala je zavesa preko odra. Se plosk dlani. Potem množica segla si je v roké. In kakor ptica modra se preko vsega trudna noč je vlegla. MARIJA KMETOVA : GOLOBOVI (Nadaljevanje) OOLONCA se je prestrašila. Zgenila se I je in vstala. »Kaj pa je, kaj Cene?« »Nič takega. Ta mesec mi primanjkuje. Poplačati moram neki dolg. Malenkost sicer. Pa sitnosti bi bile, če bi ne dal. Trideset goldL narjev mi daj!« »Hm. Veš, Cene — odveč tudi midva nP mava,« je govorila počasi Polonca. »No, kaj bi tisto! Slabo vama ne gre. Pre* sneto, dosti sta izkupila v času, ko so delali železnico. No in kam bi bila dejala denar? Nič se ne delaj Polonca, imaš že — o že imaš! Saj moraš imeti.« »Drago je vse, Cene — drago. Pivci zelo izostajajo. Ni tako lahko imeti gostilne sedaj.« »Poglej jo no, kako se dela! Nazadnje bi še mislil, da res nimata. A to je nemogoče! In tudi res ni. Nič se nikari ne izgovarjaj in ne boj! Saj mi ne daš kar tako tjavendan. Tvoj denar je moj denar. Saj veš, kako so stvari! Za Tineta bo še vedno dosti.« Polonca je videla, da ne sme več govoriti. JSicer bi se kmalu izdala. »A tega — o dolgovih in drugih zadevah — ne sme izvedeti Cene za ves svet ne! Drugače bi še lahko prenaredil kaj. A to bog varuj — bog varuj!« Zato je dejala: »Jutri ti prinesem.« »Nimaš tu sedaj. Rad bi—« »Ne. Moram še ponj — še —« »Aha — zdaj si se izdala! V hranilnico nosiš. Madia. Bojiš se za denar! No, prav, prav — si že pridna. Sicer trideset goldinarjev imaš žc lahko vedno doma. Torej pa jutri — dobro. Zdaj pa moram domov.« Polonci je bilo že hudo, da misli Cene tako napačno. Skoro bi se bila izdala. Rekla mu je še: »Varuj se, da ne zboliš bolj! Neumno bi bilo to. Pa pozdravi doma!« VIL Vsa lepa tajna pomlad je bila že napredla svoje niti po temeniški okolici. Ozimina je zelenela, da so bile rebri vse baržunaste in blesteče. Zvončki so se belili izpod grmovja. Tupatam je gledala trobentica plašno krog sebe, kakor bi si še ne bila svesta svojega življenja. Zamrzla pota so se tajala, da se je globoko udirala stopinja v mastni, rdeč* kasti ilovici. V lužah je odsevalo solnce rumenkasto in bledičasfo. Grmovja v mejah so bila še gola, vsa zakrknjena v zimsko one* moglost in osamljenost. Niso jih genili zvončki, ne trobentice, ki so jih pogledavali kakor otroci starce. Le dren je kazal drobne popke. S travnikov se je odtekala voda v Temenico, ki je bila narasla in velika. Vsa polna življenja je tekla med travniki in vrbami. Kar čez noč pa je završalo. Burja je ječala v drevesih in drvila po dolini. Sivi oblaki so se raztegnili po nebu. Začelo je snežiti, gosto, v debelih kosmičih. Vršalo je v ozračju, da se ni videlo drugega kot belo, zmešano štreno, ki je padala, padala vedno gosteje in gosteje na zemljo in jo pokrila z velikansko, debelo, mehko odejo. »Spet imamo zimo,« je rekla na večer Manca. »Vendarle grem jutri v Ljubljano,« je dejal Cene. »Nikari nc hodi zdaj! Lahko se prehladiš v tem snegu. Premočiš se v noge, zeblo te bo, in novo bolezen si nakoplješ. Komaj si se opomogel od zadnjič. Ta zdravnik je res nekaj vreden. Dobro so ti pomagala nova zdravila. Skoro mesec dni ni bilo onih težkih napadov od zadnjič. Pa se lahko prenagliš — in vse bo v kraju,« mu je govorila Manca. »Ne, ne. Moram, res moram v Ljubljano k otrokom. Posebno zdaj, ko je tudi Slavko doli. Trije so. Treba je povprašati pri profe« sor j ih. Saj veš, dobra beseda najde dobro mesto. In to pomaga otrokom. Tudi moram nakupiti več stvari za šolo. Tebi in malim bom tudi kupil za obleke. Potrebni ste — to vidim že sam. Tale doklada, ki sem jo dobil, bo prav prišla.« »Pa bi vendar še počakal, da skopni sneg.« »Ej, kdaj bo še to! Nič se ne boj — varoval sc bom. Sicer se pa čutim zelo dobrega. Mislim, da je izginila bolezen enkrat za vse* lej. Hvaležen sem res zdravniku. V časopise ga bom dal in ga toplo priporočal. Nekako zahvalo mu izrečem.« »Če pa s prenagljenim korakom podereš zdaj vse naenkrat?« »Kaj bom podrl! Beži no!« »Tako se bojim. Nikari ne hodi!« je pro* sila Manca. »Ne boj se vendar, neumnica! Odločil sem se. Pripravljeno je vse — torej pojdem jutri zjutraj. Pokliči mc!« Manca je globoko zavzdihnila, spravila otroke v posteljo, najmlajšo pa je še pozibala, da je zaspala. Temno je še bilo, ko je vstal Cene. »Ne mudi se še. Lezi še nekaj časa!« je rekla Manca, ki je bila že pripravila kavo. »Kaj bom legel. Potem pa zaspim iznova.« »Hudič,« je mrmral, da ga ni slišala Manca, »spet pričenja. Zbada me kakor s šivankami. Tu v sredi pa me skeli, kakor bi imel raz* beljeno železno ost v pljučih. Eh, pa kaj, vendarle grem!« Z robcem je tiščal usta, da bi ga ne slišala Manca, kako je pokašljeval. Ko je bil že čas za odhod, jc pogledal po spečih otrokih in vsakega posebej prekrižal in po* ljubil. Nenavadno močno je stisnil Manci roko in jo toplo pogledal. Manci je postalo blaženo v srcu, povesila je oči in zardela kakor v onih prvih, srečnih dneh. Davno je že bilo to! In od takrat je ni Cene nikdar več pogledal tako. Zdaj jo je poljubil na.čelo in pobožal po laseh, »Tako Manca. Pa dobro varuj dom in otroke!« »Pa bi vendar ostal doma!« ga je proseče pogledala Manca. Cene se je nasmehnil in dejal: »Ne, ne Manca! Ne boj se, nič se ne zgodi! Jutri dopoldne se vrnem.« »Boš čez noč v Ljubljani?« »Da, čez noč. Dosti imam opravkov. Treba jc. Torej bodi brez skrbi — zbogom!« Stisnil ji je še roko, se ozrl po sobi in po otrokih, odprl vrata in hitro odšel. »Zbogom, Cene! Srečno hodi! Pa varuj se!