štev. 289.
O Ljubljani, g soboto, dni 14. decembra 1901
Leto mu.
Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10*—
za Četrt leta „	„ 5'—
za en mesec ,,	„ 1'70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Liberalne stranke naklepi.
Liberalna stranka, ki izdaja zdaj oficielno »Slovenijo«, nam je v zadnji številki svojega glasila razkrila svojo dušo, kakršna je. Iz tega posnamemo lahko, kako se bo ta stranka dalje razvijala.
Dr. Krekov govor jo je popolnoma zmešal. Veseli nas, da citira socialnodemokraško glasilo, ki imenuje dr. Kreka »najbistrejšo glavo v celotnem avstrijskem klerikalnem taboru«, in smehljaje beremo o »kislem obrazu«, ki ga baje delajo v uredništvu »Slovenca« k govoru dr. Krekovemu, ki ga postavlja v nasprotstvo z našim glasilom. Dr, Krek je že dolgo duševni voditelj in šefredakter »Slo-vcnca«, ki širi že skoži leta nazore »do kosti in mozga rdečega dr. Janeza Evangelista«, tega »neznatnega sinu selških gora«, ki širi »vseskozi demokratične ideje«, kakor rači o njem pisati Hribarjevo glasilo.
Hribarjevo glasilo je pa porabilo to priliko, da nanovo proglasi načela narodno-na-predne stranke glede ločitve cerkve od države. Kaj torej hočejo liberalci?
Popolnoma francosko politiko? »Slovenija« popisuje ločitev, kakor si ie žele liberalci, tako-le:
»Država ne bi plačevala več niti vinarja duhovnikom in škofom. Dr. Krek bi izgubil svojo profesorsko plačo. Vsa cerkvena poslopja — cerkve in župnišča bi država kon-fiskovala, potem pa jih dala samo v najem cerkvenim družbam, ki bi morale svoje duhovnike same plačevati. Vse verske učitelje bi pregnala država iz šol. Vse cerkvene šole bi zaprla. Samostane bi razpustila. Na politiko ne bi imeli duhovniki absolutno nobenega vpliva več, ker bi jim vlada prepovedala zlorabljati lečo, zunaj cerkve pa bi jih ljudstvo ne hotelo poslušati, ker bi uvidelo, da je kle-rus brez moči. Kdor pa je brez ugleda in moči ter višje zaslombe, tega nihče ne posluša. Šolstvo bi se popolnoma laiziralo. Krščanski nauk bi se ne smel več učiti v šoli, ki bi postala res svobodna šola — ideal vseh svobodomislecev. Tudi taka resolucija se je bila sprejela na svetovnem kongresu v Pragi. — Klerikalizem bi izginil črez noč. Hujskanje politikujočih duhovnikov bi prenehalo in veliko klerikalnih listov bi zato zmrznilo. Napredne ideje bi zavladale na celi črti. Ljudstvu ne stoji več za hrbtom mitični peklenšček. Slovenski narod bi se razvijal v pravi človeški smeri. Nobenega pritiska od cerkvene strani bi ne bilo več. Kdor bi hotel, bi še poslej lahko živel po svoji veri, kdor pa ne bi hotel, nihče ga ne bi silil, kakor se silijo dozdaj vsi državni uradniki, ker morajo pripadati kaki konfesiji. HinavšČina bi torej izginila. In izginilo bi duševno hlapčevstvo in klečeplaztvo! Naš človek ne bi več pripo-
gibal kolen pred svojimi škofi, kakor pred bogom I«
»In o taki ločitvi cerkve od države,« pravi Hribar, da »bi vplivala blagodejno na vso vzgojo narodovo in etični nivo ljudstva bi se zvišal.«
Prav, da zopet vemo, kaj liberalci hočejo! Taka ločitev bi bila brezvesten rop in nasilstvo nad krščanskim ljudstvom, kateremu bi vzeli še njihove cerkve in jih prodajali po načinu francoskih framasonov, ki so od ljudskih žuljev za bogoslužje darovane groše vrgli v žrelo judovskim špekulantom in fra-masonskih nasilnikom.
Druga stran liberalnega delovanja pa ima bolj lokalno kranjsko lice. Mi smo pozvali Hribarja, da naj javno in jasno izpove, kaj da je z njegovim podpisom na slovensko-nemški zvezi. Citirali smo besede dr. Egerja, voditelja ljubljanskih Nemcev, ki je izjavil, da je Hribar sam podpisal pogodbo. Iri kaj nam odgovarja Hribar na naš javni poziv?
Svojega podpisa ne more tajiti, zato pa zmerja dr. Egerja, da je narodno-naprodno štranko psoval, da je delal vtisk »bežečega tatu, ki kriči: Primite ga, držite ga!« Očita Nemcem, da so »iz malodušne bojazljivosti in kraniarske špekulativnosti izdali svojo nekdanjo svobodomiselnost in naprednost, ker se klerikalcev boje in ker vedo, da rode politične sadove le klerikalna drevesa«. Kranjski Ncinci, pravi Hribar, so bili za dr. A. Schafferjevih časov — ko so sklenili zvezo s Hribarjem — »kavalirji evropskih manir«. Zdaj pa, ko je dr. Eger izjavil, da se ni zanesti na liberalce, ker jim manjka osebne verodostojnosti, pa kliče Hribar, da so se Nerad »podrhalili«. In višek je dosegel voditelj liberalne stranke, ko da pisati v svojem listu, da so »kranjski baroni in klerikalni cmokav-zarji združeni v bojno falango. Kmetiška tercijalka je postala metresa nemškega brezverca« !
Ostanimo pri tem! Mi sprejmemo ta stavek kot žaljenje, za katerega se bo narodno-napredna stranka še pokorila. Nobenega dogovora in nobene zveze ni med S. L. S. in med Nemci, pa se upajo ljudje, ki še danes vživajo sadove zveze z Nemci, kričati, da je »kmetiška tercijalka postala metresa nemškega brezverca«!
Kaj pa ste vi liberalci bili skozi dolgo let, kaj ste še danes, ko vas lahko zmerja pred vsem svetom nemški baron, sklicujoč se na vaše podpise, s katerimi ste prodali svojo stranko in sebe? Kdo je metresa? Govorite!
Ta razburjenost in to sirovo zmerjanje, ki nam je v odgovor na naše kratko vprašanje, pa kaže, da se liberalni stranki slaba godi. Hribarjevo glasilo piše, da so nemškim veleposestnikom že zagotovljeni neskrčeni mandati za deželni zbor. Kaj se naj to pravi? Ali hoče Hribar pripravljati s takim ropotom
na bodoče deželnozbor. volitve? Ali je to sad liberalne obstrukcije proti volilni reformi? Kaj misli Hribar, tega ne vemo, le to vidimo, da oni, ki ga spravi hladno vprašanje v toliko razburjenost, mora biti v krivici.
Ta krivda pa leži na celi liberalni stranki. Zaigrala je zaupanje in ugled in tega ne bo pridobila nazaj do prihodnjih dcželnozbor-skili volitev, pri katerih se mora pomesti z ostanki Hribarjeve liberalne stranke.
Cas je že, da odstopijo iz javnega življenja ljudje, ki so za deset let pokvarili politični gospodarski razvoj kranjske dežele. Ta zavest prodira tudi v slojih, ki so bili doslej še pristaši liberalne stranke. Umetničarje »Slovenije« nc bo zadržalo tega razvoja.
Za državne uslužbence.
V svojem obširnem govoru je drž. poslanec Jožef Gostinčar v poslanski zbornici dnč 28. novembra 1907 izvajal med drugim sledeče:
Kdo je kriv draginje?
Po brezvestnih oderuhih in špekulaciji po postavi obvarovane kapitalistične oderuške druhali in vsled oderuške preprodaje vedno naraščajoča draginja življenskih potrebščin, je napravila v delavskem ljudstvu nevzdržno stališče.
Zivljenski boj delavnih in službujočih stanov postaja vedno hujši. Glad in skrb sta delavčeva in državnega uslužbenca vsakdanja gosta.
Ta boj pa je tudi neenak. Na eni strani stoje bogati knezi pod varstvom postave in osebnega prijateljstva mogočnikov. Na drugi pa vidimo vsled revščine obupano delavsko maso, skoraj brez varstva iu brez prijateljstva mogočnikov, ki bije grenak boj za drobtinico kruha. Država kot delodajalec se je v tem slučaju pokazala kot oderuški delodajalec. Skrbelo se je sicer za to, da morejo tako-imenovane visoke osebnosti moderno živeti, |)ozabik) pa se je pri tem, da jc država dolžna skrbeti za vse svoje služabnike.
Uradni sluge različnih kategorij, pazniki, poslovodje in delavci itd. — vsi državni služabniki — se nahajajo v skoro za človeka nečastnem položaju. Tej nečastni revščini napraviti konec, pa je naloga vlade in te visoke zbornice. Prejšnja debata o draginji ie najboljši dokaz o nujnosti tega predloga. V sedanjem gospodarskem položaju ie proti draginji samo eno sredstvo, in to je: Povišanje plače državnim uslužbencem, kakor tudi industrijskim delavcem. Seveda bi bik) povišanje plač brez posebnih zakonskih določb v gotovem času iluzorično. Izdreti se mora korenina draginje.
Ne kmet, tudi ne veleposestnik nista kriva draginje (Odobravanje), ampak veliki kapital (Odobravanje), ki se je pokazal pri podra-ženju živil na žitni borzi in enakih spekula-tivnih zavodih (Živahno odobravanje.) in ki diktira cene živil. (Burno odobravanje.) Ravno tako se nam podražuje meso, premog in druge potrebščine. Veliki kapital in prekupovanje sta torej krivca draginje. (Živahno odobravanje.)
V prejšnji draginjski debati se je res temeljito obravnavalo, kje tiči vzrok draginje. Določno se je tudi kazalo, da ni naš kmet tisti, ki draži živila. Naš mali kmet, gospoda moja, ni oderuh, ampak delavec, kateremu se delo nikdar nc plača. (Pritrjevanje.) Na tej strani ni torej oderuhov. (Pritrjevanje.)
Drugi liudje so, ki draže živila. Ta tolpa pa, žalibog, kakor sem že preje omenjal, ni bila dovolj osvetljena v tej visoki zbornici. Zidovsko-kapitalistiška oderuška tolpa, ki igra uničujočo in prokleto igro s cenami premoga in žita, je vzrok draginje, vsled katere moramo mi trpeti. (Odobravanje.) Naloga po-stavodaje je, temu načinu draženja živil napraviti konec in organizirati producente in konsumente k vzajemnemu delovanju.
Ako hočemo res sodelovati za to, da ne bodo živila tako draga kakor so dandanes in da se ne bodo še bolj podražila, potem je nujno potrebno, da visoka zbornica deluje na to, da se organizirajo konsumenti, kakor tudi pro-ducenti. (Odobravanje.) In ako bosta organizirana na eni strani konsum, na drugi pa produkt, potem smemo upati, da cene živil ne bodo rastle, da bosta kmet in producent lahko dosegla boljše cenc za svoje pridelke, konsu-mentu pa nc bo potreba za svoja živila toliko izdajati, kakor mora dandanes. (Odobravanje.) To je, gospoda moja, misel, ki nas lahko, oziroma prav gotovo pripelje do boljšega položaja, kot ga imamo danes, in nas bo tudi gotovo pripeljala, ako nastopimo to l>ot. Organizacija prideljevalcev živil na eni strani, mora naravno pripeljati do neposrednega dobivanja živil in dosledno znižati cene pridelkom. (Odobravanje.)
Stotine in stotine peticij in prošenj državnih uslužbencev je že romalo v papirne koše raznih dirckcij in ministrstev, toda vse zastonj. Vse je bilo gluho in nemo za vse prošnje. Zato pa je ta visoka zbornica, ako hoče biti ljudsko zastopstvo, dolžna, se odločno zavzeti za državne uslužbence in s svojim sklepom pozvati vlado, da naj ta kolikor hitro mogoče odpomore žalostnemu stanju državnih uslužbencev.
Dejstvo, da se ie več strank s svojimi predlogi in interpelacijami zavzelo za državne uslužbence, dokazuje, da je uravnava služb in plačila državnih uslužbencev nujna stvar in
LIJICK.
Spohornlce.
(Novela. — Iz japonskega romana Hajke-monogatari.)
Tri leta jc bivala Givau na dvoru cesarja Kiomori, ki se je razveseljeval z njenim petjem in njenim plesom in je zato pošiljal vsak mesec njeni materi Ginjo 100 meric riža in 1000 rnč plemenite kovine. Tri leta so se tako soln-čile žene: tedaj pa se jc dogodilo sledeče.
Iz okraja Nara je prišla rožnolepa, šestnajstletna plesavka — Hotoke — v glavno mesto. Njeno telo, ki jc bilo tako lepo, kakor telo boginje ljubezni Beuten, njeno igranje, petje in ples ji je podjarmilo vse možke.
Toda ona je bila ničemurna in vlado-željna.
»Kajti,« — si je pravila — »čemu bi se bila toliko trudila, da sc naučim vseh plesov in spevov, če nc stremim po tetn, da očaram najmogočnejšega moža — Kiomori samega. In i red njega hočem stopiti, še preden me pokličejo.
Nekega dne torej odide na grad Nizi-jatsu, stopi pred cesarja, se prikloni in reče, da je ona slavna plesavka Hotoke.
Toda on se ujezi in reče: »Plesavkc prihajajo le, če jih pokličem, in tebe nisem klical. Sicer pa, kdorkoli si, Givau ne boš nikdar dosegla. Torej pojdi!«
Po teh trdih besedali zapusti Hotoke dvorano.
Givau pa se obrne k svojemu gospodu: »Plesavkc prihajajo često nepozvane! Zato ji odpustite. Zelo je še mlada in ne ve, kai se spodobi v Vaši pričujočnosti. Ali niste videli, kako jc zbegana povesila trepalnice? Kako so se ji oči napolnile s solzami? Usmilite se, gospod, in jo zopet pokličite, da pred Vami poje in pleše!«
Kiomori ugodi njeni želji in pošlje sla po Hotoke.
Ona se naglo vrne in cesar ji reče: »Givau se moraš zahvaliti, da smeš šc enkrat stopiti pred mene. Torej pokaži svojo umetnost!«
Ona se prikloni in zapoje pesem o vladarjevi slavi. Vsi, ki so jo poslušali, so bili polni občudovanja.
Tedaj jc odložila harfo in plesala... plesala...	•
Ob njenem plesu se dvigne Kiomori s svojega sedeža in njegovi občudovalni pogledi drsijo po njenih črnih laseh, po svilnatih trepalnicah, po rosnih očeh, po ozkem obrazu, po čarobni postavi.
Slednjič konča in hoče oditi.
Toda on jo poprosi, naj ostane, in pristavi: »Ce sc obotavljaš zaradi Givau, tedaj jo odslovim«.
Hotoke odgovori: »Nc mogli bi je pozabiti in enkrat bi Vam postalo žal.«
Toda on odkima z glavo in napiše Givau ločilno pismo.
♦ * »
Četudi je Givau vedno pričakovala ločitve, ni vendar mislila, da pride tako naglo.
O kako težko se je posloviti, če je kdo tri leta počival v senci istega drevesa in zajemal iz istega studenca!
Tedaj je napisala te-le verze: Zakaj cvetel na griču cvet jc cclo poletje?
Saj slednjič vendar umre: Jesen ga z mrzlo roko stre, da v žalosti pogine.
Ko se je vrnila k svojim, je zak>kala grenke solze. Mati in sestra sta jo vpraševali po
vzroku. Toda ona je molčala.
* * *
Tako je preteklo nekaj mesecev; tedaj pošlje Kiomori sla, ki poprosi Givau, naj pride na grad: da je Hotoke bolna in žalostna; naj bi jo ona potolažila in razveselila.
Toda Givau ni odgovorila.
Tudi drugi in tretji sel je prišel zaman. Tedaj reče Toči, njena mati: »Ce boš kljubovala vladarjevi volji, nas vse uničiš. Od tebe jc torej odvisno, ali bom še dalje živela, ali žalostno končala!«
To jc odločilo. Materini želji jc morala ugoditi.
Napotila se jc z Ginjo, ki je ni hotela same pustiti, proti gradu in jc skušala skriti pod širokimi rokavi temne obleke svoje solze, ki so ji vedno in vedno vrele iz oči.
Ko io je Hotoke ugledala, se ji je zelo zasmilila in govorila je svojemu gospodu mehke besede.
Givau je najprej plesala, potem pela. Pesem se ie glasila:
»Nekdaj Hotoke bila sem enaka, dokler bolest se ni mi pridružila. O, da Hotoke nc bi nikdar v boli solza prelila, kot sem iaz jih lila!«
Vsi v dvorani so bili od pesmi ginjeni; in
Kiomori jo je poprosil, naj često pride. * * •
Na poti domov se je zaklela: »Ce bi morala še dalje tako živeti, je bolje, da skočim v reko Eutsi.«
Ginjo ji reče, da tedaj pojde z njo.
Ko je mati slišala o tem, je vzdihnila: »Cc ve dve, ki sta v cvetočih letih, to storite, kaj preostaja meni, ki stojim ob prepadu življenja, kot da grem isto pot?«
Givau se jc prestrašila: materino smrt zakriviti, to je toliko kot vseh pet smrtnih grehov.
Zato je sklenila, da postane puščavnica in spokornica, dasi je bila stara šele enaindvajset let, in si ie odrezala blesteče laje.
Devctnajstletna sestra je storila ravno tako. Tudi mati je dejala: »Cenili mi bodo še ti beli lasje?«
Umaknile so se v samotne gore za Zago (v okraju Katano), zgradile si tamkaj nizko kočo iz vej, ki jih jc bil odtrgal jesenski veter, in so pričakovale v stanovitni molitvi, polne
hrepenenja, bodočega življenja.
» « *
Nekega dne jc močno potikalo ob bambusovo pletenino, ki jim je služila mesto vrat. Spokomice so se prestrašile — kajti nihče jih še ni bil obiskal — in so obotavljaje se odprle.
Hotoke je stala zunaj.
utemeljuje nujnost mojega predloga. (Pritrjevanje.)
Gospod finančni minister nam je v svojem govoru z dnč 5. novembra naznanil, da je v državnih blagajnah v letu 1907 še 146 milijonov kron na razpolago. Od te svote se jih je 63 milijonov kron že porabilo, na razpolago jih je še torej 83 milijonov kron. Pri tako ugodnem denarnem položaju, ni težko državni upravi, če ima količkaj dobre volje, ustvariti državnim uslužbencem človeško eksistenco.
Moderna država kot modema institucija naj postopa tudi v socialnem oziru s svojimi uslužbenci vzorno in naj daje celi kapitalistični družbi dober zgled.
Zvišanje plač naj se pri definitivno nastavljenih uradnih slugah, paznikih in poslovodjih itd. tako uravna, da se upelje sedem plačilnih stopenj s 1000 K začetne plače. Zvišanja naj se vrše vsake tri leta s 150 K, tako, da se v 18. letih doseže najvišja plača 1800 K.
Gospoda moja! Vsakdo, kdor ima količkaj življenske izkušnje in pozna v mestih vladajočo res veliko draginjo, ki je nastala vsled prekupovan.ia, mi bo priznal,, da vsaka služba bodisi katerakoli, mora dotičniku vsaj toliko donašati, da more živeti. Delavci in državni uslužbenci imajo samo svoje roke in druzega nič. In tu mora moško delo toliko donašati, da more pošteno vzdrževati sebe in svojo družino. (Pritrjevanje.)
Koliko je potrebno za življenje?
Gospoda moja! Napravil sem si majhen račun, kaj potrebuje mož pri najnižjih potrebščinah, da more sploh izhajati. Vzel sem si tu provizoričnega državnega uslužbenca, ki zasluži dnevno 2 K 40 vin. Dotičnik mora plačati za stanovanje, posebno pri nas v Ljubljani, ako hoče vsaj polovično človeško stanovati in ne v hlevu, najmanj 120 gld. ali 240 K. (Medklici.)
To je najmanje, kar se more sploh pro-računati.	.
Vzemimo družino s štirimi osebanii. Za hrano potrebuje mož na dan najmanj 1 K 40 vin., to je letno 584 K- (Medklici.) Za obleko, ako ima rodbino, porabi letno gotovo 100 K, za kurjavo 80 K. Druzega pa nisem nič računal. Račun izkazuje: Potrebuje 1040 K, zasluži pa le 876 K, ima torej zgube 128 K. Kie naj vzame teh 128 K? On ima pa še druge potrebščine, ki niso prišle tu v račun. Kje so šolske potrebščine, kje so druge stvari, kje ie morebiti tu ali tam kaka zabava, katero ravnotako potrebuje kot kak drugi. (Pritrjevanje.)
Da, kje so časopisi? Tu o njih ni govora. Poglejte 128 K izgube! Vzemite pa tukaj račun nastavljenega služabnika, ki ima letnih 10% K 72 h. torej dnevno približno 3 K. On pa potrebuje dnevno 4 K 30 h; manjka mu torej 472 K 78 h. Kie naj jih vzame, ako je pošten in noče krasti? Krasti ne sme, država pa ne da dovolj plače svojim služabnikom. (Mmnogoštevilni medklici. — Poslanec dr. Šusteršič: Veliki tatovi se izpuščajo, le mali se zapirajo.) Popolnoma res! Država je tudi slepa; velikim tatovom že dopušča, da kradejo, svojim služabnikom pa ne da toliko, da morejo živeti. Kako naj izhaja? On mora brezpogojno to, kar mu manjka, oristradati. Ne gre drugače. 011 ima premalo, njegova družina pa je zanemarjena in ne dovolino oblečena in ne dovolj hranjena. Vsled tega nastajajo -azlične bolezni, jetika itd., človeštvo pa gre rjlagoma po tej poti v pogin.
Zakaj? Zato, ker država tistim, ki so jih v resnici potrebni, nc daje tega, kar potrebujejo za svoje življenje. (Pritrjevanje. — Medklici.)
Dalje zahtevajo državni uslužbenci tri v penzijo vračunjene službene starostne doklade po 150 K po treh, šestih in devetih v najvišji plačilni stopnji dosluženih službenih letih. Pro-vizorični uslužbenci naj se po enoletni službi definitivno nastavijo. Ta zahteva ie posebno važna, ker stabilno nastavljanje pomenja zagotovitev službe in s tem tudi eksistenco uslužbenca. Država je doslej v tem oziru postopala precej branjevsko in prav po mače-
hovsko. Vzame sc provizoričnega uslužbenca, ga vzdržuje leta in leta v provizorični službi, dokler ta ne postane star in dela nezmožen. (Klici: To je nečuveno! — Pritrjevanje.)
Gospoda moja! So še danes provizorični služabniki, ki služijo že dvajset in še več let, (Medklici.) opravljajo službo v popolno za-dovoljnost predpostavljenih, ne morejo pa doseči definitivne službe. Najbrže se jih ne nastavi zato, da se prihrani par beraških vinarjev.	.
