262. številka._LJMPljaaa, v sredo 14. novembra 190©. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan sveder, isunH nedelje In pnumiks, ter valja po eoM prejaman aa avstro-ogrefce deeae. aa vsa lato I K, a pol lata 18 K, aa četrt lota 8 K BO h, na jeden masao 9 K 80 h. Za LJubljana brsa pošiljanja na dom aa vsa leto 89 K, aa pol leta 11 K, aa fletrt lata 5 K BO h, aa jadan masao 1 K 90 h. Za poairjanje na dom računa se aa vsa lato S K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Possmezne itevllke po 10 h. Na naroflbo brea istodobne vpokujatve it^*«^ aa na oaira. — Za oznanila plačuje aa od Btiriatopne potit-vrsta po 19 h, fle aa oznanilo j od enkrat tiska, po 10 h, «q m dvakrat, in po 8 h, fle ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj aa iavoM frankovaU. — Rokopisi aa na vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo ja na Kongresnem trga It. 19. Uprsvnlitvu naj Jaa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v nredniltvo ja is Vegova ulice it. 9, vhod v upravniitvo pa a Kongresnega trga It. 12. »Slovenski Narod" telefon it, 34. — »Narodna TIskarna- telefon št. 85. Državnozborske volitve. Shod županov in občinskih odbornikov v Kranju. (Izvirno poročilo.) Tudi v naSi sicer zaspani Gorenjski se je začelo daniti. Ponedeljski shod nam je najboljSi dokaz za to. Klerikalnega jarma, katerega se v zadnjem času otresujejo povsod na Kranjskem, so tudi pri nas na Gorenjskem siti do grla. Časi so minuli, ko se je tebi nič, meni nič ukazovalo kmetom, da morajo voliti samo onega, kogar ,potrdijo" sam prevzvišeni škof. Vabilu na shod, ki se je vršil v društveni sobi „ Slovenskega bralnega društva v Kranju", se je odzvalo okrog 200 županov, občinskih odbornikov in kmetov. Iz radovljiškega okraja je dospelo kakih 50 mož veljakov, selška in sorska dolina je poslala svoja zastopnika, zlasti dobro pa je bila zastopana kranjska okolica; iz kamniškega okraja ni bilo nobenega. Kmet hoče imeti za poslanca moža iz svoje srede, kar je tudi popolnoma prav. A da bi se dandanes postavljali kandidati, ki so brez vsake politične barve, ki mislijo biti nekaki 0 divjaki", to skoro ni mogoče. Zato pa se je ta shod malone popolnoma ponesrečil Zje-dinjenja se ni moglo doseči. Volilci iz radovljiškega okraja so odločno zahtevali, naj se postavi kandidatom ravnatelj kmetijske družbe, g. Gustav Pire, tem se pridružita zastopnika selške in soške doline, češ, da bo selška in sorska dolina glasovala za onega kandidata, ki ga bo postavila na-rodno-napredna stranka. Kakih 40 kmetov je pritrjevalo govornikoma, ki sta se ogrevala za poslancakmeta, ki bo res kmet ter so bo v državnem zboru potege;val samo za kmetske koristi. Največji nemir in kraval pa so delali klerikalni pristaši s o duhovni, na čelu jim kranjski dekan, ŠenčurSti fajmošter Kukelj in besniški junak Pokom. Ti so s svojim kandidatom Pogač nikom igrali jako žalostno ulogo, ko so videli, da je več ko dvotretjinska večina odločno proti dosedanjemu poslancu Pogačniku. Zato so ves Čas motili zborovanje z mejklici in ugovarjali govornikom, kar je že presedalo navzočim. Velikanski krik je tedaj nastal, in Culi so se klici: „Ven, dihur!" „Fej, Koblar!" „Kaj imajo farji tukaj iskati?" »Kdo jih je klical semkaj?" „Živio, Tavčar!" „Živic, liberalci" itd. Znani njak se je kaj žalostno oziral okrog in isktil zsslombe, a ni je našel. (Mimogrede bodi omenjeno, da je ta mož po 40 danskem političnem postu zopet stopil iz rezervej Navzoči odbornik »Slovenskega bralnega društva" je tedaj, ker se je bilo bati. da bi se ne pripetila kaka nesreča, izjavil, da nepovabljeni gostje nimajo vstopa v dvorano, in vsled tega prosi, da se odstranijo hujskači, sicer bi bil primoran zapreti sobo. Nepovabljeni, nadležni „go-spodje" so končno uvideli, kaj jim je storiti, in so polagoma drug za drugim odku-rili iz dvorane. Bil je res zanimiv prizor gledati, kako so s potepenim nosom tiščali k vratom klerikalni kolovodje s svojo na Jeto tolpo. — Zborovanje se je na to vršilo nekoliko mirneje, ker so ostali samo narodno napredni volilci in pa „neodvisni" imetje. Prav dobro je govoril selški župan klibar, ki je s prepričevalnimi besedami Priporočal kandidaturo gospoda ravnatelja Pirca, in gospod Čop iz Most, ki je povedal, da so se veljavni možje iz radovljiškega okraja soglasno izrekli za kandidaturo g. Gustava Pirca. Med tem pa je za- baval zborovalce že zgoraj omenjeni župnik Pokom, ki je pridrvil do vrat in mogočno zatrjeval, da je tudi on občinski odbornik, torej ima tudi on pravico biti navzoč. Vse se mu je smejalo, in klici: .Ven ž njim !• so ga spremljali po stopnicah. Blejci so Se enkrat poskusili prepričati .neodvisne" kmete, katerih pa je bilo komaj še 12 poštenih v dvorani, naj se izreko in zjedinijo za kandidaturo g. G. Pirca. Volilci iz radovljiškega okraja so bili razočarani, ko so videli, da nič ne pomaga vse prigovarjanje. Prišli so bili v tako mnogobrojnem številu, ker so mislili, da bodo ustregli svojim so sedom, če jim dokažejo s svojim prihodom, da je njih kandidat toli preganjani ravna tel j naše dične kmetijske družbe, in da ima le on največ upanja na zmago. Vsled tega so odšli! — „Neodvisni" kmetje so na to glasili kandidatom gosp. Jakoba Koželja, posestnika v Olševku, ki je sprejel kandidaturo- Klavernega kandidata Pogačnika pa, ki se je bil ta dan tudi pripeljal v Kranj in je lovil kmetske glasove, ni bilo na shod, ker se mu menda ni zdelo vredno ali pa se ni — upal! * * Iz Novega mesta, 12. novembra. „Naša prednja straža v Mirni p6Či jd včeraj generala naših sovražnikov in šefa škofovega štaba z vso drugo drobnarijo vred ujela". Tako se je govorilo danes po Novem mestu, in ta vest se je hitro razširila po bližnji in dalnji okolici. Ker je bil tu tržni dan, prišlo je tudi več mirnopeških mož v mesto. Ljudje so se zbirali okrog njih, da izvedo, kako je bilo na shodu. In kako veselje je zavladalo v celem mestu, ko se je izvedelo za vse posamičnosti o shodu. Le jeden glas je bil: „ Krasno so ti naši sosedje manevrirali! Od teh se je treba učiti". In to je resnica! Na shod povabljeni pridejo v tako velikem številu, da si škofov odposlanec veselja Kar roke m^lje. A kako hitro mu usta zamaše! Ko pri !e potem ge neral in vidi položaj, mu kar sapa zastane! Plaho gleda okrog sebe, ves je bled in zbe gan in ne ve, kaj bi storil. Strah ga je ljudstva! Bitko je zgubil. „Bežimo", je mislil, „to je najbolje, kar moremo storiti", in je tudi res zbežal. Mirnopeška zmaga je lep dan v zgodovini naših strankarskih bojev. MirnopeSki možje so na glasu kot jako dobri kmetje. Možati ljudje so to in ponosni na svoj stan. S