613. stev.
V Ljubljani, nedelja dne 7. septembra 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev,
„DAN“ izhaja vsak dan — tildi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se is:	pošilja	upravništvu.
:::	Telefon	številka 118.	:?
#«u«j m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravnišlvo:	;j*
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska	ulica	št. 6. '
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja poli:	pust.	— Za odgovor je priložiti	znamko.	:::
k:	Telefon številka 118.	s:
Pozdravljeni slovanski učitelji!
IHBICV»RIRRI>*lll»a»
■ ■ ■ ■ ■ •
.■ g
Pozdravljeni Vi, ki ste prišli z izmučenih slovenskih tal, kjer leži polje Vašega dela.
Pozdravljeni Vi, ki ste prišli od severa in juga, in prinašate bratskim delavcem ob jubileju bratski pozdrav!
Pozdravljeni Vi, ki ste prihiteli iz slovanskih dežel, da okrepite v beli Ljubljani svojo misel slovansko.
Pozdravljeni!
Pogostni so boji, redki so jubileji — mnogo je dela — malo je praznikov.
Slovenska prestolica je lahko ponosna, da Vas pozdravlja kot svoje goste.
Prvi ste stali v boju za slovansko	prosveto	— prvi ste bili	na delu za slovansko	kulturo — prvi ste polagali svoje žrtve na	oltar domovine.
Naj Vas ob slavnostnem trenutku ne moti, ako ne znajo vsi ceniti Vaših zaslug. Vajeni ste, da pozabljajo na Vaše delo oni, ki ste jim prvi odpirali pot v svet človeške kulture. Usoda učitelja je, da skrito leži njegovo delo, kakor se skriva seme v zemljo, kamor ga je nasejal marljivi sejalec. Toda v Vaših srcih živi zavest Vašega dela in iz njega naj raste Vaš ponos. Kadarkoli se bo oziral narod v prve začetke svojega duševnega življenja — ustavil se bo pri prvi šoli in izkazal bo prvo čast učitelju.
Srebrni jubilej slovenskega učiteljstva ni jubilej zadnjih 25 let — to je jubilej onega dela, ki ga je vršil slovenski učitelj od prvega začetka našega narodnega življenja.
1848.
Z letom 1848. je šinila prva zarja	narodne	svobode v naše	dežele, ljudstvo
je postalo temelj države. To ljudstvo pa je imela	vzgojiti šola. Narodni učitelj je
bil vzgojitelj onega naroda, ki je imel v državi odločati sam o sebi.
1855.
Toda zdelo se je, da se je dalo narodom v svitu konstitucije prevet svobode — in po blagodejnih letih prostega razvoja je padel na šolo „konkordat“ — učitelj je prišel pod cerkveno oblast.
1867.
Izkazalo se je, da so napačno poznali srečo države oni, ki so se stavili proti šoli in proti svobodi. Pruska šola je vzgojila vojaka, ki je zmagal pri Kraljevem Gradcu — poražen je bi! konkordat novi zakoni so dali novo svobodo šoli in
3 S ■ ■ ■ ■ ■ ■
: :
UČI
,u.
Zopet so šli na delo sovražniki šole in učiteljstva. Zopet so hoteli omejiti vzgojo in zadržati narode v njih zmagoslavnem pohodu. Takrat pa ste stopili Vi sami v bojne vrste — v boj za narodno šolo — nastala je učiteljska organizacija.
1888.
Pa tudi od tedaj pozna učiteljstvo le boj z nasprotniki, kajti slovanski učitelj celo v stanovski organizaciji ni užival enakih narodnih pravic. Zato se je ustanovila .Zaveza*, ki je združila jugoslovanska učiteljska društva v skupen boj.
Veliko je bilo delo ki ste ga izvršili, velik boj ki ste ga izbojevali. Danes je srebrni jubilej dela in boja.
En žalosten spomin leži v teh ‘25 letih — našli so se izdajalci lastnega stanu, ki so zapustili bojne vrste in so šli v boj proti lastnim bratom, v boj proti šoli in narodu, v boj za konkordat. Toda ta spomin ne more motiti slavja, ako pogledate uspehe svojega dela.
Niste osamljeni. Armada 27.000 učiteljev stoji danes v' boju za slovansko šolo, za slovansko kulturo, za slovansko' prosveto v Avstriji.
Pozdravljeni voditelji te armade!
Pozdravljeni vsi, ki ste prišli proslavit naš jubilej!
Dokler bo ta armada stala v službi narodne šole — se slovanskimn narodom ni bati pogina.
V znamenju dela, v znamenju zmage, pozdravljeni!
%
m
Belgrajske
svečanosti.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad 18. (31.) avg. 1913.
IV.
Svečana sela mestnega občinskega odbora.
Da bi dostojno ovekovečil — kolikor je pač mogoče z mrtvimi črkami v dnevniku — in sočasno podal naši slovenski javnosti vsa) približno sliko onih krasnih dni. ki so zaključevali dolgi niz turobnih enajst-mesečnih krvavih bojev za svobodo in veličino srbskega naroda, moram se vedno znova in znova vračati na svečanosti, ki so mejnik med obupno minulostjo in nadejno bodočnostjo srbskega plemena, h kateremu se z upravičenim ponosom smemo prištevati tudi mi Slovenci skupno z brati Hrvati.
Koliko krasnih epizod, koliko ganljivih prizorov vtisnilo se mi je živo v spomin, katerih nikoli ne morem pozabiti, a moja duševna in fizična moč je preslaba, list premajhen, da bi opisal vse, kar je bilo, kar se je slišalo in kar se je govorilo ob pogledu na radostno in svečano lice Belgrada in njegovih prebivalcev.
V nedeljo popoldne so se sprehajale cele množice po glavnih ulicah, na Kalemegdanu je bilo vse živo, tu se je plesalo »kolo« ob zvokih godbe in istotako tudi pred starini spomenikom Karadžordža v Vračar-skem parku.
Gledališče je bilo bogato okrašeno zunaj in znotraj ter ie bila tudi popoldanska predstava namenjena samo vojakom.
Ob 5. uri popoldne pa se je sešel občinski odbor v svečano sejo. na kateri je bil vspreiet predlog, da se imenuje odslej del Kralj Milanove ulice, katerega je ljudstvo doslej na-zivafo Terazija. tre prestolonaslednika Aleksandra.
Pri glasovanju so se socialni demokrati odstranili iz dvorane.
Odobren ie tudi predlog, da prir-speva občina s 100000 dinarji za po-stavljenie spomenika zmagi, katero je izvoievala srbska vojska v dveh vojnah.
Nadalje je vsprejet tudi predlog, da se pomaga graditi posameznim občinam v Srbiji »Invalidni dom« in da se tudi drugače pomaga ranjencem, vdovam in sirotam. Cim se izvršijo predhodni proračuni in načrti, se bodo tudi svote točno določile.
Kot prvi svoj prispevek za bcl-grajski »invalidni dom« odobril je občinski odbor 20.000 dinarjev, ki naj služijo za začetek zavetišču, v katerem bodo našli današnji borilci svoje novo domovje.
Končno je sklenil odbor, da se onim 500 žrtvam, ki so izdihnile svojo dušo v boju za narodno svobodo, okrasijo grobovi s cvetjem, cel prostor pa se ogradi s železno ograjo. Na ta način se hoče doseči, da ostane na pokopališču trajno obeleženo ozemlje, v katerem počivajo kost' osvobojevalnih vojskovalcev.
'Na sredini teh grobov pa se postavi velik nagrobni spomenik z imeni počivajočih iunakov.
Pri vseh predlogih se ie glasovalo tako. da se je mesto »za« vzklikalo soglasno »Slava jim«.
Na koncu seje se ie g. predsednik Ljuba Davidovič zahvalil gg. odbornikom za izvršeno delo v tej seji. ki bodi le majhno odplačilo napram ogromnim vspehom. katere je dosegla narodna požrtvovalnost, kakor tudi vsacega posameznika posebej v pravkar minulih vojnah ter zakljur čil z naslednjimi velepomembnimi besedami:
Po zvršetku seje so odšli odbor< niki v avdijenco k prestolonasledniku ter mu sporočili odloke seje.
Večerne manifestacije.
Celo popoldne izvanredno oživljeno mesto, oživelo ie zvečer še boli in neizmerne mase občinstva valile so se od vseh strani na Prestolonaslednikov trg in od tu pred dvor, kjer so pričakovali bakljade.
Kakor široka valovita reka šumelo je med tisoč in tisočglavo množico.
Mnogiobrojne žarrtice napeljane po sredini ulic, okusno 'razsvetljena okna stanovanj in nrodajalen, pestru razsejane skupine raznobarvenih žarečih se napisov, grbov, znakov in slik, razlivale so bojno svetlobo na inanifestante. ki so radostnih lic in svečano vzhičeni pričakovali vedno novih in novih presenečenj, dasi jim je duša že tak drhtela od ponosa in navdušenja.
Oh. s kakim preziranjem sem poslušal tu in tam nemško govorico, ki se je tu in tam čula iz ust kakega nadutega Nemca, izražajoč svoje začudenje nad veledostoino in sijajno proslavo tega splošno jugoslovanskega praznika.
Zvoki godbe provzročili so še živahnejše gibanie med ljudstvom in
KLERIKALNA PROCESIJA NA DRUGI STRANI.
LIST H K
Pavel bertne:
Otrok ljubezni.
(l)alje.)
Od tod njena zagrizenost, s katero je zahtevala vsak dan svojo lekcijo, ki jo je stopnjevaje približevala pragu umetnosti.
Florestan sam se je začel plašiti
goreče vneme in tega napredovanja.
Mala je bita res nekaj nenavadnega. lakoj je razumela vse, karkoli ji je pokazal, takoj ie znala vsako, tudi najtežjo reč.
In tudi glasovna izprernemba ji je šla proti koncu.
Otrok, ki se je izpreminjal v dekle. je dobival krasen sopran, ki je zvenel vsak dan sijajneje in žlaht-neje.
^reve<\ žlahtno celo! p ,, Klll,h njegovim prepovedim se
višine2 ta K,as včas' v vrt°Elave
»Ne tako visoko!« je klical stari pevec ves prestrašen. »To je abotno! Ne razsipaj vendar svojih biserov!«
>:Tak kdaj bom smela peti vendar enkrat po svoji volji?«
»Ne prej kakor čez dve leti... In še to samo, ako boš pridna in ubogala moje nauke.«
»Ah. ljubi očka, kako rada bi te ubogala, ako.bi mi to kaj pomagalo v nečem, kar si mislim sama pri sebi.«
»V čem?«
»V tem, da postanem pevka.«
»Toda  uboga Gilbcrta... da
postaneš pevka...«
»O, vem; treba je iti na Konservatorij.«
»Treba je biti pred vsem sprejet na Konservatoriju.«
»Ali niari nimam dovolj upanja in — dovolj glasu, da me sprejmo, ako ubogam tvoje odredbe do pičice?«
»Oh. glas že imaš!«
»In talent tudi; ti sam si ga zbudil v meni...«
»Tatata; najprvo glej. da dobiš v šoli dobro izpričevalo. Potem bo-mo govoriti o vsem ostalem.«
»lorei ne praviš ne?«
»I a tudi da še ne rečem.«
»Ali, kako rada te imam!«
Skočila mu je za vrat. vsa o-mamljena in brezumna od radosti.
