Poštnima diafana gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
--- « ifiiii
Morska Straža
Uredništvo in vništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz T i, pritličje. — Telefon št. 7.
Piača in toži se v Gornji Radgoni.
isiiiila vsak žetrtek zjutraj. 22. štev.
fMeeidwisn® alatilo obmejnih Slovenc©!
.raraBBH	"	i .. ........im
Gornja Radgona, dne 30. mela 1924.
Naročnina znaša za celo ieto 42 Din, za pol ieta 2l Din, za četrt leta 11 Din, mesečno 5 Din. Inserati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi do 20 besed 8 Din, za vsako nadaljno besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
1Ä7
Zadnjo številko nam je
kraljevska oblast zaplenila. Naročniki naj nam oproste, ako lista niso pravočasno prejeli. Mi bomo nasilje, ki ga občutimo zaradi pravice in resnice pobijali z duhom ! Poleg raznobarvnih nasprotnikov iz skoro vseh obstoječih strank hoče čisto republikansko misel pobijati tudi monarhistična uprava, da z naraščajočo škodo zmanjša naša skromna denarna sredstva in naše spasonosno gibanje omeji ali onemogoči. Po vsaki zaplenjeni številki pridobivajte novih naročnikov !
©©©0©G©©@e©®©G>©®©©©©®©®©®®©©
iepilsi no plini
„Začeti je treba; to je vsa
skrivnost!“ — Dr. Krek.
Naše mirotvorno in človečansko gibanje ni več v povojih. Povsod, kjer biva pošteno in dobro slovensko ljudstvo je republikanska misel razmahnila nad našo lepo slovensko zemljo svoja krila. Prodrla je v srce slehernega domoljubno mislečega Slovenca in postala duševna ve-siia. — V očigled ogromnih zaprek od strani raznobarvnih nasprotnikov in državne oblasti same kakor tudi puhle demagogije raznih mamelukov različnih barv — pa si naše ljudstvo, vzgojeno v sužnosti ne upa javno izpovedati svojega evangelija!
To tem bolj, ker je naše delovanje tiho, apostolsko de« I o, polno raziičnih žrtev, delo, usmerjeno tako, da prežene iz ljudi — bojazljivost! Proč z boječnostjo! Začnimo s pozitivnim delom in v tem začetku je skrivnost našega dela.
Naše gibanje je velika duševna vojna za preporod javnega mnenja. Vsaka vojna stane denarja in osebnih žrtev, tako tudi naša. Ker pa nimamo drugega kakor duše, prepojene z apostolskim naukom republikanskega evangelija in niso naši vojvode in vojščaki bogati, petični bankirji ampak izmozgani, beraški narod, ki hlepi po pravi državljanski svobodi in po notranjem miru v državi, zato smo navezani sami na se.
Kljub abotnim izbruhom raznih listov, ki se poslužujejo zlobne laži in obrekovalske taktike, (naj-
bolj umazano je početje onih listov, ki pod plaščem poslanske imunitete nesramno in podlo natolcujejo) češ, da smo prejeli od nekod denar, ostane pribita saracena resnica: Denarja res potrebujemo! Prejeli ga nismo od nikoder, a rabili bi ga z našo pravično in spasonosno borbo. Aii samo moledovanje in tarnanje nič ne pomaga.
Začeti je treba; in to je vsa skrivnost!“
Da, resno začeti in sicer;
1.	Vsepovsod, v vsaki vasi, kjer živi nekaj ljudi čistega republikanskega mišljenja je treba začeti misliti na ustanovitev krajevne organizacije. V organizaciji je moč in sila.
2.	Začeti je treba 'plačevati n a r o č n i nvo z a i i s t e, katere prejemaš. Časopis stane denar; revežem nikdo nič ne kreditira najmanj pa oni kapitalisti, ki so iz revščine potom špekulacije postali odurni ošabni častilci Zlatega teleta. Kljub grdim iažem in gonji, češ, da smo dobili denar od bogvekake strani (prim. „Slov. Gospodar“, „Slovenec“, „Narod“ i. dr.!) smo v veliki denarni stiski, iz katere nas ne bo rešil nikdo drugi, kakor požrtvovalna republikanska zavest. — Pora v-najte torej naročnino! Mnogo jih ni plačalo povišane naročnine deset dinarčkov!
3.	Začeti je treba, znova pridobivati naročnikov za „Mursko Stražo“ in „Avtonomista“. Ob sklepu polletja je za to sijajna prilika. Kljub odurnogrdi agitaciji proti obema listoma niso odpadli naročniki, ampak narašča njih število tedensko.
4.	Poleg naročnine, ki komaj krije resnične izdatke za papir in tisk naj vsi oni naši prijatelji, ki jim je ležeče na tem, da naša ideja zmaga, darujejo svoj republikanski dinar. Dajte, da se vam bo dalo! Vsak znesek je dobrodošel. Kdorkoli ima položnico pa je plačal naročnino, naj daruje svoj skromni dar na oltar Svobode. — Dvakrat da, kdor da takoj. Za vsak darovani vinar, vam bo vrnjen cekin !
5.	Začeti je treba misliti z lastnimi možgani in svobodno brez predsodkov, ki jih vcepljajo v lahkoverna srca zapeljivci raznih barv, ki so v boju proti nam vsi edini. Naše gibanje gre po domovini kakor povodenj in
zato morajo izbruhniti še večje vode, da popolnoma poplavijo vso krivico, laž in korupcijo.
6.	Začeti je treba misliti, da naša povečana borba zahteva povečanih žrtev, potrebuje vzajemne pomoči in podpore, da se začeto delo tudi dovrši.
Vsa skrivnost uspeha je torej v začetku. Zato ne bodimo zaspani in zadremam in stopimo na plan vsi, ki se čutimo republikance, apostole rakotvornega človečanstva. Karkoli boste štorih, da podprete spasonosno republikansko gibanje, vziasti, da rešite iz denarne stiske naš republikanski tisk, ki vliva v vaša srca zavest svobode, bratstva in enakosti, ste storili le sebi in svojemu narodu.