To gospodarstvo se državi ne sme več dalje dopuščati. Ako se potrebuje služabnike, naj se jih tudi pošteno plača in naj se jim služba tudi zagotovi. Zakaj bi ne imel en človek pri istem gospodarju iste gotovosti in ugodnosti, kot jo ima drugi? Gotova služba je človeško največje dobro. Ze privatna družba je moralično zavezana v slučaju delavčeve bolezni ali starosti skrbeti zanj, v toliko bolj pa je dolžna država svojim uslužbencem brez razlike zagotoviti eksistenco. Eno leto provi-zorične službe popolnoma zadošča, da se vidi, ali je kandidat zmožen za službo ali ne. (Cisto pravilno.)
Aktivitetne doklade naj se uvrste po dra-ginjskih razmerah dotičnega kraja in naj se zvišujejo do 60 odstotkov. Najnižja penzija predčasno umirovljenega državnega uslužbenca naj sc nastavi na 600 K-
Najnižja penzija vdov naj se določi na 600 K pri progresivnem stopnjevanju po delavskih letih in dohodkih pokojnega moža. Sirotinski doneski naj se določijo na vsakega otroka letnih 150 K. Ce umrje oče, je to za ženo in otroke grozen udarec. To je celo pri bogatih ljudeh slučaj. V koliko hujše občuti izgubo rednika šele uboga družina. Ta bolest obstoji iz skrbi in ljubezni, iz skrbi za bodočnost in iz ljubezni do pokojnika in zapuščenih otrok. Stvar socialne pravičnosti je, skrbeti za družine umrlih. Vdovni donesek je sedaj določen na tretjino zadnje moževe aktivne plače in znaša najmanj 400 K. Ta najnižja penzija pa je v največ slučajih tudi največja. ker skupni dohodki državnega uslužbenca redkokdaj presegajo 1200 K. Mislimo si lahko, kakšno je potem življenje take vdove; s penzijo nikakor nc more izhajati, četudi živi le ob kruhu in krompirju. Kazanje na postranski zaslužek ie prazna beseda, kajti kaj si hoče žena z otroci še posebej zaslužiti?
Aktivitetna doklada nai se vračuni tudi penziji. Določi naj se 35-letna službena doba. Ta zahteva je v polnem obsegu upravičena, da, za marsikatere kategorije, kakor: jetniške paznike, laborante, paznike in delavce v rudnikih za živo srebro in topilnicah, nadalje za uslužbence v cinkarnah itd., je ta doba že predolga in zadostuje 30 let. Provizorični dostavni sluge naj bodo kot pomožni sluge.
Gospoda moja! Nekaj čudovitega je pri nas: takoimenovani dostavljač, ki ni definitivno nastavljen, ki dan na dan ne ve, ali bo jutri še v službi, ali bo imel še kruh ali ne itd. ta ubogi mož, ki mora na dan prehoditi 40 in tudi 50 km, naj živi z dnevno plačo 2 K 40 v! Tega človeka se ne vidi; ta človek mora svoj živ dan prehoditi 40 do 50 km in če postane star, pride morda kdo, in ga naloži na voz, s katerim vozi kaj drugega kot ljudi. To je usoda provizoričnega državnega uslužbenca. (Klici: Cujte!)
Je še ena kategorija državnih uslužbencev, na katere nikdo ne misli — to so cestarji in pazniki rek. Ti najrevnejši med reveži naj se uvrste v IV. razred in naj se zjednačijo z drugimi državnimi uslužbenci.
Službena pragmatika.
Nujna potreba je napraviti službeno prag-inatiko. Brez določnih določb je uspešno delo nemogoče in zato morajo dobiti enako uradnikom tudi uslužbenci službeno pregmatiko. Ta naj vsaj najmanj to-le obsega:
Prvič: Pravico dopusta. Vsak državni uslužbenec imej zagotovljen letni dopust 14 dni do 3 tednov - (Klici: Odpočitni dopust!)
da odpočitni dopust in sicer do 20. službenega leta 14 dni, po 20. službenih letih pa tri tedne. (Cisto prav! — Poslanec Brei-
ter: To je pametno kot le kaj!) Zelo pametno, gotovo pametno.
Drugič: Poklicanje prostoizvoljenih kolegov v disciplinarno komisijo.
Gospoda moja! Disciplinarna komisija je nekaj tako važnega, da je zahteva državnih uslužbencev popolnoma upravičena, da imajo tudi v tej komisiji može, katerim zaupajo in o katerih vedo, da imajo v njih svojo oporo — tam, kjer jo najbolj potrebujejo. (Poslanec Choc: Eno varstvo!) To ie varstvo, gotovo!
Tretjič: Prisilno zavarovanje proti nezgodam v službi — ti ljudje namreč niso prav nič zavarovani.
Četrtič: Nedeljski počitek. Gospoda moja! Ce moram govoriti o potrebi nedeljskega počitka, je to danes, v letu 1907, pravzaprav čudno. V času humanitete, v času človečan-ske ljubezni, v času soc. vprašanj itd., v teh časih ljudje nimajo niti najbolj naravnega, namreč telesnega počitka v gotovih časih. Naravno je in utemeljeno v človeški naravi, da potrebuje človek po svojem delu počitka, da se za bodoče delo odpočije in ne samo telesno opomore, ampak se tudi duševno svež poda lahko zopet na delo. Ze od nekdaj se je povdarjalo, da je človeku potrebno določnega počitka. Imeti mora gotov čas, ko je sam svoj gospodar. Ce sem cel teden, cel mesec, celo leto v delu in nisem nikdar sam svoj gospodar, potem nisem več človek, tu se preneha takorekoč človeško bitje, potem sem suženj, žival, suženj družbe, zato mora imeti človek, ako ni suženj, tudi v državni službi svoj počitek. (Odobravanje.)
Pa ne samo država zapoveduje nedeljski počitek, ampak tudi naša katoliška cerkev in že v stari zavezi je bilo zapovedano praznovati soboto, ravno tako zapoveduje katoliška cerkev v nedeljo praznovati in počivati. Ce bi imeli cerkvene postave danes veljavo, bi se ne bilo potreba delavstvu boriti za nedeljski počitek. (Odobravanje.) Ker pa družba noče več priznati krščanstva, ne pripozna tudi človeške pravice do enodnevnega počitka v tednu. Zato se moramo še vedno boriti za nedeljski počitek. Zato je tu prilika, da zahtevamo od vlade, da da državnim uslužbencem nedeljski počitek, ali če je ta popolnoma nemogoč, kak drug dan v tednu kot dan počitka.
Nadalje se zahteva odstranitev nečastnih kazni pri jetniških paznikih. S tem sem prišel do točke, ki spada najbrže še v čas barbarizma (Posl. Breiter: Inkvizicije!) ali inkvizicije.
Jetniški pazniki se namreč kaznujejo za službene pregreške z zaporom.
Uprašam Vas, kateri prosti državljan bi si pustil kaj tacega dopasti; ako v svoji službi, morda celo proti svoji lastni volji, stori kak mal pregrešek in še mora biti potem 48 ur ali celo en teden zanj zaprt.
Imam tukaj službeni red uradnikov in jetniških paznikov pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani. § 102 določa sledeče:
Pregreški zoper službeno zvestobo in prestopki službenih določb, posebno nepokorščina, lahkomišljeni dolgovi, pijanost, nemo-žatost, zanemarjenost, surovost, neresnica in neprenesljivosti se kaznujejo disciplinarnim potom:
Disciplinarne kazni so:
1.	Pismen ukor.
2.	Ustmen ukor vpričo pri raportu zbranega nadzorovaltiega osobja.
3.	Odvzetje prostega izhoda v službe prostih dneh.
4.	Odvzetje prostega izhoda sploh, (hišni zapor).
5.	Odredenje k težki službi za dalj časa.
6.	Zapor do osem dni.
7.	V težkih službenih pregreškili odpustitev iz službe.
Te določbe so naravnost poniževalne in sramotne. S kako pravico se more prost državljan iu čc je tudi državni uslužbenec, kaznovati z zaporom za svoje službene pregreške.
Radoveden sem, kaj bi se zgodilo s tovarnarjem, ako bi se predrznil svoje delavce z zaporom kaznovati za pregreške v tovarni ali izven tovarne? Pognalo bi se ga v pekel
in to s polno pravico. Prosto služečemu človeku ne more nikdo, tudi le napol izobražen človek, priznati zapor za njegove službene pregreške. Da pa se najde še leta 1907 v Avstriji službeni red, ki kaj tacega predpisuje, se pač lahko izpozna, kako malo misli naša imenitna birokracija na napredek in kako se še vedno strastno drži starega cofa.
Jetniški pazniki imajo veliko odgovornost, kar se lahko izprevidi iz službenih predpisov:
»Vsak paznik, kateremu je izročeno nadzorstvo nad delavskim oddelkom, mora za vsak te^en posebej voditi delavsko tabelo, v kateri so zaznamovana imena delavcev in učencev, in če so ti razdeljeni v več razredov, po razredih, nadalje izvršeno delo po dneh ali urah ali izgotovljenih kosih.
To delavsko tabelo mora napraviti tisti paznik, ki ima prvi dan v tednu službo v do-tičnem delavskem oddelku.«
Nadaljne zahteve so:
Odtegnjenja polovice aktivitetne doklade v slučaju, ako ima dotičnik tudi stanovanje.
Dalje: Določitev dnevne službene dobe. Ta upravičena zahteva uradnih slug je gotovo utemeljena, da se za določeno plačo določi tudi delavni čas, izven katerega ni nikdo prisiljen brezplačno opravljati svoje službe. Za družinsko življenje državnih uslužbencev pa je naravnost potrebna določitev dnevnega časa.
Ce ima kdo družino, ima tudi željo, zdaj pa zdaj pri njej preživeti nekaj časa. Ce pa nima časa, da bi videl svojo družino, ali je to potem še rodbinsko življenje? To ni nobeno rodbinsko življenje, in če ljudje v državni službi nimajo prilike si voditi družinsko življenje, potem se pač že vse neha. Država, čuvaj reda, je dolžna vzdržavati tudi družinski red in gledati na to, da se njeni služabniki lahko posvete svoji rodbini. To je takorekoč življensko vprašanje, ki se more v interesu uslužbencev urediti. Sicer se lahko pripeti slučaj, da oče ne bo poznal svojih otrok!
Dalje: Gotova in dvojna plača čezčasnih ur in nedeljskega dela. Skrajšanje dnevne službe jetniških paznikov.
Opustitev tajne kvalifikacije. Tajna kvalifikacija je že staro zlo, vsled katerega gotovi ljudje ne morejo nikdar naprej. Je lahko najboljši, najpridnejši in najpripravnejši služabnik, če pa morda enemu gospodu ravno ne »dopade«, ne more nikdar naprej. Tajna kvalifikacija je direktno stena, za katero se uganjajo hudodelstva nad bližnjim. Kvalificira se ga slabo, dotičnik pa se ne more zagovarjati in opravičiti, ampak more dopustiti, da se godi nad njim krivica. Tajna kvalifikacija goji med služabniki in uradniki neko nemožato hi-navščino in hlapčevstvo. Hoteč se prikupiti gotovim gospodom, stori marsikdo to, kar je zoper njegovo čast in bi ne storil, ko bi ne bilo tajne kvalifikacije. Stran torej z vsemi ko-rupcijskimi določbami, med katere spada tudi tajna kvalifikacija.
Jetniškim paznikom pri sodiščih naj se priznajo enako paznikom pri kaznilnicah vsi naturalni dohodki.
Stanovanja.
Stanovanjsko vprašanje v mestih in industrijskih krajih je danes eno najvažnejših vprašanj. Manja stanovanja se skoraj ne dobe in so silno draga. Delavno ljudstvo se mora torej zadovoljiti s slabimi in razun tega še dragimi stanovanji. Zelo nujno potrebno je, da država tudi v tem oziru kaj stori za svoje uslužbence.
Posebno si dovoljujem to potrebo poudarjati za sodne sluge in jetniške paznike v Ljubljani. Služba teh ljudi je taka, da so zelo veliko navezani na uradne prostore.
Mnogi stanujejo daleč proč, nekateri celo v okolici, kar pa .ie posebno pozimi vsled slabih potov zelo neprijetno in tudi potrata časa.
Kar se tiče zidanja — tudi zelo važno vprašanje — si dovoljujem odločno svariti pred takozvanim »Kasernensystemom«, kajti ta ne odgovarja potrebam in povzroči v času epidemije velike katastrofe.

»Oprostite, da sem prišla«, — je govorila kleče — »vem, nisem vredna, da bi ve svete žene govorile z menoj. Odkar sem videla vašo usodo, sem morala vedno misliti na to, da mene čaka isto. Bala scin se zime, ki trga listje z dreves ... Ko sem zvedela, da ste posvetile svoje življenje Budhu, sem prosila Kiomori, naj mi dovoli, da odidem. Toda on mi ie branil, dokler nisem ušla v varstvu jutranje megle. Sreča jc večni sen našega življenja; toda tema prihaja hitreje kot luč. Malo srečnih dni preživinto in stopamo neprenehoma. korak za korakom, temi nasproti . . . O dovolite, da ostanem pri vas!«
Givau je zaihtela, ko je to slišala; celo v sanjah bi Hotoke ne pripisovala podobnih misli.
Ona je bila svetu obrnila hrbet iz žalosti nevolje; da pa je bila sedemnajstletna Hotoke, ki je živela v blestečem solnčnem svitu, žc trudna tega umazanega življenja, to jo jc ge-nilo do solz.
Tako je Hotoke raztrgala svojo obleko, odrezala si lase in darovala v dolgih molitvah Budhu cvetja in kadila.
Njihovo življenje je bilo odslej kakor jezero brez valov. Brez želja so živele, dokler
jih ni Budha poklical v svoj raj.
» «• *
Nam pa se spodobi prinašati cvetja in daritev dušam Givau. Ginjo, Toči in Hotoke, katerih imena stoje zapisana v zlati knjigi božjega svetišča v Gozirakava.
Pismo Boltatuga Pepetfl.
Gespud redeliter!
Zdej en cajt se lini tulk brigaja za glasil na-rodno-na-predne stranke „Sluvenja\ kokr za ta lansk sneg. A misija, de ja je začeu žepan deželnega sto-Inga mesta Iblane Ivan Hribar zatu vn dajat iu gnar vn metat, dc ja uja
________________________ klerkalci
čez rama
gledal, kokr ta desetga brata? Nkol ne! »Sluvenja« gvišn ni zatu tle, de b pud mern-kani mlatila, ampak zatu, dc b na use strani zgaga delala in Idi giftala, scvedc take Idi, ke nečeja iz Hribarjam skp žajfa peglat.
Učas b ja žiher krecnl mal pu jezik, ta »Sluvenja«, če ne u še mislu nen redehter, dc ma prou. Zdej je raUila že čez dali bi sitna in se je <--lu un gespud dohtar Kreka skupala.
zatu, ke ie u državnmo zbore prostomisi-cem sapa uzeu.
»Sluvenja« s na čudna viža predstaula lu-čitu cerkve ud države. U »Sluveni« stresa en mužakar soja pamet tku, de se prec vid, de nima drgač niožganu, kokr čc 11111 jh prnese kelnarca u štari na talari. Ta mužakar prau, de more država pubrat cerku use kar ma, pol u pa f rej ud cerkve. Tud u pulitka se na sme nubedn dehovn nč mešat. (Ta nar lubš b mu biu sevede, de b sc sploh nubedn druh u pulitka na mešu, kokr sam Ivan Hribar).
Taka svobodna misu ma »Sluvenja« iu se čud. de jc gespud dohtar Krek za tu, ke pol še plače ket prefesar na u smou pugervat, ampak u mogu zastoju tlaka delat in u petkh pc-klat jt, čc u ton žiut in še naprej pulitka delat. Men se tu zdi glili tku, kokr če b pršou h insn en raubar, pubrau 111 use kar mam, in ke b jest stavil pred nim enkat 11 sam srajc, če b m ja pustu, b pa reku raubar: zdej se pa ločina, ke jest sm svobodamislec.
Prjatlca »Sluvenja«, tku sc pa nisma zmenil in če tud gespud dohtar Krek nima nč prot tem, de b sc cerku pu pravic in brez raubarijc in gulfije lučila ud države, gvišn pa ni za tu, de b država preh cerku ubrala du zadnga, predli b se lučila, ampak država nej ma tu, kar ma, cerku pa tud soje in če je država pravična, more dat šc tud tist nazaj, kar ji jc že pubrala. Tu b biu prou in pušten, ne pa tu, kokr s misija leberaln svobodamislci, ke pranja: kar ic tojc, je moje, kar je pa moje, pa teb nč am na gre. Tku naumn s more lu-čitu cerkve ud države mislt le en tak, ke je pravica pr rokounačh štederu al pa sc ie iz
pametja skregu, al pa šc nekol iz 110 prjatu ni biu.
Leberalci b scvede rad, de b se cerku na mela nč u pulitka za mešat, de b dehouni na smel Idi pudučvat, kuku morja žiut in kermo smeja zaupat. En cajt b šlu tu za leberalce čist lepu. Kar b želel, b dubl u roka in debe-lil b se, kokr pouhi. Ampak tu b šlu le en cajt. Ldje b kmal tku pudevjal, de b začel leberalce daut in .itn mast pušat. Tekat b pa začel leberalci spet hitr dehoune in cerku na pumuč klicat in prost, de nej jh rešja deujaku.
Jest se gespude dohtar Kreke prou nO na čudm, če je 11 državnmo zbore gtivuru za tu, de nej ma tud pravica soja prostost, ne pa le krivica. En pušten in pametn člouk drgač kratk in mal guvort na more. O11 je proti za prou ta prau svobodamislec in usakmo prvoš, kar mu gre. Tu sa. ldje žc zdanili spu-znal, in zatu ma tud cela armada pušteneli Idi za saba. Cudm se pa žepane Hribari, ke zmeri na dehoune zabaula, na druh stran pa kapelce purihtava in pesti maše brat svetmo Ju rje u čast. Tu je čudu, gespud redehter. pa nej reče edn kar če. Iz tega se pa na da druzga vn uzet, kokr de b rad žepan Hribar Idi take naprau, de b na vidi, kasne špil.i pu svet s soja lučituja cerkve ud države.
Leberalci sa mende usi glih, kokr jm paše, tku pa delaja, sam de maja kašna nuc. Sej Preduvič tud na useh konceh in krajeli kapelce pustaula in 011 žc ve zakaj. I11 žepan Hribar? Pejtc na, usi sa glih ket krajcari. Nn use viže puskuša, na kašna viža b sc ldcm bi pršmajhlov. Kc ja jc iz belakrajnska železnea pu stran zavozu, in sc zatu Krajncem zameni. ic začeu pa iz kapclcani puglivat, faj-
Gospoda moja! Izkušnja uči, da če nastanejo nalezljive bolezni, pred njimi največ trpi delavstvo v velikih kasarnah. Vsled sanitarnih odredb se v takem slučaju taka hiša zapre, nikdo ne sme ven, delavec ne sme na delo in vsled tega trpi občutno škodo. Kjer stanuje mnogo ljudi stisnjenih v eni hiši, je že to vzrok mnogim boleznim; v takih hišah pa se tudi bolezen mnogo hitreje razširja in tudi več ljudi oboli. Zato take kasarne sploh niso priporočljive, če niso izključno no-trebne. Mogoče je lahko, da se v marsikaterem kraju ne more zidati malih hišic. Kjer pa je količkaj mogoče, naj se opusti »Kasernen-system«, ker ni ne praktičen in ne v higije-ničnem oziru dopustljiv.
Misliti se mora na to, preskrbeti državnim uslužbencem vseh kategorij, zdrava, svetla stanovanja in če le mogoče košček vrta.
Gospoda moja! Zdravje je največje dobro vsacega človeka, zato pa mora delodajalec skrbeti, da ostanejo njegovi delavci zdravi in stanujejo v zdravih stanovanjih.
Pri regulaciji službenih razmer državnih uslužbencev, naj upošteva visoka vlada vse državne uslužbence vseh kategorij. Pazniki in poslovodje kot uradni sluge v c. kr. tobačnih tovarnah nestrpno čakajo ureditve njihovih razmer. Ce ima n. pr. pisarniški sluga pri generalni direkciji na Dunaju 98 kron plače in če more živeti s tem denarjem sebe in svojo družino na Dunaju, potem je gotovo čarovnik. In tako ie tudi drugod.
Gozdni delavci.
Avstrijska država poseda zelo velike gozde in ima tam uslužbenih tudi mnogo ljudi.
Delo v gozdih je zelo naporno in posebno neprijetno, ker je odločeno od sveta. Drvarji in gozdarji pridejo le redko kdaj med druge ljudi. Delavci po gozdovih pa so zelo slabo plačani in tudi za starost niso preskrbljeni. (Klic: Niso niti zavarovani!)
Jaz sem pred par dnevi izročil njegovi ekscelenci poljedelskemu ministru spomenico za zavarovanje gozdnih delavcev na Kranjskem. Upam. da bo njega ekscelenca upošte-\al to spomenico in dal delavcem, kar potrebujejo in do česar so upravičeni.
Gozdarji morajo biti precej naobraženi in prestati izkušnje, predno se nastavijo kot gozdarji. Na svojih mestih morajo opravljati uradniške posle, ne morejo pa postati uradniki. Vzgojevalne razmere otrok so tu zelo otežkočene, ker ti ljudje stanujejo navadno globoko v gozdih in otroci posebno še pozimi ne morejo obiskovati šole.
Rudarji.
Nadalje naj se zavzame visoka vlade tudi za razmere rudarjev v rudnikih za živo srebro. Plače so zelo nizke, da se delavci ne morejo preživljati. V Idrijo se morajo dova-žati vsa živila po zelo nerodnih potih in radi tega sc živila tudi podraže.
Delo v jami in pri topilnici jc zelo nezdravo, zato pa so tudi delavci bledi in bo-lehni.
Nuno potrebna je tu izdatna pomoč v obliki izboljšanja plače in povišanja provizije, posebno pri starih provizijonistih.
Hočem Vam tu nekai povedati, ne mislite pa, da je to pravljica. Bil sem pred kakimi tremi meseci na Vojskcm. Tam je bil namreč shod, na katerem se je sklenila resolucija, v kateri se je zahtevalo, naj se vdovska penzija določi najmanj na deset kron mesečno. Sedaj dobivajo udove, če se ne motim, nekaj nad goldinar, (Cujte! Cujte!) sirote pa dobivajo 60 krajcarjev na mesec. (Klici: Škandal.)
Gospoda moja! Cc se hoče kupiti zrnja za ptiče, bo ta ptič gotovo 60 krajcarjev mesečno porabil. Tako podpira avstrijska vlada svoje služabnike. Ni čuda, če tu in tam izbruhne ljudska nevolja in si da duška!
Cinkarna.