On pa je odšel osupel in zmeden po svoji režiji ter jo pustil doma. igrajočo se s Kastorjem, ki mu ie prerokovala:
»Ti boš kužek imenitne operne pevke... In posteljico dobiš pa že takšno veš, od samih angleških čipk!...«
Florestan je stopal med tem po Mažentskem bulvarju.
»Kaj naj storim.« se ie izpraševal, »kako naj se odzivljem tej želji, ki jo je izrazila danes prvikrat tako odločno?«
Res ie imela vse, na kar je bilo mogoče graditi nado uspeha ...
Videl je. da bo jako lepa ... saj ie postajala od dne do dne mičnejša in milejša. Velika bo, tenka in gibčna kar je neizogibno za dekle, ki hoče imeti srečo pri gledišču.
Imela je krasen glas... glas, ki je postajal naravnost čudovit.
Talent pa ... Bože. ob njeni gorečnosti je moral talent kmalu zrasti.
Toda poslati na gledišče ubogo majhno cvetko, nedolžnosti... Izročiti jo v pašo vsakateri pohlepnosti, izkušnjavi in pregrehi, ki se klati okrog kulis!
Po dolgem in hudem notranjem boju pa si je dejal rlorestan:
»A nazadnje:	ako ne postane
umetnica —kaj naj postane potem?«
In računal je:
»Sama... s lJpin' par beliči... kaj naj počne? Meni ostane jedva dovoli časa, da ii najdem mesto v kaki prodajalni ali pisarni, kaj vem, kje... Ali ji bo pretila tamkaj manjša nevarnost kakor pri gledišču?«
In stari Florestan je govoril sam s seboj, rnajaje s svojo neizpremen-Ijivo plavo in kodrasto glavo.
»Seveda, če bi šlo za to, da postane igralka., to bi bilo že druga reč... Igralka takorekoč ne more biti pametna... lo je strašno, am-
pak — je že tako in tudi bo, dokler jim bodo dajali po deset tisoč frankov plače, zahtevali pa za dvajset tisoč frankov toalet... Toda med igralko in med pevko — kolikšna razlika! Samo če hoče, nihče ji ne brani živeti pošteno!«
In mislil je na pravljične plače, ki jih dajejo slovečim umetnicam, in na vse tiste, ki so venčale svojo kari-jero z imenitnimi, kneževskimi porokami.
Pa je dodajal sam pri sebi:
»Ako bi jo katerikrat kak čudež približal njim, ki hodijo tako blizu mimo nje, ne da bi slutili, da teče v njihovih in njenih žilah ista kri .. eh, potem sem prepričan, da bi jo sprejeli bolje kot veliko umetnico, kakor pa. če bi bila samo majhna prodajalka, priklenjena morebiti že na pustega in slabo vzgojenega soproga.«
In ko se je vrnila Gilberta na koncu leta s tistim blaženim šolskim izpričevalom, ije dejala Florestanu:
»Na, očka. Storila sem, kar si zahteval. Zdaj si ti na vrsti.«
»Torej ti ona misel še vedno ne gre iz glave?«
»Ah, kako bi mogla, očka dragi!«
»Dobro ... Naučim te nekaj. Melodijo z Spontinijeve »Vestalke«.
»In kadar jo bom znala?«
»Nauči se. ostalo boš videla pozneje.«
»Pa se začniva učiti.« je dejala ona. vsa razburjena.
In ko je znala svojo reč do dobra, je dejal Florestan:
»Dobro gre. Zdaj glej, da se mi lepo napraviš — saj to znaš, slavček moj — in potem na pot.«
»Kam pa poideva?«
»Boš že videla, radovednica.«
Odpravila sta se, a ne peš. marveč z omnibusom, ker se Gilbcrta ni« mela zasopsti.
Tako sta dospela v ulico Ober.
»Tukaj smo.« je dejal Florest-m in pokazal na vhod ene ijmed najlepših hiš v ulici.
»Kam pa greva?«
»Ali si radovedna!«
Napotila sta se po stopnicah — ne prenaglo, kajti naduha je trla Flo-restana čim dalje bolj — in prišla v četrto nadstropje.
Stari režiser je pozvoni! pri nekih vratih. Hišna je prišla odpirat:
»Ali sta to gospod in gospodična, ki ju čaka naš gospod?«
»Da ... Gospod Roajane s hčerko ...«
»Ah, že prav. Izvolite vstopiti.«
Trenotek nato je stala Gilberta v velikem salonu. V kotu ie bil klavir. v ozadju nekakšen majhen oder, na tleh nobene preproge, pohištva prav malo pač pa vse stene polne slik slovečih pevcev, pevk in skladateljev.
Skozi nasprotna vrata jt vstopil belolas starec.
(Ualje.)
Klerikalna procesija.
Da je važna stvar parada, to vsak prireditelj ve. najbolj pa dekleta mlada za parado preskrbe.
Brhke naše so mladenke, to Prešeren je že pel — bile zveste so Slovenke, ni jih klerikalec vjel.
Narodna noša.
Zdaj tercijalke so postale in le molijo vse prek, — ves ples k vragu so poslale nar jim lepih ni oblek.
Vendar za kongres so zbrale mnogo starih avb in peč — bile so prav brhke zale —
(e pobn-žre še nreveč.
Škof pridejo.
Kadar je velika gnjcča, ta naprej gre. ta nazaj — 'množica je vedno večja in nastane dirindaj.
Drug čez drugega udriha eden vpije, drug kriči, eden joka, drug sopiha. . vsak kaj videti želi.
(Konec jutri..j
Kmalu se vsuje dolg. nepregleden žareč in širok pas med množico.
Bakljada je prihajala ob zvokih srbske koračnice.
V	tem se pojavi kralj — z vsem svojim spremstvom in s prestolonaslednikom — na dvornem balkonu.
Med ljudstvom ie završalo in urnebesni klici »živio kralj« razlegali so se v jasno noč.
Irgovec g. Toša Mihailovič pozdravil je kralja v imenu Belgrajča-nov. nakar ie odgovoril kralj:
_ »Dragi moji Belgrajčani. Današnji dan. kolikor me je ganil, toliko me je tudi obradoval!
Ganil me je. ker sem uvidel kako iskrena in topla ie Vaša ljubezen napram mojemu sinu nasledniku prestola. kako iskreno ie Vaše spoštovanje spominu mojega deda.
Obradoval sem se. ker sem sprevidel, kako velike so Vaše simpatije za moj dom. ker ste pokazali kako visoko cenite in s kakim priznanjem vsprejemate naše dične borilce.
Z vsemi svojimi se ponašam z ljubeznijo moje prestolice in verujte mi, da Vam z isto toplino vračam.
Daj Bože, da bi srbski prestol vedno imel svojo močno oporo v ljubezni naroda!
Hvala Vam moji dragi Belgrajčani! Hvala Vam iz vsega srca!«
Oduševljena masa je frenetično vzklikala kralju, domovini, vojaštvu in Srbstvu sploh.
Velikanska sestavina ljudskih teles se ie začela polagoma premikati. toda prost korak po glavnih ulicah sploh ni bil mogoč.
Po velikem ovinku prišel sem na Kalemegdan. kjer je bilo vse razsvetljeno. posebno pa obrežje nad Savo. Krasne kombinacije električnih žarnic morale so brezdvomno vplivati na nasprotne bregove Save. kjer je vladala grobna tišina in črna tema.
Na Topčiderskem brdu in po mestu so se spuščale rakete, zažigali umetalni ognji in streljalo z revolverji.
Še pozno v noč so se sprehajale velike množice vzhičenega ljudstva po ulicah, kavarne pa so bile celo noč napolnjene.
S tem upam. da sem vsaj približno opisal krasne dneve, ki bodo mejniki novih, boljših in srečnejših dni — zedinjene Srbije ... Mtirs.
Deželni zbor
4
štajerski.
Maribor, 5. sept. 1913.
Iz Gradca se nam piše:
»V širokih krogih je prevladalo mnenje, da pride septembra meseca do zadnjega posKusa, napravUi štajerski deželni zbor delazmožen, ali pa ga, če bi se to izjalovilo, enostavno razpustiti in razpisati nove volitve. a to že v pričetku decembra letos.
Temu naziranju je storila neka uradna izjava nepričakovan konec. Danes vemo, da s septemberskimi pogajanji za delazmožnost ne bo nič, marveč, da se na tem interesirane tolaži z decembrom, v katerem mesecu ima pasti odločitev. Radi tega političnega preokreta vlada med nemškimi svobodomiselci velikanska nejevolja in graška svobodmisel-na organa imata vrlo priložnost, dati na razpolago svoje predale nezadovoljnežem. V prvi vrsti se obravnava samoobsebi umevno, vprašanje, zakaj se vedno znova zavlačuje vprašanje te Krize. V »Tages-posti« prihaja tozadevno nek član-kar do sledečega vprašanja: »Samo radii tega. ker se cela vrsta poslancev boji. stopiti pred njih volilce in jim staviti vprašanje, ali jim še kot poslancem zaupajo? Ali se je za to namestniku izjavilo, da se sedanji čas ne smatra ugodnim za sklicanje deželnega zbora, ter se izrazilo za zasedanje v decembru, dasi gospodje poslanci dobro vedo in vedeti morajo. da bo deželni zbor v decembru ravno toliko delazmožen, kot v septembru.« Z zavlačevanjem se prav ničesar druzega ne doseže, kot, da se podaljša par poslancem čas za nove volitve, ker se boje za svoje mandate; ne pomisli se pa, koliko škode se s tem prizadene celemu gospodarskemu življenju. »Tagespo-štin« člankar pa očividno ni popolnoma na pravem. Razpustitev deželnega zbora v velikem ne bo povzročila nikakili večjih izprememb par onih poslancev pa. ki po pravici — ali pa tudi ne — trepetajo za svoje mandate, nima toliko vpliva, izposlovati sedanjemu absolutizmu v deželnem dvorcu daljši termin. Pravi povod vladnega ukrepa je iskati v čem drugem.