pridobitvijo te postojanke je v novomeškem okraju jako mnogo pridobljeno. To so vedeli tudi nasprotniki, in zato je poslal škof svojega tajnika, dr Šasteršič pa je prišel sam. Bitko je izgubil. Ta teden bo vedel po vsem Dolenjskem slednji kmetovalec, kako mislijo mirnopeški rojaki, in kako moško in pogumno se znajo zavzeti za svojo voljo. Veselje je že danes v Novo mesto prišlim kmetom iz drugih vasi žarelo iz oči, ko so izvedeli za to zmago. Dlje časa so ostali v mestu in mirnopeškim sosedom stiskali roke. Prihajali so sejmarji tudi iz Bučke, kjer je bil danes veliki semenj, in v pozni noči so še vzdigovali kupice in veselo na-pivali korajžnim mirnopeškim možem. „Bog jih živi", glasilo se je iz sto in sto grl. In napivalo se jim bo po vsem Slovenskem, kjer so zavedni kmetje in prijatelji kmet-skega stanu. Dan 11. novembra ostane svetel dan našega boja in Mirnapeč kraj, o katerem se bo z velikim spoštovanjem go- vorilo. Bog Vaa živi, pogumni stražarji kme-tovalčeve svobode in kmetske možatosti. Iz Kandije, 13. novembra. Seveda so bili na slavnem mirno-peškem volilnem shodu tudi naši kaplanje. Tudi vzorni dr. Prelesnik, ki je pri g. proštu v mestu na počitnicah in ima tudi neko 8orodnico, hodi za kratek čas na Pfeiferjeve in Šušteršičeve volilne shode. Šel je tudi na shod v Mirno peč. Drugo jutro po shodu je jeden teh kaplanov pripovedoval domačim možem, kako so mirnopeški občani na shodu nastopili Seveda je kaplan pihal, kakor razkačen puran, in mislil je, da mu bodo poslušalci pritrjevali. Kako se je začudil, ko se je oglasil jeden poslušalcev in z vidnim veseljem nad postopanjem mi rnopeških mož, rekel: ,Ti kmetje so možje pa ne hinavci". Kaplan je strmel in nejevoljno vprašal: »Kaj ste pavi?" In mož mu je s povešeno glavo odgovoril: .Gospod, mi smo pa hinavci, Bog nam greh odpusti". Pfeifer se je zdaj v Kandiji kar stalno naselil. Ta agitira v neki gostilni. A kolikokrat mora revež v kuhinjo iti, ker mu pivci, če so kmetje, povedo, da ga n6 bodo volili. Ubogi Pfeifer! V kuhinji „caguje" in „župcou pije, gospa gostilni-čarka, žena usmiljenega srca, pa mu dela družbo in ga z veliko potrpežljivostjo tolaži. Tudi soprogo ima Pfeifer seboj. Gospa se pač boji za moževo zdravje, saj Pfeifer v svoji razburjenosti večkrat pozabi, da ne sme na prepihu stati. Pfeifer je v fa-rovški službi popolnoma pozabil, da je bil enkrat mož. Izvedeli smo, da ovaja pri vladi nižje uradnike in učitelje, ki govore, da ni sposoben za poslanca. Pfeiferju se zdi, da bosta vlada in farovž pri tej vo-litvi skupaj delala... Danes se hoče Pfeifer z nekaterimi volilci iz Bršlina sniti, pa ne pove, kje in kdaj. Mirnopeški strah mu leži v vseh udih. Tako je poparjen, da je neki mož rekel v gostilni: Kaj bomo tega na Dunaj pošiljali, ta naj gre v „špital". Morebiti bo Pfeifer tudi v Beli cerkvi shod sklical. Tam tudi še ni bi), in bi ga volilci gotovo radi videli. Kakor čujemo, so imeli novomeški in naši duhovniki včeraj zvečer v rokodelskem društvu tajen shod. Bilo je 10 duhovnikov in 12 posvetnjakov, mej slednjimi pa komaj polovica klerikalcev. Ugibali so, koga bi postavili za kandidata. Ugibali so o tem in onem in se potem razšli, ko jim je najpametnejši rekel, da so vsi za nič. Pravijo, da bodo kandidirali prosta Elberta, in sicer za to, ker upajo, da bodo zanj glasovali vsi Kočevci in vsi drugi Nemci v dolenjskih mestih, ker je Elbert Nemec z Bavarskega. * * Iz Vač, 11. novembra. Na sv. Martina dan vršil se je volilni shod v župnišču klerikalne stranke, kateri shod pa ni bil obče razglašen. Nenavadno zgodaj končala se je to nedeljo popoldne služba božja Kazalo je to že nekaj izvanrednega. Bilo je zelo slabo vreme, in dež je curkoma lil. V tem vremenu se je v odprtem vozu, premočen do kože pripeljal pomilovanja vredni, zloglasni penzijonist Vencajz. Po končani popoldanski službi božji pričeli so se pomikati naši puhloglavci, mežnarji, cerkveni ključarji in drugi klerikalni podrepniki proti župnišču. Par bolj veljavnih mož zvabili so z zvijačo s pripombo, da se bo dogovorilo o popravilu po potresu poškodovane podružnične cerkve v Kanderšah. Dopoldne je taval nal župan, vulgo Basist po trgu ter opravljajo službo obč. biriča, vabil somišljenike na volilni shod. Kaj je tega človečeta do tega privedlo, je kaj lahko uganiti. Bliža se občinska volitev! Pa tudi to mu ne bo pomagalo, njegov stol je omajan, le lahkega sunka je treba in se poruši. To se gotovo zgodi, dokaz tega je zadnja obč. volitev. Možatega na našem županu itak nič ni, njegova pretekla doba je tako vsem dobro znana. Pri neki priliki pa se je celo še iz razil rekoč: „ Zakaj nam le vsiljujejo tega najslabejega kandidata? Jaz bodem gotovo proti njemu deloval." To je doslednost ! Sramota!! Shod vršil se je strogo tajno, vseh udeležencev bilo je 17. Naš obča znani, jecljavi župnik predstavi Vencajza. Ta prične svoje otrobe vezati o liberalizmu in njega voditeljih na Kranjskem. Obdrgnil se je tudi ob učiteljstvo in ob novodobno šolo. Tudi je agitiral za dr. Šusteršiča, ki je od sv. Duha razsvetljen. Ugovorov se mu ni bilo bati, zato je bilo že skrbljeno. Vencajz ni nič posebnega zanimivega povedal, pač pa je pozabil povedati svojim /'...ranim, da kot bivši poslauec ni storil nič tega, kar bi imel storiti. Tudi ponujal se navzočim ni, za svojo zopetno izvolitev, to pa gotovo zato ne, ker menda že naprej ve, da tu ne bo izvoljen. V dokaz temu je dovolj že izjava udeležnikov po shodu, ki so rekli: Govoril je in pokazal se nam je, ali volili ga ne bodemo. Večina tukajšnjih volilcev je za narodno naprednega kandidata, gospoda I. Lenarčiča, posestnika na Vrhniki, obče znanega kot umnega kmetovalca. Pa tudi za V. kurijo volili bomo naprednega učitelja g. Luka Jelenca v Ljubljani, ker le od omenjenih smo si svesti, da bodeta v naš prid delovala. Združili se bomo tedaj na dan volitve trdno vsi, in pokazali bomo s tem, da nismo sužnji sebičnežev, ampak prosti možje ! Zavedni volilci napredne narodne stranke. Iz idrskega okraja, 11, nov. Gospod urednik! Ne bodite hudi name, spet Vas nadlegujem Pisati sploh nisem Vam prav nič mislil, ker prvič nimam časa, drugič pa, saj veste, je teško pisati človeku, ki ni več šol zdelal, kakor one, ki se imenujejo ljudske šole. Zadnji moj dopis je gospode, ki pišejo za .Slovenca", prav hudo razgrel Posebno se je raztogotil delavec Gostinčar. Ta možic je name napravil še v prejšnjih časih precej dober utis, no, sedaj pa vidim, da nima nič samostojnega, temveč baha se samo z onim, kar si je v teku dolzih let naučil pri svojih predpostavljenih. Kolikokrat sem si mislil, glejte, tale mož bi pa bil kakor nalašč