Gospoda moja! Avstrijska država pa nima samo rudarjev, ampak še tudi druge delavce. Pri nas v Celju .ie c. kr. cinkarna.
inešter gespud Berce u mogu pa u te kapele iBuga prost, de b žepane pamet razsvetlit in ga pu ta prati pot naprej pelu. Kulk mu bo use tu nucal, se še na ve, prou velik pa mende ne, zatu kc take dobr dela, kere člouk iz špe-kulacjc nardi u nebeseli še tulk ne zaležeja, kokr je zalegu tist Kunčiču kanon, ke sa zdej en cajt z nim na Grad usak upoune strelah
Glih prou, de sm se spomini na ta kanon. Kokr sm zvedu, jc žepan pustu Kunčiča ajnkostlat zavle tega. ke ga je iz kanonam tku grdu našmiru. Jest na vcm.^al je tu res, al me čja sam nafarbat iz tem. Ce se jc Kunčiču kation tku slab ubnesu, b na blu treba zavle tega prec Knnčiča zamehurt pestet. Kulk sc ic že drugm pufrtičl, pa jh nisa zavle tega prec hop uzel. Cc se strel iz kanona holt pu dneu ni slišu, ke je tak rupot pu mestnem ilajštre, nej b pa u punuči puskusl strelat, tekat ke jc punavad bi tih, čc glih kašn pjanci ua razsajaja, b sc pa strel deleč natikul šlišu in Idje b lohka začel soje ure štimat, dc b vedi. pr čem de sa. Men se Kunčič smil. Sej ie mou žc iz megla taka smola, ke ja jc iz sojeni kanonam pregajnu, zdej sc mu jc pa še ta nasreča prpetila. Kokr se vid, ni prou varil iz kanonam ukul hodet; tu sa tud najo-tuže sprevidi, zatu pa nisa tli gespude Štc-fete dat vafnposa za kanon. Buli vc kašne nasreče sa ga s tem ubvarval in gespud Štcfc jc lohka rotuže za tu hvaležn; kanona pa u resnic tku ni nucu, kc na grabce, kakršn sa iblansk leberalci, šc nekol nubedn pametn člouk ni iz kanonam strelu.
Cinkarski delavci v Celju žele izpremem-be svojih razmer predvsem pa povišanje plače in ureditev provizije. Žalostno je, ako se da delavcu, ki jc morda 30 do 40 let delal v tovarni, 16 kron mesečne provizije. (Cujte! Cujte!) Kaj hoče početi s 16 kronami pri tej draginji, ki vlada danes? On ne more živeti, ne more pa tudi ne umreti. (Poslanec dr. Horsky: V Pribramu .ie ravno tako.) Torej tudi drugod je podobno. Zato pa. naj visoka zbornica izdatno pomaga državnim uslužbencem. (Poslanec Breiter: Pa bo prišel fin. minister in rekel, da nima denarja.) On bo že drugače govoril, če mi hočemo.
Tobačno delavstvo.
Gospoda moja! Tobačni delavci, ki zaslužijo državi na leto toliko milijonov, bi bili tudi lahko bolje preskrbljeni kot so. V splošnem zaslužijo moški delavci okrog 2 K do 2 K 40 vin. na dan. (Klic: Ne vsi, v Budjeje-vicah še mani!) Poglejte, država spravi na leto od tobačnih delavcev okrog 150 milijonov, zato pa mora tudi skrbeti, da so delavci preskrbljeni (Odobravanje), da morejo živeti, da imajo vsaj toliko, da ne stradajo. Delavec z enim goldinarjem dnevnega zaslužka je sramota tega stoletja, še večja sramota pa za tistega, ki ga plačuje. (Pritrjevanje.)
Za družinskega očeta je ta plača mnogo premajhna, zato pa mora ubogi človek z ženo in otroci naravnost stradati.
Življenjske razmere naj se urede po gotovih potrebah, ravnotako tudi starostna preskrba. Izpremeni naj se tudi delavski red. Cc napravi delavec neumnost, ki ga spravi v konflikt s kazenskim paragrafom, ie v nevarnosti, da izgubi službo. Tudi tu naj se bolj človeško postopa, kot se je doslej.
Doživel sem letos slučaj, dovolite, da Vam ga povem. V ljubljanski tobačni tovarni je bil neki mož 17 let v službi. On ima hčer, ki je v 15. letu. Neki večer je bil doma, ko je njegova hčer peljala na malem vozičku drva domu. Zraven ie stal nek pijan sosed, ki je deklico nadlegoval. Oče, ki je bil oddaljen kakih 200 do 300 korakov, je to videl in ji zaklical: Udari ga. enkrat! Deklica vzame v resnici poleno in udari pijanca na roko. Kaj se je zgodilo? Hči je bila obsojena na 14 dni zapora, oče pa na 6 tednov zapora in zraven je izgubil še službo.
Mi smo interpelirali, smo storili vse mogoče, ali mož, ki je zvesto služil 17 let, je izgubil službo, ker je branil hčer pred takim človekom.
Jaz bi zelo priporočal visoki vladi, naj proti delavcem v eraričnih tovarnah nc postopa s tako drakonsko strogostjo. Kajti, če se meni kaj taccga dogodi, ali morda gospodu ministru, ali temu ali onemu, bo storil ravno to, kar ie storil ta mož. (Pritrjevanje.)
Poštni uslužbenci.
Pred enim letom se je poštarjem na njih lastno zahtevo nekoliko izboljšalo. Vendar so poštni uslužbenci z ozirom na njihovo službo zelo slabo plačani, njihove službene razmere pa so nevzdržne. Poštni sluge, pismonoše itd. spadajo v produktivno kategorijo, ki s svojim delom državi direktno koristijo. Država naj tudi tu kaj stori.
Pogodbeni uradniki sc že leta bore za izboljšanje. Radi bi imeli zagotovljeno eksistenco in ureditev njihove službe. Opravljati morajo uradniške posle, plačani so pa kot dni-narji. Imajo uradniško naobrazbo, katero uporabljajo v službi v prid države. Tudi napram tem naj se pravično postopa.
Vodilo bi predaleč, naštevati vse kategorije, ki so direktno pri državi uslužbene. Ako vzdržujemo glavno pravilo, da je vsaka služba javni urad, moramo temu pravilu izposlo-vati tudi polno vrednost, ki obstaja v tem, da sc zagotovi stabiliteta in možnost eksistence vsem tistim, ki opravljajo javne urade. Le po stabilnosti in gotovosti službe, kakor tudi starostnem zavarovanju in preskrbi vdov in sirot se da rešiti socialno vprašanje.
Znižani železniški listi.
J c pa še ena upravičena želja državnih uslužbencev in v državnih podjetjih uslužbenih delavcev in delavk, namreč ugodnost železniških voznih kart. Jaz sem stavil v tej zbornici tozadevni predlog, opozarjani pa tudi pri tej priliki na to visoko vlado.
Vsak človek potrebuje od časa do časa gotove opoinoči, da si utrdi svoje zdravje in svoje moči. Mnogo več kot marsikdo drugi je tega potreben delaven človek, to je tisti, ki ie telesno in duševno vedno zaposlen. Doslej se je ta potreba priznala samo uradnikom. Služabniki in delavci nc uživajo te dobrote, ali pa le tedaj, čc zanjo prosjačijo.
Gospoda moja! Ce sc dovolijo ugodnosti dobro ali vsaj boljše plačanemu uradniku, zakaj naj plačuje ravno ubogi revež, služabnik ali delavec polno vožno ceno.
Ce se n. pr. pelje kam deželni predsednik, plača polovico ali pa le gotov znesek, če se pa služabnik kam pelje, mora pa vse plačati. Moj lk)g, kje je tu pravica, kako se to razume? Tisti, ki nima nič, naj plača, tisti pa, ki ima veliko, plača pa le polovico ali pa še manj. (Veselost.)
To je res narobe svet. Upam, da vlada ne bo gluha za te upravičene želje in jim bo dovolila znižane vozne karte.
Živimo v dobi socialne reforme. Vse kulturne države se pečajo s tem vprašanjem. Kultura in naobrazba vedno bolj prodirata v širše ljudske sloje. Človeške potrebe so vedno večje, ker so v najožjem stiku z napredkom kulture. Naloga družbe pa jc. kolikor mogoče zadostiti tem potrebam.
Ker se pa družba koncentrira v državah, je dolžnost teh, podpirati vse naprave, ki so v splošno dobro.
Posebna dolžnost države pa je skrb za tste, ki državi in družbi naravnost služijo. Državni uslužbenci vseh kategorij, kakor tudi del avci v državnih podjetjih imajo popolno pravico, zahtevati od države gotovo in uravnano eksistenco in država jim je dolžna tako tudi zagotoviti. (Pritrjevanje.)
Visoka zbornica! Kjer sta v eni hiši lakota in uboštvo, je to znamenje bolezni. Ta bolezen nadleguje tudi današnjo družbo. Dolžnost družbenih zdravnikov je ustaviti to nevarno bolezen in dati družbi nov in zdrav tek. Kri naj se ne preteka samo po eni strani telesa, ampak naj sc preteka po celem družabnem telesu. (Odobravanje.)
Tedenski pregled.
Poglavje o slovensko - liberalni nemški zvezi. Iz govora, ki ga je imel predsednik nemškega društva v Ljubljani, navajamo za pojasnilo sledeči odstavek: »Nemški deželni poslanci so imeli s slovenskimi liberalnimi deželnimi poslanci pismeno pogodbo, pod katero je bilo podpisano ravno Hribarjevo i m e. Zato je pa vsaj jako malo opravičeno, če zdaj slovenski liberalci vsakoga, ki bi v političnih stvareh hotel stopiti v kako dotiko z Nemci, razkriče kot navadnega izdajavca, ker njihovi lastni voditelji skozi leta niso bili le v dotiki z Nemci, ampak so po pogodbi zvezani z Nemci. Iz te zveze je slovenska liberalna stranka imela največje dobičke, ker se je imela za gospodu.iočo oblast v deželi in izven nje zahvaliti v prvi vrsti podpori Nemcev.« Hribarjev podpis še vedno »para-dira« na pogodbi, nihče ga ni preklical; ljubljanski poslanec je še vedno navezan na nemško politično stranko, ki ga ima pravico ozmerjati, kadar prelomi svojo besedo. »Slovenski Narod« bi svoje nemške zaveznike rad opral s tem, da očita S. L. S. ljubljansko gimnazijo in da spravlja tako »klerikalce« v zvezo z Nemci. Drugače pa je govoril dr. Eger. Povedal je, da so se Nemci zatekli k naučnemu ministru, ki je ž njimi držal, pa S. L. S. jc njihove nakane podrla v ministrskem kabinetu. Marchct je s svojo nemško zahtevo podlegel in je S. L. S. nemške zahteve zožila na najmanjši obseg, ki je bil mogoč.
Ameriško preseljevanje. Iz Amerike je zadnji čas, namreč do 28. novembra, odpotovalo 447.000 oseb. Vsi vlaki in parniki so bili prenapolnjeni, na stotine ljudi je čakalo na ladje, ker jih sproti niso mogli sprejeti. Pretcčeno sredo se ie v Ljubljano pripeljalo 425 Slovencev in Hrvatov. Zdaj se pa čuje, da so razna podjetja že zopet pričela z delom. Nekatere tovarne so naročile novih strojev in so vpeljale nočno delo radi preobilnih naročil. Kriza je baje končana. — Kako je denarna zmeda vplivala na vse strani, je razvidno iz dejstva, da je v Ameriki brez zaslužka 3000 gledaliških igralcev.
Državni zbor. Nujnost predloga za hitro rešitev nagodbe je bila v torkovi seji sprejeta z ogromno večino 400 glasov. Proti je glasovalo kakih 40 poslancev, med njimi 16 mož »Jugoslovanskega kluba«. Hribar je vsled pritiska od doma glasoval za nujnost, Ivčevič in Rybar sta se odstranila. Poslanec mesta Ljubljane razglaša, da je za svoj glas dobil državno obrtno šolo v Ljubljani. Toda to šolo ima »Slovenski klub« že davno obljubljeno in se bo rešila sporazumno s »Slovenskim klubom«. - Zbornica reši pogodbo najbrže do 16. t. m., nato bo sklicanih več deželnih zborov. — Vlada je dala »Slovenskemu klubu« zagotovilo, da dobi Ljubljana delavnice državnih železnic. — Proračunski odsek je sprejel predlog poslanca Sylvestra, da se sladkorni davek zniža od 1. septembra
1908	enkrat za vselej za 8 K. — Pri meritorni razpravi je izborno govoril poslanec Šuklje. Kot priznan veščak v nagodbeneni vprašanju je vzbujal splošno pozornost mnogoštevilnih poslušalcev. — Državni zbor bo končal okrog 20. t. m. zasedanje ter se snide zopet početkom marca; med tem časom se izvrše deželnozborske volitve. Avstrijska delegacija se snide 20. ali 21., da dovoli začasni proračun, redno delcgacijsko zasedanje pa bo po Novem letu. Pri drugem branju pogodbe so modrovali in tratili čas še raznovrstni govorniki. V razpravo je posegel tudi ministrski predsednik, povdarjajoč, da ga je osobito iznenadila taktika hrvaških poslancev. Pričela se je akcija za povzdigo gospodarskih in kulturnih razmer v Dalmaciji, nova pogodba jim zagotavlja železniško zvezo z ostalo Avstrijo, razveljavljena jc vinska klavzula — in vendar se Hrvatje upirajo pogodbi. — Z veliko večino jc zbornica sklenila, da sc preide v specialno debato o nagodbi.
Tujski promet. Društvo za pospeševanje tujskega prometa na Bledu jc imelo 8. decembra občni zbor. Zborovanja se je udeležila IX) zastopnikih tudi »Deželna zveza«, in načelniki gorenjskih prometnih društev. Tajnik Repe je poročal o uspehih, ki iih je društvo doslej že doseglo. Vsled predloga dr. Kri-sperja, zastopnika »Deželne zveze«, sc jc sprejel soglasno sledeči sklep: Ustanovitev gostilničarske in natakarske šole v Ljubljani jc nujna narodnogospodarska potreba; leta
1909	naj se priredi razstava za tujski promet na Bledu. »Deželna zveza« se pooblašča, da to dvojno zadevo uredi. Posamezni zboro-valci so nasvetovali šc marsikaj koristnega, n. pr., da se priredi prilično poučno potovanje gostilničarjev Švico.
Hrvatska. Dne 12. decembra ic manifestiralo pred otvoritvijo sabora v Zagrebu 15.000 oseb. Najprej so korakali mimo sabora
krščanski socialci, potem pa socialni demokratje. Dvojna deputacija je predsedniku sabora izročila zahteve po splošni in enaki volivni pravici. Nato se je otvorilo saborsko zasedanje. Ko se je prikazal ban Rakodczay, ni bilo vpitja nc konca nc kraja. Venomer se }3 čulo: »Abzug ban!«, »Proč z Mažari!«. Ko se je nekoliko hrušč pomiril, je vstal ban in podal listino v roke predsedniku, ki je naznanil, da je sabor razpuščen. — Hrvaška bivša vladna stranka je izjavila, da obsoja zakon o železniški pragmatiki in da Rakodczaya ne bo podpirala.
Stavka v Trstu. Pristaniški delavci so stopili 9. t. m. v štrajk, ker jim delodajalci niso dovolili deveturnega delavnika in zvišanja plač. Ce bo stavka trajala več časa, bo z ozirom na bližajoče sc praznike mnogo škodovala trgovini. Stavkujočih je okrog 1800; vsi so se morali iz luke odstraniti. One težake, ki delajo, varuje policija. »Narodna delavska organizacija« sc ni pridružila stavki, zato jo socialni demokratje ljuto napadajo. Izdali so zoper njo letake in nabili velike plakate po mestu. Na delu je bilo vendar še vedno okrog 200 težakov.
Raznoterosti. Umrl je nadučitelj v Dobre-poljali gospod Št. Primožič. Bil je član in odbornik »Slomškove zveze« in delaven ter vesten učitelj, zraven pa ljubezniv družabnik. Pogreb je bil veličasten. — V Preski jc bil zadnjo nedeljo ljudski shod; sklenilo se je poslati na parlament prošnjo, da naj se čimpreje izvrši starostno zavarovanje. Dr. Lampe je poročal o draginjskem predlogu socialnih demokratov, ki meri naravnost na uničenje kmečkega stanu. — Pouk na ljudskih šolah po Kranjskem bo trajal odslej od 16. septembra do 16. julija. — Celo Koroško in Gorenje Štajersko je pred tednom zapadel do metra debel sneg. Velikanski zameti v Gorenji Šle-ziji so napravili mnogo škode. Pretrgane so brzojavne in telefonske žice. — Iz Novega Yorka se naznanja, da sc jc ponesrečilo pri požaru v fairmontskem rudniku 580 rudarjev. Trupla so tako ožgana, da jih ni moč iz-poznati. — Umrl je švedski kralj Oskar. — Nemški nacionalni dijaki, burši, so 8. decembra zjutraj napadli uredništvo lista »Reichs-post.« Uslužbenci so razgrajače postavili na hladno. Nekaj starih »hiš« so policisti zaprli. -- Na portugalskega kralja je namenjen atentat. V gledališču so v kraljevi loži našli dve bombi, ki sta bili zvezani z električno baterijo. Načelnik gledaliških strojev, rodom Italijan, se jc ustrelil, ker so ga hoteli aretirati. — Manifcstacijski shodi državnih slug za izboljšanje bednega položaja so se vršili preteklo nedeljo v 50. avstrijskih mestih; shoda v Ljubljani in v Novem mestu sta bila dobro obiskana. — Meseca januarja se vrši na Dunaju zborovanje avstrijskih mest radi sanacije deželnih financ. — Kranjski deželni zbor bo razpuščen; nove volitve bodo koncem februarja. — V Sofiji ie bil zavratno ustreljen Boris Sarafov, vodja makedonskih vstašev.
Zdravje nemškega cesarja je baie dvomljivo; vedno bolj čuti bolečine v grlu. Meseca februarja odpotuje na otok Korfu. — Dunajski poštni oficianti so pričeli v četrtek zjutraj s pasivnim odporom; istotako delajo poštni uslužbeci po predpisih tudi v Gradcu m po nekaterih drugih mestih. — Prestavljen j'e naučitelj Grmek iz Sorc v Komendo — V Gradcu jc bolnih 500 otrok na ošpicah. — ministrstvo deželne brambe je izdalo stroge naredbe, ki prepovedujejo grdo ravnanje z vojaki, razne muke in psovanje po podčastnikih. Podčastniki ki se bodo pregrešili v tem oziru, bodo takoj degradirani in premeščeni. — V Pcterburgu se zdaj vrši razprava proti generalu Steslju, ki je obtožen, da je prodal trdnjavo Port Artur. — Četrtkov »Slovenec« je objavil cclotni govor državnega poslanca dr. Kreka, ki je s svojim nastopom v polemiki proti realistu Masaryku dosegel tako sijajen uspeh.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 15. decembra: Kristina, Jernej sk.; ponedeljek, 16.: Albina, Evzebij Adel-hajd; torek, 17.: Berta, Lazar; sreda. 18-Gracijan, Vimcbald; četrtek, 19.: Favsta Ne-mezij; petek, 20.: Libcrat. Peter Kanizij; sobota. 21.: Tomaž Glicerij.
Kuro se dela služba po prcdp.sih na poŠti.
(Iz poštnih krogov.)
Podrezaj v mravljišče. Kako mi razburiš mravlje. Letajo ti ena do druge. Zdi sc ti. da se pogovarjajo, kako li naj popravijo, kar se je pokvarilo. Nas poštne uslužbence je tudi nekaj podrezalo. Nestrpno vsi pričakujemo, kaj da sc zdaj pripeti in kaj da se zgodi. Naši dunajski, graški pa spodnjeavstrijski tovariši so namreč pričeli delati službo po predpisih. Naveličali so sc poštni oficianti vednih neuspešnih svojih prošnja, pa so pritisnili na nekoliko ostrejšo struno, posegli so po tistem modernem orožju, ki mu pravijo s ptujko »pasivna rezistcnca«, po naše se to pravi, da sc dela služba po predpisih.
Zdaj se še ne pozna posebno, da sc po mnogih avstrijskih poštah žc dela po predpisih. A taka stvar sc nc čuti takoj. Sčasoma sc bo žc začutilo, kaj da pomenja za promet, za moderno naše življenje, ako tisti aparat naše javnosti za trgovino, za časopisje iu za vse moderne družbe, ki mu pravimo pošta, nc posluje na sekundo natančno, marveč da dela tako, kakor to predpisuje«) predpisi, izdani za poštno službo po naši birokraciji, ki si pač nc more izposlovati izpričevala, da ic kdosiga-vedi kako bistroumna.
Nič nI lažjega, da se zavre redni poštni promet, kakor da se dela služba po predpisih. A da se to dela, je pa nujno potrebno, da poštno osob;e tudi natančno prouči te predpise, ki jih sicer pozna, a se jih navadno ne držimo, ker če bi se jih držali, bi zaostal ves promet.
Oglejmo si le nekoliko te predpise. Natančne naslove morajo imeti pisma in sicer na imena. Ce tega ni, se morajo obravnavati kot taka. Ki se ne morejo dostaviti. Dopisnice ne smejo obsegati ničesar, kar bi bilo žaljivo. Prečitati se mora vsaka dopisnica, da ne obsega nič žaljivega. Tiskovine ne smejo imeti nič pisanega. Zato se morajo natančno pregledati. Pregledati se morajo tudi vzorci in inozemsko časopisje, če je dopuščeno v državi. Pisma se morajo pretehtati in se mora to označiti s poštnim znamenjem. Vsaka znamka mora biti kolekovana s čitljivim krajevnim in dnevnim kolekom. Ce se to ne zgodi, čaka uslužbenca 1-kronska globa. Stampilje se morajo spraviti po rabi. Pri pismih, ki imajo znamko na zadnji strani, se mora prečrtati križoma naslovna stran in se mora zapisati, da se nahaja znamka na nasprotni strani.
Pri špedicijski službi mora prejemnik natančno sortirati došle pošiljatve. Prepričati sc mora, če je število došlih pismenih vreč in zavitkov pravo, če so številke prave in.če so cele došle stvari. Pri primerjevanju se mora črtati seznamek. Ce kaj manjka, se mora to vzeti na znanje v navzočnosti še enega uradnika. Vreče se morajo odpreti natančno tako, kakor je predpisano, priporočeni zavoji se morajo natančno prešteti in jih mora oddati sluga v uradnikovem spremstvu naprej, organ, ki iih sprejme, se mora natančno prepričati o istinitosti in mora tudi potrditi sprejem. Izpraznjeni navadni material sc mora skrbno sortirati po velikosti iu po pismih. Posamezni ovitki morajo imeti kolkovani listek, ki obsega naslovno mesto in podpis. Listke morajo navezati sluge pod uradnikovim nadzorstvom in mora uradniki lastnoročno položiti ovitek v vrečo. Vreče se morajo posamezno vpisati v seznani, morajo se sošteti in se morajo po vrsti kos za kosom, kakor je v izkazu razvidno, v uradnikovem spremstvu oddati naprej. Časopisje smejo spedirati edino le uradniki.
Poštne pošiljatve se morajo postaviti v oni lokal, ki ga navaja naslov in sicer osebno onemu, na katerega se glasi naslov. Vsak dostavljavec je odgovoren za pravilno dostav-lianie. Neznanim osebam ali takim, ki so šele prišle, se sme poštna pošiljatev dostaviti le v vratarjevem spremstvu ali pa v spremstvu osebe, ki je znana dostavljaicu. Vpisane pošiljatve se smejo izročiti edinole adresatu, njegovemu pooblaščencu ali pa njegovim rodbinskim članom, ki žive skupno z adresatom, če se ne zahteva, da se sme pismo dostaviti le proti podpisu in označeniu dneva.