Vsi pa si zapišimo v srca kot neizprosno povelje besede velikega sina Slovenije Janeza Ev. Kreka: „Začeti je treba, to je vsa skrivnost.“ Nič ne pride samo od sebe tako tudi dolgovi sami od sebe ne zginejo.
Na delo tedaj, ker resni so dnovi, a delo in trud naj Bog blagoslovi !
q è e ® c & & e o <i- s e> « « a » & a- ® e ® a e ® a a ® m
Našim somišljenikom v Sloveniji!
Na bi n kostni pondeijek, dne 9. junija letos, se bo vršila v Ljubljani
konferenca zaupnikov slovenskih republikancev. Na konferenco bodo imeli pristop le zastopniki krajevnih organizacij slovenskih republikancev, zaupniki in pa člani „Združenja slovenskih avtonomistov“. Somišljenike vsepovsod v Sloveniji prosimo, da pospešijo delo za krajevno organizacijo. Ker se bo vršila konferenca na podlagi § 2 shodnega prava, bodo udeleženci dobili pravočasno posebna vabila, na katerih bo označen kraj, čas in prostor konference ter njen dnevni red. Kdor se namerava konference udeležiti, naj to javi pismeno ali ustmeno upravi „Avtonomista“ (Ljubljana, Breg št. 12/11), da se mu bo moglo pravočasno poslati vabilo in da ne bo pozneje pritožb. Somišljeniki iz gornjeradg.-ljutomer-skega okraja bodo javljeni od uredn. „Murske Straže“ v Gornji Radgoni.
„ZDRUŽENJE SLOVENSKIH AVTONOMISTOV“ V LJUBLJANI.
lase občinske selitve v tuči stvarnosti.
(Memento drugim občinam z ozirom na razmere v Gornji Radgoni.)
Ob času razpisa volitev smo na kratko označili naše splošno stališče glede nastopa pri občinskih volitvah. V mislih so bili večji obmejni trgi in kraji sploh; zato se je predlagala nekaka skupna komunalna (občinsko-gospodarska) lista, torej nekaka pametna in modra koalicija občanov iz vseh obstoječih političnih strank. „Ribanje“ politike v občinskem zastopu, kjer ne gre za kake svet pretresujoče ideje, ampak za prevdarno in pravično občinsko gospodarstvo je po mnenju vsakega občana — pravcata neumnost.
Iz tega stališča, ki pa raznim partizanskim kričačem ne gre v račun se je pisec teh vrstic znatno potrudil pri merodajnih osebnostih vseh v poštev prihajajočih strank, da bi se tak sporazum dosegel. Ker pa prevladuje na eni strani strankarski fanatizem (strastna zagrizenost) na drugi brezpri-meren egoizem (sebičnost) in koristo-lovstvo, na tretji strani zopet drugi momenti, so ti poskusi, dasi so merili na pozitiven uspeh, ostali žalibog le udarec v temo. Eni kakor drugi bodo vtrpeli škodo, večina voliicev pa se že sedaj izraža, da se volitev vzdrži.
Tako so nastale kandidatne liste SLS, potem „Domače gospodarske stranke“ (kombinacija, ki [četudi od-dalečj meri na pametno gospodarsko koalicijo) in JDS [demokrati], ki so stopili v zvezo z drobci radikalov in z nemškimi soobčani. Torej 3 liste. Mirno bi se lahko vpostavile še 2 in potem bi vsak drugi voiilec bil kandidat. Ker pa je dosti poklicanih, bo malo izvoljenih; voliicev imamo v G. Radgoni vpisanih 301, a vsaka stranka mora po sedaj veljavnem volilnem redu postaviti kar 17 kandidatov in ravnotoliko namestnikov. — (Vse te nečiste in skrpucane liste so nastale vsled osebnih predsodkov 3—4 oseb.)
Naša t j. republikanska stranka dosedaj še ni vložila svoje liste into iz enostavnega razloga, ker stojimo na stališču, da občinska zbornica ni forum za politično grizenje, ampak za smotreno, pametno, pravično in pošteno občinsko gospodarstvo.
Vsaka kandidatna lista vsebuje razun par zagrizenih strankarjev ipak večino prepričanih republikancev. In še več vsebuje! Namreč to, da je povsod (v kolikor se niso, potrkajoč si na prsa že umaknili . . .) ta ali ona osebnost posebno osovražena, ker ima radi prejšnjega „delovanja“ kakor pravijo precej masla na glavi. Slišijo se interesantna razkritja, ki ne mečejo na prizadete preveč svetniškega sijaja ali prelepe luči. Na te pikantnosti iz prošlosti se še t ovr-nemo tik pred volilnim bojem.
Nočemo delati nikomur krivice, vsaj namenoma ne, ali eno že danes svetujemo: Umaknite se vsi, ki imate maslo na glavi pravočasno; ako pa
se ne umaknete pa ostanite na svojih mestih in delajte zase drugo reklamo kakor je zgodovina dosedanjega občinskega zastopa. Ni dosti teh junakov, a taki so, da jemljejo svoji skupini ves ki edit. Stvar novega odbora in njogova prva sveta naloga bodi, da dotične, o katerih se dajo javno očitane krivice in samovoljnosti (ki so že javna tajnost!) po občinskih zapisnikih dokazati, stavi takoj v disciplinarno preiskavo; kajti le občinski odbor, sestavljen od mož čistih rok, mož, ki niso koristolovci, sebičneži in udani korupciji bo zamogel pravično, pošteno, solidno in modro upravljati občino, ki ima mnogo obveznosti in tudi : dosedai žalibog premalo kontroliranih korit.
Da se položaj razčisti in da dobe nosilci list in drugi kandidatje primerno zaupnico od strani volilcev in davkoplačevalcev bi bilo dobro in zelo umestno ako vse stranke skličejo skupen shod volilcev, kjer bi vsak pometel pred svojim pragom in ko bi bil gotov, tudi opral umazano perilo svojega soseda ali nasprotnika.