za državnega poslanca za peto kurijo. Toda iz zadnje izjave pa sem sprevidel, da mora mož tako plesati, kakor mu drugi godejo, če prav trdi v tisti surovi izjavi, da njemu nobeden ne ukazuje. S svojim zadnjim dopisom nisem prav nič mislil koga razžaliti, ampak zapisal sem to, kar sem prej že davno mislil. G. urednik! in ona Gostinčarjeva izjava je pa v resnici prav surovo pisana, tiste besede pač niso njegove, temveč zabelo za to je dobil skoro gotovo pri »Slovencu*. Na tak način se pri nas včasih pridušujejo vaški fantalini, ne pa .razumni" ljudje. Cf, / Konec one izjave je pa posebno imeniten, namreč: .Bog vsem norcem razsvetli pamet". Nam, hvala Boga, jo je že, in mislim, da jo bo do 12. decembra tolikim ras« svetlil, da se bo Gostinčar kar lase polil} zakaj je ta izrek izgovoril. G. urednik! to si morate zapomniti. Jaz sem ga že mnogim povedal, pa povsod je veliko izdal, ker norec noče nobeden tak biti, da bi volil dr. Šusteršiča. Socialni demokrati so zadnji čas prav mnogo, mnogo izgubili tukaj pri nas in sploh po idrskem okraju na svojem ugledu. Prvič že to ni lepo, ker se puste od dunajskih voditeljev komandirati. In kaj so dunajski voditelji, pa mi ni treba praviti, pijavke so. Potem pa najnovejša zveza ljubljanskih socialistov s klerikalci. Prej so se vedno tako grdo gledali, kakor pes in mačka, sedaj se pa objemajo, kakor dva zaljubljena. Ali je to značajno ? Naši idrski socialisti bi se nikdar ne pajdaših s Štefetom. Hvala Bogu, da je do tega prišlo. Se daj pač ne bodo kričali klerikalci, da je kandidat narodne stranke zmagal s pomočjo socialno-demokratskih glasov. Ne, naš in naši poslanci bodo zmagali z glasovi pravih značajev in ne prodanih duš. G. urednik! naj končam. Sedaj naj pa kričita najnovejša pobratima „Slovenec" in „Rudeči prapor" kakor hočeta, mene ne pripravita nič več do pisanja. Odgovarjam jima že sedaj s tem, da bodem delal za naše poslance, namreč Luko Jelenca, Ivana Božiča in dr. And. Ferjančiča z vsemi močmi. In če se bodo vsi naš volilci na Kranjskem tako potrudili, kakor se bodemo mi No-tranjci za svoje poslance, je zmaga naša. Delavec. W KJublJami. 14. novembra Deželni zbori. Vlada namerava sklicati deželne zbore v sredini meseca decembra, t. j. nekatere med 15. in 23, druge pa po Božiču. Zasedanje bo trajalo samo šest dnij in bo povsod pred novim letom že končano. Tako poročajo baje iz najzanesljivejšega vira grafika „Tagespoat" in po njej tudi dunajski časopisi. Pariška svetovna razstava zaključena. 12. t. m. je bil poslednji dan svetovne razstave v Parizu. Skupno število poset-nikov razstave znaša okoli 55 miljonov oseb, med temi 49 miljonov plačujočih. Izgube baje ne bo. Pariška svetovna razstava je bila največja in najlepša izmej vseh doslej prirejenih razstav. Obiskalo jo je tudi največje število oseb. Za Francijo, zlasti za Pariz, je bila najogromnejše koristi, a tudi za vlado najboljšega vpliva. Notranji politični boji jo med dobo razstave ponehali docela in zato se je moglo marljivo delati. Kabinetovo stališče je -vsled razstave trdnejše kakor kdaj koli in razmerje do inozemstva najboljše. Nemčija, ki je bila na razstavi zastopana sijajno, se je jako približala Franciji, razmerje med Rusijo in Francijo pa se je utrdilo iznova. Da so tudi Zjedinjene države, Belgija in Švica storile vse, da se je velepodjetje Francije posrečilo sijajno, se razume. Tudi Avstro-Ogrska je bila častno zastopana na tej razstavi, a kakor doma se je tudi v Parizu naglašalo in kazalo predvsem le — Avstrijstvo, ne pa individuvalnost narodov. To je bilo seveda na škodo Slovanov, a na korist Nemcev in Madjarov, ki so se šopirili s tujim perjem. Želeti je samo, da se je na tej razstavi česa naučila tudi naša vlada! Mirovni pogoji velevlastij, t. j. določila, katera mora izpolniti kitajska vlada, ako hoče, da se vrne v cesarstvo zopet prejšnji mir in red, so tale: Trdnjava Taku in vse utrdbe v pokrajini Pečili se morajo porušiti, zveza Peki na z morjem mora biti vsakomur odprta, v Berolin mora iti kitajska deputacija, na čelu ji cesarski princ, izreč obžalovanje radi umora posla nika Kettelerja in radi vojne, na prostoru umora se mora postaviti spomenik z nem Skim, latinskim in kitajskim napisom, na pokopališčih, kjer leže ubiti tujci, se morajo postaviti spomeniki, voditelji boksarjev, katere imenujejo vlade, se morajo kaznovati s smrtjo, Čunglivamen se izpremeni v zu nanje ministrstvo po evropskem vzorcu, boksarske sekte se morajo odpraviti in jim zažugati s smrtno kaznijo, poslaniško predmestje se izpremeni v trdnjavo, plačati treba denarno odškodnino prizadetim državam, družbam in tudi takim kitajskim pri J i vatmkom, ki so v službi tujcev trpeli v vojni škodo. Ta denarna odškodnina bo pač ogromna, ako se pomisli, da bo plačati samo Nemčiji nad 200 milijonov. Vojna v Jufni Afriki. , Celo vrsto bitk in prask poročajo angleški listi z južnoafričanskega torišča. In Angleži trdijo, da so imeli povsod srečo-Tega jim seveda ne verjame nihče, kajti doslej se je zgodilo še vedno, da so se vsaj za polovico zlagali. Skoraj ne mine dan, da ne bi Bori ujeli ali prevrnili kakega angleškega vlaka. Sedaj pa javljajo iz Londona celo, da stoji zopet okoli 15 C00 Burov pod orožjem. Ker so se pojavili Buri v močnem številu blizu Kroonstadta, namerava Roberts preložiti glavni tabor iz Pretorije nazaj v Johannesburg. Angleški časopisi skušajo to razlagati z nežnimi rodbinskimi razmerami ter zatrjujejo, da leži Robertsova hčerka bolna v Johannesburgu. Datiravno je morda upliv ženstva na angleško vojaštvo izredno velik, vendarle ni misliti, da bi se morala radi jedne same mrzlične dame preseliti kar cela armada 50 milj daleč nazaj. 5 t. m. so zasedli Buri Leeuwkop, 27 km južno-vshodno Bloemfonteina, kjer *e vrše vsak dan boji. V okolici Pretorije zlasti na zahodu glavne zvezne črte, so brzojavne žice neprestano pretrgane. Iz Johannesburga poročajo, da so v noči od 1. na 2. t. m. Buri ujeli pri Klipfonteinu angleško patruljo, ko je pisala pisma. Drugi Buri pa so napadli Boschkop. Blizu Petrusberga so ujeli Buri po hudem boju policijsko patruljo, ji pobrali orožje in vse imetje ter jo izpustili. General Rundle je imel zadnje dni v okrajih Harry smith, Vrede in Reitz več bojev. General Douglas je zasedel Ventersdorp ter ujel baje 21 Burov in zaplenil precej živine. Krüger v Evropi ne bo sprejet oficialno, nego kot privatna oseba; pač pa ga sprejmo zastopi raznih mest. Krügerja bole" baje oči. V Evropi objavi listine, ki so kompromitujoče za Chamberlaina. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 13. novembra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imeno vana obč. svetnika Svetek in Velkavrh. Ker je obč. svetnik Žužek obolel, je župan odstavil z dnevnega reda več točk, o katerih bi bil obč. svet. Žužek poročal. Župan je naznanil, da mu je došel dopis, s katerim se naznanja, da justično ministrstvo na predlog višjesodnega pred sedništva neče ugoditi prošnji obč. sveta in neče prt meniti sedanjega načina dobi vanja kruha za kaznjence. Kruh se bo torej še nadalje vozil iz Celovca v Ljubljano. Obč. svet. Šubic je nujno predlagal, naj se vodstvoma mestnih otroških vrtcev dovoli zvišanje podpore, in sicer za prireditev božičnice. Ker zahajajo v vrtca otroci revnih s'oje v, in so ti otroci potrebni podpore, sla ti pa obleke, v katero svrho prav za prav le za prvi otroški vrtec dovoljena podpora 300 K nikakor ne zadošča, se je sklenilo dovoliti za vsak otroški vrtec 300 kron, skupaj torej 600 K, katera svota se sprejmi tudi v prihodnje proračune. Obč. svet. dr. Staro je nujno predlagal, naj se od rampe, ki se dela pri Mah-rovi hiši, ne napravijo stopnice, ampak da se rampa do semeniškega poslopja tako na suje, da se rampa ne bo videla. Sicer bo svet nekoliko poševen ali sčasoma se bo lahko popolnoma uravnal. Obč svet. Velkavrh je predlog podpiral, na kar se je sklenilo naročiti magi stratu, da ustavi zidanje rampe ob Mahrovi hiši, in da izdela načrt v smislu predloga obč. svet. dr. Staje ta, o katerem naj poroča v prihodnji seji obč. sveta. O prizivu posestnika Hinka Ludwiga proti magistratovemu odloku v zadevi naprave hodnika ob njegovem posestvu na Erjavčevi cesti je poročal obč. svetnik dr. Stare. Magistrat je Ludwigu ukazal, napraviti tlak iz porfirja, temu pa ugovarja Ludwig, češ, da je njegova hiša že 1. 1887. bila zgrajena, in da so le zgraditelji novih hiš dolžni napraviti hodnike. Ponudil je, naj občina prevzame dve tretjini vseh stroškov, Ludwig pa pokrije jedno tretjino. Obč. svet je priziv odklonil, ker je Ludwig ne le po novem, nego tudi po starem stavbenem redu dolžan na svoje stroške napraviti hodnik, O parcelaciji Landau-ovega sveta v Knafljevih ulicah je poročal isti poročevalec. Landau je od dr. Koslerja kupljeni vrt razdelil na tri parcele. Na jedni teh paroel bi sezidala avatro-ograka banka svoje uradno poslopje. Parcelacija se ni odobrila, in sicer a osirom na to, da bi parcele, če bi bile pravilno zazidane, ne zadoščale, ker bi dvorišča ne bila dosti velika. Isti poročevalec je končno poročal o ponudbi posestnika Ivana Vidra ob cesti na Rožnik v zadevi odstopa sveta za cestne namene. Vider zahteva 3 K za štirijaški aeženj s pogojem, da sme svet rabiti, dokler ga občina ne bo potrebovala. Sklenilo se je po tej ceni kupiti ponudeni svet ter ga prepustiti Vidru v porabo proti plačilu priznavalni najemščini 1 K na leto. O napravi oentralne kurjave v jubilej-ski ubožnici v Vodmatu je poročal občinski svet. dr. Požar. Prvotno se je mislilo na peči, a ker kurjava velikih dvoran in hodnikov po pečeh veliko več velja, kakor s centralno kurjavo, se je magistrat odločil za centralno kurjavo, ter naročil firmi Bruck-ner, naj izdela proračun. Stroški za centralno kurjavo bi bili 11.762 kron višji, kakor bi bili stroški, če bi se napravile peči. Sklenilo se je, napraviti centralno kurjavo, dovoliti imenovani višji strošek in naročiti, da se pokrije s tem, da se proda nekaj obligacij ubožnega zaklada. O podaljšanju kanala na Zaloški oesti je poročal isti poročevalec. Stavbinska družba je delo prevzela za neko svoto, a spoznala je, da ne pride na svoje stroške, in zahteva 730 kron nadplačila, tako da bi ves kanal veljal nad 7000 gld. Sklenilo se je vsled tega opustiti za sedaj napravo tega kanala od mitnice do gluhonemnice. O delovanju „ Gasilnega društva" v III. četrtletju je poročal podžupan dr. vit. Bleiweis. Poročilo se je vzelo odobruje" na znanje. O prošnji ravnateljstva velike realke, da bi se šolskima slugoma povišala plača, je poročal obč. svet. dr. Požar. Ravnateljstvo zahteva, naj se slugoma zviša plača tako, da bodeta imela dohodke držav nih slug tretje vrste. Deželni odbor je opozoril, da so se dohodki obeh slug že od 1. 1900 zvišali, in da le država prihranke dela, kar je ravnateljstvo samo priznalo, rekši, da bi moral biti poseben pisar na stavljen, če bi ne imelo ravnateljstvo dobrih slug na razpolago. Sklenilo se je, ne ugoditi prošnji, in to z ozirom na lani sklenjeno zvišanje in na dogovor z deželnim odborom, a če država re3 po zaslugi teh služabnikov prihrani več sto kron, bi bilo le prav, če bi jima država od tega prihranka kaj dala. O prošnji vodstev mestnih slovenskih otroških vrtcev, da se na teh zavodih usta novita službi za dve učni moči, je poročal obč. svet. Šubic Otrok je po zatrdilu vodstev toliko, da jih vrtnarici ne zmagata Šolski odsek je priznal načelo, da bi bilo dobro, nastaviti na vsakem vrtcu še jedno moč, a z ozirom na mestne finance predlaga, naj se prošnji odklonita, kateri predlog je bil tudi sprejet. Po poročilu obč. svet. Dimnika se je sklenilo, kupiti šest slovenskih zemelj skih obel za mestne šole in dovoliti v to svrho 64 K. O določitvi in nakupu prostora za bodočo c. kr. državno obrtno šolo je poročal obč. svet. Šubic. Občinski svet je bil sklenil, razpisati natečaj za načrte, in izrekel, naj se jemlje v poštev v prvi vrsti prostor bivše bolnice, v drugi vrsti pa kak primeren prostor v šentjakobskem okraju. Magistrat je vprašal vlado tudi za talne razmere na Mirju, in vlada je izrekla, da so ugodne. Župan ni razpisal natečaja za načrte, ker vendar ne kaže delati načrtov, ne da bi se vedelo, kje bo poslopje stalo. Prostor bivše bolnice ni ugoden, vrh tega pa je misliti na to, da se da trnovski, ozir. šentjakobski fari neko nadomestilo za vojašnico in sodišče. Žabješka poslopja in Koširjevo posestvo niso primerna, najbolje bi torej bil svet na Mirju. Nemški viteški red bi tam 3958 Cjsežnjev sveta prodal za 50.000 K, torej po ceni. Svet je jako pripraven. Župan nasvetuje, naj se prostor bivše bolnice na Dunajski cesti parcelira in proda, za kar bi se skupilo 100.000 K. Sklenilo se je, ponuditi nemškemu vite Skemu redu za zemljišče na Mirju 40.000 K. Obč. svet. Tosti je zahteval, naj se šola postavi v šentjakobskem okraju, naj se torej začno nova pogajanja s Koširjem. Obč svet. Ter din a je opozarjal, kako ogromno Škodo bodo imeli ljudje, da se hoče za cerkev naložiti strahovito na- klado. Ljudje se bodo. ko se premesti sodišče izselili iz šentjakobskega okraja, prodajalne bodo prazne in stanovništvo mora obubožati. Govornik izjavlja, da treba okraju na vsak način pomagati, in se izreka za to zoper odsekov predlog. Obč. svet. Lenče je priznaval