Neznani adresati se morajo legitimirati ali izkazati. Podatki legitimacije morajo biti razvidni na sprejemnici. Ce nima adresat legitimacije. ima pa znane priče, sc nui sme pošiljatev izročiti s podpisom prič, ki tako jamčijo. Vpisana pisma javnim zavodom mora avizi-rati proti potrdilu vratar, smejo se pa izročiti v lokalu Ic proti legitimaciji. Pri dostavljanju sodnijskih sklepov in drugih uradnih spisov se mora postopati z največjo previdnostjo. Pošiljatve davkarijam in blagajnam morata vedno podpisati dva uradnika. Vsi oddajalni listki in sprejemnice se morajo oddati uradniku, da iih pregleda. Dostavljavec naj pregleda natančno oddani mu material in mora prečitati tudi dopisnice, če niso žaljive.
Vsaka poštna pošiljatev mora obsegati popolni in natančni naslov (ime, priimek, značaj). Ce pošta ni znana, se mora pogledati v seznam pošt. Naslovni popir se mora prilepiti na celi strani, pri pošiljatvah, ki so težke nad 400 kg, se mora napisati naslov na embalažo. Naslov in vrednost se morata natančno vje-mati s spremnico, da se pošiljatev lahko dostavi tudi brez spremnice. Pošiljatve se morajo previdno položiti ali postaviti. Kdor ne postopa tako. se kaznuje disciplinarnim potoni. Zapečatene pošiljatve morajo imeti tudi pečat na kuponu spremnice. Do 3 kg se lahko rabi navadni zavijalni popir, za težje zavoje in za dalnje kraje se mora |>orabiti več popirja. Poštni uradi, ki sprejemajo nezadostno zavite pošiljatve, se kaznujejo s 4 kronami. Sveže meso, ribe, mastne in mokre stvari morajo biti odposlane v lesenih zabojih, sadje v jer-basih, tekočine v dvojnih ovitkih, v vmesnem prostoru mora biti žaganje, izvzemši trdo zabitih sodov. V popirju zavite pošiljatve morajo biti dobro zalepljene. Ostale pošiljatve morajo biti zadostno zapečatene. Nezadostno spravljene stvari se ne smejo, razven denarnih pošiljatev odklanjati, ako ni to nevarno za druge poštne pošiljatve. Ce to zahteva odpošilja-telj, sc pošiljatev odpošlje na lastno nevarnost stranke. Oddajalec pa mora na spremnici zapisati »Na lastno nevarnost« in to podpisati. Ce pa pošiljatelj ne prinese na pošto sam pošiljatve, se more ta odkloniti. Denarne pošiljatve, ki niso natančno po predpisih izvedene in zaprte, se morajo odkloniti, drugače se mora pričakovati redna kazen 4 kron. Znamke na denarna pisma in na spremnice mora pritisniti stranka. Navadni zavoji se morajo pri tehtanju zaokrožiti na pol kilograma, pri inozemskih in vrednostnih zavojih pa do enega grama. Franko-liste mora izpolniti uradnik. Pri eraričnih, kolodvorskih in pri razrednih poštnih uradih mora sluga oskrbeti pod uradnikovim nadzorstvom zavijajne in zatvo-ritev denarnih zavojev, vreč in rekomandira-nih zavojev. Poškodovane vreče se nc smejo rabiti. Vložiti mora denarne zavoje, vreče in rekomandacijske zavoje uradnik sam. Denarne in skupne vreče z nerazločnimi in z nepopolnimi pečati ali plombami sc ne smejo po-
šiljati naprej in sc tudi ne smejo prevzeti. Pri prejemu se mora natančno gledati na to, da so celi pečati, plombe, vrvi in vreče. Pečati, plombine klešče in plombe morajo biti zaprte.
Strogi iu natančni so predpisi pri sprejemanju, oddaji iu pri kartiranju. Osobito so pa natančni predpisi pri poštnem prometu na kolodvorih. Paketi se nc smejo metati in tudi ne porivati in sc ne smejo nositi na vrvici. Težki paketi morajo priti spodaj, lažji pa navrh.
Pri sprejemanju denarja je predpisano: Pri vplačevanju se mora tudi denar natančno pregledati. Vreči se mora na marmornato mizo, da sc čuje žvenk. Pregledati se morata obe strani, če nista poškodovani, če ni vmes ponarejen ali poškodovan denar. Zlato se mora tehtati. Dopustna jc pri desetkronskih cekinih 3 37 g, pri dvajsetkronskih cekinih pa 674 g diferenca. Tehtnico za zlato, poizkusili kamen in lupo naj rabi vsak uradnik. Goldinarji se smejo neomejeno sprejemati in izplačevati; petkronski tolarji se morajo sprejemati neomejeno, stranka pa ni obvezana, da jih sprejme nad 100 kosov. Krone se morajo sprejemati neomejeno, stranka mora vzeti 50 kron. Nikel se sprejema in izplačuje do 10 kron. Bronasti denar se sprejema do 10 kron, izdaja le 1 K. Zamazani bankovci sc sprejemajo, če so celi, a se ne smejo izplačevati. Po številkah, črkah ali po štampiljah poškodovani bankovci se ne sprejemajo.
Posebna pozornost se mora obračati na službo pri denarnih nakaznicah. Gledati se mora, da se napisani znesek v besedah in številkah ujema, radiranega ne sme biti ničesar v naslovu in v znesku. Ce se vporablja dvojezični vzorec, se ne sme črtati besedilo neporabljenega jezika, odkloniti se morajo nakaznice, ki imajo obvestilo izvan kupona. Znamke mora prilepiti stranka sama. Uradnik mora pregledati, če je na nakaznici prava znamka, če je ustavljena sprejemna številka, datum, podpis, če je prečrtano oziroma izpolnjeno ono mesto za vinarje. Pri sprejemanju denarja naj se ravna z največjo skrbjo, ker hitro delo rado povzroča, da se uradnik ušteje. Pri izplačevanju naj se pazi na to, če je nakaznica pravilna in če se vjemajo zneski, če je napisano ime in če ni nič radiranega, če ne manjkajo koleki, podpis in sprejemna številka. Ce kaj manjka, nazaj na urad in obvestiti o tem sprejemnika.
Brzojaviti se mora natančno in vestno in se ne sme nič prehitevati. Brzo.iavi se morajo takoj dostaviti in se ne sme ozirati na to, če je došlo malo depeš. Potrjeni prejem brzo-javov mora sel izročiti in se morajo potrdila pregledati glede na dostavljavno uro. Pri dostavljanju se ne sme ob enem dostaviti nad deset brzoiavov.
Cesarski ukaz z 10. marca 1860 pravi v S I.: Vsako kršenje dolžnosti, ki so naložene nastavljencu po stanu, službeni prisegi ali po splošnih in po posebnih službenih predpisih. se smatra za službeni prestopek in se kaznuje . . . Cc postopa uradnik ali sluga v državni službi strogo po službenih predpisih, izpolnjuje svojo sveto dolžnost in izpolnjuje službeno prisego. Kdor pa dela svojo službo tako, da se pri izvršitvi ne ozira na službene predpise, tak je prelomil prisego, in zvestobo ter pripada disciplinarni kazni ali pa kazenski postavi.
Hočemo izpolnjevati svojo prisego, ker smo svoji prisegi zvesti poštni uslužbenci.
Državni zbor.
Dunaj, 13. decembra.
Drugo branje pogodbe.	x
Sinoči ic skoraj 2 uri v češkem jeziku govoril glavni protigovornik v splošni razpravi, dr. Hajn, ki je predlagal, naj zbornica o pogodbi preide na dnevni red. Danes je zbornica z veliko večino odklonila ta predlog. Nato je govoril glavni zagovornik kršč. socialec L a n g , za njim dr. K r a m a f kot načelnik pogodbenega odseka za obolelega poročevalca Pergelta. Mej drugim ie rekel dr. Kramar: »Ministrski predsednik je sinoči govoril tudi o čustvih naše do druge državne polovice. Gotovo pa govorim v imenu večine odseka in zbornice, ako rečem, da bi bilo glasovanje o pogodbi drugačno, ko bi odločevala Ic naša čustva.«
Markhl v škripcih.
Po razpravi so skoraj nad eno uro trajali takozvani stvarni popravki. Biankini je odgovarjal baronu Bccku, ki jc sinoči Dalma tincem dajal lepe nauke. Rusinski poslanec Staruh je kar divjal nad poljskim poslancem Stapinskim, pritrkoval pa mu je s hanba-klici in cilindrom v roki dr. Trylovski. Temu prizoru so sc smejali cclo kameniti kipi, ki predstavljajo grške in rimske modrijane.
Nato pa sc oglasi neizogibni M a r k h I, poslanec celjski in sodni svetnik v Celovcu. Ta je veren učenec svojega prednika dr. Pommerja. Ako sc le oglasi spodnieštajerski slovenski poslanec, že išče Marklil priliko za neslane medklice in prazne stvarne popravke, ki se mu vedno ponesrečijo. Danes je očital dr. Bcnkoviču, da je v svojem govoru obre koval brežiško policijo, dolžil občinski zastop zlorabe uradne oblasti in da je priseljenec na Štajersko. Rekel mu je, naj ne hodi na spodnještajersko solnce. Dr. Benkovič mu odločno ugovarja, kar pa spravi Malika v ogenj Vsled tega nastane velik krik, ki vedno raste ko se oglasi dr. Benkovič, da odgovarja Markhlu. Ta se namreč bliža dr. Bcnkoviču pa naleti na soc. dem. Muhiča, ki mu zabrusi v obraz: Vi ste zlorabili proti meni uradno oblast kot preiskovalni sodnik! Nc popisen krik nastane za klopmi soc. demo kratov. kjer je Marklil v velikih škripcih. Malo je manjkalo, da sc niso stepli.
Mci tem je dr. Benkovič odgovarjal
Marhklu in vzdrževal svoje trditve glede policije v Brežicah na podlagi uradnih podatkov ter ostro bičal dementi štajerskega ces. namestnika v »Grazer Tagblattu«. Pojasnil je tudi znano afero z dr. Sernecem. Tovariš Marklil pa ni slišal teli odgovorov, ker je pred soc. demokrati izginil iz dvorane. Zunaj v kuloarju sta zopet zadela skupaj Markhl in dr. Benkovič in se menda nista gledala posebno prijateljsko.
Po burnih stvarnih popravkih je bilo glasovanje po imenih o predlogu, naj zbornica preide v podrobno razpravo. Predlog je obveljal z 256 glasovi proti 140. Proti so glasovali Rusini, soc. demokratje, češki in nemški radikalci ter večina »Jugoslovanske zveze«. Poslanec Hribar je glasoval za predlog, dr. Ivčevič, dr. Ploj in dr. Rybar so bili odsotni.
Podrobne razprave
bodo tri: prva o pogodbenem zakonu, ki obsega razne pogodbene dogovore, druga o kvoti in tretja o dalmatinski železnici. Ce pojde dobro, utegne v torek pogodba biti rešena.
Po glasovanju pridejo na vrsto poročevalci manjšin in sicer Choc. ki govori češko, soc. dem. Seitz, Renner. Nemec, Paolazzi, Schachinger, Bendel in Kotlar. Iro je vložil interpelacijo, v kateri želi, da bi se pričele božične počitnice na meščanskih šolah 21. decembra tudi v onih krajih, kjer ni srednjih šol. Seja se zaključi ob osmi uri zvečer. Prihodnja seja jutri ob deseti uri dopoludne.
Nova kriza v Beckovem ministrstvu.
Današnje glasovanje je dokazalo, da sprejme zbornica pogodbo malone z dvetret-jinsko večino. Nemški agrarci, iz katerih vrst .ie vzet nemški minister krajan Peschka, so se slabo držali. Zavistni so Peschki, ker je postal minister. Izmed 33 nemško agrarnih poslancev jih jc glasovalo 20 proti in le 11 za pogodbo. V nemško narodni vladni stranki je izmed 51 poslancev glasovalo za vlado 26, z opozicijo pa 20 poslancev. Položaj ministra Peschke je zato zelo kritičen. Siccr se je posrečilo Becku, da je za zdaj še preprečil Pe-sehkov odstop, izjavila je tudi nemška deve-torica, da ni povoda, da odstopi Peschka, nemški agrarci razglašajo, ker so uvideli, da niso storili prav, ko so pustili Peschko na cedilu, da s svojim nastopom pri glasovanju niso hoteli nastopiti proti Peschki, a lahko se trdi, da je postopanje nemških agrarcev zelo otežkočilo Peschkovo stališče. Njegov odstop je le vprašanje nekaj dni. Brezdvojbeno pa pospeši današnji nastop nemških agrarcev preosnovo celotnega ministrstva.
Začasni proračun in proračun.
Danes popoludne so zborovali klubovi načelniki. Sklenilo se je, da obravnavaj zbornica paralelno s Chiarijevem nujnim predlogom o začasnem proračuna. Cliiari zato vloži tozadevni nujni predlog. Sklenili so, da okrajšajo razpravo. Za meritorično razpravo so določili 36 govornikov. Sklenili so tudi, da se ne odgodi državni zbor. Med parlamentarnimi počitnicami bodo zborovali proračunski, legitimacijski in poljedelski odsek. Tudi zbornica bo imela od časa do časa sejo.
Vstop Rumuncev v krščansko socialno stranko.
Rumuuski list »Vutorul« (»Bodočnost«) poroča, da so nameravali vstopiti v krščansko socialno stranko rumunski poslanci. Zadevo je izprožil med rumunskimi poslanci dr. Onciul, ki se je pogajal o vstopu z dr. Gess-mannom. Večina kršč. soc. stranke in predvsem člani bivšega kat. središča, se je pa izjavila proti fuziji z Rumunci, ki pripadajo grški pravoslavni cerkvi in bi stranka tako izgubila dosedanji svoj čisti katoliški značaj. Končno se je sklenilo, da stopi krščansko-socialna stranka z rumunskimi poslanci v paralelno kooperacijo, da sc pa ne more spojiti ž njimi.
Delegacije.
Cesar otvori delegacije 20. t. m. s prestol-nim govorom v dvorcu. Običajni »cerkle« zdai odpade. Ce bo izvoljen Wciskirchner v delegacijo, .ic mogoče, da ga izvolijo mesto Fuchsa za predsednika delegacije. Delegacije izvolijo v posebni zbornični seji v sredo zvečer. Soc. demokrati bodo imeli najbrže 4 delegate. Štajerski soc. dem. poslanci so imeli sejo, v kateri so se pritoževali, ker jih niso povabili k posvetovanjem o volitvah v delegacije.
Država davkoplačevalec.
Poslanci krajev, kjer so tobačne tvornice, so se posvetovali, kako povzročiti, da prispevajo tobačne tvornice tudi k občinskim dokladam.
SoclalnodsmoKratfško SBnln.
Socialni demokratje so nastopili za pre-mogove oderuhe. Njihovo nasprotstvo pred logom glede starostnega in invaliditetnega zavarovanja karakterizirajo zadosti stranko, ki je pred kratkim prinesla v parlament predloge glede podraženja živil, da bi povzdignila svoj ugled in nametala svojim volivcem peska v oči. Socialni demokratje popolnoma molče na shodih, ki jih prirejajo po celi Avstriji, o svojem stališču napram pomanjkanju premoga in starostnega in invaliditetnega zavarovanja.
Zato se pa veliko več razpravlja na so cialnodcmokraških shodih, govorih in debatah o predlogih glede podraženja živil. Namen temu jc, da sc pokaže socialna demokracija kot edina rešiteljica stradajočega ljudstva, na drugi strani pa hoče označiti kot ljudske nasprotnike stranke, ki so glasovale proti tem predlogom. Socialni demokratje nastopajo tako, kot da nc bi meščanske stranke na čelu jim krščanski socialci glasovale samo
proti nujnosti teli predlogov, ampak tudi proti temu, da se odpravi draženje.
To je zopet eden onih socialnodemokra-ških komediantskih nastopov, brez katerih si ne upa niti obdržati socialna demokracija zaupanje velike varane socialnodemokraške volivne mase, ki slepo prisega na gesla. Dotič-ne meščanske stranke niso glasovale proti odpravi vednega draženja, najmanj pa proti omejitvi. Nasprotno se morajo ljudski zastopniki kolikor mogoče kmalu zavzeti za to vprašanje. Vsakdo pa mora uvideti, da se mora, celo v prilog odstranitve podraženja, vendar prej spraviti pogodbo z Ogrsko in budget v red: zato, da se sploh enkrat začne z resnim delom v parlamentu.
Ce se glasuje proti nujnosti socialnode-mokraških predlogov, se hoče s tem reči na prvem mestu, da se morajo izvršiti še važnejše stvari v korist vsem, tudi onim, katerim bi bilo pomagano s predlogi glede podraženja živil. Dalje se hoče s tem tudi povedati, da socialnodemokraški predlogi, kot so enkrat tu, niso v svoji obliki sposobni ukreniti kaj takega, kar se imenuje pomoč proti draženju. O kakem stališču glede draženja absolutno ni govora. Socialni demokratje pa trobijo na svojih shodih tako, kot da bi meščanske stranke z odklonitvijo nujnosti sploh zanikale obstoječe draženje in kot da bi bil vsak protikorak odklonjen. Fna izmed zadnjih številk »Arbeiter\ville« je celo pisala, da so izdali ljudstvo nemškonacionalni in krščan-skosocialni ljudski nasprotniki, ki so kupljeni z ministrskimi sedeži.
V resnici vedo tudi socialni demokratje dobro, da sc vprašanje o draženju ne more rešiti z čez noč skovanim nujnim predlogom. Predlogi o podraženju živil bi bili ravnotako odkazaui odsekom, če bi bila sprejeta njihova nujnost, kot so se sedaj ter bi se rešili na isti način. A s tem, da se bo v kratkem na popolnoma resen način obravnavalo o podraženju živil in tozadevnih predlogih, socialni demokratje niso zadovoljni. Oni morajo imeti kako posebno stvar, ki izrabljajo na hujskajoč način proti nasprotnim strankam. In tako nastane specielno iz odklonitve nujnosti odklonitev odprave podraženja, kar je popolnoma neresnično.
Načrt sedanje socialnodemokraške gonje je čisto prozoren. Gre se samo za to, ali je ljudstvo v najširšem obsegu že tako razsodno, da ne bo šlo na limanice, katere se je opazilo, če se parlamentarično ravnanje pozna z nujnimi iu drugimi predlogi.
Jeseniške novice.
j Obstrukcija, ki jo uganja takozvana savska stranka v občinskem odboru, hoče doseči razdelitev Slovencev. Tovarna sama nc more spraviti v občinski odbor toliko mož, da bi neomejeno gospodovala v občini, zato pa hoče razdeliti Slovence in se z eno slovensko stranko vezati, da bi tako tudi Slovenci ne imeli gospodujoče večine v odboru. Ko bi se ozirali v prvi vrsti na gospodarske koristi občine, ne bi branila, da bi bil izvoljen župan in bi se začelo delovati v občini. Saj ima toliko odbornikov, da bi pri sejah za občino škodljive predloge preprečila. Preveč jasno je pokazala tovarna svoje namene, tudi tovarniška obstrukcija jih ne bo dosegla. Dobro vemo, kadar bi se čutila tovarna dovolj močno, brcnila bi od sebe tudi nekdanje svoje slovenske zaveznike, — in občino jeseniško ponemčila.
j Čudno sc vedejo tisti slovenski odborniki na Savi, ki v teh razmerah podpirajo tovarniško politiko. Ali pa mar morajo obstru-irati, ali so prisiljeni k obstrukciji? Cuje se. da tovarna zelo nanje pritiska. Tudi so na razpolago priče, ki so slišale, da ne bo treba vsled obstrukcije naložene globe njim plačati, čeravno bi bila njim naložena. Po 40 kron je do sedaj naložene globe vsakemu, ki ga ni bilo k volitvi. Zahtevala se bode odslej večkrat volitev občinskega starešinstva in odsotnim odbornikom bo vselej naložena globa po 40 kron. Kdo bo založil tisto globo! Zakon v volivni svobodi strogo prepoveduje uplivati na koga z denarnimi obljubami, da v njegovem smislu voli ali se volitve vzdrži. Pa tudi tisti, ki se tako dajo podkupiti, zapadejo kazni po ti postavi, do pol leta zapora.
i Čudno dogodbico smo slišali. Neki mladenič se je oglasil v tovarni, da bi ga sprejeli v delo. Imel je spričevalo od zdravnika, da jc zdrav in sposoben za delo, pa je šel in se oglasil za sprejem. Mladenič pa se je pisal tako, kakor sc piše neki slovenski odbornik na Jesenicah, ki ni pri tovarniški stranki, pa je uradnik fanta vprašal, čegav da je. In ko je uradnik slišal, da je mladenič bližnji sorodnik tega odbornika, ga ni sprejel. Opozarjamo delavce, naj vse podobne slučaje, ki tako osvetljujejo delovanje tovarne v politiškem oziru, naznanijo državemu poslancu Jožefu Gostinčarju. Zlasti vsak pritisk glede volitve ali šikaniranje, če kdo ni hotel voliti s tovarno, naj se mu gotovo naznani. Ce bo treba, bo poslanec Gostinčar v državnem zboru spravil na dan, kakšna volivna svoboda vlada pri tovarniških delavcih na Savi.
j Most čez Savo v Kurji vasi prosi popravila. Korita na Savi so polna blata in nesnage. Tema vlada po noči na Savi, zlasti v Novi vasi, kjer je posebno veliko osebnega prometa. Pota so taka, da je res že sramota za jeseniško občino. Odborniki na Savi, vsi razen Janeza Krivca, zavirajo redno delo v občini! \\\ so Savčani s tem zadovoljni? Na tak način ne bo na Savi tudi ne vodovoda nc slovenske šole itd. Časi so resni, Savčani naj trezno premislijo, zakaj tovarna uganja sedaj obstrukcijo, in naj sc ne dajo preslepiti sladkim besedam.
j Komisarja za prenešeni delokrog v jeseniški občini jc vlada imenovala občinskega tajnika Humra. Sedaj treba, da sc imenuje

od deželnega odbora še komisar za domači delokrog.
j Predavanje v »Katol. delavskem društvu« bo v nedeljo 15. t. m. ob pol deveti uri uri zvečer imel govornik iz Ljubljane.
idrijske novice.