O tem predlogu, ki je želja večine volilcev, naj merodajne osebe razmišljajo. Prihodnjič opišemo vse liste strank ozir. skupin, osebe, ki dotično skupino predstavljajo in polpreteklo zgodovino, ki je merodajna za volilno reklamo.	Roman Bendé.
RAZNE VESTI
DOMA m PO SVETU
Vsak, kdor misli republikansko, naj prečita današnji prvi članek ! — Na Angleškem je padla tako silna toča, kakoršne ne pomnijo že desetletja. Ponekod je bila 1 m visoko nagrornadena. -— Pri Prestraneku se je zgocila velikanska žel. nesreča. Škode je poldrag miljon lir. Trčila sta dva vlaka. Tudi človeške žrtve so. — Tovarno za dež je izumil v Ameriki neki Charles Hatfield, ki iztisne iz jasnega neba za ceno 2000 dolarjev nad 2 cola dežja. — V nemški Radgoni so dobili pri nedeljskih obč. volitvah velenemci (skupina dr. Kamnikar) 9, kršč. socijalci 3, socijalni demokrati 1 in nacijonaini socijalisti 1 mandat. — Proti Čarugš, kateremu predpisujejo 27 zločinov (ropov, umorov itd.) se preiskava še vrši. Ženski svet mu pošilja ljubavna pisma. — „Novosti“, ki se tiskajo in cenzurirajo v Beiemgradu pišejo o Pašiču: Ali se sme dopustiti, da pobesneli Pašič še pet mesecev besni (divja) po državi in vimenu kralja pobija z batino Hrvate in Slovence? — Podpišemo, ker je cenzurirano od kraljeve policije. — V Bački je nastopila velikanska povodenj. Ljudje
so zbežali. — V Poruhrju je vsled izprtja delavcev 600.000 rudarjev brez dela. — Romunska monarhija baranta z Ogrsko malo republiko, da ji za eventuelno pomoč proti Rusiji odstopi nekatere obmejne kraje. — Bankirja Mellerja, ki je ukradel na Dunaju 600.000 švic. frankov so na Tirolskem ujeli. —- Italjanski parlament je z velikimi monarhističnimi proslavami in izredno dragim pompom otvori! 27. zakonodajno zasedanje.--Pašićeva viaria se igra z usodo Jugoslavije s tem, da preganja Hrvate in Slovence, brez katerih SHS država niti 24 ur ne more obstati. Caveant consules ! — Obsodba morilca Pas-kijevića na 10 tet temnice je potrjena.
—	„Pravda“ od 21. t. m. tiskana in cenzurirana od kraljevske policije v Beiemgradu vprašuje: „Kaj je to? Kakšna zla usoda je to, ki visi nad našo domovino? Kje je izhod iz tega norega stanja, kje rešitev? Ali obstoje v naši državi zakoni (postave), zdravi smisel in pamet ali kaplja političnega poštenja? Kaiera je ta nečista siia, ki žene državo in narode v prepad krvi in mučenja? Kaj je to, kar se z nami vsemi godi?...“ Mi odgovarjamo: To je Pašičeva centralistična monarhija!!! — „Na polje!“ (slov.: Marš ven!) je zaklical kralj po poročilih 3 belgrajskih listov nad Pribičevićem, ki pa je kljubtemu dobil mandat poleg Pasica. .. Res, težko je biti kralj v SHS, kjer so nad kraljem še kralji... — Naša vladna kriza v resnici ni rešena, ker ie bila rešitev skrajno neparlamentarna. Čudno, da se viadodržci ničesar niso od zgodovine naučili. Rumunija, ki je postala sorodnica Jugoslavije je imela tu s svojo besarabsko komedijo tudi svoje prste vmes. — Vladno nasilje se zrcali v tem, da je bila naša zadnja številka radi enega stavka, ki je bil že v 3 drugih časopisih smiselno enako objavljen, zapljenjeua. — Ministrstvo za šume in rude se peča z reklamo za pesniška dela Vojislava Iliča ml. (Ur. list št. 43, str. 275). Zato cveti naše rudarstvo, ker so gg. ministri pogrešili svoj poklic in postali ministri namesto kolporterji knjig!
—	Pesnik Oton Zupančič je odlikovan od francoske republike z redom viteza častne legije. — V Albaniji trajajo državljanski spori, kri imajo značaj vojne še dalje. — Naš konzulat v Celovcu so zopet Avstrijci oplenili. Vrši se preiskava. — Režimski trabanti pišejo o Stj. Radiču pravcate bajke. Sedaj ga imajo že v Rusiji. Dal Bog, da pride skoro v Zagreb in temeljito ziasa centralistične koštrune. — Opozicija je izdala proti „rešitvi“ vladne krize oster proglas, kateremu sledi skoro drugi, ostrejši. Velike zlorabe z drž. denarjem so odkrili v skupščini. Predsednik je iz-
Schichftovo n
z znamko „JELEN
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu Pazite pri nakupu na ime
„SCHICHT“ in znamko „JELEN“
Schichf
javi|, da na nicre več zasledovat» zločina. —• (Beograd 23. maja pari. sejno poročilo iz upr. odbora, izv.) — Čednostni Rade Pašič, sin čedncst-nega min. predsednika jugoslovanske monarhije je dvignil ob priliki najetja italjanskega posojila provizijo od 40,000.000 (beri štirideset miljonov) dinarjev . . . Ta banda mora plačati svojo korupcijo!! („Novosti“ Beograd 24. maja t. 1.) — Druge vesti pod rubriko „politični pregled“ !