Nemško na-cionalci — kot večina — nikakor nimajo povoda, tako hitro razpustitev in objasnenje zadev v deželnem zboru, želeti. V tem slučaju bi morali dati Slovencem gotove koncesije, a vrhu tega bi bili prisiljeni, držati učiteljstvu dano obljubo in konečno široki javnosti obrazložiti stanje deželnih financ. Vse to bi bilo potrebno, če bi se hotelo priti v okom obstrukciji in pripraviti delazmožnost Poslanec Einspinner je že dne 2. septembra, torej še pred vladnim odlokom, izjavil v imenu večine, da treba najpreje imeti denar. Šele, kadar bi bilo poskrbljeno za denar, bi imelo zasedanje dež. zbora kaj vrednosti. Denar pa mora preskrbeti finančna preosnova. Einspinnerju pa oporeka posl. Otter. ki je mnenja, da ova finančna reforma nikakor ne bo izpadla toli ugodno. da bi zamogla pokriti deficit, učiteljske plače — kolikor je pri njih ne-pokritja — in druge finančne potrebščine dežele. Tudi po finančni reformi ne bo kazalo drugega, kot zvišati deželne doklade. Otter je mnenja, da je zavlačevanje do decembra brez-potrebna potrata časa. Neinškonacio-nalna večina, ki je pri namestniku bila za čakanje do decembra najbrže upa na kak — »čudež«, ki naj v enajsti uri pomaga rešiti mizerijo deželnih financ...«
Nam pa se dozdeva, da niso bili za decembersko zasedanje edinole nemški nacionalni merodajni, marveč da so pri tej odločitvi soprizadeti tudi — klerikalci vseh, ozir. obeh na-rodnostij. Imeli smo priliko, govoriti z enim poslancev deželnega zbora in ta nam je na vprašanje, kateri čas bi bil zanje — klerikalce — za nove volitve najpriličnejši, odgovoril, da nedvomno januar, odnosno februar. Njiim bi bile volitve v decembru zelo neljube, ker so ravno njih glavni agitatorji vsled cerkvenih opravkov zadržani, politično zastavljati vse svoje moči, vrhu tega pa zadržuje poznojesensko delo volilce od intenzivnega sodelovanja pri volilnih borbah.
Dasi naša graška vest skoro zanikuje možnost velikih, ozir. večjih izprememb mandatov, je vseeno očitno, da se nam obeta prav čedna volilna kampagna. In konečno: »Nemo propheta in patria...«
; Morda' Ko 'rezultat Izida zgoraj, kot tudi spodaj — pri nas — prinesel kakšno neljubo razočaranje...
-a.
'•*	n'r.v£w.r •
Slovenska zemlja.
Štajersko.
Nasprotno pa moramo pohvaliti kar najtopleje druge polke in oddelke. ki so se mudili pri nas. pred vsem gg. častnike in podčastnike, same vrle, prijazne in ljubeznive može in izražamo toplo željo, da bi se zopet videli kar najpreje!
Nabrežina.
Gospod urednik! Na moj članek iz Nabrežine z dne 29. t. m. v Vašem cenjenem listu, oglasil se je v listu »Edinost« — »Akademik.«
O,	sancta simplicitas! Odslej pa verjamem, da je pri gotovih ljudeh domišljija neozdravljiva bolezen. Kaj je vendar hotel doseči s svojim odgovorom, gosp. Akademik? Ali ponižati ali vsaj osmešiti svoje kolege in povzdigniti »sebe« — ali pa uničiti dopisnika?! Naj že bo to ali ono, ne prvo ne drugo se mu ni posrečilo. PaČ pa nekap Da bode njegov dopis
bolj opravičen, je napadel »Dan«.
Čemu? Vem. namreč, da nam ie kritika, dokler sloni na resnici, dovoljena. V kateri dnevnik naj dopisuje, to je stvar dopisnika samega. Dopisnik pa mora biti zadovoljen in hvaležen, da mu ie uredništvo toliko naklonjeno, da mu da prostora in priliko, da obelodani svoj dopis. To velja zame pri »Dnevu« in enako je tudi za gosp. »Akademika« pri cenj. »Edinosti«.
Da se pa kdo za to v svoji nepremišljenosti spravi na uredništvo, kakor se je to zgodilo v omenjenem dopisu, imenujem to zeleno nezrelost pomanjkanje dolžnega spoštovanja in obzira do osobja.
Da je pa meni več vredno življenje otroka neznanega delavca kakor cvetlični dan južne železnice, prihaja pač odtod, ker sem delavec, in mi je ta otrok bližji, kakor pa cvetlični dnevi južne železnice, pri katerih nimam ne besede, ne moči. da jih preprečim. Bahato zaničevanje mladega življenja, gosp. Akademik, mi jasno osvetljuje pot, na kateri se nahajate. Jaz pa bi od akadernične mladine pričakoval vse kaj drugega, namreč, spoštovanje do vseh stanov.
Kar se tika N. D. O., prepuščam to onim, ki so v to poklicani. Ker oni ki od ene strani zaničujejo otroka, dokazujejo že v naprej, da nimajo smisla, za korist delavskega stanu.
Ko bo še kdo stopil v javnost ter pisal o tujcih in družbi C. M., naj ne pozabi, kdo da je bil tisti, ki nas je na C. M. veselici v Nabrežini, pred dvema letoma v svojem govoru imenoval — privandrance! lo naj se upošteva, ter, če ni še znana ocena onega famoznega govora, naj le gospod akademik povpraša ljudstvo, delavce, in izvedel bo, koliko elanov je. Bili so to delavci, socialni demo-kratje, ki so bili člani družbe do dneva onega govora. — i orei' bode odslej drugače, se b° *e poiiravilo ono, kar se je nekdaj nepremišljeno zagrešilo.
Toliko v odgovor Akademiku — neakademik.
V	soboto, dne 6., 7,8. in 9. t. m. se bede predvajal v Kino - „Idealu“ fjim
»Zaročenca*
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. in 9, v nedeljo ob pol 11. dopoldne.
Zanimivo. Zadnjič je bil »Dan« konfisciran, ker je poročal o .t zv. »Sedan feier« v Mariboru. Pri tem so bile konfiscirane celo besede, ki jih je pisal neki nemški list. Zadnja »Straža« prinaša popolnoma enak članek o teh pangermanskih Nemcih in ni konfiscirana. Iz tega se vidi. da drž. pravdniki niti v Mariboru niso tako strogi, kakor v Ljubljani. Zakaj?
Dvojna mera. Če bi si pri nas kdo drznil slaviti eno zadnjih velikih zmag. recimo srbskih, bi imeli takoj na hrbtu vse državno pravdniški aparat, bi se nas lovilo po zasebnih ovaduhih, orožnikih, policajih itd. Če bi si ta ali oni upal zapeti,, makar v ožji družbi »Naprej zastave slave..« bi moral računati s tem. da ga naslednjega dne zapro, češ, delal je velikosrbsko propagando. Drugače je “Meda, če slave avstrijski patent-nemci svoje »Sedane«. Kadar je Mahnert slavnosten govornik, je vselej tako. Ta mož gre v svojem proč-avstrijskem fanatizmu tako daleč, da pozabi popolnoma, na katerih tleh in pred katerim občinstvom da govori. Da, ta mož ima drznosti dovoli, pri sleherni priliki na naravnost rafiniran način opozarjati svoje poslušalce, na nemoč Avstrije, premoč Prusije. Mariborski vsenemci seveda na moč izrabljajo talente tega moža. ki jim fantazira in preparira kupljene mase za edino njihovo veliko željo. Pastor Mahnert je pa seveda tudi na zgoraj do dobra poznan Vsenemec, a kljub temu, mu pripuščajo naše državne oblasti, da nemoteno dela, ščuje in ruje po svoji proč-avstrijski maniri dalje. Da, naša državna pravdništva gredo pri tem še celo temu možu na roke: menda iz strahu, da bi širši javnosti njegova prizadevanja ostala prikrita, dopuste ta naša državna pravdništva, da še njegovi govori tiskajo in potem potom časnikarskega tiska, razširijo po svetu. Kar smo že zadnjič zahtevali, ponavljamo danes: merodajnih faktorjev dolžnost je. da poskrbe našim — vsaj državnim! — oblastem za osveženje njih spomina, t. pr., da jim na višjih mestih poskrbe za migljaj, da so tudi oni postavljeni za to. da skrbe za javni mir in red.
Voitsberg. (O zverjadi.) Ona zverjad, ki ni ne ris, ne volk in ne pes, ampak to, za kar danes sploh najbrže še nihče ne ve, postaja stu-balpskim planšarjem že pravcata katastrofa. Statistika je dognala, da je ta zverjad, recimo:	volk, do sedaj
uničila 90 glav govedine in črez 220
ovac, kar da približno računjeno
14.000	K škode. Že preje se je večkrat izrazilo bojazen, da bi sčasoma zamogla ta zverjad — zlasti po zimi
—	napadati tudi ljudi. Kar pa je bila doslej le bojazen, se je sedaj tudi v resnici že zgodijo. Večno lokanje krvi, je zverjad tako zelo podivjalo, da je minolo sredo naskočila celo nekega 151etnega dečka. V svojo srečo je fant strahu tako odrevenel, da sploh ni mogel ge n iti uda. To je zverjad spravilo iz ravnotežja, preplašilo in prepodilo. Strah fantov pa je bil tolikšen, da pozneje ni bil v stanu, zverjadi natančneje opisati.
Ptuj. (Nesreča s puško.) Pred par dnevi je vzel 211etni sin posestnika Mariniča, Ivan, neko staro, zarjavelo puško. Fant, ki se je baje že od nekdaj zelo rad igra! s strelnim orožjem, je puško nabil, ter šel na očetov pašnik, koder je vtaknil puškino cev v neko gnezdo z osami. Ko se je puška sprožila, se je cev odtrgala od trhlega ročaja, sunila nazaj in se zarinila Mariniču v možgane. Fant je imel še moči, da je stopil kakšna dva koraka, potem se je pa onesveščen zgrudil. Nezavestnega so ga nato prepeljali z rešilnim avtomobilom v Gradec. Dvomijo, da bi okreval.
Celje. (Najden novorojenček.) V celjski mestni cerkvi ie našla dne 3. t. m. neka perica zjutraj — novorojenčka. Dete ie mati takoj po porodu odložila. Pri novorojenčku so našli tudi sveženj slame, vsled česar sklepajo, da je bila mati kmečkega stanu. Dete je bilo živo in staro šele par ur, a je imelo na levi lobanji velika in težko rano, zadobljeno najbrže pri padcu vsled hitrega poroda. Za matero se marljivo pozveduje.
Celje. (Ceno sadje.) Po celjski okolici in tik pred celjske hiše, so neznani uzmoviči že dalj časa sem hodili krast sadje, ki ga je letos zelo mnogo. Marsikateremu posestniku je bilo vse pokradeno, a uzmovičev ni bilo mogoče izslediti. V eni pretečenih noči, pa je paznik Kruzič videl prevžitkarici Rančigaj in Pangrac, ko sta tresli sadna drevesa, dočim so jima njih otroci nalagli sadje v velike naramne koše.
Iz Brezovca v Halozah, (I atovi.) Že delj časa sem krade neka neznana tolpa iz kletij vino. Tako je pred par dnevi vlomila v klet posestnika Jos. Herzoga in mu pokradla za 110 kron vina. Hkratu je poskusila vlomiti v klet prevžitkarja Marka Iva-
nuša. Ko so tatovi izdolbili že za dober pol kubič. meter veliko luknjo v zid, jih je nekdo preplašil in odkurii! so jo — brez naslova.