i Komite za pospeševanje čipkarskega tečaja v Idriji je imel pretečeni ponedeljek svojo drugo sejo. Prečitalo se je poročilo na ravnateljstvo osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju, v katerem se posebno povdarja dvoje: 1. naj strokovna šola v Idriji dobiva z Dunaja redno nove moderne uzorce, ker bodo šolarice le tedaj napredovale, če se bodo čipkali novi uzorci in bodo 2. čipkarice lahko več prislužile, ker so nove in moderne čipke dražje od starih uzorcev. Osrednji tečaj na Dunaju je komiteju odgovoril, da se z nasveti popolnoma ujema ter se je sklical na oddelnega vodio g. Vogelnika, ki bo dal — ker sedaj biva v Idriji — vsa potrebna pojasnila. G. J. Vogelnik je tudi pri seji v daljšem govoru vso stvar pojasnil, razložil namere, koje misli centralni tečaj izvršiti, iz katerih smo spoznali, da ima ne le naša čipkarska šola, temveč čipkarstvo v Avstriji sploh jako lepo bodočnost. Celo akcijo podpira vlada ne-le moralno temveč tudi gmotno. Priskočila je osrednjemu tečaju z enim milijonom na pomoč, da imajo strokovne šole dovolj potrebnega denarja, ker čipkarice potrebujejo za svoje izdelke takojšnjega plačila. Dasi pa se izdelujejo lc naročene čipke, vendar je treba imeti tudi nekaj zaloge, ki bi je pa ue bilo, da nima centralni tečaj potrebnega kapitala. Ta metoda se je tako dobro obnesla, da je država za leto 1908 preliminirala poldrugi milijon za čipke in se bode potem ta stroka še bolj razširila in povečala. Vlada pa ne namerava podpirati samo čipkarstvo, temveč ročna, dela sploh; ker pa že čipke sainc potrebujejo velikega poslovanja, se bo delo z ročnimi deli pomnožilo tako, da bo mogoče ves načrt izvršiti še-le v nekaj letih. Znano je, da čipkarice razun prislužka tudi denarne doneske dobivajo; od Novega leta dalje pa ne bo le to, temveč se bo ves dobiček, ki ga ima vlada od prodaje čipk tako nazaj med čipkaricc razdelil, da vsaka v odstotkih dobi toliko, za kolikor je načipkala blaga, n. pr. če bi vzeli 5% od vsakega za čipke prislužeucga goldinarja, dobi vsaka 5 kr. (10 h). Tako dobe vse čipkarice, ki čipkajo v c. kr. strokovni šoli za čipkarstvo, ves dobiček, katerega vlada od čipk dobi, povrnjen, kakor če bi same s čipkami tržile. Idealnejše zadružne misli si nc moremo predstaviti, ker tukaj velja eden za vse in vsi za enega. Zneski se bodo izplačevali na podlagi knjižic, katere imajo čipkarice v rokah, vsako četrtletje, ker bodo na Dunaju vsako četrtletje račune sklenili, stroške odbili, dobiček preračunih in mej delavke razdelili. Tako se ustanovi nekak monopol po celi državi, ki bo pod pokroviteljstvom vlade skrbel, da bodo delavke za primerno delo primerno plačane, ker tako-imenovane uzorne delavke vsakemu uzorcu stalno ceno postavijo, po koji se vsaka čipka-rica ravna, razun tega pa dobi še dobiček povrnjen. Da se zahteva le popolnoma dobra izvršitev, je obsebi umevno, ker je mogoče lc take čipke prodati, ki so brez vsake hibe. Da bo pa imel centralni čipkarski tečaj na Dunaju dovolj odjemalcev na čipkarskem trgu, nastavil jc veščega potovalca, ki ni lc strokovnjak v čipkarstvu, temveč ume tudi več jezikov, da ložje nabira zanesljive odjemalce v inozemstvu. S tem se ie postavila našemu čipkarstvu podlagai, katere smemo biti Ie veseli.
i Poboljšanje plače je naklonilo poljedelsko ministrstvo našim rudarjem. Vsakih 5 let se pomakne rudar za stopinjo višje, s 35 letom mora dospeti v najvišji I. a razred, s stalno osemurno plačo 2 40 K poleg žita in drv. Pri vsakdanjemu zaslužku pa se mu prišteje 15%. To zvišanje bo stalo državo nad 100.000 kron. Pričenja se s 1. decembrom t. I. Poznalo se bode posebno onemoglim rudarjem. Ko bode po 40 letnem službovanju stopil v pokoj, bo dobival na dan 180 do 2 K na dan in še žito in drva. Gosposko s tem ne bode živel, a za silo je preskrbljen. Nekateri so preveč nezaupljivi. Govore namreč, tu nam dajo na papirju, a na „gedingu" nam bodo pa trgali. Rudarski uradnik je tudi delavec, ki gotovo privošči in nakloni v kolikor mu postava pripusti, da delavec kaj zasluži. Saj ima vsaki višji raji zadovoljne svoje podložne, kakor da mu vedno tožijo, kako malo zaslužijo. Tudi se vsaki mesec natanko vidi, koliko se povprečno zasluži, tedaj se takoj spozna, ali so trgali »na gedingu" ali ne. Odkrito moramo spoznati, da je sedaj ministrstvo se skazalo precej radodarno svojim uslužbencem.
Tržne vesti.
14. decembra 1907.
Ze večkrat smo povdarjali, da so današnje visoke cene cerejalij produkt ne letošnje siabše letine, ampak budimpeške špekulacije. Nc da sc zanikati, da je bila letos žetev slabša, da se je manj pridelalo zrnja kakor sicer, ali manko ne znaša toliko, da bi bila Avstro-Ogr-ska primorana importirati zrnje. Naš lasten pridelek popolnoma zadostuje v pokritje domačega konsuma, kakor so splošno sodi. Si-
cer kriče borzijanci, da je premalo blaga, trosijo laži in poročila, s kojimi hočejo podpreti hos. Danes to, jutri to, samo da je kaj krika in plašenja. Kdor ne išče dobička pri židovski špekulaciji, ne bo tajil tega dejstva ampak odkritosrčno priznal, da jc današnja budimpeška terminska kupčija le lokalna, ki uečuveno podražuje blago. Mažarskim Židom je realnost postranska stvar, le na Mažarskem zamore kljubovati špekulacija vsem realnim razmeram. Vreme je izborno, inozemska tržišča so postala mlačna, Amerika nam javlja nižje kurze in velikanski eksport, obmejni avstrijski kraji so začeli pokrivati svojo potrebo s poznanjsko in bavarsko ržjo in to ceneje kakor z domačo, tujina je še pred zidom visoke carine in manjka le še dveh kron pri 100 kg in tuje blago bo čez zid. Zato pa hite Budimpeštarji, češ še dve kronci nas branita importa, na delo, ropajmo prazne žepe suhega konsumenta, saj nas ne bo nihče za ušesa, bili bodo le revnega kmeta, saj on odira. Ko bi ta vedel kako dobre »kšefte« delajo židje z njegovo pšenico, ki jo je moral prodati, bi mu pač bilo hudo za svoje žulje. Budimpešta na noben način noče popustiti in v zadnjem trenotku, ko izgublja hos tla. pri-vlečejo kako senzacionelno novico, samo da vzdrže tendenco.
Efektivni iinport, bi seveda preprečil te mahinacije. ali razlika v cenah je še le tolika, da onemogočit je import.
Amerika da danes svojo pšenico že za 930 Budimpešta pa zahteva 13 30 do 13 50 in vendar je Amerika v razmerju z Ogrsko isto-tako toliko manj pridelala kakor Ogrska. Amerika pokriva največji del konzuma zahodne Evrope in vendar je cene znižala za skoro 4 krone na 100 kg, Ogrska pa vedno manj izvaža v Avstrijo, ali cene pa vendar dviga iu je prišla na najvišjo stopinjo.
Kakor smo že zadnjič omenili igra pri konsumentu trebušni jermen važno vlogo, saj s pomočjo jermena si preganja konsument najhujši glad. Kadar konsumentu že preveč kruli po želodcu, kupi in zategadelj so tržišča precej mrtva, promet neznaten, pro-ducenti pa tudi ne silijo z blagom, saj špekulacija jim ponuja vedno višje cene kar na krožniku in zategadelj se lastniki blaga rc-servirajo in upajo še na višje cene.
Pšenica se jako težko premika. Budimpešta sili vedno višje, konsument pa težko plačuje tako visoko. Kupčija dragega blaga ne mara, le mlini polagoma kupujejo, ker pričakujejo pozneje šc višje cene. Na dunajski borzi se zahteva z ozirom na kvaliteto in prove-nijenco po 12 20 do 1370
Rž se živahneje zahteva ko pa ponuja in je zategadelj cena stalna, dvigajoča, je že dosegla za obmejne kraje importno pariteto.
Dunaj zahteva za rž od 12 25 do 1270 provenijenci in kvaliteti.	. *
Turšica. Staro blago vedno bolj izginja s pozorišča in jc tudi brez zanimanja, saj nova koruza si je pridobila tla. Uvaža se tudi že rumunska koruza, koie kvaliteta je seveda slabša od naše.
Moka notira nespremenjeno, promet pa jc tudi nespremenjeno neznaten, bližajoči prazniki niso prinesli življenja v kupčijo. Zaloge mlinarjev se množe in zategadelj ti radi kaj popuste, ako se kaže proniptna kupčija.
Na zahtevo notiramo tudi cene domačih velemlinov in smo danes tudi zabeležili cene celjskega paromlina P. M.
Otrobi. Zanimanje za otrobe in klajno moko ponehuje. Konsument se praska za ušesi ker so mu otrobi predragi in ni dobička, ampak zguba.
Budimpešta notira pšenično moko povprečno: 0 38 K, I 37 K 60 h, 2 37 K 20 h, 3 36 K 80 h, 4 36 K 40 h, 5 35 K 80 h, 6 35 K. 7 33 K 20 h, 7','s 31 K; otrobi debeli 12 K 40 h.
Celjski paromlin P. M.: 0 39 K 40 h, 1 38 K 80 h. 2 38 K 40 h. 3 37 K 80 h, 4 37 K, 5 36 K. 6 35K 40 h, 6'/* 34 K 60 h, 7 33 K 60 h, 7B 32 K 40 h, debeli otrobi 13 K 70 h. franko Celje.
Sladkor nespremenjen. Nižji davek ne stopi v veljavo že sedaj, ampak šele v septembru ali oktobru leta 1908 in se trgovci in konsument zastonj razburjajo in prepirajo že sedai. Škoda stroškov in brzojavk, ki je imajo posebno trgovci na deželi, ki hočejo svoje sklepe in nakupe stornirati, češ, sladkor bo ceneji, ker bo davek nižji. Trgovcem je pač potrebno, da bolje zasledujejo zadeve, ki se tičejo tudi njih. Sicer pa smo tudi mi pripravljeni svetovati in odgovorimo na vsa na trgovino in promet nanašajoča se vprašanja po možnosti na tem mestu.
Hmelj dosega vedno višje cene in notira žc 145 do 150 K (Zatec), primahmelj pa šc višje.
Špirit. Konsum je še vedno znaten, za ja-nuar-maj dobavo sc plačuje že 153 K 25 h do 50 (Praga).
Petrolej so rafinerije za pol krone dvignile.
Živina in meso. Iz vseh živinskih sejmov se poroča o nižjih cenah in tudi privatna poročila pravijo, da jc živina jako padla v ceni. Zadnje poročilo z dunajskega sejma pravi, da se jc prignalo mnogo živine čez potrebo in jc ccna zopet padla za 4 do 6 K povprečno. Pri mesu seveda o tem ni nič opaziti. Mesarji šc imajo vedno iste visoke cene na deskah s kredo namazane.
BOGOSLOVNE FAKULTETE.
Realistični in socialnodemokraški dijaki v Pragi so v zvezi čcškoslovanskih dijakov predlagali zahvalo socialnim demokratom, ker so zahtevali, da se bogoslovne fakultete iz-
ločijo iz vseučilišč. Ker jc ta predlog propadel, so realisti in socialni demokratje izstopili iz zveze. Kakšno komedijo igrajo takozvani realisti, se pa vidi iz njihovega glasila, Masa-rykovega »Časa«, ki ravnokar zagovarja ustanovitev protestantovske fakultete v Pragi.
INDUSTRIJSKI SVET.
Dne 13. t. m. jc otvoril sejo industrijskega sveta novi trgovinski minister dr. Fiedler z daljšim govorom. Naglaša, da zagotovi pogodba z Ogrsko za deset let stabilnost industrije. Letos se je vse storilo, da se omeji pomanjkanje vagonov. Minister naglaša potrebo, da se izpopolni obrežni promet med Dalmacijo in Albanijo in da se ustanovi redna zveza z Južno Ameriko. Nameravajo nadalje tudi uvesti nadzorstvo ladjincga prometa. Potrebno je, da se urede trgovinski odnošaji s Srbijo, Bolgarijo in Črno goro. Nato so priznali nujnost predlogom o povratku ameriških izseljencev, o organizaciji delavskega ministrstva in o avtonomnih davkih.
SHOD INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV.
Dne 13. t. m. se je pričel na Dunaju shod ii.ženirjev in arhitektov. Shod je pozdravil z daljšim govorom naučni minister Marchet. Obljubil je, da hoče pospeševati teoretično in praktično stremljenja inženirjev in tehnikov.
AVSTRO-OGRSKA BANKA
skliče 30. t. m. izredni občni zbor, na katerem se sklene, da se vložita prošnji na obe vladi za podaljšanje bančnega privilegija.
NAPETE RAZMERE MED ČRNO GORO IN TURČIJO.
Položaj ob turško-črnogorski meji .ie jako kritičen in so razmere med obema državama jako napete. Položaj ni še popolnoma jasen. Morali so se pa vršiti med Turki in Črnogorci že boji, ker je naročila turška vlada svojemu cetinjskemu poslaniku, da naj izposluje pri črnogorski vladi, da se prenehajo napadi in da naj kaznujejo krivce. Po črnogorskih poročilih se pa množe spopadi med Turki in Črnogorci ob meji in je položaj resen. Turki imajo ob meji 14.000, Črnogorci pa 4000 vojakov.
NOVO GIB4NJE MAKEDONSKIH CET
PODPIHUJE BOLGARSKA VLADA.
Načelnik tajne pisarne bolgarskega kneza Dobrovič jc odpotoval na Dunaj. Govori se, da obvesti dunajske politične kroge o nameravani bolgarski ministrski izpremembi. Knez Ferdinand je namreč izvedel, da je brez njegove vednosti netil ministrski predsednik na novo s pomočjo vstaških odborov uporno gibanje v Makedoniji.
OGRSKO-HRVAŠKI DRŽAVNI ZBOR.
V seji ogrsko-lirvaškega državnega zbora dne 13. t. m. so v tretjem čitanju potrdili pooblastilno postavo. Nato je pričela zbornica razpravljati o kvoti. Poročevalec Hoisy naglaša, da zahtevajo politični razlogi povišanje kvote. Hrvaški poslanec Roje obrazloži kratko v hrvaščini stališče hrvaških poslancev glede na kvoto. V imenu neodvisne stranke govori Bizony. Ko govori še Weckerle in trije hrvaški poslanci, predlaga poslanec Surmin, da naj se predloga odstavi z dnevnega reda in naroči kvotni dcputaciji. na določi novo. Ogrski in Hrvaški primerno kvoto. Ko predlaga Ugron, da naj se v tej razpravi podaljšajo seje za eno uro, se prekine razprava.
USPEHI NEMŠKEGA KATOLIŠKEGA CENTRA PRI OBČINSKIH VOLITVAH.
Kakor smo pred nedavnim poročali, si je priboril centrum večino v mestnem zastopstvu v Kolinu, velikem trgovskem mestu na Renu (430.000 prebivalcev). Tudi v Reussu (31.000 prebivalcev) si je zopet priboril centrum pred več leti izgubljeno večino v neutrudnem delu. V Aachenu (136.000 prebivalcev) si je centrum ohranil večino. V Duisbur-gu (93.000 prebivalcev) jc po vročem, častnem boju zmagal centrum v tretjem razredu. V Krefcldu (110.000 prebivalcev) je centrum odbil v tretjem razredu naval liberalcev in socialnih demokratov in ohranil vse svoje mandate. Centrum ustanovi tudi tukaj strankino tajništvo, katero se je dosedaj pogrešalo. V Trierju (47.000 prebivalcev) je zmagal centrum pri ožjih volitvah z vsemi petenii kandidati.
NEMČIJA.
Nemški državni zbor. — Proti Poljakom.
Nemški državni zbor je nakazal borzno postavo komisiji 28 članov. Zbornica se je nato odgodila do 8. januarja 1908.
Glede na razlastivno postavo proti Poljakom se je doseglo sporazumljenje. Določijo se okraji, kjer bodo razlaščevali poljska posestva. V komisiji za razlastitev zemljišč je izjavil poljedelski minister, da jc vlada znižala svojo zahtevo od 400 na 275 milijonov. Naseljevali bodo Nemce v dveh naselbinah in siccr na Poznanjskem in pa na zahodnem Pruskem.
ZAROTA PROTI SULTANU.
»Lokalanzeiger« poroča o zaroti proti sultanu Abdul Hamidu. Turški begunci v Atenah so bili v zvezi z visokimi turškimi dostojanstveniki, da bi odstavili sultana. Zaroto so odkrili nekoliko prej, predno so izvedli načrt. Zapletenih je v zaroto mnogo visokih turških dostojanstvenikov.
UMOR SARAFOVA IN GARVANOVA.
Umorjena voditelja Sarafova in Garvano-va so razstavili na mrtvaški oder v mavzoleju kneza Aleksandra. Morilec je pobegnil v jttžno-zahodni smeri.
NEMŠKI CESAR.
Cesar Viljem jc došel 13. t. m. z Angleškega v Amsterdam.
t ŠVEDSKI KRALJ OSKAR IN NJEGOVA VDOVA.
Krsto rajnega švedskega kralja so položili II. t. m. zvečer v slovesnem izprevodu v dvorno kapelo. Vdova kralja Oskarja, kraljica Viktorija, jc iako slaba in mora ležati. Za njeno življenje baje ni nevarnosti.
OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA V BRAZILIJI.
Braziljska zbornica je sklenila, da se uvede v Braziliji obvezna vojaška služba.
NOVO NASILSTVO PROTI KATOLIČANOM V RUSIJI.
Kakor znano, je ruska vlada izgnala viln-skega škofa Roppa, ker ji ni bilo všeč njegovo krščansko - socialno delovanje v korist ljudstva. Zdaj pa je pozvala ruska vlada vilnski stolni kapitelj, da nai imenuje oskrbnika za osirotelo vilnsko škofijo, a da ne sme imenovati kanonikov Franckiewicza in Sado,wske-ga. Kapitelj jc pa sklenil, da se hoče držati določil kanoničnega prava, po katerem imenuje škof sam administratorja. V tem smislu odgovore tudi vilnskeniu generalnemu guberna-torju, dasi je zagrozil, da jih izžene v Notranjo Rusijo, ako ne ubogajo. Kanoniki so pripravljeni na vse in so pripravljeni za na pot. V Peterburgu so pa izmislili še drugo nasilstvo. Odpraviti hočejo namreč vilnsko škofijo, kar so storili že svojčas z minsko škofijo. Polovico vilnske škofije bi priklopili mohylev-ski, drugo polovico pa samogitijski škofiji. Pač res nimajo ruski činovniški mogotci v sedanjih resnih časih drugega posla, kakor »biro-kraški« kulturni boj proti katoličanom.
ZA USTAVO V TURČIJI.
V	Turčiji se zdaj natihoma zelo deluje za ustavo. Gibanje podpihuje na Francosko ubegli sultanov nečak princ Šalah-edin, ki izdaja turški list »Teraki« (Napredek). V Er-zerumu so zaprli več voditeljev ustavnega gibanja.
NOVI SARAJEVSKI METROPOLIT.
Patriarhalna sinoda je izvolila za sarajevskega pravoslavnega nietropolita dosedanjega banjaloškega nietropolita Evg. Letico.
SPOPAD MED TURŠKIMI IN BOLGARSKIMI VOJAKI.
Južno od Dubliee so se spopadle turške in bolgarske obmejne straže, ki so streljale.
NEMIRI V PERZIJI.
V	Širasu so nastali 11. t. m. nemiri. Množica ie napadla ravnatelja angleške banke, ki je ušel. Ranjen je pa angleški konzul.
RAZBURJENI ITALIJANSKI SVOBODOMISLECI.
Italijanski naučni minister Rava je črtal v novem učnem načrtu obligatorični verouk. Državni svet je pa črtal 12. t. m. to svobodomiselno reformo, ker jo zamore uvesti le postava in ne minister sam. Seveda besni italijansko takozvano »svobodomiselno« časopisje.
Dnevne novice.
+ Proti Slovencem in Hrvatom na Pruskem. Iz Vestfalskega se nam poroča: V Essenu so obravnavali glede stallišča pruske vlade proti vedno boli množečim se slovenskim in hrvaškim delavcem na Pruskem. Navzoči so bili: zastopniki notranjega ministrstva, vladni predsedniki iz Diisseldorfa in Arnsbcrga, voditelj centrale poljedelskih delavcev iz Berolina, več deželnih svetnikov in zastopniki društva za varstvo rudniških interesov za okraj Dortinund. dalje zastopniki društva nemških železniških in jeklenih industrijcev ter društva za varstvo gospodarskih koristi v renskih pokrajinah in na Vestfalskem. Kakor sc vidi, je pruska vlada, ki na vzhodu hoče oropati zemljo Poljakom, tudi na zahodu sklenila veliko akcijo proti slovanskemu delavstvu. Na dnevnem redu so bile takozvane »Inlands - Z\vangslegitimatio-nen« za inozemske delavce. Naglašalo se je, da se zadnji čas množe tned slovanskimi dclavci nemiri, nasilstva in da se pogodbe vedno večkrat prelomljajo. Zato hočejo dati policiji v roke sredstva, da na podlagi nemških legitimacijskih papirjev slovanske' delavce strožje nadzira in sili k postavnemu redu, na drugi strani pa. da jim tudi pomaga s svetom in dejanjem, ako potrebujejo oblastvene pomoči. V ta namen hočejo na avstrijski in ruski meji na 37 krajih ustanoviti obmejne urade nemške poljedelske centrale v Berolinu, ki bodo morali za delavce, prihajajoče iz Avstrije in Rusije, izgotavljati nemške izkazne listine. Uradno poročilo pravi, da so več ur o tem debatirali. Slednjič je bil sprejet in objavljen sledeči sklep: Zbor ne le ne ugovarja proti vpeljavi prisilnih nemških legitimacij za inozemske delavce, ampak jih smatra cclo za jako koristne. Prosi društvo za rudniške interese okraja dortniundskega, društvo nemških železninških in jeklenih industrijcev in društvo za varstvo gospodarskih koristi po-renskih in vcstfalskiii, da naj to zadevo zasledujejo v zvezi s centralo poljedelskih delavccv. Tudi ;ni poživljamo poklicane faktorje, naj to zadevo zasledujejo, da sc ne bo našim delavcem v tujini godila krivica pod prusko vlado!
+ Ploj! Ploj! Ploj! Z Dunaja sc nam piše 12. t. m.: Kje je Ploj? so se spraševali člani
».Jugoslovanskega kluba« danos ob poimenskem glasovanju v zbornici. Nikjer ga ni bilo! Zastonj so ga iskale Tresičeve oči po zbornici, po hodnikih, po vežah. Ne duha, ne sluha! K.ie je junaški zastopnik ravnega Podravja? je spraševal »Slovenski klub«. Ta junak, grozeč vladi pred par tedni z nezlomno obstrukcijo, se je v trenutku, ko je bilo treba pokazati vladi zobe, potuhnil. Tako hitro se ni nihče prelevil iz hudega obstrukcijonista v vladnega
—	»hlapca«, kakor preblagorodni g. dvorni svetnik dr. Ploj. Radovednost, kje sc nahaja sedaj ta žalostni junak, je gnala nekatere, ki imajo posebno razvit nos. na lov, in kar se ni posrečilo bistrim očem Tresičevim, posrečilo se je njim: Ploja so našli v — žepu Beckovega fraka, zntečkanega, kakor v dve gubi zganjena prošnja.
f Halo! Halo! Nova železnica! Iz Ribnice se nam poroča, da je prišlo našemu županu z Dunaja pisanje, katero je poslal »On« in to pisanje pravi, da jc železnica Kočevje-Crnomelj zagotovljena; dosegel jo jc seveda sam »On«. Naše strmenje je bilo neizmerno, a krohot pa še večji. Pred dobrim tednom je nam preskrbel železnico Vrhnika-Štanjel, danes Kočevje-Crnomelj, jutri — kdo ve, kaj bo,
—	a mi se bomo gotovo smejali. »On« je res velik —.