ZANIMIVOSTI
Prijetna rastlina. V Avstralski državi Queensland raste drevo, ki mu pravijo bodeče drevo. Zelo bujno cvete, oko se raduje na njem, samo dotakniti se ga ne smeš. Visoko je tri metre do pet in zelo smrdi. Smrad nas opozarja na nevarnost. Če se drevesa dotakneš, ničesar ne vidiš, samo bolečine (maš take, da misliš, da boš znorel. Še po več mesecih si taki občuti kažejo ra izboljšanje. Uvoz je v omenjeni dotiku. Ljudje se od bolečin valjajo po tleh in letajo okoli kakor obsedeni. Konji so pobesneli, grizli navsekrižem in so jih morali postreliti.
Prizor s pokopališča. Ob grobu stoji mož in bolestno vzdihuje: „Vsaj ti bi ne bil umrl, da bi vsaj ti ne bil umrl.“ Ginjena stopi k njemu stara ženica, da bi ga potolažila, ali iz vzdihov ni mogla vedeti, po kom tako tarna. Navsezadnje ga vpraša in mož ji ves žalosten odgovori: „Tu leži prvi mož moje žene.“
Novi velikanski podvodni predor. — Med Newyorkom in predmestji je promet tako velik, da si res že skoraj ne znajo pomagati. Sedaj gradijo velikansk predor pod vodo, ki naj ohrani obenem Newyorku prva mesto kot pristanišču. Predor gre pod gornjim newycrskim zalivom in je 3 km dolg; nadaljnih 6 kilometrov je pa zvrtanih pod predmestji. Skupna dolžina 9 krn. Preračunjeni stroški 60 milijonov dolarjev.
Gostilniški pogovor, popolnoma resničen. Sosed: Zakaj pišejo na novem hotelu „Sobe s posebnim vhodom?“ — Drugi sosed: E, hempež, hempjeni! Zato ker moramo pri vseh drugih oštarijah skozi okna v sobe za tujce ! — Ibis.
DOPIS!
Gornja Radgona. (Domače vesti.) Zadnji živinski in kramarski sejem je bil zelo slabo obiskan. Radi lepega dne sredi delovne sezone in splošne denarne in gospodarske krize se ni mogla trgovina razviti. Tudi gostilničarji so se topot urezali. — Glede predstojećih obč. volitev čitajte današnji 2. članek na prvi strani! — Dne 1. junij a se otvori zdraviliščna sezona v priljubljenem izletišču — Radmcih. Gornjeradgončani naj bodo častno zastopani. — „Kraljestvo palčkov“ čarobna igra se vprizori v sredo v dvorani Posojilnice. Ker je isti čas tudi sklep uredništva, priobčimo poročilo o prireditvi prihodnjič. — Kraje v n a republikanska organizacija ima 1. junija svoj ustanovni zbor z voiitvijo odbora. Lokal in čas se naznani po osebnih yabilih (§ 2), brez katerega nima nilcdo dostopa. — „Stari občinski odbor naj stopi pred ljudsko sodbo v javnem zborovanju vseh strank“ tako se glasi javno mnenje večine občanov volilcev in davkoplačevalcev. Še bode liišno pri-nas! — Radikali so mislili postaviti svojo listo z znanim Filipom Jurkovičem na čelu . . . Sedaj se je ta skupina pridružila demokratsko-nemški listi, kjer je vpisan tudi zastopnik narodnih socijalisiov. Vse je s „strahom“ pričakovalo, da radikali dobe celo župana. Sposobnih oseb za to itak imajo dovolj. In tudi take, ki se razumejo na opekarno.
izjava, Ker domnevajo, da sem podpisani vodil režijo „Desetega brata“, vprizorjenega 25. t. m. v Radi ncih izjavljam, da ta vest ne odgovarja resnici.	R. Bendé.
Slatina Radiaci. O nedeljski predstavi „Desetega brata“ se sliši različna kritika, tako, da je poročevalcu, ker ni bil osebno navzoč težko podati pravilno sodbo. Ako se je slabo igralo, kakor se oci mnogih strani zatrjuje, je to žalostno iz trojnega ozira: 1. Kaj bi rekel Jurčič, ko bi stopil iz groba? 2. Koga bi zlasal g. Govekar, ki je Jurčičev roman dramatiziral in 3. Kakšen ugled
Bogumil Nešek:
Slovenski abiturienti v Srbiji.
(Nadaljevanje.)
No pa namen je bil dosežen. Hudo-mužneži so se zadovoiili in se umaknili v ločen kupe ter tam muzicirali in peli. Tako tisto: Mlada sta se omožila ali ono od Jukata, ki „v šolo je hodil deset dolgih let“ in druge ter si krajšali čas do Zagreba.
V	Zagrebu so nas doletele prve popotne neprijetnosti. Nekega neprevidnega ljubljanskega abiturienta so okradli. Kovček so mu odnesli zagrebški tatovi. V njem je imel tudi maturitetno izpričevalo. To je bilo otipavanje po nahrbtnikih in potnih torbah, ko se je raznesla ta vest.
V	Zagrebu je nastal v našem potovanju temeljit pokret na slabše. Že samo prevoz iz južnega kolodvora na državni je bil prava muka. Vso ubogo dijaško paro so stlačili v dva vagona. Na državnem kolodvoru smo prišli v umazane vagone, tiste stare in najbolj enostavne. Razbita okna, počečkane in pomazane stene so nas objele ob temni lučki. Brž smo občutili ogromno razliko med snažnimi in novimi vagoni južne železnice z
vljudnimi uradniki in to nesnago. Veliki in dolgi vagoni j. Ž. so tekli mimo in lahno, ti mali so pa ropotali, bili in drdrali, da je vse minila dobra volja, kar jo je kljub pozni uri še ostalo.
Vsem se je poznalo razočaranje na obrazu.
— Štirinajst ur takole!
Polegli so po klopeh ali pa kar sede pospali. Kaj smo hoteli ? Razgrajači in godci so bili celo že potrebni počitka, kajti imeli so prostovoljno težko nalogo, zabavati vso popotno dražbo.
Do treh zjutraj je zavladal popolen mir, zunaj pa je bila popolna tema. Prav nič ni bilo mogoče razločiti, po kakih krajih se vozimo.