opravičenost zahteve Šentjakobskih prebivalcev hudo jih bo zadela naklada za cerkev Tisti gospod, ki je danes v Gorici, je kriv, da se je tako zidala cerkev, a Šentjakob-čane je zadela naklada, ker se prej niso brigali, kaj dela župnik. Ako je prostor na Mirju poraben, to odloči učna uprava. Koširjevo posestvo ni primerno, Virantovega vrta pa kranjska hranilnica ne da. Obč. svet. Tosti je odgovoril, da se glede cerkve konkurenčna obravnava ni razpisala oziroma, da nihče ni zanjo vedel. Poročevalec Šubic je rekel, da bi bodočo obrtno šolo rad videl na kakem lepšem prostoru. Za šolske namene j« svet na Žabjeku nesposoben in bi ga učna uprava nikdar ne odobrila že vsled skušnje pri porotnem poslopju. Koširjevo posestvo je tudi premajhno, moralo bi se dokupi-precej sveta vsled česar bi se zvišala po trebščina za nakup sveta za kacih 100 000 K. Šentjakobčani radi plač doklade. Če prevzamejo to diferenco 60.000 K, naj se le kupi Koširjev svet. Po izjavi obč. svet. Lenčeta, da Šentjakobčani od šole na Mirju ne bodo imeli nič koristi in po izjavi poročevalca Šubic a, da sploh ni dobiti v šentjakobski fari primernega stavbišča je bil sprejet odsekov predlog da se ponudi za svet na Mirju 40000 K z dodatkom obč. svet. Go-gole, da velja ponudba le za slučaj, če učna uprava odobri ta prostor. Obč. svet. Grošelj je poročal o prošnji tobačne tovarne za odpis vodarine Sklenilo se je odpustiti pel pristojbine za porabo vode. Dnevne vesti. V Ljubljani. 14. novembra. — Osebne vesti. Računska prakti-kanta gg, Josip Jak in Josip Šircelj sta imenovana računskima asistentoma pn finančnem ravnateljstvu. — Pozor — volilci. Somišljenike agitatorje prosimo, naj opozarjajo vohlce, da se bodo vršile volitve neposredno in tajno. Vsak volilec dobi od političnega oblastva izkaznico (legitimacijo) in glasovnico. Izkaznice so trojne: bele za volitev v V. kuriji, ki bo dne 12. decembra t. 1, zelene za volitev v kmetskih občinah ki bo dne 18. decembra t. 1 in rumene za volitev v mestih in trgih. Kdor ima volitev v V. kuriji in v kmetskih občinah ali v mestih in trgih, dobi dve izkaznici. Somišljeniki naj pouče volilce, dane bodo dali legitimacij iz rok,zlasti ne duhovnikom, ki jih bodo pobirali od hiše do hiše. Tudi glasovnic naj ne puste popisati od duhovnikov. Revidirajte glasovnice! Legitimacije je tudi po volitvi shraniti, in sicer za slučaj ožje volitve. — Novi kandidatje na štajerskem. .Tagespost" javlja, da kandidirajo na Spodnjem Štajerskem: Franc Wratschkc, načelnik gorenje radgonskega okrajnega zastopa proti dvornemu svetniku dr. PIoju, L u do vi k Kresnik iz Slovenske Bistrice proti prof. Robiču v mariborski okolici in Ivan Wissenjak, župan na Slomu pri Možgancih, v celjski peti kuriji. — Državnozborski kandidat Kopač straši že nekaj dni po logaškem okrajnem glavarstvu. Mož se baha, da ima že v žepu čez 8000 glasov, in da upa na zmago. Mislimo, da je v to število tudi vštel najnovejše zaveznike krščanske socialiste. Kajti ti so po deželi grozno razburjeni, zakaj jim ljubljanska komanda vsiljuje ca V. kurijo advokata, češ, saj imamo tudi mi takih mož, ki so sposobni za državni zbor. — Slovenski Gospodar" — ,,ori-ginalen" list. Takšne neumnosti pa se vendar ni prinesel nobeden list, kot „Slov. Gospodar" z izjavo županov iz občin: Ljub-niča, Brezen in Sp Dolič, češ, da ni v teh občinah moža, kateri bi volil drugega kan didata kot Žičkarja. To so vam glavice prebrisane, ti župani! Preiskujejo človekove srce in obisti. Sv. pismo pa pravi, da to l0 Bog zna. Gosp. duhovnik Anton Korošec, povejte nam, kdo ima prav: „ Slo venski ùhïU » • « ix Gospodar" ali sv. pismo?! Za pametnega človeka je taka izjava smeSna, in resen urednik bi jo vrgel v koš! „Stov. Gosp." jo je prinesel. Umljivo nam je to le v tem slučaju, če je skovana na inicijativo kakšnega „župana" v duhovski obleki ! Stimmt's ? ! — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko ima v petek popoldne odborovo sejo. Na dnevnem redu je mej drugim posvetovanje o prihodnjih državnozborskih volitvah. — iz Kranja se nam poroča : Ker dekan Koblar po svojih prijateljih ni mogel dobiti v pest tukajšnje tiskarne, v kateri naj bi se tiskal njegov „Slovenski List", stavi sedaj vse nade v tiskarno, za katero se poteza stranka tukajšnjih „ni-hilistov". Okrajni glavar dr. Gstettenhofer je dal novemu podjetju svoj blagoslov, a v Ljubljani se na to veliko ne ozirajo. Deželna vlada je odbila prošnjo za koncesijo. Morda se posreči prepričati ministrstvo, da je v Kranju še ena tiskarna potrebna, da-siravno v resnici dosedanja komaj izhaja. No, pa Bog že skrbi za to, da drevesa ne rastejo v ntbo. — Narodno-napredni občinski odbor v Lescah je pri seji dne 4. novembra podelil častno občanstvo Častitljivemu gosp. Frideriku Hudoverniku, župniku, zlato-mašniku, škof svetovalcu itd. v hvaležno pr.zuanje marnega delovanja in mnogih zaslug, ki si jih je v dolgi dobi 35 let pridobil za občino in z nadejo, da bo še nadalje jednako nepristransko deloval. Gospodu župniku se je izročila lično izvršena diploma. Imenovanje gosp župnika Častnim občanom svedoči novic, da tudi slovenski naprednjaki spoštujejo duhovnike, seveda le tiste, ki so tega vredni. — Monsieur Sans-Gêne. Minoli četrtek se je vozil v kupeju II. razreda kamniškega vlaka neki kranjski župnik z neko ženo, ki pa seveda ni njegova. Ko je stopil kondukter v kupej, je zalotil ta parček v takem položaju, da mu je šinila kri v glavo ter je bežal iz — sramežljivosti. Videli so pa ta škandalozni prizor tudi drugi, tako neki dostojanstvenik in tudi neka nemška dama, ki je na ves glas vskliknila: Schweinkerl ! Ime tega župnika smo iz usmiljenja zamolčali — Prvi ..prisiljeni" dopis kozjanskega kanonika Bosina. Piše se nam : 3Slovenec" je osrečil svoje čitatelje s prvim dopisom g. kanonika Bosina. Na Dunaju je govoril pri neki priliki rektor univerze, ter izjavil, da ne bere Časnikov. Vsi navzoči so mu verjeli to izjavo, ker je bil govor res tak. Tudi vam, g. kanonik, radi verjamemo, da je bil to vaš prvi članek. Kajti izrazi: „visoka učenost, ki se vpira na oSabnost", „na alkohol", „vrže v jarek" itd. kažejo ne le prvenca temveč tudi ne-olikanca. Kaj bi vi rekli, če bi mi pisali tako o katerem duhovniku? Ali ne ljubi tudi Tomažič alkohola? če torej tako pišete, kadar, kakor sami trdite, ,,dobro in natančno premislite", kako bi še le v naglici pisali!! Veste za 781etnega starčka ni več politična arena, ker politika ni za otroke — in starčki so otroci ! Prihodnjič se torej, g. Bosina, ne dajte več „siliti" ! Pri nas pravijo: „nobena prisiljena reč ni dobra, razun kislega zelja". — Volitve v