O deželnem zboru, priobčujemo na drugem mestu članek, ki ga podajamo v prevodu iz graškega vira. Dobili smo ga od strani, ki več ali manj divergira z mnenjem nemško-nacionalnih strank. Vsekakor smo že onemu članku dodali par opazk, zlasti smo komentirali decemberski termin. Kdor primerja ta naš članek z onim »Tagespošte« od 5. t. m„ jutranja izdaja uvodnik, bo nehote moral priti do spoznanja, da si po vsebini nasrpotujeta v toliko, v kolikor naš vir očita uemškonacionalcem, ozir. nemškosvobodomiselcem. da so oni za decembersko zasedanje. »Ta-gespoštin« uvodnik pa je temu nasproten in skuša zlasti klerikalne frakcije osumiti, da gre njim za decembersko zasedanje. Navedli smo koncem našega članka, glavne motive, ki govore pri klerikalcih za decembersko zasedanje. Že preje enkrat. pa smo tudi mi dejali, da razni nemškonacionalni politiki istotako žele, takojšnjo septembersko zasedanje, oziroma razpust. »Tagespost« od 5. t. m. je tudi še tega naziranja, dasi ne ve, kako prav z barvo na dan. Kajti, da njej ne gre le zato, prihraniti zavlačevanje, je jasno. Bolje bi bilo, če bi gospodje za »Tages-pošto« priznali, da žele razpust le zgolj iz politično-taktičnih razlogov, ne pa. da prihranijo deželi par mesecev. Gotovo tudi mi nismo za na-daljno zavlačevanje, a argumenti »Tagespošte« se nam zde vendarle v nekoliko megleni. Sicer jia običava »Tagespost« kadar postaja enkrat gostobesedna, postati sčasoma tudi nekoliko manj previdna. Če nas vse ne vara, bodemo že v kratkem lahko zvedeli iz »Tagespošte« kaj več. Kadar se Nemci med seboj preklajo, se radi spozabljajo.
Kaii pravi »Slovenec« o dež zboru? Včerajšnji »Slovenec« piše: »V naših kot tudi v nemških krogin velja liberalna politika samo še za razvedrilo. Če postane človeku dolgčas, ie potreba samo vreči poglede na naše liberalce, ki streljajo enega kozla za drugim, pa imate dovoli za
—	smeh in kratek čas.« — Dobro da vemo.
Zanimivo bi bilo vedeti, v koliko ima obstrukcija slovenskih klerikalcev uspehov, ozir. neuspehov. Kot je posneti iz pisanja nemških listov, se v nemških deželuozborskih krogih očividno računa, da slovenski klerikalni poslanci ne pojdejo v eventualno novo izvoljeni deželni zbor z zopetno obstrukcijo, marveč, da se ie med njimi in nemško večino dosegel sporazum. Kakšen pa je ta spora-, zum? Jeli nam v narodno korist, ali škodo? Dobro bi storila naša klerikalna organa, če nam dasta v tem kaj pojasnil. ,
Vprašanje učiteljskih doklad. Ker deželni zbor ne deluje, je sklenil deželni odbor vporabiti 300.000 K kot enkratno doklado učiteijem. Dohode pa to doklado:	A.	moške oženjene;
in moške ovdovele učne moči s spričevalom sposobnosti. B/ neoženjena moške in, ovdovele ženske moči s spričevalom sposobnosti. C. učnd moči s spričevalom zrelosti ter najmanj enim službenim letom. D. Ne-omožene, ali pa ovdovele učiteljice ročnih del z vsaj enim službenim le: tom. Doklade bo razdeliti na pribli-l žno 4000 učnih moči, in bodo po svo: ji pripadnosti v gorajšnje točke obse-; gale približno 60 do 100 K. Deželni okrajni šolski sveti itd. imajo priglasiti vse tozadevno potrebno do 8. septembra t. 1.	-	,	,	,
Danes, 7. septembra Sokolski? slavnost v Selnici na Dravi. Kar čuti sokolsko, n?ij pride na plan!
Doberna pri Celju. (Tatova.' Lansko jesen sta prodala posestnik g Dobovičnik poštarju Golu iz Nove vasi svoj gozd. ki ga je Gol takoj pri-, čel sekati. 2e takrat je Dobovičmk nagovarjal drvarje, naj mu spravijo na stran par lepih debel, kar pa ti seveda niso storili, pač pa so Dobovič-nika naznanili Golu. V zadnjem času je bilo očividno. da zmanjkuje Golu vedno več štorov, radi česai so se pričele preiskave. Sumili so pa takoj Dobovičnika in hišna preiskavi na njegovem domu, je dognala njegovo krivdo. Našli so po kleti, sta-n o vanju, podstrešju, v senu itd. de 80 panjev, deloma še celili, deloma pa tudi že razsekanih, povsod pa sledove Gotovega pečata. DobovicmK sicer taji. vendar mu to ne pomag^ mnogo. Zaprli so ga. ž njim pa tud! njegovo ženo, o kateri sumijo, da nuje pomagala krasti.
Letna, Po deževnih tednih se ji vreme prav korenito izprevrglo Solnce je pričelo prav neusmiljeni! greti in pripekati, kot bi hotelo zamujeno doprinesti. In vse kaže, dl bo v marsičem dobro. Prav posebne ugodno kaže z vinom. Samo, če st v zadnjejn trenotku zopet vse ne i£ prevrže.
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Dnevu* štev. 613, dne 7. septembra 1913
* V.’';. ' ■	'■	'	'*•
Z malini so zadovoljni avstrijski oUciozi. Ne preostaja jim drugcffa kot da hvalijo svoje uspehe iti ti so pridobljeno prijateljstvo pri Bolgarih in — Albancih, ki imajo življenja zmožno državo. Drugih uspehov hvala bogu ne morejo slaviti, zato slave te. Da bo uspeh še popolnejši, so nastavili Forgača, da uredi (!) od-nošajc med monarhijo in Srbijo. Z iK/benim činom bi ne mogli bolj ba-gatclizovatd vprašanje odnošajev med Avstrijo in Srbijo kot s tem, da so nastavili Forgaea. Menda Avstrija misli, da Srbija kar koprni po zbližanju. No, Srbi so drugačnega mnenja. Pasic je dejal, da se Srbija »ic bc zvezala niti z Avstrijo, niti z Rusijo — ker Srbija je za Srbe. Kra-liu Petru še na misel ne pride, da bi se poganjal za to, da bi bil na Dunaju sprejet, ker je nepotrebno.
Bolgarsko - macedonskj agenti morajo biti pravi tiči. (Eden med nji-ni> ic Kolin!) Znajo nekaj, kar znajo $l,di naši klerikalci, namreč: z vero kupčevati. Zagrozili so Rusiji, da mestopijo od pravoslavja k uniat-stvu in da bodo iskali pri katolikih Pomoč, če jim Rusija ne pomaga. Dobro je tem šimtarjem, ki nimajo z Macedonei ničesar skupnega, odgovorilo >: Novoie Vremje«, da tistega, ki iz političnih vzrokov prestopi v imiatstvo, nobeden ne bo pogrešal v pravoslavju.
f-fiži bolgarsko - macedonskih agentov, ki romajo po evropskih centrih z edinim namenom, da očrnijo Srbe. so čimdalje očitnejše. V j lagi so vsakomur pripovedovali, ki Jih ie liotel poslušati, da ie v Sofiji
15.000	macedonskih begunov, ki so bežali pred srbsko ■ vojsko. Resnica je pa. da je bežeča bolgarska arma-
f,a.	macedonsko prebivalstvo
, , , zaPtretilo svoje bivališče in se
;!	"a. ^!Karsko, da bi ga vlada
, K.a	v °Pustošenili turških
k ranil. Seda j pa, ko vidi, da to ne bo mogoče, se prebivalstvo vrača pod srbsko vlado. Torej so bolgarski »genti le lagali, ko so pravili, da je prebivalstvo bežalo pred Srbi. — S fakšnimi sredstvi vršena propaganda
4,c bo imela vspeha, kar je prav!
Neolikanost bolgarske komisije. Komisija %a ureditev stare srbsko-jolKarske meje je dovršila svoje delo K0.'e ono delo dokončano, so sc Bol-Pji!i odstranili, ne da bi se poslovili od Srbov. Komentarja ni treba.
,	T.°0(i ie Parlament* Na § ved-
skem ie 38 poslancev podalo predlog zakona za odstranjejjje monarhije na temelju storthinga. Med podpisi predloga ic tudi podpis vrhnega stok-holmskega župana. — Pri nas se ta vest kot bajka sliši. Seveda!
ah Se ne P0/-J,hii kdo je vstvaril Albanijo, zato se v Skadru prav Pi idno zatira srbski živelj. V mestni anet' ’,e- bii izv°lien tudi en Srb in ii J?/1 ll,mpic niso dali preje miru, IH m Sr ni nieKova izvolitev razve-11 to se dogaja že sedaj, ko viaaa v mestu mednarodna četa, (ki s tem rc.s v čudni luči pokaže svojo nem istranost.) Kaj bo še potem, ko Pofom iiU'^l<< a,l,anska ustanovljena.
bii tli 1 X° Srbf kar en^tavno pobijali. kakor sedaj delajo krščanski
Arnavti z mahomedanci. Kaj. ko bi gospodje grofi, ki zahtevajo od Srbov garancij za Arnavte, tudi pri Ar-navtili tako naredili, da bi bili Srbi svojega življenja varni. Toda to se ne bo zgodilo, ker potem bi se ne
An^e*9 čigav ljubljenec ie roparska Albanija.
J^ekaj popolnoma nemogočega
c.i Pl diiševni proizvod dunajskih Mlmfobov. »Alban. Kor.« prinaša n.mircc poročilo, da Grki plenijo — 'o Albaniji. In sicer so napadli vas noleno m jo hoteli opleniti. Dunajčan pa naj bo oficijoz ali pa kaj drugega, veruje tem poročilom, četudi
banK nSs^Uk K0Čh-’ kCr, V i'*
žiti za rop bogatimn!i '?l0, stl!'
mi vestmi si na Dumiu TV ? ta<šr|i-šnjo.	una,u dolgčas kraj-
Gost s katoliškega Sh„da v Litiji. Po slavnostnih dneh katoligkeea shoda so se vršili tudi po deželi raznem odmevi. F.ncga smo že priobčili j namreč onega, ko se je vrnil neki župnik brez 500 K. ki so bili last ^rajnega šol. sveta. Kje jih ie »izgubil« se šc danes ne ve. Neki ka-iVTin? ie sre^ll() Prišel v Litijo in se Potem pa kTrS i naiedel in
Natakarica je mSnne^da bi plaial'
—	a moža ni hi a se 1)0 vrrn'l mu. v Ljubljani tako?emer?ibrŽC S° nili žepe - ali ie Sa tudj Jp SPr^' 'zgubil — da ni imel več ;nar kje Jaš	n,t,.za	go-
Veselica Ciril in Metodove no-rtriiznlce v Trebnjem se vrši 7. t m na vrtu g. Tomšiča. Kdor ljubi dobro Kapljico ter čisla pečenega janca. naj
11	zamudi! Pivo. vino. jestvine, sla-
ščice. kava itd. po paviljonih. Vstopnina poljubna. Začetek ob 3. uri pop.
V	slučaju slabega vremena se vrši veselica na praznik prihodnjega dne.
Odbor.
K veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah bode vozil skupščinarje poseben vlak dne 8. septembra. Odhod iz Ljubljane ob pol 10. dopoldne, na Ježici postoji vlak in odpelje naprej ob 9.43. prihod v Domžale ob 10. 11. Radi male daljave se vožnja ni znižala., Vabimo vse družbene prijatelje, vse zavedne Slovence, pa tudi one, ki še nimajo pravega spoznanja o veliki važnosti družbe sv. Cirila in Metoda, da se udeleže letošnje velike skupščine in njej sledeče veselice v Domžalah kar najšteviIneie.»Udeležba bodi to-’ lika. da bode zborovanje napravilo vtisk onih lepih slovenskih taborov iz dobe narodne probuie.
Zaupen sestanek skupščinarjev bode dne 7. septembra ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Nar. doma« v Ljubljani, h kateremu ie dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo »zglasnice«. ki so lih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacija k zaupnem zborovanju.
Jutri priredi veselico gasilno društvo v Iškivasi v Iški. Prijatelji romantičnega iškega Vintgarja se šc posebej opozarjajo na to prireditev.
Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala rodbina g. učitelja Godca namesto venca na grob pok. dež. odbornika g. Fr. Robiča 15 K. učiteljstvo šole v Limbušu 15 K. g*M. Rosinova na letovišču v Framu 15 K. G. Ivan Malnarič pri Sv. Križu je nabral v gostilni g. Stritarja 10 K. Povodom godovanja svoje gospe soproge daroval je g. prof. R. Perušek 20 K s posebnim ozirom, ker se ne more udeležiti velike skupščine. V pozdrav velike skupščine je izročil g. mestni trnovski župnik Jv. Vrhovnik 20 K. z 2 K pa je pozdravil skup-ščinarje rodoljub s Koroškega. — G. Fran Canjko, nadučitelj. Sv. Bol-fenk na Kogu. ie poslal 5 K 25 v. nabranih v veseli družbi povodom 20-letnice poroke g. Frana Šoštariča, posestnika na Vitanu. — Kat. izobraževalno društvo v Štoriah je poslalo družbi sv. Cirila in Metoda 16 K 85 v. t. j. 10 % dobiček od društvene veselice v Štorjak dne 17. avgusta.
—	Prva slov. zaloga čaja in ruma v Ljubljani je nakazala družbi zopet vsoto 70 K kot prispevek od družbi-nega čaja za prvo polovico prvega leta obnovljene pogodbe. Ta deuž-bini čaj je liže precej dobro vpeljan, vendar se nahaja še mnogo slovenskih trgovcev, ki nimajo tega blaga v svoii zalogi. Omenjeni čaj ie pu svoji kakovosti svojega priporočila vreden, zato ponovno opozarjamo slovensko javnost in prosimo, da s« naše družine v prvi vrsti ozirajo na čaj iz prve slovenske zaloge v Ljubljani. — Iv. Brinšek. Trnovo, odposlal je od m. podružnice razne doneske 156 K 62 v, iz nabiralnikov 57 K 98 v. skupaj 214 K 60 v.
Tekma frmačev. Zanimanje za to prireditev ni samo med domačimi lovci izredno živo. ampak tudi v tujini so radovedni na uspeh. Take tekme so na Češkem. Moravskem in Nižje Avstrijskem nekaj navadnega, kajti tam so bogata lovišča, da par lovcev igraje lahko ustreli en dan po nekaj sto jerebic, fazanov in zajcev. Ob večjih lovih gre pa plen že v tisoče. Da imajo v takih loviščih tudi dobre pse frmače je samo po sebi umljivo, zakaj kolikor več divjačine imam v lovišču, toliko laže učim svojega psa. oziroma kolikor več pride pes z divjačino v dotiko. toliko več rutine in praktičnih izkušenj si nabere. Gledati rutiniranega fr-mača pri delu. je za lovca prava slast. V naših loviščih se seveda kaj tacega le malokdaj vidi. Prvič nimamo bogatih lovišč, drugič pa nam riedostaja dobrih psov. «Slovensko lovsko društvo« se tudi temu od-pomoči s tem. da budi in neti v domačih lovskih krogih zanimanje za dobre pse frmače in da skuša tffie dobre pse spraviti v deželo. Ta namen ima tudi tekma dne 8. t. m. Po f-iV s*rani imaio na tekmah lovci priliko videti, kako lovi zares dober trm a c. no drugi pa imaio imeiitelii in n utehi frmačev priliko lavno pokazati. koliko so njih psi vredni. Prav zato ni tekma prav v nobenem oziru omejena. Tekmo pride lahko vsakdo gledat, nai ie lovec ali ne. domačin ali tuiec. član društva ali ne. Pa tudi tekmuje lahko vsakdo. samo. da odgovarja njegov pes predpisanim pogojem. Vsako ščene se seveda ne more pripustiti k tekmi, kajti tekma bodi izbor lepote in dobrote. Kakor ni dovoli, da ie pes samo lep. za lov pa za nič. tako ni« zadošča, da ie za lov dober, sicer pa spaka. Oboje mora biti vsaj do gotove meje združeno, kajti le tak
pes ie za^pleme kaj vreden. Zato zahteva »Zveza avstrijskih kinologov« na Dunaju, kot najvišja oblast v teh stvareh, da se k tekmam pripuščajo le takj psi. ki popolnoma odgovarjajo plemenskim znakom in imajo rodovnik. Ker je Pa pri nas takih psov izredno malo. je zveza dovolila za našo prireditev izjemno in gg. sodnike pooblastila, da smejo tudi take pse pripustiti k tekmi, ki šc nimajo rodovnika, toda le. ako so psi res lepi in čis,te krvi ter je upati, da se naknadno sestavi rodovnik. Ta izjema kaže veliko naklonjenost zveze do našega društva. Pa tudi sicer so gospodje na Dunaju vse storili. da nam tekmo omogočijo. No. pa tudi domačini so se odzvali. »Kranjsko društvo za varstvo lova« je dalo prvo ceno v znesku 100 K; znani Nimrod s Krasa gospod Štefan E. Paximadi, veleposestnik iz Sežane, je dal drugo ceno v znesku 70 K, požrtvovalni gospod podpredsednik društva gospod Fr. X. Urbanc, vele-tržec v Ljubljani, tretjo ceno v znesku 50 K itd. Nadeiati pa se smemo še več daril, tako da noben tekmovalec ne pojde praznih rok domov. Tudi smo mislili prirediti v nedeljo 7. t. m. popoldne razstavo frmačev. Točk gg. sodniki pridejo šele 8. t. m. z dunajskim brzovlakom. zato razstave ne bo. Tekma bo zelo ostra, kajti že sedaj ie prijavljenih 12 tekmovalcev od vseh krajev. Kdor pride že v nedeljo zvečer v Ljubljano. najde lovsko družbo v verandi hotela. »Union«. — Odbor.
Lep lovski pes rumen, menda iz Ljubljane, se nahaja pri g. Karolu Maicenu, magacinerju v Škofji Loki.
Brzovlak povozil kravo. Pretekli torek dopoldne ie povozil brzovlak na progi Brezovica-Ljubljana na železniškem tiru kravo posestnika Alojzija Mravlje. Krava se jt ravno vsled prihajajočega vlaka splašila in ie zbezljala na progo, kjer jo je brzovlak povozil.
Nad zidarja sta šli. Neka posestnica iz Vnanje Gorice in niena hči sta hoteli pretekli četrtek zapoditi iz svoje hiše nekega sitnega zidarja. Oborožili sta se s kopačo in z grobljami in sta tako oboroženi šli nad zidarja. Nastal je slednjič prepir, ruvanje in preteo. tako da so vsi trije odnesli poškodbe na svojem telesu.
Otrok prevrnil nase lonec z vrelo vodo. Dveinpolletni kajžarjev sin Peter Dolinar iz Suhe. se je te dni igral doma v kuhinji. Med igro ie tudi zgrabil lonec z vrelo vodo in ga prevrnil nase. Zadobil je težke
opekline po celem životu.
Ustreljen na voJaSklh vajah. V
petek ponoči ie umrl v ljubljanski garnizijski bolnišnici nadomestni rezervist domobranskega pešpolka $t. 26 Ivan Kaiser iz Ribnice-Brezja pri Slovenjem Gradcu na Štajerskem. Pri sklepnih vojaških vajah pri Št. Petru na Krasu se ic streljalo z ostrimi naboji. Na sedai še nepojasnjen način ga ie tekom vaie zadela krogla. ki mu ie predrla in nevarno poškodovala trebušne organe. V brezupnem stanju so ga prepeljali v tukajšnjo garnizijsko bolnišnico, kjer je na večer podlegel težki poškodbi. Vojaška oblast je brzojavno obvestila rezervistovo ženo o tragični smrti moževi. Revež zapušča vdovo in troje nedoletnih in nepreskrbljenih otrok. — Stotnik, ki je bil ttidi od kroglje zadet. leži. kakor smo izvedeli. v tržaški bolnišnici.
Srbski patriarh Bogdanovič ponesrečil v gorah? Karlovški srbski patriarh Bogdanovič, ki se je od 13. avgusta nahajal v KaŠtajnskem kopališču. ie v ponedeljek popoldne kakor ponavadi iz hotela \Veissmeier odšel na izlet in se od tedaj ni več vrnil. Odposlali so za njim več ekspedicij po bližnjih gozdih in gorah, a doslei niso našli še_ nobene sledi za njim. Splošno mnenje je, ya |e patriarh v gorah ponesrečil. — Pogrešani patriarh ie bil v zadnji dobi popolnoma izpremenjen;_ preje vesel in živahen, ie bil sedaj vedno teman in sam zase. Občeval ni z nikomur in niti odzdravlial ni na Pozdrave prejšnjih dobrih znancev. V kopališču je vsak dan hodil na dolge samotne izlete. Žc pred tedni ie vzbudil pozornost invnosti. 19. avgusta popoldne ie šel Bogdanovič mirno neko na samem stoieče nrossauske nianinske krčme, ne da bi bil vstopil. Krčmar-i°vi lindie so ga videli it; v gozd. Zdelo se iim to ni nič Posebnega, ker vedno nrihaiaio izletniki tod mimo. Drugo jutro so videli patriarha nnti zonet iz gozda vsega zanemarjenega. Manikal mu ie plašč. klobnV in dežnik, katere stvari le preišnii dan imel s seboi Vsa obleka ie bila mok^n in zamazana. l'lačr> razcefrano. Patriarh ie očividno vso noč blodil no strmem, skoro neprehod-nom gozdu in moral st'•išno trpeti.. Vso noč ie deževalo Tudi sedai sc patriarh ni z^las'1 v gostilni, marveč ie šel mimo Cez nekaj ur so
vsega onemoglega našli ležati na neki klopi ob Bocksteinski cesti — Sedaj je skoro gotovo patriarh zašel visoko v gore in se je tam ponesrečil.
Iz Sela pri Ljubljani.