Ob prvi zori so začeli zaspanci odpirati okna in se razgledavati. Zunaj je bila lahna julijska meglica, ki pa je bila le mestoma natresena. Vozili smo se po velikanski ravnini od Siska dalje. Vsenaokrog nikjer nobene hiše, ne cerkvice. Tu pa tam močvarina, vmes mal jelšev gozdiček pa kakor kot morska kača dolga njiva pravokotno na železnico. Kmalu smo začeli opažati tudi ljudi, ki so delali. Silno smo se začudili: ob taki zgodnji uri pa že delajo. Kaj da delajo, nismo mogli dognati, ker so bili predaleč. Zdi se mi pa, da okopavali in orali.
Mogoče so osipavali koruzo.
To njih pridnost pa smo si čez par ur na lastni koži lahko raztolmačili. Sicer pa nam je v Bosanskem Brodu neki kmet objasnil, da kmetje v teh krajih samo po noči delajo. Po dnevi je taka neznosna vročina, da je vsako delo izključeno, ne samo, da vročina ljudi prehitro izčrpa, namreč se jim je bati solnčarice, te pri nas skoro neznane smrtonosne bolezni.
In res, v Bosanskem Brodu je solnce okrog poi 9. ure že neznosno pripekalo. Če bi hotel razporediti z našimi kraji, bi brez dvoma, točno zadel, da je vročina tu taka okrog 9. ure kot pri nas ob 2. uri popoldne. No, in prišla je k vsemu še žeja. Pa to bi ne bilo nič hudega. Hudo je pa to bilo, da smo morali z žalostjo konstatirati, da je voda popolnoma zanič. Zdaj se je marsikateri spomnil na šolo. Kjer se je učil, da imajo od Zagreba skoz doli do Macedonie preko Belgrada zelo slabo, talno vodo, ki je za naše želodce neužitna, posebno v krajih ob bolgarski meji. To naši kmečki fantje, ki so služili v Negotinu, Zaječarju, Paračinu ali Nišu in tarn okoli, prav dobro vedo, koliko so morali pretrpeti žeje, če so pa pili tisto vodo, pa želodčnih bolečin in krčev in drugih neprijetnosti.
V Brodu je tekla iz vodovoda voda, ki je bila po okusu in po barvi podobna vodi v naših potokih, kadar po deževju narastejo. Osvežili smo si obraze in očistili roke. Morali srno piti pivo, ki pa je tu nesramno drago. Pa da bi vsaj bilo snažno. Roji muh so posedali po neumitih posodah in jestvinah.
❖ * *
*
Od Broda nas je vlak vozii mimo samih polj. Bili smo v Žitnici sremski. Šele tu smo mogli pojmiti, kaj pomeni beseda žitnica, kaj pomeni čikoš, kaj čreda, itd. Kaj smo vse videli.
Na obeh straneh vlaka sama ravnina, kamor je oko seglo. Potem se je pa vrstilo: pšenica, koruza, pašnik, mal gozdiček t iepimi visokimi hrasti, malo močvirja, pa kakšna vas. In to se je ponavljalo.
Slovenci smo reveži. Naše njivice, kaj njivice! Kos papirja na veliki njivi! Ob tiru so pravokotno na obe strani večinoma brez konca in kraja segale te njive s pšenico tja pod ob-obzorje. Krasno žito, zrelo že čakajoč ženjic. Pa koliko jih bo treba: par tisoč za eno samo njivo in kedaj bodo končale, štirinajst dni ne. Kdo jih bo plačeval, kdo kupoval tako drago žito?
(Dalje prihodnjič.)
ima tipična slovenska narodna igra, ki je osvojila vse odre, ako se slabo igra? — Sicer so okusi vedno zelo različni, vendar naj imajo vsi oderski ljudje t. j. režiser, inspicijent, brivec, igralec in šepetalec pred očmi, da je oder sveti prostor, raz katerega se pridiguje milozvočna slovenska govorica v prijetni obliki lepo aranžirane igre. Priporočamo društvu nabavo Skrbinšekovega „Diletanskega odra“ in „Lepe maske“ kakor tudi drugih oderskih pripomočkov. Režiser, ki mora biti obenem scenograf, kulisni premikač, oderski inspicijent, ne more izpeljati svoje naloge. — Izpustili so se važni dvogovori, izjemno so se nekateri potrudili in res škoda igralcev, ki so v prejšnjih nastopih pokazali, da kaj znajo, če hočejo in ubogajo. Ostanite, ljudje božji, zvesti sveti oderski umetnosti, ki vpliva blagodejno na oko in dušo. In več vzajemnosti in sloge v društvu, potem bo uspeh vedno zagotovljen.
Veržej. Naša na nova oživljena uniformirana tržka garda v Veržeju priredi na binkoštni pondeljek na glavnem trgu v Veržeju efektno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo društvenih potrebščin. Začetek ob 3. uri popoldne. Pridite od vsepovsod!
Ljutomer. Za občinske volitve se je dosegla pametna enotna gospodarska lista. Znani ar. Stajnko je moral pojesti juho, ki si jo je sam skuhal. V kratkem poročamo detajlne zanimivosti, ki bodo le dokaz, kako modro in prevdarno je, da se gotovim ljudem vzame vplivna beseda. Natančno poročilo o slavnem vmiku Dr. St. sledi.