Istri. „EIinosta poroča: Včeraj (12. t. m) je imel odbor italijanskega političnega društva za Istro tu v Trstu svojo sejo, v kateri so sa bavili (to se umeje) s predstoječimi volitvami. Po njih besedah letajo gospodje jako visoko s svojimi nadami. Nadejajo se, da zmagajo v V. kqriji in da odvzamejo dosedanji mandat dr. Laginje. „Istra" govori še razločneje: u?erjena je, da bodo 4 Italijani zastopali Istro v državnem zboru ! Težko je vedeti, a'i so gospodje zares tako korajžni, ker Jmajo morda zagotovilo od gotove strani, da jim pojde vse na roko, ali pa so po dobni onemu, ki je bil po noči v gozdu in ie glasno peval, da si je preganjal — strah ! Ali že to, da govore, kakor o svojem svetem pravu, da gredo iz Istre — iz dežele z s.j slovanskega prebivalstva — štirje Italijani na Dunaj in le en Slovan, že to dejstvo, pravimo, kaže kako objestni in im-pertenentni so ti ljudje v svojih zahtevah m kako abnormalne so tukajšnje razmere! — Slovensko gledališče. Občinstvo, ki se toliko zanima za opero kot ljubljansko, bi bilo zaslužilo pač boljšega .Trubadurja", kakor je bil sinočnji. Ob razprodani hiši in distingviranem občinstvu je moral vsakdo priznati, da je predstava ugledu naše opere kar Škodila. Pri nedovršeni predstavi italijanske opere (ki jo Ljubljan-Čanje do pičice poznajo), —■ se čutijo posamične pomanjkljivosti in slabe strani vseh moči, ki je iz njih sestavljen celi aparat, v nekako krivični luči, ker je človek takrat veliko kritičnejši; italijanska opera stare šole je zlata osla, ki se na njej brusijo kovine glasov in inštrumentov. Morda bi bila sinočnja operna predstava za kako manjše mesto dobra, ali za ljubljansko mesto je bila slaba. Iz tega vzroka pa bomo ocenili posamezne moči po prihodnji „Trubadur-jevi" predstavi, da ohranimo gledališču dosledno dobrohotnost. Toliko bi rekli že danes, da so menda pri kapelništvu kaki zadržki; ob pičlem našem gledališkem programu bi jih pač ne bilo treba. A — Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v soboto, dne 17. novembra, svojim članom in po njih vpeljanim gostom v veliki dvorani , Narodnega doma" 1. zabavni večer s sodelovanjem ,.meščanske godbe". Vspored : 1. Gounod: Koračnica iz opere „Sabska kraljica". 2. Moniuszko : Ouvertura iz opere „Halka". 3. Zaje: ..Lastavicam". Pesem za krilovko. 4. Mascagni: Intermezzo iz opere „Cavalleria rusticana". 5. Mozart: Ouvertura iz opere „Don Juan". 6. Wahl: Capriccio za rog. 7. Smetana: Velika fantazija iz opere , Prodana nevesta". Začetek ob 8. uri zvečer. — Društvo zdravnikov na Kranjskem zboruje v soboto dne 24. novembra ob 6. uri zvečer v kmetijsko-kemičnem presku-ševališču, Salendrova ulica I. nadstr. (kmetijska družba). Dnevni red: Direktor dr. E. Kramer: „0 kemični in bakterijologični preiskavi vode". Po predavanju razkazuje direktor zavoda dr. E Kramer vredbo in aparate zavoda. Po seji prijateljski sestanek v gostilni „Fantini" Gradišče. Dne 26. novembra zboruje društvo hrvatskih zdravnikov v Zagrebu. Umestno bi bilo, da se jim vrne njih poset v Ljubljani. Člani, ki nameravajo iti v Zagreb, blagovolijo naj se javiti pri dr. E. Šlajmerju. Odhod bi bil 26. novembra ob ll1/* z brzovlakom. — Slovensko umetniško društvo ne priredi nocoj svojega običajnega jour-Sxa, ker ima jutri russki kružok svoj za bavni večer s petjem in meščansko godbo v mali dvorani .Narodnega doma". — „Russki kružok" priredi jutri, v četrtek zvečer ob 8 uri v zgorenji mali dvorani „Narodnega doma" zabavni večer s petjem in godbo. Vstop prost. Gostje dobrodošli! — Podaljšanje dolenjskih železnic. Poroča se, da je neka velika ogrska firma (Ganz & Cump.) prosila za koncesijo za zgradbo električne železnice iz Novega mesta v Metliko in v Črnomelj. — Iz Vipave se nam piše: Dne 11. t. m. vršil se je ustanovni shod ter ob jednem občni zbor »Bralnega društva Lipe" na Slapu pri Vipavi. Pri občnem zboru bil je soglasno izvoljen predsednikom vrli, trezno misleči g. učitelj Janko Rudolf. K ustanovnemu shodu je prišlo i več udov bralnega društva „Triglav" iz Goč, za kar se jim izreka najtopljeja zahvala. Shod je počastil s svojo navzočnostjo tudi splošno priljubljeni in politično ne še razvneti, temveč le baje od g. dekana Erjavca za peljani ali nahujskani g. župnik Klobus, ter pri tem s par katoliškimi frazami hotel izbacniti „Slov. Narod", kar se mu pa seveda ni posrečilo. Pričakovati je, da ostane g. župnik mož beseda glede druzega menda odločno „mežnarskegaa društva. Mlademu društvu „Lipa" želimo najlepšega razvoja. Rasti, krepi ter se razvijaj „Lipail v blagostanje i prospeh naroda, v znamenju neodvisnosti, zavednih Slapencev. X. — 25letnico poroke praznovala sta v Celju v krogu svojih prijateljev v nedeljo notar g Lovro Baš in njegova soproga g. Ida Baš, rojena M i h e I i č. Visokospošto-vanemu rodoljubu, kateremu tudi viharji življenja niso odnesli mladeniške odušev-ljenosti za narodne ideale, in njegovi ljubeznivi in simpatični gospe soprogi — naše presrčne čestitke! — O ljubljanski kolodvorski restavraciji Čitamo v včerajšnji „Edinosti" take reči, da jih skoro ni verjeti, če je polovica tega res, kar poroča tržaški list, potem je to škandal, za katerega se mora dobiti zadoščenje. Prepričani smo, da bo gospod restavrater rad dal užaljenim tržaškim gostem tako zadoščenje, ker on gotovo ni vedel, kaj je brez njegove vednosti storil njegov uslužbenec. — Nakladanje živine na tukajšnjih kolodvorih. Piše se nam: Na ljubljanskih postajah se o zimskem času veliko živine naklada, posebno na semanje dni, ko vnanji kupci vedno veliko živine nakupijo. Tudi s prašiči je sedaj velik promet. Vsakdo bi mislil, da se železnice, ki pobirajo visoko voznino, kaj pobrigajo, da se nakladanje ali izkladanje živine redno vrši, da je prostor, vagoni itd. vse pripravljeno, — ali nič tega! Na državnem kolodvoru mora živina na cesti stati. Včasih je toliko prašičev, da je vaa cesta zastavljena Prav po domače, kakor na kaki vaški gmajni. Na južnem kolodvoru imajo pač takozvano . Vieh-rampea ali kaj koristi, ko je ista večinoma z lesom in drugo tvarino zastavljena, da se niti blizo ne more. In kake zadrege šele z vagoni! Od Poncija do Pilata morajo stranke letati in po več ur čakati z živino, predno vagone dobijo. Celo strankam, ki dva dni poprej telegrafično vagone naroče, se pravočasno ne pripravijo, tako da so morali zadnji semanji dan od 1. do 5. ure popoludne z živino čakati, predno so par vozov privlekli na „rampo". In tako se skoro vedno dela v Ljubljani. Ni čuda potem, da vse zabavlja, da trgovci že nočejo več na tukajšnje semnje hoditi Zadnji čas je, da se temu v okom pride, in da mestna občina vse ukrene, da ako že ni mogoče iz-poslovati napravo centralne postaje tik klavnice, da imajo železnice vsaj na semanje dneve več vagonov pripravljenih za nakladanje živine, in da so prostori (Viehrampa) prosti, da se lahko živina naklada ali iz klada. — Samomor v zaporu. 