+ Iz škofijske kronike. V stalni pokoj sta stopila č. g. Janez Košmelj, župnik v Begunjah na Gorenjskem, in č. g. Jansz Plevaneč, župnik v Soteski. — Podeljeni sta župniji Col č. g. Ivanu Jane, Podkraj č. g. Jerneju Per-jatelj. — Razpisane so do U. januarja župnije Begunje na Gorenjskem v radovljiški. Sv. Gora v moravški in Košana v trnovski dekaniji.
+ Osebne izpremembe. lz Kranjske gore v Kranj ja premeščen sodnijski kanclist gospod Mihael Lužnar. Davčni oficijal g. Anton Burger je premeščen od davkarije za ljubljansko okolico k davkariji mesta Ljubljane. Vpokojen ie davčni oficijal g. Teodor Lap-pain v Kostanjevici.
+ Mengiški mlekarni je po posredovanju državnega in deželnega poslanca dr. Kreka dovolilo poljedelsko ministrstvo 1500 K podpore.
— Promoviran je bil na graškent vseučilišču za doktorja juris g. Evgen vitez Ga-riboldi, huzarski nadporočnik v rezervi.
+ Zahvala Poljakov. Dr. Krek je dobil še sledeča zahvalna pisma:
Krakov, 12. decembra. Občinski svet krakovski je sklenil izraziti gospodu poslancu na.iglobokajšo zahvalo za plemeniti in moški nastop v državnem zboru proti nečloveškim napadom pruske vlade na prirodtie pravice poljskega naroda in na pravne temelje evropske kulture. Predsednik: Dr. Leo.
Jasno velmožnemu gospodu prečastitemu duhovniku dr. Kreku, državnemu poslancu na Dunaju. Vsepoljski shod v Grodku Jagiellon-skem dne 8. decembra 1907 je sklenil:
1.	Odločno protestira proti brutalnemu zakonskemu načrtu pruske vlade o razlastitvi Poljakov v pruski državi, ker ta postava žali naravnost splošno človeške pojme o morali in družabni etiki.
2.	Izraža vroče priznanje in sočutje bratom pod prusko vlado in jim zagotavlja svojo vzajemnost v boju, ki ga bojujejo proti njim.
3.	Izraža priznanje poljskim poslancem na Dunaju za njihovo dosedanje stališče glede nameravane barbarske postave in jih po-zivlje k daljšemu odločnemu nastopu proti divjim nakanam pruske vlade.
4.	Izraža čast in priznanje vsem drugim poslancem državnega zbora na Dunaju, ki so se postavili na stran tlačenja poljskega naroda in nastopili proti pruskim nasilstvom.
O tem obvešča jasno velmožnega gospoda poslanca predsedstvo shoda. Franciszek Bobovski, predsednik; Rudolf Chojecki, tajnik.
+ Novi škof v Budjejevicah. Novoime-novani škof msgr. Jožef Hulka je pri dunajski nunciaturi prošli ponedeljek izvedel informativni proces. Prekoniziran bo v prihodnjem papeževem konzistoriju. Msgr. Hulka jc kmečki sin, rojen leta 1851 v Velenovu. Zadnja leta ie bil generalni vikar rajnega škofa Riha.
+ Shod c. kr. državnih slug v Novem Mestu. Dne 8. t. m. se je vršil dobro obiskan shod državnih slug v Novem mestu. V imenu ljubljanskih tovarišev ie pozdravil zborovalce ljubljanski tovariš Kalan. Shodu sta predsedovala kot predsednik g. Meznaršič, kot zapisnikar pa g. Cesar. O organizaciji je poročal g. Ivanuša, ki naglaša, da se po organizaciji morajo uresničiti opravičene naše zahteve. Sprejela se je nato resolucija, ki smo jo objavili ,v naši četrtkovi številki v poročilu o shodu ljubljanske krajevne skupine c. kr. državnih slug. Zapisnikar g. Cesar je v svojem govoru osobito naglašal potrebo slovenskega strokovnega časopisa, g. Berzin je pa govoril o gmotnem stanju državnih slug. Sklenilo se je prirejati mesečne prijateljske sestanke v hotelu pri »Slonu«. Ko še govori ljubljanski tovariš Kalan, se zaključi lepo uspeli shod.
+ »Slovenija« piše: »Prihodnje leto ima slaviti slovenski narod štiristolctnico Trubarjevega rojstva. Svetujemo »Slovenski Matici«, naj naprosi za slavnostnega govornika dr. Janeza Evangelista Kreka.« Oficielno glasilo narodno-napredne stranke je seveda merilo tudi za liberalne odbornike »Slovenske Matice«, ki vsekakor ne bodo smeli desavuirati svojega oficielnega glasila. Ker bodo gotovo tudi somišljeniki S. L. S. v odboru s tem predlogom zadovoljni, nas čaka vžitek, da bomo slišali enkrat res duhovitega slavnostnega govornika razpravljati o naši literaturi. To je Hribar enkrat dobro predlagal .
+ Gg. naročnikom naših listov sporočamo, da so reklamacije lista poštnine proste,
ako so odprte iu ne vsebujejo nobenih drugih dostavkov.
+ »Domoljub« prinaša v tatedanski številki posebne nabiralne pole za gospode poverjenike oziroma skupne naročevalce lista. Več o tem smo povedali v četrtkovi številki oziroma v »Domoljubu«, na kar vnovič opozarjamo.
—	Pnllškl občinski odbor je v svoji seji dne 8. t. in. imenoval soglasno1 za častnega občana vlč. g. Andreja Pipana, župnika na Polici, zavoljo njegovih zaslug kot dušni pastir za vso faro in kot javno delujoči mož za vso občino.
—	Kmetijsko predavanje. Jutri, v nedeljo, dne 15. t. m. predava gospod mlekarski nadzornik l.egvart v Gojzdu nad Kamnikom o mlekarskih zadrugah. Namerava se ustanoviti tam sirarska zadruga.
Nova mlekarska zadruga se jc osnovala na Suhi pri Kranju. Delovati bode pričela prihodnjo spomlad.
—	Nove koncertne orgije je dobila dvorana dunajskega glasbenega društva. Orgije imajo 4 inanuale z 71 pojočimi glasovi in pedalom. Zgradil iih je Rieger v Jagcrndorfu za 42.000 K.
—	Poslopje vrdske postaje in skladišča
bo do marca dograjeno in izročeno svojemu namenu. V prvi vrsti bo seveda služila tovornemu prometu.
—	Vojvodski par Meklenburški biva zdaj na Wagenšpcrku. Ob nedeljah in praznikih ter večkrat tudi med tednom se udeležita sv. maše v Šmartnu pri Litiji. — Novo tovarniško poslopje za usnjarske izdelke je dal zgraditi ondi gosp. Fr, Knaflič.
Divji petelini so že prišli v kostanjeve boršte po janških hribih, kjer se hranijo s kostanjem. Prav mnogo jih je opaziti. Tako jc upanje, da bode spomladi zopet marsikateri padel. Poučen za danes ic sledeči dogodek: Neki gospod, pasijoniran lovec divjih petelinov. je prišel nekoč na lov v janške hribe. Vzel jc s seboj tudi svojo gospo. Zjutraj zgodaj, ko jc bila še tema, gresta na petelina. Pa, kaj se zgodi? Ko gresta skozi grmovje, gospod naprej in gospa za njim, zatakne se trnjeva veja v njeno krilo in jo nekoliko potegne k sebi. Pri tem pa, zavpije gospa: »a-a-av«! in petelin, ki je sedel komaj 100 korakov od njih na neki veji, jo odkuri in lovca se tako vsa žalostno vrneta domov.
—	Strica ubil. V Požegu na Hrvaškem je 13letni Simon Praskič s kolom ubil svojega strica Nikolaja Prakica, ker se je ta prepiral z njegovim očetom.
—	P. Bernard Vovk, nekdajni gimnazijski ravnatelj novomeški gimnaziji in umirov-Ijen c. kr. profesor, doseže dne 27. decembra 1. 1 šestdesetletnico mašništva in bo v nedeljo 29. decembra v Brežicah slovesno obhajal biserno sveto mašo, čil na duhu in telesu. Njegovi hvaležni učenci nameravajo prespoštovanemu svojemu ravnatelju osebno Čestitati in se korporativno udeležiti redke slavnosti, ter so zategadelj že v tesnem in živahnem stiku. Sveti Oče v Rimu je podelil popolni odpustek vsem, ki bodo navzoči pri biserni sveti maši in bodo tisti dan prejeli sv. zakramente.
—	Nesreča. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: V kamnolomu g. Schwaigerja se je 9. t. m. ponesrečil 60 letni delavec Martin Oblak. Nanj je padia precejšna plast zemlje in ga pobila na tla. Pri tem ga je zadel železni drog, ki ga je imel Oblak v roki, mu prebjl desno lice ter mu poškodoval spodnjo čeljust. Tudi nogo ima nekoliko nalomljeno. Tako, da trpi hude bolečine. Vendar je upati, da bo še ozdravel.
—	Mrliča prepeljali so iz Zagorja ob Savi v Kolovrat. Bil je to Fr. Brvar iz Kolovrata, ki je bil dalj časa bolan tu na Lokah pri svoji hčeri. Želel je počivati na domačem pokopališču med svojimi sorodniki, kar se mu je tudi izpolnilo.
—	Poštne vesti. Poštni asistenti Rudolf Mayer\veg, Renat Lorinsich, Aristid Tama-nini, Fran Ficko, Alojzij Rabusin, Dragotin Mikschiczek, Aristid Wurmbrand, Herman Mayer v Trstu, Friderik Brumat, Anton Pic-cinini v Gorici, Matei Rothl, Josip Zentrich v Ljubljani, Justus Peschle v Pazinu, Rudolf VVruss in Adolf Lunaček v Opatiji so imenovani poštnim oficijalom.
—	V listo kazenskih zagovornikov za Kranjsko, Koroško in Štajersko je vpisalo graško c. kr. nadsodišče gospoda notarskega kandidata Antona Carlija v Ilirski Bistrici.
—	Nezgoda. Jožef Ceč, posestnik iz Brinja, je bil dne 3. t. m. na semnju v Postojni, kjer se ga je nekoliko preveč nasrkal. Domov grede je skoraj gotovo zašel v Nanošči-co. Do sedaj ga še niso našli.
—	Stepla sta se 8. t. m. v Notranjih Goricah 121etna šolarja Alojz Sojer in Franc Novak. Sojcr je ranil Novaka na roki tako, da je morai iti v deželno bolnišnico.
—	Umorjen mlinar? Na Reki že več dni pogrešajo 40 let starega mlinarja na Reki Ivana Hcrvetina, doma iz Ilir. Bistrice. Sumijo, da so ga umorili delavci, ki so bili vsled neke njegove ovadbe odpuščeni iz službe.
Most v Tacnu. Dnč 16. t. m. ob pol 9. uri zjutraj bode komisijonelni ogled na licu mesta v Tacnu glede zgradbe gosp. baron l.azarinijevega mostu. Vabijo se prizadeti interesenti, da se omenjenega ogleda udeležijo.
Izredni poštni promet o Božiču. O božičnem času sc bodo od 21. do 24. t. m. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji po-šiljatev vozne pošte in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka sprejemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastno korist, kakor tudi glede na to, da pošti olajša njeno težavno
nalogo, nujno povablja, da prinese kolikor mogoče že v dopoldanskih urah ali vsaj kmalu popoldne pošiljatve na pošto, ako želi, da se še isti dan odpošljejo. Priporoča se tudi v pošiljatev prideti še drug naslov, ker ie potem, ako se odpre, pošti mogoče dostaviti jo, tudi če bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da bi ga ne bilo možno več brati. V svrho hitrejšega dostavljanja došlih pošiljatev, se posamezne stranke kar najvljudneje prosijo, dostavljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro iu nemudno odpraviti, t. j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. Na pošiljatve, katerih vsebina je podvržena užitnin-skemu davku se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je užitninski davek upeljan, n. pr. Trst, Gradec, na Dunaj, v Prago itd. priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad), ki služi za podlago pri določevanju užitnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem-intja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo, ter da se mora vsaka na pošto pri-nešena, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti.
—	Nesreča — obenem kazen. Iz bleškega kota se nam piše: O nesreči na bleškem jezeru dne 8. t. m. se nam poroča. Nasledki so bili pri enem ponesrečencu zelo občutni. Ko so ga pripeljali domov, se ni več zavedel. Par dni se mu je biedlo in vedno je popraševal, če je tovariš še v vodi. Zdaj je izven nevarnosti. Pomilovanja vreden je vsakdo, kogar zadene podobna nesreča, a najstrožje mora tudi vsakdo obsojati tako obnašanje, s kakoršnim sta se ponesrečenca postavljala prav pred nesrečo. Oovori se, da sta prišla na jezero z namenom, da bi nagajala Marijini družbi. Mogoče je tudi to. Resnično pa je, da sta z raznimi žaljivimi priimki obkladala one dekleta, ki sta ji srečala na jezeru, ko so se vozile proti Mlinemu. Norčevala sta se iz družbe in jo zasramovala tudi s tem, da je eden v čolnu stoje držal veslo po koncu, češ, da ima tudi zastavo, kakor device. Kakor hitro sta pa vsled svoje predrznosti začutila mokroto okrog svojih ušes, spremenila sta takoj svoje mnenje o devištvu in sta na ves glas klicala na pomoč Devico vseh devic. Nikomur ne privoščimo nesreče, a nekaj moramo pripomniti: Napadati mirne ljudi in celo ženske na vodi iz čolna v čoln, oponašati jih, ako imajo seboj družbeno zastavo, ali je to junaštvo primerno uradnikom c. kr. drž. železnice? Če bi se lotila možkih, bi jima ti gotovo ne ostali ničesar dolžni, povrnili bi jima po gorenjski navadi V prihodnje naj kažeta vsaj toliko dostojnosti, da bodeta mirne ljudi v miru pustila. Jezero je bilo čisto mirno in tistim, ki imajo strah pred njim povemo, da je popolnoma nemogoče, da bi se kdo ponesrečil. Kako sta se onadva s čolnom prevrnila, je res čudno.
—	Iz Sežane. Na praznik Brezmadežnega Spočetja se je vršil tu slovesni sprejem deklet v novo ustanovljeno dekliško Marijino družbo. Govor o »Marijini družbi«, o po-četku, namenu, koristi itd. je imel č. g. Ukmar iz Trsta. Ta Marijina družba je prva cvetka te vrste na Krasu.
POŠTARJI DELAJO SLUŽBO PREPISIH.
Težko bo listom poročati o razvoju pasivnega odpora poštnih uslužbencev. Dunajsko poštno ravnateljstvo jc baje zadržalo, kakor poročajo dunajski listi, več brzojavk glede na pasivni odpor. Poštne oblasti so pa tudi ukazale, da se morajo vsi brzojavi, in tudi oni na časopise, predložiti pred odpoši-ljatvijo inšpekcijskim kontrolorjem.
Ne smemo se zato čuditi, ako listi ne bodo priobčevali točnih podatkov o sedanjem gibanju poštnih uslužbencev. Na Dunaju imajo že pošiljatve zamude. Izgovarjajo se pa, da so take zamude navadne. Izvrševalni odbor, ki vodi odpor poštnih uslužbencev, objavlja, da se pasivni odpor poštnih uslužbencev širi od ure do ure, dasi to tajc vladna poročila. Vodstvo gibanja poživlja poštne uslužbence, naj sc ne dajo premotiti po napačnih govoricah, ki jih širijo predstojniki. Dela naj se služba tako, kakor to določajo predpisi, na katere opozarja vodstvo gibanja. Ce bi bil kdo zato suspendiran od službe, ker jo dala tako, kakor to zahtevajo predpisi, naj to takoj naznani izvrševainemu odboru, ki naznani vsak posamezni slučaj državnemu pravdni-štvu. Krščanskosocialno časopisje jako simpatično piše o gibanju poštnih uslužbencev, kar se pač o liberalnem časopisju ne more trditi.
Štajerske novice.
š Stavka na mariborskem vseučilišču
je dala lažnjivi „Marburgerci" priliko, da se je zagnala tudi v frančiškane, češ, da so vsem učiteljiščnikom odpovedali hrano. Poročilo je popolnoma zlagano, ker se nobenemu dijaku ni hrana odpovedala, kakor se sploh za dogodke na učiteljišču frančiškani niso brigali. Pomiiujemo le zapeljane dijake ter nekatere slovenske liste, da so se usedli na limanice zagrizenega nemško - nacionalnega glasila.
š Leltersberg-Karčovlna pri Mariboru.
Dosedanja dvojezična šola šteje 357 otrok, od teh j« 309 Slovencev in le 48 Nemcev in ta zavod naj postane popolnoma nemški ? Pričakujemo, da vlada v Avstriji še pravica, ki bode zavrgla ostudno /ahtevo prevzetnih denarnih mogoteev Ljudstvo je kar ogorčeno nad silovitostjo tlačiteljev. Pričakujemo, da bodo merodajni slovenski faktorji izpo-slovali vpogled v peticijo oddano okrajnemu šolskemu svetu, v katerej se mariborski slovenski okoličani na perfiden način smešijo. Bodimo solidarni, ker sloga uničila bode zaklete narodne sovražnike. Ne udajmo se!
š Blagoslavljanje nove župnijske cerkve na Teharjih. S Teharjev se nam piše: Prihodnjo kvaterno nedeljo 22. t. m ob 10. uri dopoldne bode blagoslovil gospod opat iz Celja našo novo župnijsko cerkev. Cerkev, ki je 41 metrov dolga, 14 metrov široka in 15 metrov visoka, začel je zidati podjetni stavbeni mojster Valentin Scagnetti iz Krškega lansko leto 6. aprila. Temeljni kamen je položil knezoškof dne 30. majnika 1906, a 17. novembra istega leta pa se je že bhščal vrhu 45 metrov visokega zvonika sv. križ 7. julija letošnjega leta so se oglasili v zvoniku novi 44 metrskih stotov težki milodoneči zvonovi. Cerkev je prav lepo slikal Osvald Bierti iz Genove. Veliki oltar iz raznega marmorja je res umetniško izvršil za 15 000 K Vincenc Čamernik • i t Celja in stranska oltarja iz umetnega marmorja tvrdka Pontello Saravalli iz Ljubljane. —
š Umrl ie pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah č. g. primicijant Martin Krambergar. Dne 11. avgusta t. 1. je zapel prvikrat svoj »Gloria...«, dne U. decembra t. 1. je pa bil žc položen k večnemu počitku. Kakor je bil veličasten sprevod novomašnika v cerkev dne 11. avgusta, še veličastnejši je bil spravod umrlega gospoda v cerkev dne 11. decembra. Udeležilo se ga je 11 duhovnih sobratov, le-narška Marijina družba mladeničev in deklet s svojimi zastavami, zastopniki trojičkih Marijinih družb, zastopniki tukajšnje »Čitalnice«, trški občinski odbor z gospodom županom Sedminekom in velika množica ljudstva. Gin-Ijivo slovo je pokojnemu gospodu govoril č. g. župnik Pajtler od sv. Ruperta v Slov. gor., za kar mu bodi izrečena srčna zahvala.
š Osebna vest. Tajništvo posojilnice pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je prevzel g. Krambergar France, absolvent eksp. akad. Razveselili smo se njegovega prihoda v svoj rojstni kraj, ker ga poznamo kot veščaka tudi na gospodarskem polju. Dobro došel!
š Cene živine v Gradcu, 12. decembra, prignanih je bilo na sejm 1151 glav. Plačevalo se jc za kilogram žive teže: pitani voli 74—82 vinarjev, napol pitani voli 64—72, suhi voli 56—62, pitane krave 52—62, napol pitane krave 44—50, suhe krave 32— 42, biki 48—68 vinarjev. Cene so še vedno nizke.
š Orehovaves pri Mariboru. Svetli cesar je požarni hrambi naklonil 150 K podpore iz lastne blagajne.
KoroSRe novice.
k Gospodarski shod bo dne 18. t. m. v velikovškem »Narodnem Domu«. Začetek točno ob 12. uri. Govorita strokovna učitelja gg. Legvart in VI. Pučenjak.
k Zaročil se je na Dunaju koroški deželni odbornik dr. Jožef Lemisch.
k Promoviran je bil za doktorja filozofije na univerzi v Gradcu g. Avgust Apih.
Izpred sodišča.
Ne dosti, da so cene mesu pretirane, nahajajo se vrh temu nekateri mesarji, ki za visoko ceno prodajajo odjemalcem pokvarjeno meso. Včeraj sta se vršili pred tukajšnjim deželnim sodiščem dve taki kazenski obravnavi in sicer:
Zaradi pokvarjenih klobas imel se je zagovarjati 26 let stari Jože Kcber, oženjeni tnesar v Selu. Ta je imel v mesnici v Bolior-čičevih ulicah obešenih 91 pokvarjenih in smrdljivih klobas. Uradnika soproga Marija Remic jc poslala svojega sinčka po eno klobaso. Kcber mu jc prodal smrdljivo klobaso za 30 vinarjev. Gospa Remic je zadevo ovadila, na kar so magistratni organi pokvarjeno blago konfiscirali. Zdravnika izvedenca sta izrekla, da so klobase gnjile, neužitne in zdravju škodljive. Kebrovemu zagovoru, da ni vedel, da so klobase spridene, se ni verjelo. Sodišče mu je prisodilo dva meseca ostrega zapora, z 1 postom in trdim ležiščem na teden ter izreklo, da se mora ta razsodba v tukaj-šnih listih obelodaniti.
Pokvarjene salatne. Zaradi enakega čina sta bila obtožena zakonska Otton in ^Frančiška Hartman, ki prodajata v ii ti v Šolskem drevoredu prekajeno meso. Tukajšnji tržni paznik Karol Pintar jima je preiskoval meso in med drugimi našel štiri smrdljive salame, kar ga jc napotilo, da jih jc konfiskoval. Oddano mnenje zdravniških zvedencev kaže,, da so bile salame pokvarjene in docela zdravju škodljive. Otto Hartman priznava, da je vedel, da niso salame dobre, da bi pa bile zdravju škodljive, tega pa on ni vedel, ker jih je sam jedel, nc da bi čutil kake posledice. V enakem smislu sc tudi žena zagovarja. Sodišče je obsodilo vsakega na 10 dni zapora z I postom in trdim ležiščem in se mora tudi ta razsodba v tukajšnjih dnevnikih razglasiti.
Ljubljanske nouice.
lj Predavanje v »Slovenski krščansko-sociolnl zvezi«. Pretečeni torek je predaval g. Slavko Ravnikar o pošti. Podaj je najprej nekaj zgodovinskih podatkov, potein pa v poljudni obliki podučil poslušavce o najpotrebnejših poštnih naredbah. Vse predavanje je bilo opremljeno s šaljivimi anekdotami in dovtipi, tako da so navzoči tudi suhoparne paragrafe in številke radi poslušali. Gospod predavatelj izbere si vselej kako podučilo snov, tako da je koristno s prijetnim združeno. — Prihodnji torek predava g. Kr. Terseglav.
lj" The American Bioseop na Resljevi cesti je ravnokar prenehal. Lastnik se je odločil napravo prodati, ker se niso splačali režijski stroški s predstavami.