Izjava. Razširile so se govorice, da sem podpisal neko listo g. Fr. Korošca. Ta vest ni istinita, pač pa je res, da sva se z omenjenin gospodom razgovarjala, kako doseči vsaj približno sporazumno listo domačinov ter sem v to svrho imel osebno pogajanja z merodajnimi osebami vseh obstoječih oz. v poštev prihajajočih skupin. Žalibog se je moje prizadevanje ponesrečilo, kar je iz današnjega 2. članka (na 1. strani) jasno razvidno. Za svojo osebo sem republikanec in sem javno izstopil iz SLS, ki je z repubiikanstvom ob vsakih volitvah slepomišila. Ni izključeno, da republ. krajevna organizacija postavi samostojno listo, ako bom to radi novonastalega položaja smatral za primerno. Vse drugo je izmišljeno in z zlobo pobarvano. V osebne spore raznih oseb, ki so ta za pametno gospodarstvo v obč. upravi usodepoin razcep povzročile se osebno ne bom mešal, ampak strogo objektivno (stvarno) registriral stališče javnega mnenja. Sicer pa „klerikalci“, ki se bahajo, da so me „nagnali“ nimajo prav nobenega vzroka se razburjati, četudi bi v resnici podpisal to ali ono listo (notabene če bi se kdo trgal za to, kar pa ni nevarnost), ker nekje biti je vsakemu človeku pravica. Moje čisto opredeljeno stališče do predsto-ječih občinskih volitev pa je brez ozira na moj.e politično prepričanje kakor rečeno v današnjem 2. članku precizirano. Čitajte in potem sodite!
Roman Bendé, novinar.
Kapela. Diletanti Kapelskega bralnega društva ponove igro „Deseti brat“ v prid invalidom dne 1. junija po večernicah (ob 3. uri pop.) na vrtu gosp. Rud. Horvat pri Kapeli. V slučaju slabega vremena se igra preloži na poznejši čas. K obilni udeležbi vabi odbor org. invalidov.
Važno za vojaške novince. Pri nas mora služiti v vojski vsak državljan, ki je sposoben. Nesposobni ali tisti, ki so izgubili državljansko čast (n. pr. kdor je obsojen v ječo) so pa podvrženi taksi. Nihče ne dobi stalne državne službe in tudi nihče ne sme izstopiti iz našega državljanstva, dokler ne odsluži svojega roka v kadru, razen
POLITIČNI PRE3LED
Narodna skupščina
je otvorjena. Na dnevnem redu je Pašičeva blamaža : verifikacija hrvatskih mandatov. Ob otvoritvi je bilo živahno. Pričakujejo se zanimiva presenečenja.
Boj Sloveniji in Hrvatski
napovedujeta po poveritvi mandata za vlado Pašiču tudi „Slovenski narod“ in „Jutro“. Prvi pravi, da se bo zdaj „obračunalo z zalego“, da je bilo Hrvatom in Slovencem, ki ne trobijo v centralistični rog, „treba že davno napovedati vojno“ itd. „Jutro“ pa istotako grozi, da se bo opozicija proti Pašiču s silo zlomila in da se je začela borba, „koje izid je nedvomen“. Tudi mi ne dvomimo o izidu borbe s celim hrvatskim in slovenskim narodom. Na grozeče izjave g. Pašiča bo odgovorilo 1,200.000 krogljic! Mi smo mirotvorni, zato se bomo poslužili krogljic, ki ne ropotajo, ampak tiho padejo v škrinjico; mi smo človečanski, ker na grožnje z bajoneti odgovarjamo ne z bombami, ampak z mehkimi krogljicami iz gumija !
Huda grožnja.
V nekem zelo razširjenem listu beremo, da nas bodo gotovi gospodje postavili pred ljudsko sodbo. — Gospodom odgovarjamo, da jim tega dela ne bo treba opravljati. Slovenski republikanci se bomo postavili pri prihodnjih volitvah pred ljudsko sodbo sami — ljudstvo bo pa odločilo, če nam in koliko nam zaupa in koliko ne.
Kdo je odločeval?
Pri reševanju zadnje belgrajske krize niso bile odločilne samo notranje naše razmere, ampak so igrali važno vlogo tudi zunanji oziti. Za Pašiča so se potegovali Rumuni, Francozi in Italijani. Ti vsi že dobro vedo, zakaj so se vlekli ravno za Pašiča. To vmešavanje tujcev v naše domače razmere pa ponovno dokazuje, da mi še zdavnaj nismo samostojna in neodvisna država, ampak smo še vedno bojišče, na katerem se bore med seboj tuje sile brez nas. Taka država pa ni država.
če mu to dovoli ministrski svet. Obveznost služiti pri vojski se prične z 21. letom. Nabori se bližajo. Najbrže se prično že maja. Mladeniči, ki reflektirate na kakšno ugodnost — skrajšan rok, oprostitev — pripravite pravočasno uradne listine, dav jih boste pokazali naborni komisiji. Čisto mogoče je, da se nahaja v rekrutnem spisku, ki ga je sestavilo županstvo, kakšna pomota, glede razmer posameznega rekruta, n. pr. ni pravilno navedeno, koliko časa so služili pri vojakih rekrutovi bratje oziroma oče, ali pa so kakšne druge napake. Vse to se lahko še popravi in vpošteva, če se mladenič izkaže z uradno listino, ki potrdi njegovo izjavo. Kdor je v dvomu glede pravilnosti rekrutnega spiska, naj vzame k naboru rodbinsko polo, potrdilo o davkih in eventuelno tudi vojaške dokumente svojcev, ki so že služili.