—	Selo pri Ljubljani. Prosluli
meščanski župan Jože Oražem, general moralnih in nemoralnih elementov v Mostah se je predrznil prositi klerikalni deželni odbor "na Kranjskem, da ga zaradi njegovega »delovanja na polju morale« jemlje v zaščito. Oražem, ki ima s i'jega prijatelja v osebi dr. Pegana, misli, da sme počenjati s tujim b'agom, karkoli se mu zljubi. Ko je vtfel, da je Bučarjeva žena ostala sama doma in je vsled tega prišla v bedo, je hotel moščanski župan Oražem to stvar izkoristiti v svoje pohotne namene. Porabil je vsa sredstva, da bi zadovoljil svojim strastem, ali bila so zaman. Zena Bučarja, ki še ni bila prepojena z duhom škofove rdeče brošure, se .ie temu zapeljivcu ubranila in odnesla mu jo je izpod nosa tisto dušo, po kateri je Oražem že toliko časa hrepenel. Ne bi govorili o tem tako glasno, ako bi bil Oražem samo navadni zemljan. Ampak Oražem je župan v Mostah in kot tak bi moral biti tudi naš mož na svojem mestu. Biti bi moral zgled Občinarjem v svoji občini. Ali Oražem je pa tudi prvak tiste stranke, za katero je župnik Petrič prišel z Najsvetejšim na volišče in tam za Oražma oddal svoj glas. In tak mož naj zas-topa župansko mesto, ko tako rad greši zoper deveto božjo zapoved, če le more in dobi priložnost. Kdo naj ga potem re-špektira? Ali niso morda zato odgovorni tisti elementi, ki so ga. vpo-rabljajoč vsa nedopuščena sredstva, posadili na to mesto? Ali ni Oražem sramoten madež za celo moščansko občino?
Odgovor na to ne bomo dobili po geslu: »Gliha vkup štriha«. Oražem ne bode izvajal iz tega nobenih konsekvenc. Občina mu je njegova molzna krava in županski stolec njegova eksistenca, zato pa bode ostal gluh in slep. Ostal bo na tem mestu tako dolgo, dokler se ga ne bodo Občinarji začeli — sramovati. Tega se ne aveda niti občinski odbor sam. Zato ga tudi še danes trpi v svoji sredi. Kjer si Oražem ne more pomagati, pravi, da delajo napredni časopisi za njega reklamo. Kjer pa Oražem le količkaj more, tam ima tisti, ki si ga upa svetu pokazati, takoj disciplinarno preiskavo na vratu. Tako torej izgleda ta Oražmova reklama. Deiiunciantstvo je zašlo Ora-žmu, temu vse časti vrednemu prvaku klerikalne stranke v kri in meso. 2e ko je bil še na južni železnici, je odpravljal to delo izvrstno. "Več družin je bilo zaradi njegovega de-nunciantstva v naihtljšem mrazu vrženih na cesto. Ko je pa južna že-lezniča spoznala njegovo delo, ga je izpustila rade volje v pokoj. Delavci v skladiščih na južni železnici pa so se oddahnili za vedno. Oražem, Ta-škar, Zelirer. to ie bila tista triperesna deteljica, ki ie držala skladiščne delavce v šahu. Gorje je bilo tistemu, ki se je upal vpisati v strokovno društvo železničarjev. Ta je bil od te triperesne deteljice zasledovan tako dolgo, da šo ga postavili z njegovo družino na cesto. In Oražem nadaljuje tako umazano delo kot župan v Mostah.
Ljubi [ana.
— Slavnostno zborovanje jugoslovanskega učiteljstva se vrši danes ob Pol 10. dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma«.
— Zborovanje delegacij. Včeraj popoldan so zborovali v »Mestnem domu« delegati učiteljskih društev, včlanjenih v »Zvezi«. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, vodil ga je predsednik »Zaveze« g. Luka Jelenc. zapisnikar ie bil g. Ivan Dimnik. Lep ie bil pozdravni govor predsednika.^ poročilo tajnika g. Vil. Rusa r»a obširno, ali zelo zanimivo, in je bilo večkrat pretrgano z živahnim odobravanjem.
— Srbski gosti. Povodom 25-letnega jubileja »Zaveze« avstr, ju-goslov. učiteljskih društev ie poslalo »Učiteljsko udruženje u kraljevini Srbiji« v Ljubljano pet svojih čianov in sicer gg.:	Mihajla	Sretenoviča.
Mihajla Stanojeviča. Dimitrij?. So-koloviča. Jovana Popoviča in Milo^ sava Radišiča. Zanimivo je, da so vsi srbski učitelji v Ljubljani takoj kupili — vse slovenske čitanke za liudske šole. iz Česar se vidi. kako resno živijo srbski učitelji za svoj poklic in kako se zanimajo za ljudsko šolstvo tudi izven svoie domovine. Slovenske šolske knjige srbskim učiteljem zelo ugajajo, posebno
hvalijo K. Widra »Moje prvo berilo«. Srbskim gostom Ljubljana zelo ugaja in marljivo razgledujejo vse njene zanimivosti; tivolskega parka in razgleda z gradu ne morejo prehvaliti.	o.
— Kako Oražem drva plačuje; Včeraj je bil pri nas neki posestnik, ki nam je pravil, da ie prodal Ora-žmu še spomladi 4 sežnje drv, toda denarja ni mogel dobiti od njega, Včeraj sta bila pa ravno skupaj v. gostilni pri Ferlincu. Kmet je odločno zahteval denar ker ga nujno rabi. Oražem je prosil, naj mu toliko Ferlinc posodi. Ker pa ni Oražem imel 1' (dita. mu je gostilničar prošnjo ( •rKionil. Nato pa reče Oražem kmetu. Počakajte me tukaj, grem nekam drugam po denar. — Kmet ga je moral čakati še tri ure. da mu je mogel izplačati. Torej tak je kredit in bogastvo moščan. župana. Ako pa želite Vam pa lahko bolj natančno poročamo.
— Iz Most. Te dni smo sedeli pri nočnem hladu pod nekim kostanjem v Mostah, in se pogovarjali o raznih rečeh. Že pozno v noč smo pa zagledali parček. Ko si bolj natančno ogledamo, smo spoznali obe osebi. Bila je ^neka šivilja M. in Oražmov Lojze. Čudno se nam je zdelo, da ta zaljubljen par rie vidimo nikoli pri belem dnevu. Sedai smo iih pa že večkrat opazili pozno v noč. Mi to dobro vemo. da se ljudje katoliške stranke tudi radi imajo, in da so zaljubljeni. Tudi nimamo nič proti temu. Čudno se nam pa vidi. da jih le pozno po noči vidimo na sprehodu. Potem smo se pa še informirali o tem zaljubljenem parčku in smo tudi natančno zvedeli, da ta ljubezen traja že več let. Oče župan Oražem pa pravijo, da je tudi premožen. Potem ne more biti nič napačnega. Saj mu lahko oče odpiše kakih deset tisoč (pufa), ona ie Pa šivilja, bo tudi sama kaj zaslužila. Več prihodnjič.
— Najemnik piestnega kopališča Kolezije in prov. gimnazijski sluga ima sina, katerega je pristno klerikalno vzgojil in ki je nanj lahko ponosen. V hiši nasproti kopališča je gostilna. Gostilničar je že večkrat opazil, da mu nekdo skozi okno v klet spušča neke vrste ne baš prijetno tekočino. V petek 29. avgusta zvečer gre gostilničarka brez luči v klet po vino. Kar se pojavi pri oknu kleti sin gori omenjenega kopališč-nega najemnika ter zakliče svoji onkraj ceste pri elektriškj svetilki stoječi sestri: Francka poglej, ter začne nato skozi okno opravljati malo potrebo. Na klic gostilničarke jo je fantič takoj odkuril. V svoji klerikalni gorečnosti in sovraštvu do naprednega gostilničarja starši fanti-
ca baje celo odobravajo tako početje sinovo, kakor je je odobravala sestra njegova, žena vzor vzgojitelja Sloru-škarja, bivšega navdušenega Sokola. Ta sličica naj bo mal prispevek k poglavju o klerikalni vzgoji; obenem pa naj opozori obiskovalce kopališča naj pazijo, da jim v taki dobri vzgoji utrjeni fantič ne ponesnaži kopelji in perila, a slavnemu mestnemu magistratu kot najemodajalcu kopališča naj služi v to, da bo treba brezobzirno gledati na red in snažnost v kopališču.
— Vpisovanje v I, gimnazijski
razred. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se bo v jesenskem terminu vršilo vpisovanje v prvi razred le na druK\ drfavni gimnaziji (Poljanska cesta). Na I. državni gimnaziji se učenci v septembru ne bodo več spi ejemali v prvi razred, ker se jih je ze v julij« zglasilo zadostno stavilo"
— Vrtna veselica pevskega društva »Slavec« se vrši v pondeljek na vrtu restavracije pri Novem svetu z n a j r a z n qy r s t n e j š i m sporedom in plesom v salonu. Vstopnina prosta. Kegljanje na dobitke bode v nedelio in praznik ves dan in večer. Dobitkov je šest od katerih prvi je 40 K v zlatu in srebru.
— »Šišenski klerikalci« res krasno anpredujejo v Sp. Šiški. V svojem gnjezdu se po svoie izobražujejo lahko si^ človek misli kako, ako so gospodične in g. tajnik skupaj. G.
tajnik je marsikatero že primerno podučil o tej ali oni stvari. Vsaka reč prav pride če prej ne čez sedem let. Ali ste že pozabili na Koseze, le v spomin si pokličite g. tajnik Koseze in Vašo malo nevesto. In oče ciga-rarc g. Babnik ima tudi dovoli posla. Saj so tudi cigararce feist punce. Posebno dve zvezde bliščite se že dali časa v društvu. Vedno tičita skupaj, gotovo kujeta zopet, kako boste popadle zopet kak dober plen. Kar je luštnih punčk ima na svoji strani gospod tajnik, cigararce in druge tercijalke pa morajo poslušati gospoda predsednika, sicer pa razgrajajo po tovarni. Vse te razmere pa že presedajo ostalim odbornikom. Naiprvo so postrigli nekoliko peroti
g.	tajniku, ki je vkliub temu. da ic bil edini zmožen dela v društvu, sam raje popustil vse. samo da ostane vse
italno. O. predsednik bi pa tudi lahko to mesto odstopil drugemu, ki bi mogoče res bil zmožen. Za nas ie še boljše, ako vodijo društvo taki kot so. Eden ljubi vino. drugi dekleta, tretji preganja šnops in bi najraje samo vodo vpeljal v Šiško. Da bi pa prečastiti g. patri zakrili vse to. priredili so na Trsat romaski_ pogon. Zbrali so okrog sebe do 700 ljudi zahtevali od njih veliko preveliko plačilo in tako so se te zvezde prosvete mastile za denarje kmečkih žuljev. Zavetišče teli koritarjev pa bo postalo pri »Kamnitni mizi« v Zg. Šiški. Tu se vežejo z različnimi Nemci in hajlajo po Šiški. Posebno glasen ie postal tudi pisar Orehek. Le ta leta pri vseh instancah v Ljubljani. koliko dela je še v Šiški, predno bo ukrotil to čredo in pripeljal v naročje Šušteršiča. Toda gospodje ga bodo kmalu pognali tudi v tem društvu čez prag. ker iim ta dela vedno zapreke. Njemu gre za obstanek. Kdor dela za taka društva pride naj-preie do korita in to tudi Orehek misli. Le tako naprej, vse pride počasi na dan. Le skupaj, uboge raje. kjer poučujejo brezplačno. Marsikak dopis je bil že namenjen javnosti, odslej naprej pa b,-ez pardona. Več prihodnjič.