Ij Iz »Ljudske ln dijaške kuhinje«. V od-borovi seji dne 13. t. m. je izjavila načelnica kuhinje, gospa. Josipina Kosova, da izstopi iz odbora, da more svojo častno zadevo z gosp. dr. Antonom Janežičem uravnati izven odbora. Odbor je vzel odpoved na znanje, da jm lažje izreče popolnoma nepristransko odbo o njenem delovanju pri društvu, ko bo ončana revizija knjig po onih dveh gospodih, i sta bila ad hoc naprošena. — K včeraj-nemu poročilu iz »Ljudske kuhinje« se nam ivlja, da g. Achtschin ni izstopil iz odbora.
Ij Umrl je v Kranju cand. med. Ernest lupanc, star 25 let, sin c. kr. deželnovladnega vetnika g. dr. Franca Zupanca. — Na Vodo-odni cesti št. 20 je umrla bivša delavka v iredilnici Uršula Švelc.
lj Umrla sta: Miha'el Toman, dela)vec, 3 let. — Neža Cukljati, usmiljenka, 44 let.
Ij Razžaljenje časti. Frančiškan p. Albert Jirc je šel obiskat na prošnjo gospe Povše-ovc v Šiški, njeno obolelo hčerko. Adolf iostnik, 16 let star, gostilničarjev sin v Šiški, >a ga je javno opsovai ter ga dolžil raznih tesramnosti. Adolf Hostnik je bil žc kljub voji mladosti trikrat kaznovan. Pravi, da je lil pijan in se ničesar ne spominja. Priča Mi-iael Hubad, delavec pri Povšetovih v Šiški, zpove, . da je gospodinja zato poslala po latra, ker je bil otrok bolan. Slišal je, kako je ibtoženec klical: »Preklet »far«, sedaj, ko je in umrl, pride pa ta nanjo«. Priča Karol Ko->ic, orožniški stražmojster, izjavi, da govori aje nemško. Pove, da je prišel Mihael Hubad : njemu in mu povedal, da je rekel obtoženi
>atru: »Preklet k..... hudičev«. Priča
vana Čenčič, natakarica pri »Anžoku« v siški, izpove, da je gospa Povšetova zato kli-:ala patra, ker je bil otrok bolan. Slišala je, cako je pater izpraševal po bolnici. Obtoženec e rekel: »Kaj pa je začel ta prokleti f—r v lišo hodit; a je prišel k stari, ker je vdova?« ^Ijej se ni zdel Hostnik pijan. Obtoženec je bil )bsojen na tri tedne zapera z dvema postoma n temnico vsak teden.
lj Nesreča na železnici. Ko je šel sinoči v Bohinjski B®li stanujoči oženjeni delavec ložef Malovic, ki je oče dveh otrok, skozi blejski predor, hoteč si prikrajšati pot, ga je na progi v predoru zgrabil zak desno nogo železniški stroj in mu jo zdrobil. Prepeljali so ?a v deželno bolnišnico.
Ij Cinematographe-Thčatre Francais na Turjaškem trgu (»Katoliški dom«) naznanja, da jutri, 15. decembra, ne bo nobene predstave, ker niso došle pravočasno slike.
bokop slovanstva, kdor glasuje za nagodbo. Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da včeraj pri glasovanju o nujnosti tudi ni bilo nikjer videti ne načelnika »Jugoslovanske zveze«, Ivčeviča, ne prvega klubovega podnačelnlka Ploja in tudi nc sladkega dr. Rybafa, ki sicer jako opozicijonalno govori. Vse se jc smejalo temu prizoru. »Zveza južnih Slovanov« jc zopet enkrat napravila veleklavern utis. Ko so Hrvatje iskali Ploja, je nekdo zaklical: »Ali jc šel zopet brinje iskat!«, nekdo drugi pa: »To je njegova zahvala za hitro ustavljeno preiskavo!« Posebno se je izmed »Jugoslovanskega kluba« postavil Ježovnik. Najprej ga ni bilo nikjer, ker sc je bal Benkoviča, ki jc malo prej dokazal, kolika škoda bi bila za štajerske kmete, ako bi nagodba ne bila sprejeta. Ko jc Ježovnik mislil, da je črka J že glasovala, se jc prikazal — za par sekund prezgodaj. Zapisnikar je ravnokar bral: »Ježovnik«. Ježovnik se jc napravil mutastega in gluhega in ni glasu spravil iz sebe. Scdai ga zapazijo Roblek, Mandič in združeni vpijejo, naj reče: »Ne! Nc!« Tako združeni sugestiji se je posrečilo, da je Ježovnik spravil iz sebe osodepolno besedico »Ne!« nakar se je takoj vsedel. Hribar je seve proti svojemu srcu glasoval tako, kakor mu je dr. Šusteršič ukazal, vsaj tako je zadnjič trdilo Mandičevo glasilo »Balkan«, da Hribar mora glasovati po dr. Šusteršičevih poveljih. Hribar je tudi včeraj med glasovanjem ves čas gledal dr. Šusteršiča, če ga ta vidi, ker sc je bal, da morda po krivici dobi kak ukor. En sijajen uspeh je imelo Hribarjevo glasovanje: Hribar je tudi Hrvatom pokazal, da je jako nezanesljiv zaveznik .
Dunaj, 14. dcc. Poslanec Gostinčar .ic vložil interpelacijo na notranjega ministra zaradi postopanja s cestarji in da sc izplačajo zimske doklade cestarjem na Krasu. Vložil je tudi v nedeljo na shodu v Preski sprejeto peticijo zaradi zavarovanja za starost.
Dunal, 14 dec. Sedaj jc gotovo, da bo zbornica razpravo o nagodbi v torek zaključila in nagodbo sprejela. V sredo in četrtek bo na vrsti proračunski provizorij. V sredo zvečer bo posebna seia za volitve v dclegacijo.
PASIVNA REZISTENCA NA POŠTAH.
Dunaj, 14. decembra. Pasivne rezistence danes na tukajšnjih poštah ni bilo kaj občutiti. Promet se za sedanji letni čas gladko razvija. Poštno ravnateljstvo v Pragi brzojav-Ija, da se pasivne rezistence na čeških poštah le malo občuti.
Dunaj, 14. dec. V ponedeljek se bo pasivna rezistenca na poštah bolj razširila. _
mmm m brzojavna mmm.
DOGODKI V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 14. dec. Po včerajšnjem dejanskem popravku dr. Benkovičevim se je vršil hrupen prizor v državnozborski pisarni med dr. Ben-kovičem in Markhlom. Dr. Benkovič jc krepko prijel Markhla zaradi osebnjh izbruhov in mu je grozil, da ga dejanski napade, ako si bo upal Markhel še kedaj ga osebno napasti. Markhel je bil ves razburjen ter se je poizkušal izvijati.
Dunaj, 14. dec. V današnji seji državnega zbora je bila vložena interpelacija na naučne-ga ministra radi napadov članov akad. društva »Silezija« na prostore »Reichsposte«. Interpelacija omenja, da so člani tega društva v noči od sobote na nedeljo udrli v prostore »Reichsposte« in ondi napadli delavce. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. Intepelacija poudarja, da od tako posurovele akademične mladine ni pričakovati nič dobrega ter vpraša naučnega ministra, kaj bo ukrenil proti takim nastopom akadeniične mladine in kako namerava varovati čast in ugled naših vseučilišč. Intcrpe-lantje vprašujejo tudi justičnega ministra, kaj pravi državni pravdnik k takim napadom.
Dunaj, 14. dcc. Državna zbornica nadaljuje debato o nagodbi. Dr. Laginja govori hrvaški in izroča pozdrave hrvaškim delegatom v Budimpešti, ki se n^ strašijo nobene \Veckerlove grožnje. Govornik opozarja, da bodo Hrvatje, ako treba, tudi s skrajnimi silami znali braniti svoj narodni program. Dan bo prišel, ko bo Weckcrle padel, hrvaški narod pa bo zrl dolgozaželjeno svojo oprostitev. Govornik se bavi s stališčem Hrvatov napram nagodbi in pravi, da bi Hrvatska kot enako-veljavna zaveznica se morala vpoštevati pri sklepanju nagodbe kot enakoveljavna tretja skupina. Govornik obžaluje, da se druge slovanske stranke niso pridružile Hrvatom in pravi, da ne razume posebno nekaterih slovenskih poslancev, ki bi morali imeti interes, da se hrvaški program kmalu izvrši. Laginja je govoril dve uri. Nato govori Poljak vitez Kozlovski.
Dunaj, 14. dec. Narodnoradikalna krila ostro obsojajo Hribarja, ker jc Hribar, kateremu na ljubo so Hrvatje razdrli zvezo s Slovenci, prvi glasoval proti hrvaškemu klubo-vcniu stališču, akoravno so Hrvatje glasno oznanievali, da zahteva čast njihovega naroda, da se glasuje proti nagodbi in da je gro-
HONVEDNI MINISTER ODSTOPI.
Budimpešta, 14. decembra. Sedanji honvedni minister odstopi. Njegov naslednik bo sekcijski šef v vojnem ministrstvu fml. Hugo Hoffmann.
SAŠKA KRALJICA VDOVA.
Draždane, 13. decembra. Saško kraljico vdovo so prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. Zdravniki pravijo, da je tik pred katastrofo.
PREDSEDNIK AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Dunaj, 14. decembra. Za predsednika avstrijske delegacije bo izvoljen dr. Viktor Fuchs.
RAKODCZAY NE ODSTOPI.
Budimpešta, 14. dec. Vesti, da hrvaški ban Rakodczay namerava odstopiti, tu najod-ločncjše dementirajo.
ARETACIJE V VARŠAVI.
Varšava, 14. dec. Tu je bilo aretiranih veliko število članov soc. revolucionarnih organizacij.
BORDEAUX V TEMI.
Bordeaux, 14. decembra. Tu so včeraj stavkali delavci v plinarni in elektrarni. Mesto je bilo popolnoma v temi in so prebivalci hodili okolu z venecijanskimi svetilkami. V kavarnah so gorele sveče, prodajalnice in urade so morali zapreti.
V pasivnem odporu so lipski knjigotrški pomočniki. Ce ne dosežejo višje plače, prično stavkati.
Nesreča v gledališču. Pred niksdorfškem takozvaneni »VVurstel« - gledališču so oblegali razstavno okno, ki sc je razbilo. Nevarno in lahko je ranjenih 24 otrok. Neki deklici je ubita šipa malone popolnoma odrezala roko.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo._
Poilaito!
Ker se mojemu sinu Adolfu Wagenpieil pred dvema letoma ni posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval.
Da bom pa čim najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februaria 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredni nizki ceni.
Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih. se bodo prodale po izredno nizki ceni, na kar si usojam še posebej opozarjati.
Vsakomur sc torej nudi prilika, da si za mal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po-rabnih predmetov pristno srebrnih ali iz kina srebra.
Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred.
Slavno p. n. občinstvo vabim najvljudneje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježiin velespoštovanjem
Jurij VVagenpfell, juvelir, Celovec, Kramergasse 11.
Poslano.
Ker mi je gospod Jurij Wagenpfeil poveril likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici le dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila in gravure, ter bilježim. pričakujoč cenjenih naročil,
velespoštovanjem AdolI VVagenpfell, juvelir, Ljubljana.
ŽITNE CENE
Budimpešta 14. decembra,
Pšenica za april.......13 18
Pšenica za oktober......11-16
Rž za april.........12.37
Koruza za maj.....t . . 7 44
Oves za april..... . . 8 56
Efektiv: nespremenjen.
P. Jagodic
podobar, pozlatar in slikar za cerkveno umetnost
v Celju, Cerkveni trg 4,
se vljudno priporočam prečast. duhovnikom, cerkvenim predstojništvom in s'av. občinstvu za izdelovanje altarjev, prižnic, kri-ževih potov, božjih grobov, vsakovrstnih podob itd po znano prav nizkih cenah. Mnogoletna praksa me popolno vspo-sablja za vsakovrstno'predelovanje in prenovljenje altarjev itd. prav solidno, fino in po nizki ceni, ter prevzamem popolno Jamstvo za solidno in trpežno delo.
Na razpolago imam Dajboljša spričevala prečast gospodov duhovnikov in blagorod gospoda arhitakta c kr. profesorja in kon-servatorja Ivana \Vista iz tehnične c.|kr vis. Sole v Gradcu, kateri moja dela že mnogo let kontrolira in vodi.
Za mnogobiojna naročila se priporoča
2806 3—i	Jagodič.
Javna zahvala.
Podkrižana Uršula Čebular imela sem šele šest mesecev svoja poslopja zaverovana proti ognju pri zavarovalnici „Franco-Hongroise".
Dne 1 novembra t I. pogorela so mi do tal vsa poslopja in že malo dnij potem je imenovana zavarovalnica škodo pregledala in cenila in mi izplačala celo zavarovalno svoto brez vsakega odbitka po zastopniku g. Antonu Lokarju iz Subrač.
Zato kulantno postopanje izrekam zavarovalnici „Franco Hongroise" javno zahvalo ter isto vsakemu najtoplejše priporočam.	2804 l—l
Mulhe, dne 30. novembra 1907.
f Uršula Čebular, podpisal Anton Kuhelj, s. r. župan in priča.
Martin Kepa, s. r. odbornik, priča.
Najboljša prilika l
za	*
božični nakup
po globoko znižani ceni
priporoča konfekojska trgovina za gospode, dame, dečke in deklioe.
A. Lukič
Pred škofijo štev. 19.
2397 24
Uitanovlleno 1862.
Telefon itev 58«.
cTla znanje.
dovodom otvoritve najine podružnice v dtranju širijo se po mestu vesti, da nameravava opu~ s i i/i svojo glavno trgovino na Sta-rem trgu v J2ju6tjani. *£emu pa ni tafio. izjavljava torej, Sa Sova tudi zanaprej in še v večjem 06-segu vodila dosedanjo trgovino na Starem trgu 21, ter se naj~ topleje zahvaljujeva za dosedanjo naRlonjenost ter se priporočava v nadaljni številni o6isfi.
*ffinRc in JI loj zija *2fivod
roj. cM o zet i c
Modna trgovina ter salon za damske klobuke 2811 1-1
v J0ju6ljani na Starem trgu 21.
DUNAJ (WIEN), VII, KA1SERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, šted Inikov in strojnih ognjišč
M vn.ko porabo od navadne do najfinejSe in najrlegant-nejše izpeljave, v vseh velikostih, trne ali bogato emaillrane.
Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 k višje. Sušilnice, plinov« peči, kamini. Železne peči s pečnicami za 2 au 3 sobe. Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vlozki
za glinaste peči.
U
1881 18— 14
Dr. Franc Zupane, C. kr. deželne vlade svetnik, in Marla Zupane naznanjata v svojem in v imenu svojih otrok franc-a. Viktorja in Mire
pretužno vest o smrti svojega ljubaga, dobrega sina, oziroma brata
Ernesta Zupane
cand. med.
ki je 13. t. m. ob 5. uri zjutraj po kratki mučni bolezni v 25. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti preminul
Pogreb bode v nedeljo, 15. t. m. ob 3. uri popoldne iz pokopališčne kapele v Kranju na ondotno pokopališče.
LJUBLJANA, 13. decembra 1907. Brez pfsebaegi f brest Ui.
Vdovec,
let star j dvema otrokoma katoličan obrtnik Cumetniki in trgovec jer cerkvena dela, se je i i poročiti 3 deklico ali vdovo kmečkega stanu ijobrajeno, katera bi imela veselje 3a ta obrt od 30 do 40 let staro s premoženjem od 1400-2000 Jf.
Pisma naj se pošljejo: jj. $t 1908. poste restante Celje.
2807 2 1
Zimski vrt
v Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg5.
Božično rozsioua
v odprti trgovini v nedeljo, dne 15. deoembra.
Ta dan se ne prodaja.
Nasprotno v nedeljo, dne 22. decembra
velika prodaja
280;« 1-1 O. Bernatovič.
Zahvala.
Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja ob nenadni smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga. oziroma sina, brata in svaka, blagorodnega gospoda
Štefana Primožiča
nadučitelja v Dobrepoljah
izrekam v lastnem imenu in imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pokojnika najiskrenejšo zahvalo. V prvi vrsti se zahvaljujem g. Č e I o f i g i, da je dal prepeljati preblagega rajnika svojega prijatelja na daljni poti iz Kandlje v Dobrepolje in da je skrbel za uzorni red pri sprevodu, zahvaljujem se najtopleje gospodu Ig. Š a I e h a r j u za zadnjo tolažbo, ki jo je dal bolniku, prečastiti domači duhovščini za sočutje in naklonjenost, posebno č. g. župniku sošolcu F r. Pešcu, ki jc ukazal na Krki zvoniti, gospodom duhovnikom iz Strug, Breznice in Krke, ki so pokojnika radovoljno spremili k poslednjemu počitku. Zahvaljujem se g. baronu Schčnbergerjuiz Kočevja, g nadzorniku A. Turku za obiske, zastopnikoma ,Slomškove Zveze' za prisotnost in krasen venec, g. drž. in dež. poslancu F r. J a k 1 i č u , Marijini drnžbi, Kat. izobr društvu in si. gasilnemu društvu. Zahvaljnjem se g. C i m e r m a n u za vodstvo krasnega petja pred šolo. v cerkvi in na grobu, zahvaljujem se posebno njegovim stanovskim tovarišem, ki so od blizu in daleč v tako obilnem številu prihiteli v zadnjem trenotku pokazat svojo ljubezen do pokojnega tovariša. Prisrčna hvala vsem darovalcem mnogih krasnih vencev, zlasti se zahvalim za poklonitev prelepega venca, ki ga je darovala pokojniku tako ljuba šolska mladina. Posebno zahvalo sem dolžna si. vodstvu bolnišnice v Kandiji za toliko ljubeznji-vost in skrb, ki so jo kazali pokojniku in meni. Bog bodi plačnik vsem, ki so mi v teh dnevih moje nenado-mestne izgube stali na strani z besedo ali z dejanjem! Vsem Bog povrni I	2810
Dobrepolje, 13. dec. 1907.
Žalujoča soproga Ernestina Primožič.
Potrdilo.
Rad potrjujem, da je g. Rajmund Sušnik, steklar v Šiški, napravil za župno cerkev v Zapogah prav lepa barvana okna za dokaj zmerno ceno
G. Sušnik je jako postrežljiv in priporočila vreden,
2802 l-l	J. Kalan, župnik.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
Spod Narodno katarno'
Električni! razsvetljava.
Razstavljeno od 15. dec do vštev. 22. dec.:
11 JVU1M
Popolnoma nova serija.
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima joči h sredstev, posebno opozarjajo zdravniki ni
ter je posebno pripravna zgrudi avoiega diiie^a vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh, krvloah, otoku ilez itd. in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svdtmka Lfischnerja onom-grafija o Giessbllbl Sauerbrunn.
▼ Ljubljani «e do
fkooriiikib prodajalnicab
Ustanov. 18/0. Izdelovanje perila. Istanov. 1870.
<D
<D
C« V-
<u te/>
ed
03
«/> S3 (0
Najbolj praktično
2791 3—1
božično darillo
za gospode, dame in otroke je
perilo
iz epecialnc trgovine
J. C. Hamann,Ljubijara.
Zalagatelj perila ces. in kralj, visokosti, raznih častniških uniformir. zavodov itd.
Najboljše blago. Najsolid. delo. Največja izbera. Zmerne cene.
sa
a
ca
E3
CO
N
sa
c/>
co
CD
Berite!!
Prodam hišo z gostilno in vrtom
na lepem prostoru v ljubljanskem predmestju v bližini dveh tovarn, jako pripravna tudi za trgovino.	2771 5—4
Kupna cena okoli 12.000 kron, polovica ostane lahko vknjižena.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca".
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani,Trnovo. 2319
hiša
2764 2
Proda se
z enim stanovanjem, zraven klet in prostoren vrt, njiva in nekaj gozda v Dolskem pod Ljubljano.
Natančnejše se izve pri Ferd. Vodetu v Komendi.
b	2727 10—3
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-prhlj > (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65 (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Kri tvorijo in krepijo
železnate krogljice s čokolado prevlečene, atar v vratu in kašelj odpravijo slad-korčki Mentholovi in ribje olie, najboljše medicinalno, a K 1'5U iz 2723 8—2
lekarne pri „zlatem orlnu,
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v Ljubljani, Jurčičev trg
nasproti čevljarskemu mostu, t: ::
- Tudi po pošti se naroči. -
c:
#

\

^v Pozor! Pozor! Pozor! ^
•t Maks Hierlander

svečar v Brežicah ob Savi
2803 1

priporoča čast. duhovščini ter si. občinstvu svoje pristno voščene sveče vseh vrst in kakovosti po najnižjih cenah. — Sveče izdeluje na podlagi svojih večletnih in vsestranskih izkušenj iz zajamčeno čistega čebelnega voska, katere imajo to prednost, da ne cedijo ter gorijo svetlo in mirno, vsled česar se poslužujejo mnogoštevilne cerkve le teh sveč za službo božjo. V zalogi ima tudi sveče nižjih kakovosti za različne potrebe.
iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
t«4u. »Mlaja, zdravila* bepallič« pri Kariavlh vari Prospekti •aatonj in franko.
dobiva v neh lekarnah T*4j>) trgavinah i jeitvinanl ii
' »M.
Zaloga pri Mihael Ka«t«»r-|c in Pat* LaMalk-t 1 »liani	114 8? 6
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, d j se |im Oiesshilb erjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamaAku.
Otvoritveno naznanilo
Naznanjam p n. občinstvu, da sem ofvorll S 1. nov. f. I. svoje

«	iiaiiuaujoui p.	mm -j«... vivwi ii # ■■ iiwv	i« ^ ■
& strojno ključavničarstvo &
# Telefon št.73. na tovarniški način. Telefon št. 73. «
Ker imam z najmodernejšimi stro|i opremljeno tovarno, izvršulem vsakovrstna popravila od najfinejšega precizij.-kega, do najtežjega dela, kakor: bencin motorjev, aut.>mobilov, motornih Koles, eleRtr. mntor.ev, uinamo-sTojev, parnih strojev, šivalnih in pisalnih strojev, kontrolnih blagajn i. t. d. Prevzamem tudi delo Čil h e.ektričnih naprav. Za solidno delo in zmerne cene se jamči.
P. n. občinstvu v blagohotno uvaževanje se priporoča	2785 2—1 %

D. S. Fakin, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 67.
Ravnokar |e izšel
priljubljeni in koristni
KOLEDAR
za	27J9 10-1
kmetovalca
1908
Uredil dež nadzornik J. L e g v a r t. III. zelo
popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Razno perotninarst. o, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja,
napiava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vira. Kmetiški zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in
še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80
Naroča se pri
Ivanu Boncču u Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj
znesek naprej dopošlje. Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
MMMUMMMMMMUMMM
V stavbeno pisarno se išče za knjigovodstvo starejša 2769 3-3
gospodična
katera mora biti zmožna tudi n< koliko korespondence v slovenščini in nemščini.