« je klicala Manca za njim. Cene se je obrnil, pokimal z glavo in izginil v temi. Huda je bila pot v snegu. Za vsako stopinjo se je moral boriti. Udirala se mu je noga in vroče mu je postalo. Na Griču je izpil kožar* ček brinovca. Polonca mu je še nekaj naročila, naj ji prinese iz Ljubljane. Cene je zapel tesneje suknjo in odšel dalje. Časih ga je zbodlo, da je moral postati. Zakašljal je in obrisal pot s čela. Snežilo ni več. Danilo se je že, ko je prišel na postajo Potok. Kmalu je prihrumel vlak in odpeljal se je. Ko se je peljal mimo Št. Jurija je gledal skozi okno. Dolgo, dokler se ni skrila vas. Malo treslo ga je, ker mu je bilo prej tako vroče. Pa zbadalo ga ni več tako. Čez nekaj časa je bil zadremal in se je pripeljal v Ljubljano, da sam ni vedel, kako in kdaj. V mestu je bilo že vse živo. Po cestah so kidali sneg in ga metali na velike kupe. »Otroci bodo šli zdajle v šolo, torej je bolje, da jih zdaj ne motim. Opoldne bom šel k njim, zdaj grem jest,« je mislil in odšel proti gostilni. Pokrepčal se je; čutil se je spet moč* nega. »Še tale kašelj mi mine, pa bo dobro,« je dejal in odšel nakupovat. Potem pa je ves zadovoljen sam s seboj hodil po ulicah, roke v žepih, klobuk potisnjen malo nazaj in je mislil na dijaška leta: »Kako so se mi časih hlačice tresle pred profesorji, ko sem hodil takole po teh ulicah. Kako sem bil lačen in sem prežal pred izložbenimi okni in požiral sline ob pogledu na debele klobase, lepo rdeče gnjati in na tisto veliko kolo sira, ki sem ga jedel vedno tako rad! Seveda, če sem ga kdaj dobil! — Ah, ali pa rozine, dateljne v škatljah! — Jej, kar zagomezelo je po životu, želodec se je skrčil, jezik zaščemel. Hlačni jermen sem zadrgnil tesneje — pa sem odšel dalje! Če sem dobil kako desetico — kako sem jo tiščal v žepu z roko in mislil, kaj bi kupil, da bi denar obrnil najbolje. Pa sem si kupil fig in rožičev — prav plesnivih rožičev, potem sem pa skoraj jokal, da ni bilo nič več in prav nič več za celih deset krajcarjev! — Otrok je pač otrok!« Zazvonilo je poldne. Zavil je proti Št. Peterski cesti. Tam so stanovali otroci. Ker niso bili nič vedeli, da pride, so zavriskali od veselja in se ga oklenili: »Oče, oče!« Anici se je zdel tako mlad, lep in dober, da ga je gledala venomer. Res so Cenetu žarela lica v čudni rdečici in oči so se mu blestele kakor v vročici. Kdor ga je pogledal le mimo* grede, bi bil mislil, da sije samo zdravje iz njega. Pa če bi bil zrl natančneje v njegov obraz, bi bil dejal, ta je hudo bolan in ne bo več dolgo. Njegovo lice je žarelo, kakor zažari plamen sveče, visoko in svetlo potem omahne in ugasne. Otroci so mu pravili o šoli, o mestu in raznih stvareh. Kar dopovedati mu niso mogli vsega. Drug drugemu so segali v besedo, prerekovaii se in čebljali venomer, da Cene slednjič ni vedel, kaj govore pravzaprav. Pogledaval jih je od strani in vsakega presodil, kakšen je. Sam sebi je govoril: »Anica je zrastla. Malo izhujšala je sicer, pa bolj odločne poteze ima v obrazu. Ponosen sem nanjo. Res skoro skoro bi jo bilo škoda za ToPeta.« Nasmehnil se je in gladil brado. »Tine je resen in zavaljen kakor štrukelj. Skoro bo res nekoč prošt. Izgleda že tako. Ah in Slavko, to je pa pravo živo srebro! Kako se mi postavlja pred noge, zdaj je spet za menoj, zdaj ob meni! In kako lokavo se mu svetijo oči! Ta bo še falot, ta!« Slavko je hodil v gimnazijo, pa ga ni nič kaj veselilo učenje. Nadarjen je pa bil najbolj izmed vseh treh. Cene si ni mogel kaj, da bi se ne bil zasmejal. Prijel je Slavka za roko in ga vpraša v smehu: »Meni se zdi, da ti šola prav nič ne diši, Slavko. Sicer bom že še vprašal v gimnaziji o tebi. Kaj pa te vendar veseli najbolj? Kaj boš, ko boš velik?« »Tat!« se je ordezal Slavko in zablisnil z očmi. Cene ga je udaril po licu in ga žalostno pogledal: »Tako!« je dejal. »Kaj takega imaš v mislih? Le glej, da se ne uresniči tvoja želja! Pa bom že skrbel, da se ne bo! Ti paglavec ti, navihani!« Šli so dalje in Anica je izpraše* vala še o tem in onem. »Tako, zdaj pa spet v šolo,« je dejal Cene. »Jaz grem pa vprašat, kako se kaj učite.« »Kdaj pa greste spet domov?« ga je vprašal Tine. »Sem mislil, da pojdem šele jutri zjutraj, pa odidem rajši zvečer. Še danes zvečer.« »Ostanite, ostanite še!« so zaprosili vsi hkrati. , »Neme. Kaj naj delam tu? Menil sem pač, da bo dosti opravka. Pa ni nič. Sit sem že teh cest in hiš. Preden odidem se že še oglasim na stanovanju.« Vprašal je v šoli po otrokih. Anico je hvalil razrednik v učiteljišču, v gim* naziji pa so se pritoževali čez Slavka. Tine, da je zelo priden, Slavko pa preveč navihan. Cene je vse tri priporočil in odšel proti frančiškanski cerkvi. Skoro čisto temno je bilo v cerkvi, ko je stopil vanjo. Stopil je mimogrede, le ker ga je spominjala na leta ministriranja. Sedel je v klop blizu velikega oltarja in se naslonil na roke. Nekam čudno mu je bilo. Tesno. Zbadalo ga je spet. Pa še veliko.močneje kakor zjutraj. Usta je imel suha, grlo raskavo. Kašljal je, da se je izmučil popolnoma. »Prav, da grem domov sedaj. Doma je res še najbolje.« Zagledal se je v aitar. Iz slike se je napravila čisto druga slika in se je vrtela in mrgolela pred njim. Potegnil je z roko po očeh in zavzdihnil: »Kaj, ko bi šel zdajle k spovedi?« je mislil, ko je zagledal starega patra idočega v spovednico. »Dolgo že nisem bil. Čas imam in —- in bolan séni, bolan. Resnično sem bolan. Priznati si moram to.« Neka slutnja ga je obšla. Stresel se je. V kotu ga je gledala velika, temna senca. Šla je bliže in bliže in ga objela. Cene je zahropel, zaprl oči in se naslonil nazaj. Čez nekaj časa je pogledal in vstal. »K izpovedi grem. Treba je.« Pokleknil je in se izpovedal. »Tako otroci, spremite me nekaj časa!« Šli so z njim in Cene jim je govoril nenavadno toplo in prijazno. Nič tako kakor bi govoril njim — temveč nekemu prijatelju tam daleč, daleč, ki ga je ljubil nekoč. ■»Alo, otroci,« je pričel, »zdaj pojdem od* tod — in pridni bodite! Mladi ste še, ne razu* mete, kaj se pravi živeti, ne verujete besedam, ki vas svare in opominjajo! Ne imejte pre* visokih ciljev, in ne prevročih želj!« »Kako čudno govore oče,« je sunil Tine Anico s komolcem. Ta ga je pogledala in ni nič rekla. Slavko je šel zadaj, molče in pri* huljeno. Sredi ceste jc Cene obstal. Pogledal je vse tri, vsakega posebej, dolgo in natančno in dejal jc skoro svečano: »Vrnite sc zdaj! Pridni bodite! O Veliki noči se vidimo spet.