Pismo iz Ormoškega okraja. Ugleden kmet nam piše: „Jaz čitam izven „Gospodarja“ tudi „Mursko Stražo“, ki se nam po svoji pošteni pisavi za pravice kmečkega ljudstva vedno bolj dopade. Odkrito povedano, da mi je Slov. ljudska stranka, koje pristaš sem po dolgih letih, zelo na srce prirastla, — vendar me nekaj ovira, da nimam popolnega zaupanja do nje. Namreč do raznih njenih zaupnikov, nekaterim se zaupa vse preveč od vodstva in časopisja. — Ker slučajno nisem zaupnik stranke, je gotovo, da mi „Gospodar“ mojega dopisa ne sprejme, še manj smem upati, da mi na mojo pritožbo ugodi tajništvo. Zavrne me k večjemu na zaupnika, kateremu je na ta način vsak pristaš na milost in nemilost izdan! Kaj pa če tak zaupnik smatra sebe za stranko ? — Ter uganja v tem imenu vse mogoče podlosti! Kot večji vinogradnik sem ponudil društvu moje vino, posebno še zato ker sem Kmečki posojilnici nekaj malega dolžan. Zaupnik mé je zavrnil, češ, da je pri vinu šmarnica zraven. Tudi glede cene je na mene pritiskal. V očigled tega sem prodal vino drugam in sicer za boljšo ceno, pri čem se je kupec izrazil zelo pohvalno črez moj pridelek. — Pa že je izvedel zaupnik za prodajo in kar naenkrat me terja naj vrnem moj dolg, par tisoč kron, — ali pa podaljšam menico, ter pripeljem poroke, da mi podpišejo. Pozna me cela okolica, da ne zapravljam, temveč prikupujem posestvo, — tudi zadolžen nisem, — in mi je prvi hip bilo jasno, da me zaupnik
šikanira, ker je lažnjivo zatožil tudi kupca, katerega ne trpi. To pa ni edini slučaj zaupnikove samovolje, sčim odbija kmeta za kmetom od sebe in stranke. Strankini najboljši pristaši nalagajo svoje prihranke drugod in se obračajo za posojila na tuje zavode, kar vse lahko dokažem. Zaupnik pa farba stranko naprej. Več prihodnjič.
Zagrebški gimn. abifurijenti iz 1. 1903/4, pozor! Abiturijenti Zagrebačke Donjogradske gimnazije iz godine 1903/1904 slave svoju 20godiš-njicu dne 21/22. juna 1924 u Zagrebu te se svi kolege umoljavaju, da saopće na dopisnici svoju točnu adresu na Dr. Waltera Webera, Preradovićeva ulica 24 ili na Dr. Savu Ulmanskog, Tvornička ulica 10 da im se uzmogne poslati pozivka i raspored sastanka. Uedno neka po mogućnosti jave ta-kodjer, hoćeli ovom sastanku prisustvovati. Umoljavaju se i novine u provinciji, da ovo vijest otštampaju.
Živel centralizem, živel balkanizem! (Dopis iz Ormoža.) imam v rokah „Medjunarodno poštansko uputnico“ na koje tiskovini je upoštevana cirilica, ter francoski in hrvatski jezik, samo slovenskega na uputnici ni! — Pa ne, da sem „Uputnico“ si nabavil kje v Srbiji, Hrvatski. Macedoniji ali na granici Italije, odnosno Nemške Avstrije. Kaj še! Kr. pošta v sredini Slovenije prodaja na naše kmečke, jezikov in cirilice nezmožne ljudi „Medjunarodno poštansko uputnico“ mednarodni jeziki nam kmetom niso in ne morejo biti znani in se tako naenkrat ne moremo vsem tem centralističnim novotarijam privaditi. Naša pamet je še premalo diplomirana. Zato pa plačujemo debat. — Mene je ta brezglavni centralizem pošteno potegnil in našo pošto mislim tudi. Imeti sem hotel sprejemnico denarno in pošta mi je dala „Mandat de Poste International“. Hodil sem dvakrat na pošto in si kupil pameti s pošto vred. Sedaj vsaj znam, da smo mi Slovenci „international“ kar je za nas tudi napredek v sedanjih težkih časih, ko plačujemo ogromne davke in naši poslanci? Živeli!
Fantje, dekleta, pozor! Kdor nabere do 15. junija ali vsaj do konca junija (ob sklepu polletja) vsaj 5 novih naročnikov dobi, ako plačajo vnaprej po 20 Din lepo knjigo. Kdor nabere 10 enakih naročnikov dobi list do konca leta zastonj. Kdor nabere 15 enakih naročnikov in več, dobi lepo nagrado po izberi. Na delo tedaj vsi! Porabite vsako priliko, da naš list,
ki je zapeljivcem slovenskega naroda trn v peti — razširite v vsako hišo!
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostare-lost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob ! Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elzà-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Eiza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev in 10% nadoplatka) in drugi Elza-preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326. Hrvatsko.
Kar Vi potrebujete, to je Elsa-fluid. To pravo domače sredstvo, katero precene Vaše bolečine 1 Poizkusna pošiljka Din 21'— Lekarnar E v g. V. Feller, S tubi c a Donja, Elzatrg št. 326, Hrvatska.
UREDNIKOVA POŠTA
Zadnjic je izostalo mnogo odgovorov. Primanjkuje prostora. Tudi ostali prispevki so odloženi. Vse uporabljivo pride na vrsto. — Gornja Radgona, je v današnjem 2. članku in v moji „Izjavi“. Za drugo prejmete vabilo pravočasno. — Drugi. Mene ni nikdo niti v sanjah stavil na SLS listo. Ste v zmoti, ker mi je ista znana. — Ibis. Ni vredno. Je privatne narave in žali okus. Končno nas nič ne briga, kdo s kom občuje. Drugo pride. — Križevci. Nič bati; „viel Feind, viel Ehr“ pravijo Nemci. „Gospodar“ na klevete seveda molči. — Orli so v principu republikanci in naj bi bili; kajti Sokol je izrecno militaristično navdahnjena družba, skozinskoz centralistično ponižna, Orel pa je tabor slovenske mladine in se njegov poslovnik popolnoma krije z republikanskimi načeli. — M. P. Vaše „Duševno suženjstvo“ je dober sestavek delavne trde roke in izliv vročega srca. Ker je članek dober ga po popravilu priobčim. Se kaj ob nedeljah! — Ljutomer. Pride tik pred volitvami. Zberite še kaj več! — Murska Sobota, Radenci, Mota, Satahovcl. Imam preveč pripravljalnega dela, ga bi mogel za dalj časa stran. Prihod javim. — Apačan. Nemški prevod „Male pol. šole“ bo dotiskan, ko dobim zato denarja od interesiranih. Zbirajte prostovoljne doneske in inserate.
Vsaka hiša, vsak urad, vsaka gostilna, vsako društvo, vsaka družina, vsaka čitalnica imej odslej
„Mursko Stražo“
neodvisna glasilo obmejnih Slovencev.