531etni po tepuh Franc Frisch, rodom s Štajerskega, se je obesil v Ložu, kjer je bil radi tatvine in potepanja zaprt. — Nezgoda. Včeraj zvečer sta se vozila po Radeckega cesti in po Bohoričevih ulicah Anton Šfcerjanc, posestnikov sin na Zarerteh št. 1, in gostilničar Franc Polj-rak, na Sv. Martina cesti št. 32. V Boho-tičevih ulicah se je konj ustrašd pred nekim psom in je zdirjal. Voz se je prevrnil in sta padla oba z zoza. Anton Škerjanc se je na desni nogi tako poškodoval, da so ga odpeljali v deželno bolnico, Franc Poljšak pa se je na levem sencu lahko poškodoval. — Pil, pa nič plačal. Krojaški pomočnik F. P. je prišel danes opoludne v Ravnikovo gostilno in je dal prinesti jedi in 1 liter vina. Ko je vse pojedel in popil, jo je popihal iz gostilne. Ljud:e so drli za njim. Tekel je v „Narodni dom" in se v suterenu zaklenil v stranišču, kjer ga je ondi stoječi stražnik zasledil in aretiral. Tako je storil že večkrat in je bil tudi zaradi takega goljufivega postopanja kaznovan. — Tatvina. V šolskem drevoredu je bilo danes dopoldne ukradeno mesarici Mariji Makovčevi iz predala pri stojnici več denarja. Govori se, da jej je bilo vzetih okolo 209 kron. Sumljive so 4 ženske katere so bilo naenkrat pri stojnici in so vse naenkrat plačale. Mej menjavanj en je morala jedna vzeti denar, druge pa so mesarico motile, da ni ničesar opazila. — Zaradi tatvine je bil prijet kavar-narski vajenec I. U. Vkradel je svojemu tovarišu 14 kron in je hotel potem pobegniti. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 4. do 10. novembra kaže, da je bilo novorojencev 15 (=22 27°/o0), umrlih 26 (=38 61 •/.„), mej njimi jih je umrlo za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 20. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=23 7%), iz zavodov 10 (= 38 4 %). Za infekcioznimi boleznimi so obolele, in sicer za škarlatico 1, za vratico 5, za ušenom 1 oseba. * Obsojen anarhist. 2 avgusta t. 1. je delavec Fran^ois Salson v Parizu napadel perzijskega šaha z revolverjem, da bi ga ustrelil. Ker pa je bil petelin obrušen, se revolver ni sprožil, in šah ni bil zadet. 10. t. m. je stal Salson pred porotniki, priznal je brez zadržka svoj čin. Salson je hotel leta 1894. ustreliti tedanjega predsednika Casimirja Perierja. čakal ga je za nekim grmom štiri ure, potem pa se je — nave- ličal čakati in se premislil. Umoriti ga je hotel radi protianarhistovskih zakonov. Šaha pa je namerjal ustreliti, ker je hotel „koristiti anarhizmu ter zadeti zastopnika zatiralcev". Salson je naglašal, da osebno ne sovraži nobenega potentata, nego je le v principu njih nasprotnik Salsonova ljubica je povedala, da je v svoji sobi od veselja plesal kakor blazen, ko je izvedel, da je bil italijanski kralj ustreljen. Obsojen je bil Salson v dosmrtno prisilno delo. Obsodbo je sprejel molče. * Nasprotnik nesmrtnosti. Iz New-Yorka poročajo, da bo imelo vrhovno sodišče države Connecticut razsojati čuden slučaj. S. L. Hali, odličen meščan v Hartfordu, določil v oporoki, da naj se 14 000 dolarjev (dolar = 41/, krone) porabi v svrho američanske učenjaške družbe, ki naj izdaja knjige in brošure proti babje-verni in neumni veri v neumrjočnost duše. Hall je že v življenju izdal mnogo denarja ker je pobijal nesmrtnost duše. Njegovi dediči hočejo oporoko ovreči, češ da je nevarna občnemu blagru, ker je nasmrt-nost duše temelj moderne civilizacije. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. novembra. „N. Wiener Tagblatt" javlja, da bo še, predno se snide poslanska zbornica, imenovanih več novih članov gospodske zbornice. Dunaj 14. novembra, „Vaterland" priobčuje danes izjavo škofov zoper dvobojevanje v armadi. Praga 14. novembra. V premogo-kopu v Mostu, in sicer v rovu „Pluto" je eksplodiral plin Praga 14. novembra. Pri katastrofi v promogokopu v Mostu je bilo od 23 premogarjev 14 ubitih. Praga 14. novembra. Ob 3/*4. se je proglasila sodba radi Hilsnerja. Porotniki so prvo vprašanje zanikali, naslednja tri vprašanja pa potrdili. Hils-ner je bil obsojen k smrti na vislicah. Splet 14. novembra. „Jedinstvu" se poroča iz Belegagrada, da upliva srbska vlada na Turčijo, naj na noben način ne dovoli zgradbe železniške zveze P1 e v 1 j e - M i t r o v i c a, ki bi tekla po turškem ozemlju, in po kateri bi bila Pešta direktno zvezana s Solunom Opava 14. novembra. Mej nemškimi nacijonalci in Schönerjanci v Šleziji je prišlo do popolnega razpora. Pri včerajšnji seji doslej obema strankama skupnega vodstva, je bivši poslanec Kaiser prečital izjavo, ki pravi, da vsled postopanja radikalcev nemški nacijonalci ne morejo več ž njimi skupno hoditi. Budimpešta 14. novembra. V petkovi seji poslanske zbornice bo ministrski predsednik Szell odgovoril na Pichlerjevo interpelacijo v zadevi bosanskih železnic in na interpelacijo glede bosanske uprave. Pričakuje se, da se pri tej priliki izve kaj več detajlov glede dogovora o bosanskih železnicah. Fran kobro d 14. nov. „Frankf.-Ztg.'' se poroča iz Sidneya v Avstraliji, da je ondotna vlada dobila iz Londona obvestilo, da obišče nekaj avstrijskih komisarjev poleg Kaplandije, Japonske in Indije tudi Avstralijo, da se pouče v svrho povzdige avstrijskega eksporta o ondotnih trgovskih razmerah. Tudi se poroča, da je v Sidneyu 80 Dalmatincev brez zaslužka, katerim se je zabranil vstop v Novo Zelandijo. Berolin 14. novembra. Državni zbor je bil danes otvorjen z daljšim prestolnim ogovorom, ki razpravlja o kitajskih dogodbah, ki pa je naredil slab utis. London 14. novembra. „Times" poroča iz Pekina, da je kitajska vlada voljna sprejeti vse mirovne pogoje, iz-vzemši samo točko, da se morajo s smrtjo kaznovati tisti princi in uradniki, ki so zapleteni v ustajo bokserjev. Daria. Upravništvu naSega lista je poslal: Za Prešernov spomenik: Gospod Žane nabral v veseli družbi vodmaSkih samcev in povabljencev iz Ljubljane na Martinovem večeru pri puranu v gostilni pri „Majaronöku" 7 K. — Živel ! Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praika", ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse tezkoče prebavljenja. Originalna Bkatljica 2 Kav. Po Kfitnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan carnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan % varnostno znamko in podpisom. 1 (11—11) Umrli so v Ljubljani: Dne 11. novembra: Neža Okorn, sladcicarica, 60 let, Karlovska cesta Bt. 19, srčna hiba. Dne 12. novembra: Ivana Orandesso, za-sebnica. 