« Prijel je vsakega za roko in ga poljubil na čelo. »Zbogom!« je dejal. »Pozdravite mamo!« so zaklicali vsi. »Srečno se vozite!« je dejala Anica. »Pišite vse novice,« je dejal Tine. »Pa pošljite še kaj!« je rekel Slavko. »Srečno, otroci! Idite zdaj!« je dejal Cene in gledal za njimi. Gladil je brado in mislil: »Kako čuden sem! Odkod ta nežnost do otrok? Niso je vajeni in jaz je nisem vajen. Skoro me je sram. — Pa — zdelo se mi je, kakor — kakor da jih vidim zadnjikrat in jim govorim zadnje besede. Saj sem jim pa tudi govoril kakor na smrtni postelji! Mislijo si lahko, da sem bil pijan! Ha=ha, to je menda posledica tega zbadanja v prsih — in pa — seveda —! Pri izpovedi sem bil! Zato sem navdahnjen tako! Če bi bjl čas, — škoda, da ga ni! Vrnil bi se in bi izpili vsi skupaj liter vina. Norec sem. Ti presneti Cene ti!« se je smejal. Pa prenehati je moral. Zaskelelo ga je v/prsih, da je kar -zaječal in se ugriznil v ustnico. (Nadaljevanje prihodnjič.) MILAN SKRBINŠEK: SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SEZONI 1918/19 1^O pišem to poročilo, delovanje trža* škega slovenskega gledališča še ni čisto prenehalo, kajti odigravajo se v tem prvem tednu junija še zadnje predstave v prid celot* nega igralskega osobja, ki jih hočem uvrstiti v število onih rednih sezonskih, ker se vrše ravno tako v okviru »Dram. društva« in to še pod istim odborom in z istim ansamblom ter pod istim artističnim vodstvom. In kakor se je oficijelna sezona končala z izvirnim slo* venskim delom — igrali so se prvič na sloven* skem odru Ivan Cankarjevi »H 1 a p c i« — tako bo tudi ta posezonski teden zaključila izvirna drama, ko se uprizori v prid Cankar* jevega spomenika, šestič njegova drama »Kralj na Betajnovi«. Če štejem torej te predstave k vsem ostalim sezonskim, bo moglo bilježiti »Dramatično društvo« v letošnji sezoni v celem 97 predstav. Gotovo lepo šetvilo, posebno če se še pomisli, da je bilo gledališče vsled vojnih razmer za mesec dni zaprto. Med temi 97 predstavami je sezonskih novitet 31, in sicer 12 iz* virno slovenskih, 1 hrvatska, 2 ruski, 1 švedska, 1 danska, 2 italijanski, 10 nemških in 2 madžarski. Slovenske novitete se poraz* dele med 7 avtorjev: Cankarjevih je 5, z eno so zastopani: Kristan, Funtek, Finžgar, Kme* tova in Ogrizek, z dvema Jurčič*Govekar. — Pisateljev v splošnem je prišlo na oder 25, in sicer: 7 slovenskih, pol hrvatski, švedski in danski in 9 nemških. Po številu predstav je bilo 50 slovanskih (42 slovenskih, 3 hrvatske in 5 ruskih), 24 nemških, 8 madžarskih, 6 italijanskih, po 3 švedske in danske, 2 slovensko=rusko*nemška večera in 1 slovensko*nemški. S tem je bil osvetljen statistično sistem, po katerem sem vodil oziroma želel voditi to sezono. Nisem mogel uresničiti docela svo* jega načrta, in to iz različnih vzrokov, ki so ležali zdaj v tehniških ovirah, zdaj zopet v tem, da se je moj načrt nekolikokrat križal z onim odbora, ki je posegel vmes v skrbi za financijelni procvit, ki je seveda predpogoj za uspešno delovanje vsakega gledališča, ki je odvisno od obiska. Vendar pa moram ob tej priliki izjaviti, da me je odbor v glavnem razumel v mojem stremljenju in mi šel v tem oziru vedno povsod rad na roko. In tako sem v splošnem tudi dosegel, kar sem hotel: slovensko gledališče naj bo res slovensko in kulturen zavod, ki vzgaja v estetični in etični smeri. Da sem skušal uresničiti ta svoj program, na to kaže statistika, ki pravi, da je bilo več ko polovica predstav slovanskih in od teh 84 odstotkov slovenskih, in da je med 31 sezonskimi novitetami bilo 17 dram, 4 komedije, 4 narodne igre in samo po 2 veseloigri, burki in groteski. Pomembno je tudi, dsj. so se ponavljale nekatere drame po petkrat, da, Cankarjev »Kralj na Betajnovi« je dosegel celo število šestih predstav, in da sta se obe burki, ki sta zašli čisto po nepotrebnem na tržaški oder, odigrali ena le trikrat in druga celo s a m o d v a k r a t. Čisto posebno stališče zavzemajo seveda narodne igre, ki jih je obiskovalo ponajveč okoličansko občinstvo, in ki so se ponovile po štiri* do sedemkrat. Kar se tiče obiska narod* nih iger je značilno in razveseljivo dejstvo, da je bil največkrat ponovoljen »Deseti brat«, ki sicer tudi nima nikakršnih posebnih vred* not, a je vsaj prost onih surovih scen prete* panja in operetnih primesi. Najbolj razveseljiv pojav pretekle sezone pa je gotovo, da sem mogel uresničiti svoj načrt, s katerim sem prišel že v Trst — ciklus izvirnih slo* venskih d e 1, ki bo štel s šesto ponovitvijo »Kralja na Betajnovi« 16 predstav. Veliko ljubezen tržaškega občinstva do izvirnih slo* venskih del sem spoznal prvič ob priliki prve uprizoritve gori imenovane Cankarjeve drame dne 11. januarja t. L, ki sem jo uprizoril v spomin in proslavo pred mesecem dni umrlega našega največjega pisatelja. Gledališče je bilo nabito polno, in razpoloženje resno in sve* čano. To razpoloženje je še povišalo kratko začrtano predavanje Marije Kmetove o umrlem pisatelju. Igralo se je tisti večer posebno dobro, in odobravanje je bilo prežeto od ljubezni do vsega, kar je naše. Kakor rečeno sem torej v splošnem mogel uresničiti svoj program. Ali sezona bi bila mogla biti še vse drugačna, če bi ne bile nastale ovire, povzročene po svetovno političnih razmerah, ki so sprva otežkočile in pozneje čisto onemogočile tržaškemu odru naslanjati se v izberi repertoarja na arhiv in garderobo ljubljanskega narodnega gledališča. Posledica tega je bila, da se mnogo dramatičnih del, ki sem jih imel na svojem programu ni moglo uprizoriti na tržaškem odru. Manjkalo je na ta način predvsem zadostne raznoličnosti, kajti, navezan na reven tržaški arhiv in gar* derobo, nisem mogel uprizoriti n. pr. kostum* nih iger, kakor Jurčičevega »Tugomerja«, Gogoljevega »Revizorja«, ne Shakespeareja in ne Molierja in tudi ne starih klasikov. In tako so morala