— Danes izlet »Ljubljanskega Zvona« v Kamnik. Tain koncert ob 5. uri. Povratek ob 9.20 v Ljubljano.
— Na Medvedov grob. Ljubljanski Zvon, Lira in Salonski orkester vabijo vse izletnike in napredne Kamničane v nedeljo popoludne ob
3.	uri na Medvedov grob. kjer po kratkem nagovoru zapojeta Lira in Zvon dvoje žalostink našemu nepozabnemu slovenskemu pesniku Medvedu.
— Zaveza jugosl. učit. društev }e izlet v Kamnik vsled pičlega časa sicer preklicala, vendar pa upamo, da navzlic temu poleti dokaj gg. učiteljev k nam. ker je izlet kratek in že vsled koncerta priporočljiv. Na svidenje!
— Gosp. dr Gajžla. skoraj gotova ste sami Švab. ker tako pišete.
— Telovadno društvo »Sokol« v Štepanjivasi naznanja svojim članom. bratskim društvom in drugim prijateljem Sokola, da svoj na dan 7. septembra t. 1. določen pešizlet čez Janče v Litijo preloži na dan 21. septembra t. 1.. ker se bratje Sokoli vsled poziva Slovenske sokolske zveze po večini udeleže slavlja razvitja prapora vrhniškega Sokola.
— Vsa društva, ki iščejo za svoje plesne vaje igralca na klavir, opozarjamo na izbornega domačega pianista. Naslov pove uredništvo »Dneva«.
— Nogometna tekni;* »Croatia« rezerva »Ilirije«. Kakor mo še poročali. tekmuje v pondeljek 8. t. m. na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda ob 5. uri popoldne rezerva ljubljanske »Ilirije« z zagrebško »Croatio«. Tekma bo gotovo prav zanimiva in do konca napeta, ker si stojita nasproti približno enako močna tckmovalca. »Croatia« je eno najbolj simpatičnih hrvatskih nogometnih društev in ie glasom hrvatskih športnih društev enako močna kot »Oradjanski. športni klub«, kateri ie to pomlad zmagal nad I. moštvom ljubljanske »Iliiije« 2:1: edino v tem nadkriljuie še »Gradjanski športni klub«, da ima lepšo kombinaciio v igri in da igra mirno ter jako fair. Pri hrvatskih mojstrskih tekmah se »Croatia« vedno bori z »Gradjan-skim« za tretje mesto. Na drugi strani ie pa tudi »Ilirija« vsled traininga čez poletie precej pridobila na formi, in sedaj polaga veliko dolžnost zlasti na pravilno kombinirano igro. Zato se smemo nadejati, da pondeli-ska tekma ne bo le interesantna in skozinskoz napeta, marveč za nas tudi poučna v tem oziru, da lahko presodimo, koliko smn Slovenci na tem športnem polju že napredovali.
— V pojasnilo slav. občinstvu. Podpisano društvo tem potom izjavlja z ozirom na različne neosnovane govorice v toliko, da ie namen društva v slučaju nesreče pomagati svojim članom s podpornino. ter v slučaju smrti izplačati posmrtnino Klasom društvenih pravil, katere so vsakemu proti mali odškodnini na razpolago (članom biezplačno). torej ne primerjati našega društva z raznimi propadlimi društvi, ker enakih društev je v Avstriji neštevilno, katera že leta in leta obstojajo v bla-Kor društva. Vsakemu članu ie dana prilika ogledati si v društveni sobi. Mestni trg 13.fi. dopoldne od 8 do
12	ure in popoldne od 2 do 6 ure natančno društvene knjige, iz katerin ie popolnoma razvidno delovanje društva. Proti vsaki nadaljni neos-novani govorici, bode odbor društva sodnijskim potom postopal. Dobro-tvoriteljno društvo »Blagodat« v Ljubljani.
»Protnessl sposl. Zaročenci« se danes predvaia do torka z velikim ispehom v kino »Idealu«. Tragika tega filma napravila na vse obiskovalce globok utis. Pravočasno si sedeže rezervirati V sredo »Pomrm-
dour«. sijajna Nordisk veseloigra. V soboto »Kdo je storilec«, kriminalni ronvan.
Koncert „Zaveze“.
Učiteljstvo se more ponašati, da ima v svoiih vrstah lepo število pevcev in pevk; zato ni čuda. da je n. pr. pred par leti »Združenje moravskih učiteljev« odneslo prvo ceno s pevske tekme v Parizu. Tudi naše učiteljstvo bi pod ugodnejšimi razmerami lahko nastopilo s svojim zborom, ki bi se lahko meril z marsikaterim drngi.m Saj so naši učitelji prve sile v vseh drugih pevskih zborih. Jubilejni koncert »Zaveze« je ime! biti v prvi vrsti poskus v tem in lahko rečemo, da je poskus presenetil. Koncert je krasno uspel in ie bil pravi triumf domače slovenske pesmi. — Dasi še ni jesenska sezona — je bil vendar tak naval v dvorani, da je bila velika dvorana do zadnjega kota polna. Ze včeraj dopoldne so bile vstopnice razprodane. Dolgo že nismo videli pri kakem koncertu tako velikega obiska. Koncert pa je tudi to zaslužil in je prekosil vse pričakovanje. Oceno posameznih točk smo že prinesli. Posamezni nastopi so bili pozdravljeni s pravim viharjem aplavza. O nastopih naše mile pevke ge. Dev in naših virtuozov bratov Troštov ne bomo pisali novih hval. Bile bi odveč. Veseli pa nas uspeh obeli pevskih zborov, ki jc bil sestavljen po večini iz samega učiteljstva. Zbor ie nastopil z nekaterimi novimi skladbami. ki so (posebno »Slovanski dan«) krasno uspele. Drugi program ie bi! sestavljen iz harmoniziranih narodnih pesmi, kar je posebno z ozirom na slovanske goste zelo primerno. Moški in mešan zbor sta žela pod vodstvom g. Marolda krasne uspehe. —
Koncerta se ie udeležil g. župan dr. Ivan Tavčar, podžupan dr. Triller. drž. poslanec dr. 'Rvanihar. dež. odbornik dr. Novak. konc. vodja M. Hubad, zastopniki raznih uradov, ravn. Schreiner. rovn. Bezek, zastopniki C. M. družbe, zastopniki slovanskega učiteljstva g. Skalicky, in Skala, srbski in hrvaški učitelji, vodstvo »Zaveze«, veliko število slovenskega učiteljstva, naši meščanski in delavski sloii — sploh koncert ie privabil k sebi vse prijatelje lepe pesmi in glasbene umetnosti.
Lenše ni ir.oela »Zaveza« začeti svoje zborovpnve. Naše učiteljstvo se te nek a zal o kot e©iite\ia nevske m elnsbene umetnosti. Sinočnji koncert ie bil len uspeli, ki naj spremlja tudi nadaljne delo našega učiteljstva.
Trsf.
slovenskim učnim jezikom in v Trstu, kjer jih je čez 60.000, pa komaj 10. Iz tega je razvidno, kako Neme i. dr. zatirajo Slovence s šolstvom, kako so pa Slgvetici še preobzirni do njih!
Zabava.
Nova podržavljenia na Ciril Metodovih šolah v Trstu. S L septembrom t. I. je naučuo ministrstvo imenovalo državnim učiteljem v XI. čin. razr. Mileno Rohrmanovo, Vido Kersnikovo in Valentina Katnika; v X. čin. razr. pa A. Wašteta, L. Zameji-čevo, R. Golijevo, Fr. Marinčka in F. Garvasa iz Krmina.
Nemški priseljenci v Trstu uživajo v šolstvu neverjetno protekcijo pri vladi. Ce pride par nemških kramarjev v Trst, že jim vlada ustanovi državno trgovsko šolo. Potem se pa »Grazer Tagblatt« še jezi v svojih »nemških štimcah«, da Slovenci zahtevajo tudi od države slovenskih šol v Trstu. Nemcev je v Trstu komaj 10 tisoč, medtem ko je Slovencev čez 60.000. In imajo Nemci tu 2 deški in 2 dekliški drž. ljudski šoli:	isto tako po dve državni me-
ščanski šoli; dalje imajo nemško realno gimnazijo na drž. stroške; nadalje drž. gimnazijo in realko; poleg tega bo vsak čas podržavljen tudi nemški dekliški licej, katerega itak že sedaj vzdržuje pravzaprav država in na Schulvereinski soli v Skednju podržavlja vlada učiteljstvo. A kaj imajo Slovenc! v Trstu? 10 ljudskih šol od občine in par podržavljenih učiteljev na Ciril-Metodovih šolah. Par Nemcev ima torej popolno svoje šolstvo; šestkrat toliko Slovencev pa razen ljudskega šolstva, ki je pa tudi za toliko število nezadostno, ničesar. Državna mera je tu gotovo krivična, še očitnejša pa postane krivica z dejstvom, da te nemške dr-žavne šole faktično širijo in vzdržujejo Nemci s pomočjo slovenskih otrok. Država pa Slovencem ne mara dati miti paralelk na gimnaziji, kjer je v nižjih razredih dve tretjini slovenskih otrok. Če torej Slovenci zahtevajo v Trstu več od vlade, so to upravičeni zahtevati!
Številke naj govore! Zgoraj smo navedli, koliko šol ima 10.000 Nemcev v Trstu. Poglejmo pa, kako je v drugih deželah. Na Kranjskem je
27.000	Nemcev in ima 32 javnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom ter 8 z neimko-slovenskim; Slovenci na Koroškem, ki jih ie čez 80.000. imajo pa le tri javne ljudske šole s
Grozna misel. Ne razumem vas. da se razburjate zaradi tega, krr riše vaša gospa tašča pesmi.« ■— »Kako naj se ne razburjam, ko vidim, da hoče postati na vsak način nesmrtna.*
*
Zaupno. Paeijent (v čakalnici pri zobozdravniku); Torej sedaj v ordinacijski uri je .vse popolnoma zastonj, ne?« — Sluga; »Da. to ne stane niti krajcarja.« — Paeijent; »Kaj pa, če pride bolnik drugič?« — Sluga (zaupno); »Živa duša ne pride drugič sem.«
*
Med študenti. »Ali ste brzojavili svojemu očetu po denar.« •— »Da.«
— »bi odgovor?« — »Brzojavil sem radi kratkosti; »Kje je zahtevani denar?« in oče mi ie odgovoril tudi kratko: »V moji denarnici.«
+
Nobene nevarnosti. On: Ali bi
zaupila, Marica, ako bi te sedaj poljubil?« — Ona: »To se razume, da bi upila.« — Nekaj časa molk. — Ona: »Jožek...« — On: »Kaj hočeš?« — Ona (obotavljajoče): »Veš. oče jc silno gluh.«
*
Srečen. Mihec (ki sc je vrnil iz šole); »Mamica, ravno sedaj, ko sem šel po vasi. me je nagovoril gospod knez.« — Mati: »Tn kaj ti je rekel?« — Mihec (ponosno); »Rekel mi je: »Osel. cgni se. ko vidiš, da je cesta ozka.«
V starih lepih časih.