68 let, Karlovska cesta Bt. 2, ostarelost. Dne 13. novembra: Anton Planko, delavec, 53 let, TržaSka cesta Bt. 24, jetika. V deželni bolnioi: Dne 7. novembra: Pavla KaliBnik, gostaceva hči, 2 m68., oslabelost. Meteorologiôno poročilo. VUin» nad raorjwa IMla. Bndnjl ante! tUk uro mm > o s; Cas opa-Bovanja Stanje barometra v mm. IÏ 11 Vetrovi Nebo 13 9. zvečer 7342 71 si. jug oblačno 14 • 7. zjutraj 2. popoL 7328 7322 64 83 sr. svzhod sr. j vzhod oblačno oblačno Ji Srednja včerajšnja temperatura 7-1', nor-mal e: 4 1*. ZD"u.2a.aJslESi boiza dne 14 novembra 1900, Skupni državni dolg v notah , Skupni državm. dolg v srebrn Avstrijska zlata renta . . . , Avstrijska kronska renta 4°/0 • Ogrska zlata renta 4° ,. . , , Ogrska kronska renta 4°/0 . . Avstro-ogrske bančne delnice . Kreditne delnico...... London vista ....... 9emfiki drž. bankovc sa 100 mark 20 mark......... BO frankov........ italijanski bankovci..... G. kr. cekini........ 9815 97 90 11605 98-45 11495 90 35 1692 -663-50 240-66 117-70 2362 1919 90 65 11-38 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sožalja o priliki prebritke izgube nage srčno ljubljene hčerke, oziroma sestre, gospodičine Minke Stoječ izražamo tem potom vsem, ki so nas med njeno boleznijo in ob smrti tolažili, najiskrenejšo zahvalo. Vrhnika, dne" 13. novembra 1900. (2348; Žalujoči ostali. Sukneni g&r ostanki kakor tudi blago od kosa se prodaja po cenah brez primere prt (2209-6) M. ffiiklauc~u Spitalshe nlice št. S. Spretnega Um U urarskega pomočnika •prefme *amlce»f Fp. P. Zajec, urar i Ljubljani. Obrabljeno mizo za prodajalnico 0>»nk) (2327-2) spodnjo stelažo s predali kupi se takoj po primerni ceni. Poizve se v upravniStvu .Slov. Nar Dve hiši štev. 9 in 22 poleg dekanijske cerkve v Smariji pri Grosupljem (2336-1) se dasta s 1. januvarjem 1901 v najem. Hiši sta pripravni za vsako obrt. Več se izve pri lastniku Antonu šker-jsncu, gostilničarju v š mar ji it. 21. Cts. kr. iittrtjifci jšk IržiHi žttalci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod is Irfubljane j ni. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. ari 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Beifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. nri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob il. uri 16 m dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, C ur i ha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezern, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. nri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in >>b 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Proti malokrvnosti ima Y Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže seb< QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehlna-ž* ieznata vinu, katera cesto nimajo več. železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. III. (1368—14) Vsled ;oga na ve«* jaiiiwivo /.» izdatno*« tega vina pri ninlokrvnih. nervoznih ali vsled bolezni «»mIhIm*Iili osebah, kakor tudi še posebno pri hle-tlili, Hlaliotnili in boleha« ili ©tro-eili. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Zaradi opustitve trgovine je lepa, novo zidana hiša v Spodnji Šiški v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instruetusom po primerni ceni in jako ug : pogojih Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za izvrševanje mesarije in prekajevalstva, ima lep hlev, magacin, prekajevalnico, klavnico itd. Tudi se da v najem ali se proda samo mesarija. Več pove lastnik Jožef ic*l (fflM-u , v Spodnji Šiški št. I50 pri Ljubljani. Narodna kavarna. Danes v sredo, dne 14. novembra in v soboto, dn6 17. novembra t. I. KONCERT meščanske godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi s velespoBtovanjem (2363) Fran Krapež. Doma vkuhane, jako dobre brusnice in jamčeno pristno, domačo slivovko in sadjevec priporoča tvrdka Kham & Murnik trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga ter vinarna. (2345—D z mestnega hriba pri Novem mestu iz vinograda gospoda Drelse-ja J«e doiel tei> s«e toči v Konjušnih ulicah št. 2 (2333-2) in v Streliških ulicah št. 8. Na poskušnjo vabita najudaneje Ludovik Černe Avgust Pavček Konjušne ulice št. 2. Streliške ulice št. 8. najboljši fabritât najlepša façona v veliki izberi in po najnižjih cenah priporoča (2069-6) Kari l^ecknagel JY[c5tni trg |t. 24. Nove stelaže in pudel se prodado ceno. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.". V najem se dajo ena kovaška, ena ključavničarska in ena kleparska delavnica. Več pove cesta št. 16. «V. Hantz. Rimska (2316—4) Čislanim prijateljem in blagrovalcem mojega „Triglaira"! Dajem uljudno na znanje, da se dobiva moj prletnl, zellHČnl iok »Triglav« v nepokvarjeni, izvirni kakovosti v prodajalnici Edmund Kavčič v Prešernovih ulicah, nasproti glavne pošte katera se tudi za izvoz te domaČe Specijalitete v inozemstvo zavzema. (2023-38) Z odliCnim spoštovanjem J. Klauer. • '«-««- bres k«»nkur< C. Zalaznik Zanesljivo pristna črna m bela vina iz istrskih in dalmatinskih vinogradov priporoča v Pulju (Pola), _ (2208—6) V najem se da za kako pisarno pripravna velika, nove pripravljena pritlična soba na ulico s 4 okni in obokan kabinet z 2 oknoma brez kuhinje Dalje se da v zakup moja izdelovalnica mila poprej Avg. L. Winkler. Prijazna povprašanja sprejema dopolu dne od 8.—10. in popoludne od 1.—4. ure (2347—D Herman Kranz. G-otov uspeh. imajo splošno priznane Kaiser-jeve karamele iz poprove mete proti iiedoHtaJaiiJu ap«*llia. %«*l«»«l«<-n«*inii bol h. cilaneiiiii In |»«»U »!«■•-(2117—3) jrnemu želodru. b Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnkoczy ju, v lekarni pri zlatem enorogu. (2325- S 17 00 57 V konkurz 10 maso Ivana Kramarja. trgovca v Idriji se pz ofertim potom tistemu, ki največ ponudi, skupno (eu blac) vsa na 19.609 14 fctt It cenjena kreditarjeva zaloga trgovinskega "blaga katero je popisano v inventarskem zapisniku z dne 9. oktobra 1900 S 17 00 33 pou tpčkami 1 do 1074, izvz^mši točk 1023 in 1024, pod sledečimi pogoji: 1. ) Konkurzna masa ne prevzame nikakoršne garancije za popolnost in resni« nost inventarnega zapisnika m za kakovost blaga. 2. ) Eod cenilno vrednostjo se ponudba n« sprtjme. 3) Konkurzna roa.sa si pri-už' po sklepu ui-niSkega odbora pravico ponudbe katere se bodo podale, ali sprejeti ali pa tudi poljubno odkloniti. 4 Ponudniki morajo svoie ponudbe doposlati do "94i. iiovciuhra lf)€M) do G. ure zvečer konkurznemu upravniku g. dr Franc Toniinicku, od vetniku v l>jul»l jani. Breg kt. *4©, pismeno. Ob jednem mora vsak ponudnik položiti vadij to je 10