izostati med drugimi predvsem sledeča dela: »Hamlet«, »Beneški trgovec«, »Otelo«, »Tartuffe«, »Namišljeni bolnik«, »Georges Dandin«, »Edip«, »Antigona« itd. In ta pestrobojnost ni le mikavna sama na sebi, temveč je naravnost potrebna z'ozirom na vzgojo igralcev in občinstva. O tem bi se moralo izpregovoriti na dolgo in široko, ali tu ni prostora za to. Naj opozorim le na različni slog igranja, ki ga zahtevajo Ejshil, Shakes* peare in Moliere vsak sam zase. Ali tudi v modernem repertoarju ni bila mogoča tista pestrost, ki bi bila potrebna. Opomogel sem si nekoliko z lastnimi prevodi, ki sem jih dovrševal sproti, tako Petrovičev »Mrak«, Ibsenove »Strahove«, Schonherrjevega »Ženo vraga« in Wildgansovo »Uboštvo«. — Zelo rad bi bil seznanil tržaško občinstvo inten* zivneje z Ibsenom in prav posebno s Strind* bergom ter z modernimi francoskimi drama* tiki, od katerih imam predvsem v mislih Courtelina. Velika škoda za naša gledališča je bilo od nekdaj dejstvo, da se je našel le redkokedaj človek, ki bi bil prevajal iz slovanske in po* sebno iz ruske dramatične literature. Toda vsaj zdaj smemo z gotovostjo upati, da bo v tem oziru drugače, saj je bilo precej takšnih naših ljudrj v večletnem ruskem ujetništvu, ki so se tam zanimali za literaturo v obče in za dramatično še posebej, in pričakovati torej ni le, da so prinesli iz ujetništva že zvršene prevode seboj, temveč da bodo tudi v bodoče pridno prevajali. Potfeba je velika. Ali tudi iz poljske in češke dramatične literature je bilo dosedaj vse premalo del na naših odrih. Naslanjali smo se vse preveč na repertoar nemških gledališč. To bo sed-aj seveda dru* gače. Tu v Trstu sem v tem oziru storil, kar je bilo ob opisanih razmerah in sredstvih mogoče, 'vendar pa bi bil rajši nadomestil nemške novitete z drugimi. V prvi polovici sezone seveda sploh ni bilo mogoče misliti na uprizoritev del, ki zahtevajo mnogo osobja, kajti ansambl je bil zelo maj* hen. Poklicni igralci smo bili samo trije: Skrbinšek * Paulinova, Martinčevič in jaz. Poleg teh so bili angažirani še Kavčičeva in Gradišarjeva in Kralj, ki so se zavezali biti ves dan na razpolago, in so tako stopili v vrsto poklicnih igralcev, ter Železnik * Silova, Bu* kovnik, Požar in Vončina kot diletanti, ki so bili obvezani prihajati samo ob večerih k vajam. Z ozirom na vse prej omenjene težkoče in ta revni ansambl tudi ni mogel biti pričetek sezone bogve kaj obetajoč. Pozneje, ko so se jeli vračati iz vojne še drugi nekdanji dolgoletni diletanti tržaškega gledališča, se je ansambl od tedna do tedna večal. Priglasilo se jih je razveseljivo število k sodelovanju, in kar mi je bilo posebno dobrodošlo, ljudje iz inteligentnejših krogov, med temi učitelji in višji srednješolci. In tako sem dobil v an* sambi diletante, ki so mnogo pripomogli k uspehom predstav, eni s svojo nadarjenostjo, drugi z dobro voljo in s svojim navdušenjem za stvar. Naj imenujem med temi po abeced* nem redu predvsem Bratuža, Gabrščika, oba Široka, Terčiča, Vovkovo, ter Mezgečevo in Šimenca, ki ju je »Dramatično društvo« pozneje angažiralo predvsem s čisto nesebič* nim namenom, da podpira dva z izrednim glasovnim materijalom obdarjena mlada slo* venska pevca, ki bosta čez čas po temeljiti izobrazbi glasu gotovo še v ponos našim odrom. Pokazala sta se tudi kot prav posebno nadarjena igralca. Z vedno večjim porabIji* vim ansamblom se je seveda nivo predstav vedno bolj in bolj dvigal in dosegel končno višino, ki je navdajala vse, vodstvo, občinstvo in kritiko z velikim zadovoljstvom. Oči* vidci so stavili tržaški oder ne le ob bok, temveč celo nad ljub* Ijanskega, kar se tiče vrednosti umetniškega hotenja in ustvar* j a n j a. Izmed imenovanih sodelujočih so prišli Mezgečeva, Gradišarjeva, Vovkova in oba Široka preko moje dramatične šole, ki se je pričela nekaj tednov pred pričetkom sezone, na oder. In tu se dotaknem točke, ki je zame ena najbolestnejših v pretekli sezoni. Vodstvo vsakega gledališča ima poleg svoje prve dolž* nosti, da vodi sezono po zgoraj začrtanih principih, tudi še drugo važno dolžnost vzgojo naraščaja. Ves ustroj gleda* hšča bi moral biti torej takšen, da bi pre* ostaljalo artističnemu vodji tudi zadostno časa za pouk v dramatični šoli. Zal, to pre* teklo sezono ni bilo mogoče. Seveda ne leži krivda nikjer drugod, kakor v razmerah, ki niso tega dovoljevale. Angažiranega bi moralo biti toliko igralskega ansambla po. poklicu, da bi se mogle zasesti vse važne u 1 o g e samo ž njimi, tako da bi se mogla vršiti raz un generalne vaje ve* čina vaj čez dan, ne pa, da je režiser pri naštudiran ju dramatičnega dela navezan predvsem na večerne vaje, ker ima šele tam vse igralce, in da ni tako oder niti en večer v tednu prost in na raz* p o 1 a g o za dramatično šolo. Če bi mogli gojenci prihajati čez dan v šolo bi bila stvar rešena, a to ni mogoče, kajti obiskovalci dramatične šole pripadajo najrazličnejšim slojem in je večina njih čez dan zaposlena v svojem poklicu ali vezana kako drugače. Ker oni predpogoj letos torej ni bil dan, je bilo čisto izključeno, da bi se bil mogel v drama* tični šoli, ki se je tako lepo započela in je žela ob svoji javni produkciji neposredno pred pričetkom sezone čisto izredno odobravanje, tekom sezone nadaljevati pouk, kajti vsi večeri so bili neobhodno potrebni za vaje, ki .so se vršile navadno pozno v noč, mnogokrat celo čez polnoč do ene in dalj. Škoda je bila velika, kajti bilo je v dramatični šoli precej dobrega, deloma izredno dobrega materij ala. Ali tudi za celotni ansambl bi bila dramatična šola velike važnosti, kajti ena najobčutnejših slabosti slovenskih predstav, naj si bo v Trstu ali drugod, je jezikovni nedostatek, ki bi se mu moglo opomoči s poukom v dra* matični šoli, katero bi morali obiskovati tudi člani ansambla. Nimamo sicer še določenega enotnega oderskega jezika, ki ga je treba na vsak način ustvariti, a vendar bi se lahko dosegla v toliko enotnost, da bi se navajal igralski ansambl v dramatični šoli vsaj k fonetično pravilni izgovorjavi sloven* ščine. Pri vajah za to ni časa, ker tu mora biti igralčev materijal, čigar del je tudi jezik, že prepariran v toliko (pravilni — oderski — jezik), da lahko režiser in igralec ž njim ustvarjata. Pri vajah za to torej sploh ni časa, prav posebno pa še ne pri naših gledališčih, kjer je število vaj že samo po sebi pre* majhno.