V	»Slikah iz avstr, šolstva« (izdala »Matice lidu« v Pragi) citatno razne zanimivosti iz prejšnjih časov. Zelo zanimivo je. kako so n. pr. koncem 1S. stoletja nastavljali učitelje in kako so izgledali učiteljski kandidati. O tem govori neki protokol v župnišču sledeče:
Ker se je po smrti učitelja priglasilo pet kandidatov za njegovo mesto. se je vršila javna skušnja pred očmi in ušesi cele občine v cerkvi
— potem pa so bili še nadalje izpra-ševani v župnišču.
1. M a r t i n Oves. tukajšnji
čevljar. 30 let star. Je pet v cerkvi tri pesmi; moral bi se učiti še mnogo
melodij, tudi glas bi moral biti lepši. Cital je iz knjige za silo in /logova! (puštabiral) je kolikor toliko. 'I ri rokopise je čital zadostno. Recitiral je iz katekizma o sv. rešnjem Telesu brez napake. Tri vprašanja na pamet je odgovoril dovolj dobro. Napravil je tri vrste diktata — s 4 napakami. Računati sploh ne zna.
2. Jakob M o u č k a. tkalec iz D. nad 50 let star. Pel je tri pesmi, pa je prešel večkrat v druge melodije. v glasbi moral biti silnejši, večkrat je obstal, kar bi ne smelo biti. Cital je iz sv. Janeza \9. 1—7. z desetimi napakami, zlogoval je iz sv. Janeza 18. 23—26. brez napake. Tri rokopise je čital slabo in se je zatikal. Na pamet je dobro odgovarjal. Iz katekizma je recitiral brez napake. Diktanda je napisal tri vrste s 5 napakami. Računstva ni znal.
3. Vaclav S e n o h r a b. Krojač iz’ S.. 60 let star. naj bi bil rajše ostal doma. Pel jc dve pesmi. Glas ima telečji in je prehajal v druge pesmi. Cital ie iz Jozua grozno slabo, puštabiral je z velikim trudom. Veliki T mu ni šel v glavo. Na pamet ni znal ničesar. Ko ie imel čitati tri rokopise, je priznal, da ne zna. Iz diktata je napisal tri besede, ki se niso dale čitati. Računati ni znal čisto nič. Računal ie na prste kakor mal otrok. Reklo se mu je^ da se je prepozno priglasil k skusnji, kar je sam s solzami in ihteč priznal.
4. Janez S e j k o i a, kotlar, je pel tri pesmi. Cital in zlogoval je do-bro. Pri katekizmu se ie ^kazalo, da nekaj delov ni predelal. Diktanda je napisal tri vrste — z 10 napakami. Zna! ie samo seštevati.
5. J a n e z V o j t a, P od Čast mk
iz N. Jc izgubil nogo v bitki. 4o_let star, pel je tri pesmi, ima močan glas, ampak melodija je bila^ negotova. Rokopise je čital slabo. Lita! je povoljno. katekizem je zna' dobro Na pamet je odgovoril 4 vprašanja za silo. Diktanda je napisal 3 vrste z 8 napakami. Znal ie sestevati in malo odštevati.
To je bilo torej pet kandidatov. In kdo je dobil mesto? »Ker je bil Jakob Moučka vedno »bonae famae« (na dobrem glasu), in so mnogi zanj prosili — je dobi! mesto.
Iz tega protokola se vidi vso nekdanjo mizerijo, ki je vladala pri nas pred 100 leti, vidi se. kako visoko stoji danes sola in koliko dobrote odnaša liudstvu — vidi se oa tudi.
kam bi zopet prišli, ako bi šola propadla. kakor hočejo oni. ki si žele starih dobrih časov nazaj.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
ARNAVTI BI SE RADI VOJSKOVALI.
Belgrad. 6. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Iz Sko-plja se javlja privatno, da so Moje arnavts.ke čete poskušale od treh strani vdreti pri Prizrenu na srbsko ozemlje, v svrho ropanja, seveda. Srbske čete so se hitro postavile v bran in Arnavte na' vseh treh krajih popolnoma porazili, tako, da je ostalo na bojišču okolu dvesto Arnavtov mrtvih, drugi so pa zbežali.
Iz Soluna se javlja, da so pri Gradišču Arnavti napadli Grke. ubili učitelja. oropali nekoliko hiš, potem se pa umaknili.
Pri vsem tem demetirajo na merodajnih mestih dunajske vesti o veliki koncentraciji srbskih čet proti Albaniji in izjavljajo, da so čete po demobilizicaji močno zmanjšane, ali tako močne so vendar še, da odbijejo vsak napad Arnavtov.
Belgrad, 6. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo «Dnevu«.) Časopisje se peča obširno z napadi arnavt-skih čet na srbsko mejo in povdaria, da Arnavti ne delajo tega iz lastnih nagibov, temveč da so nahujskani od dunajskih agentov, ki jih po Albaniji kar mrgoli. Ako ti napadi ne prenehajo ima Srbija dovolj sredstev za ukrotltev Arnavtov, od katerih bi bilo najblažje to. da se meja proti Albaniji popolnoma zapre in Albanija bi bila obsojena na gospodarsko propast. So pa tudi ostrejša sredstva in Arnavti najbolje storijo, ako ne gonijo stvari ako daleč, da bi ta sredstva poskusili. Za one, ki Arnavte hujskajo, bi oa tudi bilo bolje, ako bi še enkrat prenehali rovariti proti Srbiji, ko vidijo, da s tem ničesar ne dosežejo.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad. 6. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vojni in poljedelski minister sta odpotovala v toplice Ribovska banja h Vralju in govori se, da sta šla po poslednje in-strukcije za pogajanja s Črno Goro, ker se črnogorski delega.t Matanovid še vedno rtahaia v Belgadu in pričakuje končnih navodil s Cetinja.
Neki član vlade je izjavil, da se bodo rešila pogajanja ugodno brez razsodišča, ali v krogih, ki stojijo blizu vladi, splošno prevladuje mnenje. da bo celo vprašanje odgodeno do povratka ministrskega predsednika Pašiča.
ITALIJA VEDNO IN POVSOD IN-TRIGIRA!
Belgrad, 6. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Italija že od začetka vojne balkanskih zaveznikov s Turčijo sistematično in-trigira proti Srbiji in ji skuša na vsakem koraku škodovati Ona je veliko pripomogla, da je Srbija morala zapustiti Albanijo in ona ie potem tudi v Bnkareštu intrigirala pri rmnunski vladi proti Srbiji, nagovarjajoč jo. naj se direktno sporazume z Bolgarsko, brez ozira na Srbijo. Italijanski poslanik, ki je to Svetoval runumski vladi, jo je obenem prosil, naj ostane vse to tajno, ali ruinunska vlada je intrigantsko Italijjo zavrnila in obenem pošteno obvestila srbsko vlado o italijanskih intrigah.
Sedaj vmešuje italijanska diplomacija svoje prste v odnošaje med Srbijo in Črno Goro. ker bi rada še dalje Črno Goro gospodarsko izkoriščala, kar pa ne bi bilo mogoče, ako bi nastali tesnejši odnošaji ined obema srbskima kraljevinama, ker ie Srbija dovolj močna, da bi Izkoriščanje Črne Gore po Italiji preprečila.
V	tukajšnjih merodajnih krogih vlada prepričanje, da Italija s svojimi intrigami v Črni Gori ničesar ne doseže in da merodajni krogi na Cetinju sprevidijo ono. kar sprevidi vse ljudstvo v Črni Gori, da ie namreč bodočnost Črne Gore najbolj osigu-rana v čem ožji zvezi s Srbijo. AH vsa javnost je silno ogorčena proti Italiji, za katero pravijo listi, da ie močna samo v intrigiranju, sicer pa niti tripolitanskih Arabcev ne more ukrotiti in se ima za konec vojne s Turčijo zahvaliti samo balkanskim državam, ki so z vojno napovedjo Turčiji primorali turško vlado, da je odstopila Tripolis Italiji
Italija je poprej že uživala v br-bljl precejšnje simpatije, ki jih ie pa sedaj popolnoma Izgubila, od česar bo trpela samo škodo in sicer v prvi vrsti gospodarsko, kakor io trpi tudi Avstro-Ogrska. Srbski narod obeh kraljevin bo že našel način, da reši Črno Goro iz rok italijanskih sesalcev in te italijanske intrige Imajo še to dobro stran, da je srbski narod
sprevidel, kakega sovražnika ima V Iitalijanih, k| so se do sedaj delali velike prijatelje Srbov.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«
Mali oglasi.
Meblovana soba s posebnim vhodom v bližini obrtne šole se taJkaj odda. Kladezna ulica 10.	826-1
C <. spodična. šolarlca išče stauo-ro.Vije s hrano. »Ponudbe na »Prvo s>-*v,;y i-isarno.«	824_!
Spretna šivilja želi službe pri bojši šivilji izven Ljubljane. Ponudbe »Šivilja«, »Prva anončna pisarna«.    822—3
Dekletce brez očeta, staro 8 mesece se odda za svojo. Ponudba »Sirota«. »Prva anončna pisarna«.
 ______________________________ 823—1
Gospod išče v Sp. Šiški hrano in stanovanje, evetualno samo hrano Ponudbe pod »Sp. Šiška«. »Prva anončna pisarna«.	812—2
šivalni stroji
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
)W \ ^ V ! r Ljubljana, Sodna
/	\	^ulica štev 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Izjava.
Podpisano društvo izjavlja tem potqm, d* je gosp Davorin Frančiča odslovilo, torej nima več pravice nadalje delovati za društvo, na kar se slavno občinstvo opozarja.
Dobrotvoriteljno dr. ,Blagodat*. Ljubljana. Spieten
čevljarski pomočnik
se takoj sprejme, Pokoren, Martinova c. 5.
Dva dijaka
sprejme na hrano in stanovanje mestni učitelj J. Likar, Ljubljana Nova ulica 3, I. nadstr.
Rajmund Bizjak
urar in zlatar
M TBST
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urar skih potrebščin.
Prva anončna pisarna — v Ljubljani =
sprejme
takoj dobregn, starejše««
zastopnika.
2?lača, po d-ogro-sror-u..
Sprejme se takoj trgovski pomočnik vešč slovenskega in nem škega jezika v trgovino
Josip Seunig
Ljubljana.
Znanje prodaje usnja na drobno (Lederanschnitt). Prednost imajc samo boljše moči. Plača po dogovoru,
V	hiši „pri Anžoku", Spodnja Slška, Vodnikova cesta štev. 9, se oddaja takoj v najem
tri lepe kleti, skladišče in podstrešje . • . za seno . * .
Natančnejša poj?s”ilr> <• ••	>•>	a	m