BERSON
gumijeve pete in gumijeve podplate
mora vaš čevljar potrditi na čevlje, ker s tem si ne prihranite samo denarja, ampak si obvarujete tudi noge in čevlje
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
r, z. z n. z.
obrestuje vloge po najvišji obrestni meri | j izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168.
Drugo ustmeno. — Sv. Jurij. Prosim osebno s poročilom glede brošure, da se vzame v delo. — Občinam. Kjerkoli morete postavite lastne republ. liste ali pa vrinite na sigurna mesta drugih list zanesljive može. — C. K. Maribor. Ni za list, ampak za koš ! — Pri-jateljem-republikanceni. Zbirajte ob vsaki priliki za naš prepotrebni tiskovni sklad ! —
Nabirajte naročnikov za „Mursko Stražo“ in „Avtonomista“. Povsod naj bosta ta dva lista!
Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
•	Do 20 besed 0
•	8 Dio, vsaka
•	nadaljnabe-
•	seda 50 para
•	več.
IMALI OGLASI !
Enostolpna « Petitvrsta 0 ali njen pro- e štor 1 Din * 50 p. e
Lepo posestvo
pri Zg. Sv. Kungoli pri Mariboru 20 minut od okrajne ceste, 9 oralov, lepa lega, 3 orale sadonosnika, 3 orale gozda zrel za posekati drugo njive in travniki je z vsem inventarjem in poleg še 2 minuti odaljeno 3 orale obsegajoče posestvo takoj poceni za prodati. Hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanju. Vpraša se pril. Božiču,gostilničarju v Mariboru, Tatenbachova ulica.
Ugodne prilika I
Lepo kmečko posestvo v izmeri nad 30 oral, z zidano hišo in gospod, poslopji se kakor leži in stoji (fundus instructus) takoj poceni proda. K posestvu spadajo tudi 4 gozdovi, mnogo živine in poljedelsko orodje. Več se izve pri lastniku Jakob PauiiS, posestnik Siitslé p. Radenci.
Kam tkanje z laneno prejo?
Samo v tkalnico „Krošna“ v Ljubljani, Zrinskega cesta 6, kjer se tke najiepše domače platno in se zamenjava domače platno za laneno predivo. Zahtevaj vzorce!
Sodarske pomočnike
sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič sodarski mojster Ljubljana Kolezijska ul. 18.
Učenec
ki ima veselje učiti se flo-sarske obrti, star 17 let, posestnikov sin Jožef Zamuda, posta Slatina Radine!.
ni si soseda kar ti povem ;ako rabiš
vslnen©
za ženske in sukno za moške obleke, tiskanine (druck) cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. Stermeckiv Celje kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj.
Stavbeno gradivo
cement, apno, strešno lepenko, tesan les za kompletna ostrejša, late in vsakovrstne deske kupite najceneje pri
Anton Jandl, Ljuto»
stavbeno podjetje.
Naročajte J. Stražo“
JAKOB PETR1TSCH
TRGOVEC
MITZI PETRITSCH roj. KREMPL
POROČENA.
ŠTRIGOVA
21. MAJA 1924 GORNJA RADGONA
Dm 1. juniji M se irli g kopališki restairaiji i Badimi)!
VRTNI KONCERT
s @tw®ritvii@ kopališke sez@ne.
Svira ciganska godba iz Prekmurja.
Začetek ob 3. uri.	Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vabi f	,	,
Josip Marši k, restavrater
r
I
Re ugibajte! Kam?
Ne ugibajte! Kan?
Otvoritev trgovine!
Vljudno naznanjava cenj. občinstvu in okolici, da sva otvorila v Gornji Radgoni, Spodnji griz št. 19, nasproti cannarne
trgovino z mešanim blagom
ter se bodeva potrudila cenjenim odjemalcem v vsakem oziru solidno in točno postreči z novo dospelim manufakturnim blagom, potrebščine za krojače in šivilje — sveže špecerijsko blago — sladkor, kava surova in žgana, čaj, južno sadje, testenine, sveče, domača svinjska mast, najfinejše namizno in domače bučno olje i. t. d. i. t. d.
Delikatese !
Steklo in porcelan-izdelki, šipe vsake velikost, kit.
Zatorej ne ugibajte! Kam? Ampak hitite, da ne zamudite ugodne prilike ter si nabavite Vaše potrebščine v novi trgovini — pač pa Vam znanima
FILIPIČ & ŽNIDARIČ, G. Radgona
Spodnji griz štev. 19.	Spodnji griz štev. 19.
!
I
9
I
Ì
s
J
LuMivno industrijske podjetje
brez konkurence se radi družinskih razmer da takoj v zakup. Ponudbe na Upravo „Murske Straže“ pod „Veliki dobiček“
VABILO
NA
OBČNI ZBOR
„Okrajne posojilnice v Ljutomeru“
ki se bode vršil v pondeljek, 9. junija 1.1. ob 8. uri dop. v posojilnični pisarni v Ljutomeru
DNEVNI RED;
L Poročiio načelništva in prečkanje revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za 1.1923 in odobrenja istega.
3.	Izločitev udov.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši od 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na števiio navzočih zadružnikov.
V Ljutomeru, dne 20. maja 1924. Jožef Velnar
načelnik.
f Zdravilišč® Slatina Radenci!
___ cur __	-v . ..        „„.i: «„„„o ST
Edino zdravilišče v SHS za srčne, ledvične in mehurne bolezni; naravne ogljenokisle, električne in parne ko- ^ peli, pitno zdravljenje z Radensko vodo. Elektroterapija in Roentgen. Izvrstni zdraviliški uspehi. Električna g| razsvetljava in radiCIzaBsave. Cepljenje (kiifice) po znižani ceni. Vprašajte svojega zdravnika in zahtevajte || prošpekte. Pred in po glavni seziji 40°/o popusta, na sobe. — Sezona od 1« Junija do 15. septembra. §r