*) Seveda nisem mogel pustiti zategadelj jezi* kovne strani docela v nemar in storil sem vse, kar se je dalo v tem oziru pri danih razmerah doseči. Našel sem koncem sezone, pričenši s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini Šent* florjanski« praktično tudi problem i z g o* vorjave brez 1* ko vanj a, upajoč, da se vname v javnosti o tem kakšna debata. Pa se ni oglasil nihče. Še kritika ni izpregovorila niti besedice o tem. Privatno sem imel edino z dr. Ivo Šorlijem o tem vprašanju kratek razgovor. Znano je, da je svoj čas Oton Žu* pančič kot dramaturg ljubljanskega gleda* lišča hotel uvesti to izgovorjavo na slovenski oder, in se je takrat po dnevnikih razpravljalo o njej. Zupančič je tudi v javnem predavanju obrazložil svoje mnenje o tej stvari. — Pričeli smo torej z uprizoritvijo prej omenjenega dela z izgovorjavo na »u« in smo tudi vztrajali *) Milan Skrbinšek: «Moderna režija in tržaški oder", 7. in S. štev. «Njive". pri njej do konca. In reči moram, da se je nam igralcem brez izjeme radi svoje polnozvoč* nosti in sorodnosti z vsakdanjo govorico zelo priljubilo. Sprva se je temu ali onemu sicer nekoliko upirala, a izkazalo se je, da le radi svoje novosti. Tekom zadnjih predstav smo se je posluževali z užitkom. Danes, ko zaključujem to svoje poročilo o letošnji sezoni, se je tudi ob priliki zadnje predstave že zadnjič zagrnil zastor. Na bim kostni pondeljek, dne 9. t. m. se je uprizorila šestič drama »Kralj na Betajnovi«, v prid Cankarjevega spomenika. FERDO KLEINMAYR: PRIRODA V BOGOSLUŽJU IN BAJESLOVJU PRVOTNEGA ČLOVEKA (Nadaljevanje) spreminja v razna bitja. Ob smrti pa izide I ULIUS H A R T, po katerem posnemam J sledeče podatke, trdi, da je svet, kakor obstoja v naziranju primitivnih človeških plemen, svet čarovništva in pretvarjanja, in da je njihova vera, vera v čarovništvo, kakor jc bil tudi čarovnik prvi svečenik člo« veštva. V ta svet je prvotni človek veroval kot v resnico. Nam se ta svet sicer zdi povsem pravljičen; njemu se ni zdel, ker prav tako ga je on vidci, občutil, tako si ga je zamislil. Njegovo znanje o živalstvu popolnoma odgo« varja njegovi živalski religiji. Veda in vera si na tej stopnji nc nasprotujeta. Zvezde so mu živali, in živali so mu zvezde, so v istini ne samo pomenijo. Prvotni človek namreč ne pripoznava meje med človekom in živalijo, on ne loči človeš* kega rodu od živalstva; ta stroga ločitev je nastopila mnogo, mnogo kasneje. Ali tudi meje med »živo« in »mrtvo« prirodo ni v nje« govem naziranju. Zato sc pa po njegovem more človek pretvoriti v žival, rastlino ali reč, oziroma se more žival, rastlina ali reč pretvo= riti v človeka. V vseh prirodnih plemenih srečamo vero v likantropijo t. j. v bitja, ki so pol človek pol žival, ali rastlina. Ni treba daleč iskati, saj se je ta vera do zadnjega ohranila celo med priprostimi sloji evropskih plemen. Kdo se ne spominja ob tej priliki slovenskih »psoglavcev«, »vodomccev«, »povodnjih mož«, raznih vil itd., ki vsi nosijo dele živalskega telesa, ali pa vsaj znake istega. Znak je to, da tudi naši pradedje niso strogo ločili človeka od ostalega živalskega sveta. Saj so prvoU nemu človeku bili človek, žival, rastlina itd. le začasna oblika neke čarovniške sile. Ta čarovniška sila ima nad človekom moč oso* bito v spanju (»mora«), med katerim ga lahko iz njega ter se pretvori v nove živalske in rast* linske oblike, ali pa blodi po svetu kot pošastna senca, kakor n. pr. »božek« t. j. duh premimi* lega deda med našimi slovenskimi pradedi. Prvotni človek toraj ne obožuje živali same na sebi, ne obožuje je, ker sluti v nji individu* alno dušo, ne obožuje je, ker je morda moč* nejša od njega; temveč on obožuje neko mnogoliko, sestavljeno bitje, ki se pretvarja iz ene oblike v drugo, obožuje kot boga silo pretvarjanja, ki se vsepovsod v prirodi pojavlja. Žival spoji s človekom v novo dvo* liko bitje v živabčloveka, v človeka*žival, in to bitje potem obožuje, ker je nekaj višjega negoli žival. To se posebno jasno opaža pri takozvanih živalskih plesih prvotnih plemen. Pri teh plesih si plesalci nadevljejo različne, često prav umetniško izdelane živalske krinke. S to krinko meni prvotni človek pridobiti si čarovniško moč, da se pretvori v višje bitje ter s tem zadobi oblast nad ono živalijo, katere znake nosi krinka. In za to gre slednjič tudi; saj je bil prvotni človek lovec. Ko človek umre, preide po nazorih primi* tivcev v prasvet, kjer bivajo prabitja, mnogo* lične prikazni, med katerimi je živalska oblika najčesteje zastopana. Če jc prvotnemu človeku že tukajšnji svet pravo pravljično kraljestvo, je pač naravno, da ga prasvet v čudovitih delih in začaranjih še prekaša. Prasvet je pozorišče vsega stvarjenja, in ker je prvotni človek izbiral svoje bogove izmed živalstva, je pač naravno, da pripoveduje o živalih, ki so ustvarile svet. . Kako si predstavlja stvarjenje sveta? Prvotni človek ne izhaja s stališča, da v »za* četku« ni bilo ničesar, temveč mu je v začetku bilo vedno že nekaj, neka me^la, neka voda itd., iz katere snovi nastane vse drugo potom čarovniške moči pretvarjanja, ki jo posedajo razna prabitja. Ta prabitja ustvarjajo iz snovi ali pa iz svojega lastnega telesa svet in vse ostalo na njem. Vsako prvotno pleme ima svojega praočaka, iz katerega je izšlo. Ta praočak je ponajveč žival ali tudi rastlina. Podobo te živali časti in nosi vsako pleme kot svoj grb ali »totem«. »Totem« je znak pripadnosti k gotovemu plemenu, in totemizem igra veliko ulogo v socijalni organizaciji primitivnih plemen. Iz tega nam postane jasno, v čem obstoja bistvo živalske basni, iz katerih idej je prvotno izšla. Živali v basni so bajeslovna prabitja, veliki čarovniki, stvarniki zemlje in vseh stvari, one so sveta »toteimsbitja, žival, člo* vek in bog hkrati. In kar one v basnih uče, to je prvotnemu človeku svet, božji nauk. V ospredju vseh živalskih bogov stoji kača. Kako je prišla kača do te časti ni težko uga* niti. Njen strup je znak moči, razcepljenost jezika je znak dvojnosti bitja, levitev kač je znak pretvarjanja; njeno bivanje na suhem in v vodi, njen na plamen spominjajoč gib, vse to je povzročilo, da je prvotni človek ravno v kači videl največjega čarovnika, da je dvignil kačo nad sebe. In ne da se niti danes utajiti, da nas pri srečanju kače, in tudi naj s nedolžnejše, spreleti neki poseben občut, ki mu ne vemo razlage, ki pa ima svoj izvor ravno v onem primitivnem naziranju, in smo ga nevede podedovali, kakor je menda strah, ki ga večina otrok občuti pri srečanju psa, tudi iz pradobe človeškega bivanja podedovan občutek. Kača je torej najstarejše božanstvo, kačji kult je najstarejša religija. Kača nastopa v verstvu skoro vseh prvotnih plemen, oziroma zmaj, ki ima poleg kačjega telesa tudi še druge živalske ali človeške znake in lastnosti. Kača igra svojo ulogo v naj višjih religijah, pome* nila je svetovno dušo, ali svetovno prabitje ali prasvet sam. Kača sc sama raztrga ali pa razpoči, in iz nje nastaneta nebo in zemlja. In bajka o velikem boju s kačo ali z zmajem je temeljni motiv svetovnega bajeslovja, povsod jo srečamo v tej ali oni obliki. Tudi nauk o stvarjenju sveta (kozmogonija) priča, da si je prvotni človek vso prirodo raz* ložil potom pretvorbe. In na ta način se da tudi vse razložiti. Nam je seveda ta temeljna ideja verstva in svetovnega naziranja prvoT nega človeka povsem ptuja. Nam, ki iščemo povsod prirodni zakon in zakonito vršenje, se vidi tako naziranje povsem pravljično. Vendar nam ne more biti antipatično. Če namreč dobro premislimo, zdi se nam, kakor bi prvotni človek nekako slutil današnjo našo descendenčno teorijo. To naziranje in z njim združeno živalsko bogočastje je dolgo obvladalo človeška pie* mena. Jedva prvi žarki vede so ga omajali. In bilo je zvezdoslovje ona veda, ki je dvig* nila, sloneča na moči matematičnega mišljenja, človeštvo za eno stopnjo višje ter mu podala novo vero, vero v svetlejša božanstva, v zvezde. Seveda se staro bogočastje ni kar tako udalo. Boj je bil hud, in sklepali so se kompromisi, tako da nosijo novi solnčni in zvezdni bogovi začetkoma še prav razločne sledove svojega jazvoja iz živalskih bogov. Vendar zadobivajo polagoma povsem člo* veško podobo, postanejo povsem antropo* morfni. Ali ne povsod. V enem in istem narodu opazimo oba kulta, ki hodita vzporedno, n. pr. pri Egipčanih. Prosvetljeni krogi so si že ustvarili globji in čistejši nazor o božanstvu, široka ljudska masa pa še vedno časti živalske bogove, veruje v pretvarjanje in v »preseljevanje duš«. V židovskem narodu se razvije strogo mo* noteistična verska ideja. Ali znano nam je iz Svetega pisma, da so morali duhovniki že od vsega početka in pozneje ostro postopati proti živalskemu bogočastju, ki se med ljudstvom vedno pojavlja, ter često tudi njegove kralje pridobiva na svojo stran. (Mojzes — zlato tele; častenje »Bala«!) Drugod pa sc je ohranil živalski kult kljubu vsemu monoteističnemu stremljenju do danes, n. pr. med Indi. Stari Grki so zasmehovali živalski kult drugih na« rodov, ali tudi njihovo bogočastje in baje« slovje ni brez sledov tega kulta. V grški mito« logiji srečujemo često dvolika bitja, čujemo o pretvarjanju ljudi v živali in rastline in obratno, da celo najvišji njihov bog Zevs se često pretvori v žival. Kipi njihovih bogoy so sicer povsem antropomorfni, vendar stoji poleg njih čestokrat žival. Če zasledujemo razvoj pojmovanja o bo« žanstvu od prvega početka sem, opazimo sledečo lestvo: 1. človek obožuje živo žival; 2. človek obožuje podobo živali, ki si jo je sam izdelal, in ki nosi povsem živalsko obliko; 3. vpodobljeni boj» kaže hkrati človeške in živalske oblike; 4. vpodobljeni bogovi imajo povsem člo? veško podobo, ali žival stoji poleg njih in igra ulogo v bajeslovju, kakor se tudi še časte »svete« živali. Jedva znanstvena zoologija zatre slednjo sled živalskega bogoslužja. (Dalje prihodnjič) PREGLED Glasbeni. Javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Trstu. Vse leto en sam učitelj: g. prof. Topič. V začetku leta 40 učencev, naraslo med letom na 117. Poleg šole pričel izprva s kvartetom, ki je nastopil po 7 tednih pri »Glasbenem večeru«. Ustanovil orkester, po treh mesecih koncertiral. Poučeval vijolin, klavir, petje in skupine po 10 do 12 ur na dan. V zadnjem trenotku zbral svoje sile, da omogoči »produkcijo«. — »Produkcija« je bila vsestransko zanimiv večer. Vzpored obširen in stopnjujoč se od neznatnih začetnih stvari do resnih skladb. Na drugi strani stopnjujoča se sposobnost . . . Pestra slika proizvajalcev od najmanjših do največjih; vsi mogoči temperamenti in skladbe primerne učenčevemu naturelu. V dvorani precej občinstva in zanimanje za vsako točko s tako prisrčnostjo, kakor da bi bili vsi ena sama velika družina. Toda, ako bi bilo na tej naši zemlji vse zares tako lepo, ne bi stanovali bogovi več nad oblaki; in možgani, ki niso vajeni poprečnih rodoljubnih sodb in čudnih slavospevov v dnevnikih, temveč stroge ocene in stvarne, rodijo včasih misli, ki se ne skladajo z vsem in so vendarle vredne pomisleka in uvaževanja. Že beseda »produkcija« je nesrečno izbrana, povedati hoče, da se bodo učenci »producirali«. Kjer gre za kako osebno ambicijo je produciranje na mestu, ali pri umetnosti ne. Dosti boljša je beseda eksperiment, kakor rabijo na konservatorjih. Pri nas pride sedemleten otrok na oder, zagode neko mičkeno polko, aplavzov ni konca, in hitro velike šope rož in otrok se priklanja in napol pokle-kuje, kakor je nekdaj videl Cirilo Medvedovo . . ., ko se je zadnjič »producirala« v Trstu. Taka deklica ne pride po taki poti nikoli do umetnosti; kajti umetnost in svetost gresta vzporedno, pa jako daleč od puhlosti in daleč od »produciranja«. Na konservatorjih so končni eksperimenti le za povabljence, in tako bi lahko bilo marsikaj dovoljenega, kar pri javnem ne more biti. In vendar se tam ne smejo nuditi gojencu ne cvetlice ne darovi, niti ni dovoljeno ponavljati skladbe, pa naj doseže proizvajalec še tako priznanje ž njo. Da je edino tako prav, pa spoznamo tudi iz priprostega dejstva, ko niso pri nas dobili zares najboljši gojenci niti ene cvetke . . . Številka 1, 2 in 3. Vzpored je bil dovolj dolg, da bi se lak eksperiment razdelil v dvoje: Takega, kjer -nastopajo mali, da razveselijo svoje stariše; to je bolj internega pomena za šolo samo; in v drugi eksperiment, kjer nastopajo tisti, ki se ne pečajo več s polko, mišjim plesom in plesom. Te deklice so pa nastopile zelo pogumno. Tu se je opazilo, da je klavir pretrd in da ni za koncert; s časom bo treba, — vsaj na posodo — »Bosendorfer«. Št. 4. Ko je g. profesor vendarle vijolinist, je čudno, da so tu pretežno klavirske točke. Skladbica igrana že v pravem tempu, četudi zaradi »arpeggia« pretežka za izvajalca. Nobena skladba ni pisana za vajo. Št. 5. Finejša skladba, podana precej gorko. Št. 6. Program se stopnjuje od skladbe do skladbe, • med eno in drugo kontrast. Ta je melanholična kakor deklica, ki jo igra. Št. 7. Mali Rupelj je na poti do umetnosti, zares. Št. 8. Prva skladba zelo fina,'radi drobnejše razdelitve prve stopnje (spev v drobnih notah) razumljiva le tistim, ki se pečajo z glasbo. Grieg pa posnema ptičko, skladba je zelo prisrčna. Igralka ima mehko tehniko. Št. 9. Ta sentimentalni valček je idealiziran ples, zelo lep in zaigran s čuvstvom. Št. 10. Daši nekoliko škriplje, se zato ni treba ustrašiti; Schubert ima pa v sonatini nekaj moškega in krepkega ' in zopet mehkega, kar pa ni prišlo do izraza. Za skladbo je škoda. Tisti večni tremolo je neko bombastično sredstvo, ki je neprestano v zlorabi. Madrigal priprosta sentimentalna skladba, že boljše izvajana, ker ni nastop več tako nervozen in boječ. Št. 11. Album je odprt, v njem suha roža, ki vam jo je dala nekdaj ljuba znanka v lep spomin. I Št. 12. Igračica v gracijoznem slogu, lepo podana. Št. 13. Da se klasična glasba tako zelo zanemarja, in če se ravno porabi, smatra le za vajo, je velika in splošna bolezen vseh, ki vidijo v tehniki svoj ideal. Raffovo kava-lino je treba razumeti nekoliko drugače, posebno v sredini tiste splošne dvige (»Generalauftakt«). Tehnično je bilo tudi to podano prav. Ob koncu prvega dela vzporeda so izročili mojstru v priznanje lep venec s trakovi. Št. 14. Drugi del vzporeda je bolj dostojanstven. Pričenja z Rahmaninovim preludijem: ruska sila in strast. Podan dostojno. Od tu dalje pa ima vse bolj značaj resnega koncerta. Št. 15. Dva koščka za vijolin, oboje zaigral mali Rupelj zelo dobro, kaže da je med vsemi vijolinskimi učenci najbolj talentiran; zanj velja isto, kar bom omenil pri št. 18. Št. 16. Obe skladbi lepi in lepo podani. Št. 17. Tisti andante izvajan lepo, Ida Peric tiha, mirna in zelo marljiva, Št. 18. Izvajanje je doseglo z Dvorakovim Slovanskim plesom višek. Pegan Zorica in Štular Dušan, oba zelo marljiva, oba zelo razvita, a vendar ima ta fant tak talent, da je najboljši učenec. Vidi se, da bo to njegov življenski poklic, in da bo velik po našem svetu in v tujini. Ta cilj pa tirja še več nego mu more dati danes naša Matica, kajti za take učence bi morali vse učenje razdeliti v tri stopnje: 1. v tehnično; 2. v teoretično in 3. v estetično (t. j. umetniško). Za vsako izmed teh bi morali imeti posebnega specijalista. Pri vijolinu zopet za 1. in 3. stopnjo specijaliste. A kako to doseči? Matica se bo povzpela tako visoko samo tedaj, ako bodo vsi slovenski stariši pošiljali rajši k Matici svoje glasbene izobrazbe željne otroke kot pa k privatnim učiteljem in na konservatorije. Matica bo tudi načrt izenačila z načrtom na Jtonserva-torjih, da se prilagodi našim razmeram in ne ljubljanskim, ki so vse drugačne. Matica rabi dosti učencev, potrebuje plačila in podpore ker potrebuje dobrih učiteljev, ki ne morejo in ne smejo stradati. Danes je naš zavod v hujši stiski kot kedaj, kajti veliko število gojencev ga bo zapustilo, da sc preseli v Jugoslavijo, Naj velja to kot hpel na vse, ki lahko pomorejo, kajti ta večer je bil priča, da se tukaj dela z nadčloveško močjo — zlasti v zadnjih točkah, kjer sta nastopila že imenovana gojenca in tudi Rupelj Mirko. Naj se to torej pošteno uvažuje. Ivan Grbec. Socijalni. Gilberto Senigaglia. — Dne 5. t. m. je preminul v Trstu kot žrtev svojega poklica v najlepši moški dobi mož visoke naobraženosti, neumorljive delavnosti ter nadvse plemenitega srca, ki je dolgo vrsto let deloval in se boril za prospeh prolctarijata — dr. Gilberto Senigaglia. Par dni pred smrtjo je na bolniški postelji narekoval še slednji pozdrav delavskemu ljudstvu ter ga sklenil s temi besedami: »Objemam vse sodruge v tvornici in na polju in jim zatrjujem, da če mi more kaj olajšati to bridko ločitev, potem je to bližina uresničenja naših stremljenj, ki bodo priznana tolikim.« Štejemo si v dolžnost, da pozdrav umirajočega bojevnika za pravice zatiranega prolctarijata pošljemo ven na naša polja, med naše bedne ratarje, da tudi nam nada, ki je osvetlila zadnje hipe njegovega življenja, ne ugasne v prsih. Pogreb se je vršil 7. t. m. ob ogromni udeležbi. Delavstvo je že zgodaj zapustilo stroje. Zbrala sc je tisočglava množica pred hišo žalosti, in slednjič se je pričel premikati izprevod — pravi pregled širokoplečatih zavednih delavskih bataljonov — proti pokopališču. Gospodarski. Protidraginjsko gibanje. —- Po vsej Italiji, toli v velikih industrijalnih središčih, kolikor v manjših krajih, je za-počelo veliko ljudsko gibanje proti obstoječi neznosni draginji živil in nujnih potrebščin. Gibanje, Jd z.aslcduje direktni cilj, da se dosedanje cene znižajo na polovico in še nižje, je zadobilo tuintam zelo ostre oblike. V splošnem je imelo trenoten uspeh vsepovsod, kjer se je pojavilo. Vprašanje pa je, jeli se bodo po gibanju nastale razmere tudi nadalje vzdržale. Vzrok draginje je znan: vojna. — Vzrok vojne je tudi znan: pohlepnost kapitalističnega imperijalizma. — In prav do sem mora podeči zavedno delo odločnega prolctarijata, ako hoče za vselej izkoreniniti zlo, ter si pridobiti garancije tudi za bodočnost. Sedanje gibanje pa stremi v prvi vrsti za tem, da se ljudstvo otrese onih pijavk, ki jim ni dovolj, da so ga izžemale skozi vsa vojna leta, onih kramarjev in prekupčevalcev, ki hočejo s svojo »svobodno« trgovino popolnoma upropastiti izmozgane delavske sloje, ki jim pa ti sloji nočejo več znašati na kup bogata sredstva za njihovo razkošno življenje. To je odločen korak, ki mora roditi zdrave posledice, reši pa le del vprašanja, zato ga morajo spremljati i nadaljni koraki, ki naj prinesejo gospodarsko osvoboditev delavskih slojev. —m— Popravek. V 8. štev. „Njive“ je popraviti v osnutku „Po turi" na str. 116. v 2. koloni, 15. vrsti „bog“ v ,Bog“. V pesmi Jz plavžev" je ločiti prve štiri verze v drugem odstavku od ostalih. Dalje je toli pri osnutku „Po turi", kolikor pri omenjeni pesmi tiskovna napaka v imenu pisatelja, ki naj se popravi v : Stano Kosovel. — V 9. štev. „Njive“ na str. 141. naj se glase prvi trije stihi 2.' odstavka »Železne pesmi" kakor sledi ; „lz dimnikov vije se žalen flor, pod dimniki se jezi nestvor, ne zdravja, ne mišic, mesa, ne krvi itd. Tudi tu je popraviti pesnikovo ime v: Stano Kosovel. Valdirivo 23 □□□□□□□□□□ Telefon 29-78 priporoča svojo K0L0SALN0 ZALOGO italijanskih belih in črnih vin, ter pristnih dalmatinskih in domačih prve vrste. Odjemalcem na deželi priporoča poleg rečenih vin tudi najfinejši pelinkovec in žganje po konkurenčnih cenah v obširnem Tržaška hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom Trst, Piazza Caserma št. 2, I. nadstr. (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnicah. POSOJILA DAJE na vknjižbo, na meniec ter na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ^01 če tudi ni ud, in jih obrestuje po «9 |0 Večje stalne vloge na tekoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sani. Vlaga se lahko po eno krono. Ima varnostno celico (safe deposits). Uradne ure : od 9 do 13. Telefon 952 Izplačuje vsak delavnik ob uradnih urah. registrovana zadruga z omejenim jamstvom ulica Sv. Frančiška Asiškega 20, H. nad. sprejema hranilne vloge od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in prašnikov od 8 do 1 . ČEVLJARN ICA JOSIP KOLENC VIA COMMERCIALE ŠT. 14,1. izvršuje vse v njeno spadajočo stroko najsolidneje in najceneje. ullcn Madonnina 15 Izborna domača kuhinja. Izbrana domača in ptuja vina. Cena brez konkurence. Točna postrežba. češke močnate jedi in slaščice. Za obilen obisk se priporoča Posebnost : O imnii Viktorija Ploder gostilničarka (□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODnannDDDnDanonnDD H M li Arni | O TELEFON 24-95 TRST TELEFON 24-95 □ Trg Venezia ex Giuseppina, Riva Grumuia 2 priporoča svojim odjetnalcem V mestu in na deželi svojo zalogo prvovrstnih istrskih, italijanskih in dalmatinskih črnili in belih vin po najnižjih cenah. Ima na deželi svoji podružnici pri Marku ZnUlerSifti v Seipni in pri g. Martinu _ Čebokin na Kozini _ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnoanobnnnnaan □ KAVARNA□ UNIONE TRST, ul, XXX ottobre štv. 9 Shajališče slovenskih sodrugov I Preskrbljena Je z mnogobrojnimi " časopisi in revijami == Q □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ D □ □ □ □ □ Vsi in od povsod, ki prihajate v Trst: zasebniki, trgovci, župani, uradniki i. t. d. izvolite se oglasiti v moji trgovini in nakupite česar potrebujete na drobno ali na debelo. Kam pa naj bi šli drugam? Sprejmite moje srčne in domače pozdrave! Na svidenje? J. ŠTOKA-TRST ULICA MILANO ŠT. 37 (prej Moljno piccolo 19) založna knjigarna, trgovina s papirjem, zaloga vseh pisarniškiških predmetov i. t: d , cigaretnih papirčkih, vseh vrst i. t. d. Ljubljansko kreditno banka Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split Delniška glavnica : K 15,000.000 Rezervni zaklad : K 3,600.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 ll2°/o obre-stovanju, na žiro-račune proti 3% obrestovanju. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. na deželi uljudno prosimo, da prej ko mogoče obračunajo z upravništvom do A številke prodane izvode, ter ostale, pošljejo nazaj radi ureditve računov in nepotrebne pomote, ker smo bili pri- Sfr^ì ' Vr,o™S.0 sKtv ItomiStVO JiV!" ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ __■ Veletrgovina z vinom žganimi pijačami in deželnimi pridelki ■ ■ ■ ■ ■ TRST - Ul. Torre bianca 22 TELEFONO it. 18>07 Prihodnja |U| 11 •« C41 številka ■■Pl J I V C izide v šetrtek dne 24. Julija □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DnPQDQDQQQDDaaaaaaaaaaaaaaDaaDai::il==iai=][=l{=ll=3a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D JADRANSKA BANKA DelnišKo Slovnica K 30,000.000. Reserve K 8,500.000 CENTRALA : TRST Via Cassa di Risparmio 5. □ Via S. Nicolò 9 3 PODRUŽNICE: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. -- EKSPOSITURA: Kranj Obovlla vse v bančno stroko spadajoče posle SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice proti SVo letnim obrestim v bancogiro-prometu proti 3°|o letnim obrestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejših pogojih, ki se imajo pogoditi od. slučaja do slučaja Di v nim mosme Dieti (Sis Deposiles) Blagajna posluje od 9 do 13 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□c