Ponudbe naj se pošljejo pod »Zanesljiv« na upravništvo »Slovenca".
Na prodaj
je 14 lepih močnih
2747 2
divjih kostanjev
3 lipova drevesa.
Več se izvč in vidijo se pri Ivanu Knezu v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 3.
■ ■ ■ y _ se prostovoljno
Hi^S ■	0% proda na prostem
fl m m	blizu dveh tovarn. V pri-
™ ™ ■ ^^ m0m tličju je 5 stanovanj, mmmmmmmmmmmmm—^m ravnotako v podstrešju, dalje 10 drvarnic, piaina kuhinja, vodnjak, 1100 do 1200 sež jev zemlje okoli hise. — Več se 'zve pri lastniku Ivanu Brudar, Zelena jama 26, Ljubljana.	2716 5—v
Za odgovor naj se priloži lOvinarska znamka
Ceno češko posteljno perje
Osebni kredit za uradnike, M častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potoviilci izključni »Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njem*vodstvu u--adn. dru&tva, Dunaj, \Vipp lingerstrasse 25. 2438 I
9 kg nove-K« »kub-Ijenega K-9-60, bol| K 12,,
— belega, aku mehkega, akub l|enega K 1 > ; K 24 snet nobeTega, u .I kega, skubljene ga, K 3U- ; K 36 -. Poill||. S' franko p,<>ti povzetju TudU ne zamen}' «U nazaj vzame proll p < vrnitvi poštnlb stroškov. Pi> edlkt Sachsel, Lobe« 159. n Plzen, CeSko.
Perje za postelje in puh
priporoča po najniljih cenah
F. HITI, Pred škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 240J
$WT Spretnega
stenosrofo
veščega slovenske in nemške stenografije,, sprejme dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani. "	2762 3-»
I
Panorama international
2801 Pod Trančo 2. 1 1
Razstavljeno od nedelje 15. dec. do vštev. sobote 21. decembra: ■v
Španija.
Malaga, Cadix, Gordova.
iz slovanskega sveta.
sl Slovanska vzajemnost. Kakor brnski •>Hlas« poroča, sprejel je te dni gospod Metod Melicharek na Velegradu pohvalni dopis od carske akademije za znanstvo in umetnost v Paterburgu, ker je izdal ruski prevod češke knjige »Ze zlatyh dob Moravy« izpod peresa Dubca.
sl Tolstoj in češka izdaja njegovih spisov.
Češki zalagatelj I. Otto v Pragi je pred kratkim poslal slavnemu pisatelju grofu Levu Nik. Tolstemu češko izdajo njegovih spisov, ki so izšli v »Ruski knihovni.« Te dni je zalagatelj Otto dobil pismo iz Jasne Poljane, v katerem hči in tajnica Tolstega ,gospa L. Sukotina na ukaz svojega očeta izraža za češko izdajo toplo zahvalo in priznanje.
sl Podoba slovaškega župnika Hliuke zaplenjena. V Ružomberku na Slovaškem je državni pravdnik zaplenil podobe, na katerih je bil župnik Hlinka naslikan v okovih. Pod podobo so bile besede: »Za vero, dom in svobodo.« Mažarski uradi vidijo v teh podobah proslavljenje zločina in zavolj tega so zaplenili podobe.
sl Nevarni beli orel. Generalni guberna-tor v Lodzi, Kazkanov, je izdal odlok o trgovini tiskovin, ki v njem med drugim žuga s trimesečno ječo prodajalcem in zalagateljetn dopisnic, na katerih bi bil beli orel, znak poljskih ustašev iz leta 1863. Kakor se iz tega odloka vidi, ruska vlada še sedaj v ustavni dobi smatra bele orle za nevarne celoti ruske države.
sl O demonstraciji ljudskih učiteljev proti poljskemu jeziku v zahodni Prusiji poroča neki poljski list: Knezoškof Klunder je opravljal v Korovti vizitacijo tamošnje cerkve. Tudi šolski otroci s svojimi učitelji so se nahajali v cerkvi. Ko je župnik začel izpraševati otroke iz krščanskega nauka v poljskem jeziku, zapustili so vsi pruski učitelji cerkev, da bi na ta način pokazali svoje ogorčenje.
sl Petdesetletnica poljske knjigarne. Poljska knjigarna »Gebethner i Wolf« je obhajala te dni svojo petdesetletnico. Ustanovljena je bila v Varšavi od Gustava Gebethnerja Ln Roberta VVolfa; podružnico ima tudi v Kra-kovu. V preteklih petdesetih letih je tvrdka založila 1505 spisov, ki so izšli v 6,415.000 iztisih. Stroški za te spise (honorar, tisk itd.) znašajo 2,241.556 rubljev. V to število niso uračunjene priloge k »Tygodniku illustrova-nemu«, 22 manjših spisov znanstvenih (blizu pol milijona iztisov) in izdajo zbranih del SienkicNviczovih (81 zvezkov v 2 milijona iztisih). Poleg tega jc tvrdka izdala 4361 glasbenih del (vsa dela Chopina in nekaj Moniu-szkovih glasbenih del.) Izmed obeh ustanoviteljev živi samo Robert Wolf. Ob priliki 50-letnice je tvrdka darovala 3000 rubljev društvu knjigarniških pomočnikov in je ustanovila knjižnico v vrednosti 1500 rubljev v novo ustanovljenem poljskem učiteljišču v Ur-sinu. Razun tega je darovala 1000 rubljev društvu poljskih pisateljev v Varšavi.
sl Shod bolgarskih gospodarskih društev. V Sofiji se je vršil prvi občni zbor bolgarskih gospodarskih društev. Shoda se je udeležilo blizu 1000 oseb, ki so zastopale 270 društev. Na shodu ni bilo tistega miru, ki ga je treba za važno in resnobno posvetovanje. Bile sta tu dve stranki; ena je hotela imeti osrednjo zvezo za vsa gospodarska društva brez razločka, torej za tiste, ki nakupujejo in ki prodajajo; druga stranka pa je hotela imeti osrednjo zvezo samo za kreditna društva. Dokazovalo se je, da društva, ki nakupujejo in prodajajo niso še dosti razvita in da bodo ovirala zvezo, ki bi mogla boljše delovati, ako bi pri nji bila samo kreditna društva. Tudi zoper dosedanjo poljedelsko državno banko kakor tudi zoper sofijsko kmetijsko društvo se je pri shodu pokazalo nekakšno nasprotstvo, kar dokazuje, da je pri shodu bilo tudi mnogo politikov.
sl Statistika trpljenja ogrskih Slovakov. Kako mažarska surovost preganja ogrske Slovake, pričajo le te številke: Od leta 1898. so Slovaki imeli 106 političnih procesov, izmed katerih 88 se je končalo z obsojenjem in samo 18 z oproščenjetn obtožencev. Toženih je bilo 568 oseb, dozdaj obsojenih pa 389. Razun tega ni še končanih 15 tiskovnih pravd. Obsojenci so dobili 36 let, 4 mesece in 17 dni zapora in 24.538 K globe. Vsi so bili sojeni in obsojeni radi političnega ščuvanja (!) in političnih zločinov. Izmed obsojenih je bilo 327 kmetov, rokodelcev in obrtnikov in 62 časnikarjev. Izmed časnikov ni niti eden, ki bi ne bil obsojen vsaj v enem slučaju. „Slovensky Tyždennik" ima 12 pravd, v štirih slučajih je obsojen na 1 leto 2 meseca in 1567 K globe. „Ludov£ Noviny" imajo tudi 12 pravd in so že obsojene v 8 slučajih na 4 leta, 3 mesece zapora in 3400 K globe. „Narodne Novinyu imajo 10 pravd in so obsojene na 1 leto, 27 dni zapora in 3600 K globe. Vsi drugi listi so imeli 2 ali 3 pravde.
Po svetu.
Slika velikomestne bede. Diplomirana učiteljica krade in strada. V ljudskem kopališču v Budimpešti so se dogodile v zadnjem času tatvine. Sedaj so bili okradeni uslužbenci, sedaj zopet kopališčni gostje. Ker se ni moglo priti na sled tatom, je odredila kopališka uprava tajno nadzorstvo kopaliških gostov. V petek teden popoldne pa je opazilo osobje, kako je neka dama prišla iz svoje kabine, a mesto da bi šla v kopelj, je odprla s ponarejenim ključem kabino drugega kopališkega gosta, neke gospe Bauček. Tatico so opazovali ter jo zalotili ravno v onem hipu, ko se je hotela oddaljiti z oblekami, ki si jih je na ta način prisvojila. Damo so nato aretirali. Pred policijo se je dognalo, da se pri tem dejanju zalotena imenuje Regina Roth, ki je diplomirana učiteljica. Pred nekoliko leti je izgubila svojo službo. Od tedaj je zelo revno životarila ter se bavila s poučevanjem. Pred kratkim pa je tudi izgubila vse te »ure« in je v svoji bedi postala tatica. — Policija poizveduje, v koliko so resnični ti izkazi.
Duhovnik — ministrski predsednik. Kden najznamenitejših državnikov v našem času je dr. Kuyper, prejšnji holandski ministrski predsednik, ki sc že tekom enega leta ne peča s politiko aktivno, temveč le s privatnimi študijami. On bode brez dvoma kmalu igral veliko vlogo v politiki svoje male, a v več ozirih zanimive dežele. Dr. Kuyper je 70 let star, toda njegova vnanjost kaže pravi tip nizozemske moči in eneržije, pri tem pa popolnoma priprost v svojem zaseb. meščanskem življenju. Njegova karijera je iz več ozirov zelo zanimiva. Predno se je posvetil polit, življenju, jc bil pastor v Amsterdamu. Leta 1886 je prvič nastopil javno in od tedaj se bojuje neprestano za svoje socialnoreformne ideje. Njegova stranka se imenuje »antirevo-lucionarna«. kar je tudi njen program. Kot ministrski predsednik dr. Kuyper ni hotel samo vladati, ampak tudi vzgojevati; on hoče nizozemsko ljudstvo ohraniti v krščanski veri in krščanski morali. Kot sadovi njegovega socialnorefonnncga delovanja se morajo pred vsem imenovati zavarovanje delavcev v slučaju nezgode in preskrbovanje za starost in nezmožnost. Pod njegovim praporom se bojujejo tudi katoličani na Holandskem za njegov socialni program. Takih državnikov bi šc mnogo potrebovali v Evropi!
Prepoved božičnih pesmij v newyorških šolah. Skoro neverjetno poročilo prihaja iz Amerike. Učni urad države Ne\vyork je izdal za vse javne šole ukaz, da naj se opusti v tednih pred praznikom Kristusovega rojstva vaja in petje božičnic in drugih krščanskih hirnn, ker se s tem žali velik del učencev v svojem verskem čustvu. — Ta ukaz je posledica mnogih pritožb, ki so jih vložili rabinarji že v preteklem letu proti božičnim slavnostim v šolah. Učni urad pa ni hotel odločiti v tej zadevi sam, ampak je opozoril komisijo, ki ima nalogo nadzorovati ljudske šole, da naj ona izreče svoje mnenje o tej zadevi. Predsednik te komisije pa se zove — Abraham Stern, in ta je izrekel sodbo, ne da bi vprašal ostale člane komisije, da je gotovo, da 50 odstotkov učencev vseh ljudskih šol noče peti božičnic. Z ozirom na to je učni urad izdal to prepoved, kar jc vzbudilo med krščanskim prebivalstvom v Ne\v Yorku velikansko ogorčenje.
Deset tisoč dolarjev za eno nogo. Sodišče v Cikagi je prisodilo 10.000 dolarjev pet let staremu dečku po imenu William Kehoe za izgubo ene noge. Dečka je povozila pred dvemi leti poulična kara in mu skvarila nogo, da so mu jo morali pod kolenom odrezati, za kar mora sedaj družba plačati omenjeno vsoto.
Tri leta star otrok — kadilec. Na parni-ku Red Star Line »Marquette«, kateri je dospel v Boston iz Antvcrpena, so se potniki ves čas, ko so bili na potu, zabavali z malim, tri leta starim dečkom, kateri je skoro neprestano kadil iz nemške pipe. Dečku je ime Traian Laczi in prihaja iz Rumunske ter potuje v Pittsburg s svojo materjo, da ju tam sprejme njegov oče. Potniki so ste\varde skrbno povpraševali, ni li kadenje škodljivo dečkovemu zdravju, bode li še rastel in ako ve njegova mati, da kadi. Potetn so izvedeli, da mu mati sama baše pipo s tobakom, kateri izgleda ravno tako, kakor zelje.
Preveč vina imajo na Portugalskem. Zato je vlada prepovedala za tri leta nove trt-ne nasade, da se omeji produkcija vina.
Vojaške novosti. Namesto topov uvedejo liri kornili artiljcrijskili polkih havbice in sicer model 99 s kalibrom 10 4 cm. Havbice prirede tako, da skoči i>o strelu havbica nazaj na svoje prejšnje mesto. Take havbice imajo dozdaj samo na Angleškem, Francoskem in v Švici in v nekaterih manjših državah. — Prihodnje leto prično ustanavljati telefonske oddelke pri pehoti in lovcih. Pri pehotnih in deželno-brambovskih divizijah sc ustanovi telefonski tečaj, ki se ga udeleži od vsakega pehotnega polka po en poročnik in nekaj vojakov.
Nazarenci vojaki. Nazarenec Peraubek jc po prigovarjanju svojega izpovednika izjavil, da hoče priseči na zastavo. Mož pripada sekti adventistov, ki ima svoj sedež v Berolinu. V Olomucu so pa 5. t. m. odpustili iz vojaške
službe nazarenca vojaka 13. brambovskega polka Nemrawo, ker je za vojaško službo nesposoben.
Zopet zrakoplov ušel. Enaka nezgoda kot francoski vojaški zrakoplov »Patrie« je zadela zrakoplov »Bamber« renskega društva za zrakoplovstvo. Ko so zrakoplov polnili s plinom, je potegnil močan vihar, ki je iztrgal zrakoplov iz rok moštva, ki je bilo od dolgega držanja že zelo izmučeno. Zrakoplov ie izginil v zraku.
Podmorski potres. Trgovinski parniki, kateri prihajajo iz Mehikanskcga zaliva v druge mehikanske luke, javljajo o velikih iz-premembah morskega dna ob yucatanskem obrežju, kar je posledica zadnjih vulkaničnih izbruhov in podmorskih potresov. Pri zadnjem podmorskem potresu jc bilo na tisoče ton rib ubitih in vse morsko dno se je popolnoma izpremenilo. Tam, kjer je bilo morje preje plitvo, so nastale velike globočine in kjer je bilo globoko, je sedaj plitvo. Tudi par malih otokov ob obrežju je izginilo. Morna-rično ministrstvo dosedaj še ni dobilo poročila o teli dogodkih na morskem dnu, pač je pa dospelo poročilo, da je ob yukatanskem obrežju na milijarde mrtvih rib.
Morilka svojega ženina. K poročilu o umoru županove hčerke iz Branda se še poroča: S kakšno silovitostjo je morilka svoj čin izvršila, dokazuje sledeče: Da bi ne mogel nihče ugovarjati podpisu, ki ga je ona ponaredila na oporoki, veljaven za podpis njenega ženina Presslerja, je prepisala ona vsa pisma, ki jih je dobila od Presslerja. Na ta način se ji je posrečila v prvo prevara; kajti po primeri s pisavo v ljubavnih pismih njenega ženina, ki iih je pa ona vse prepisala, so morali seveda verjeti, da ic tudi oporoka podpisana od Presslerja.
ZA POOORELCE V GORENJI VASI PRI LOGATCU
so darovali sledeči p. n. dobrotniki: C. g. Janez Karlin, župnik v pok. 10 K: g. Omanov Fr. 2 K 70 h; g. Friderik Homan 7 kg kave in nekaj obleke; č. g. Fr. Schweiger, dekan 20 K: nekdo iz Duplja 10 K; č. g. Ignacij Za-plotnik, vikar v Novem mestu 50 K; č. g. dr. Andrej Karlin, kanonik 10 K; č. g. Andrej Kalan, kanonik 20 K: č. g. Jan. Mikš, župnik 10 K; g. Fr. Langer, trgovec Ziri 10 K; č. g. Jurij Drnovšek, župnik v pok. 10 K; č. g. Leopold Turšič, kaplan v Logatcu 20 K; neimenovan z Brezovice 20 K; č. g. dr. Jos. Marinko, c. kr. gimnazijski profesor 10 K; č. g. Fr. Pavlin, župnik v Št. Vidu 20 K; g. Karol Wiudischer, svečar v Kranju 10 K; občina Rakek v proslavo 60-letnice njegovega Veličanstva 100 K: P- n. občinski svetovalci na Rakeku 12 K; g. Ivana Bartol zavoj obleke.— Zahvaljujoč se v imenu ubogih pogorelcev, se podpisani še dalje priporočit vsem blagim srcem na pomoč. V domači fari se ie nabralo za reveže nad 1400 K. Res je, hvala Bogu, še veliko dejanske krščanske ljubezni med ljudstvom. Bog milostljivi stotero povrni vsem dobrotnikom! - Logatec, dne 10. decembra 1907. J. Lavrič, župnik.
Postavno zavarovano.
Mi 0IEH
■Miuor
«js
to	I
fHhtannltn brezplačno dopošil'atev mojega ilust. lUllICVUJU; cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzamr
nazaj za popolni znesek. Slika '/a nav. velikosti.	611 37
ist. 365
»te srebrna dam-^^ ska remont.gl 3-50
Št. 322
srebrna moška remont. 3-5J7
Št. 337.
srebrna s sidro Sgg 15 kamnov 5-dvojni plašč 6-50
Št. ?4l, srebrna s sidro dvojniplaščl5kam-nov, posebno močna 7—9-50
Anton Kifhn,
mjvečja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., atajersko.
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
TMerry!ev balzam
z zeleno znamko „red*rrnicau. Cona 12 majhnih ali 6 drojnatih stek lenic ali 1 velika fipocijajna steklenici b patent. zamaSkom K &•— franko.
Thierry]evo oentlfolijsko mazili
proti vsem de tako starim ranam, vnetjem, ranittam, abscesom in oteklinam Tsoh rrat. Cena: 8 lončka K 3*60 so poSlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obo domači srodst?! st/ povsod znani in elotita kot najboljfli. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thlerry v Pregrad' pri Rogaški Slatini.
Hroflura s tisoči originalnih pisem gn tis in franko. V zalogi v skoro vsek večjih lokarnah in medicinalnih drogerijah. 86 6S—
Išče se prodajalka
gospodična iz boljše rodbine, zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Imeti mora trgovski tečaj. Vpraša naj se v tovarni pohištva Joh. Mathian o. in kr. dvorni založnik — tU.	2789 3-1
RiFeTl
r— M
Sloviti karpi ižanske graščine se prodajajo v veliki izberi na tukajšnjem ribjem trgu dnč 24. decembra v poljubni množini.
SODE
v dobrem močnem stanju, velike, in majhne, stare in nove ima na prodaj
Ivan Buggenig.
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo
železnico št. 5. 2702 3-1
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^m^^mmm^mmm^m^mmmmmm^mmammmammmmmi^^m
Dobro ohranjen
planino
se proda za ceno 300 kron.
Več se poizve Marija Terezija oesta št. 26.	2773 1-1
Haprodaj je
posestvo s hišo
v kateri se nahaja dobro urejena strojarnica in dobro vpeljana trgovina z usnjem, z obilim prometom.
Posestvo, obstoječe iz 4 oralov dobrega, arondiranega sveta, nahaja se v nekem večjem kraju z veliko okolico, na neki železniški postaji, ob državni cesti, ne daleč od LJubljane in se zaradi nastalih družinskih razmer po ugodni ceni iz proste roke takoj proda.
Pismena vprašanja pod Mstroj5rnica" na upravništvo ^Slovenca."	2787 3—1
IVAN PENGOV
podobnr, izdelovalen oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—3
podoHarsKo dstaunlco
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
PT Sedem novih
%iijrjilft Itlc? o v
narejenih iz močnih desk, katerih vrata so gosto prepletena s pocinkano žico, se proda za dve tretjini pod nabavno ceno.
Tudi je na prodaj nad 3000 kg najboljše vrste modrega in belega
w krompirja.
Več se poizve v Spodnji Šiški št. 117 v hišj gosp. Burgerja v pritličju na levo.	2743 3—2
V najem se odda
na Viru št. 3. pri Domžalah
hiša,
ki je pripravna za gostilniško obrt in za trgovino. — Več se izve istotam ali pa pri FR. STUPICA, trgovcu v Ljubljani, Mar. Terezije cesta I.
24&4 8
<P*dru±nioa r, w Spljetu« s
&4»iini61i«« >|lwvnioat
t .i & » i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na kreditne srečke ... i K 18-—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000
srečke reg. Donave i K IO —, „ 2. jan., „ „ K 140.000 zem. kredit, srečke i K 5 50 „ 7. jan., „ „ K 100*000 Vse tri promese skupaj samo 32 kron.
Obrestuje vloga na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2°/o, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5f/0._
11 11
Podruirnica s w Celovcu. 3
t Rezervni fond 1 t 1 < K 200.000. 1 « •
llllllltJttlllIIIIMllltlllllllllllllllMllllltlllllllllllllllllltlllllUllllll1lllllllllllllllllllllllilllllllllllltlltllllllltlltlllllttl)44lllllttllllllltlltl>IIlttt^ '
atollška BuKuarna!
v Ljubljani
je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela	| v komisijsko zalogo s
Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die
Ehre des Herzogihums Krain. Laibach-Ntirnberg	I
1689. 4 Bande. (Strani 54 -f- 7 + 696, 836, 396-J-730, 612 + 74).	|
Rudolfswerth 1877-79.	1 Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80—.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po	|
znižani ceni tudi posamno oddajo:	p
Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-	|
des Crain. Von den alten Steinschriiten und ausgegrabenen	|
Mtlntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie	|
auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen,	|
Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani	1
836. K 12 -.	|
Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments- Wtirden und	|
andern Ehren-Aemtem etc. in Crain. Von den Landesftirsten	|
und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlčs-	i sern und Klčstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —.
Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol TUrkischen als Christlichen	f
Greutz-Oertem bey Crain. Von den Kriegs-Geschichten der	|
Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Ge-	|
schichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-	| reichische Regierung. Register. Strani 612+74. K 8'-,
Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev	| nepopolnih izvodov.
Wolf-Cigale, Deutsch slovenisches W5rterbuch. Laibach 1860.	|
2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5•—,	| vez v '/, usnje K 10—.
Wolf - Pleteršnik, Slcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5.	|
XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena,	1 broš. K 16'—, v l/» usnjatih vezavah K 22-—.
Verhoveo, I. Professor, Die wohllčbl. landesfUrstl. Haupt-	|
stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-	|
gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom	1
J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko	1
delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi-	1 sateljevi.
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih poko-	|
pališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —-60.
Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien	1
des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani K — 60.	|
—	Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante	| Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani.	1 K-'60.	1
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain.	1
I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana	|
cena. K 250.	^
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a	| cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv fUr He»«natkunde. Geschichtsforschungen,	|
Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3.	|
Vili+ 338 strani. Znižana cena. K 250.	|
—• U. Band. Laibach 1884 u. 7.111 + 393 strani. Znižana cena. K250.	|
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.	1
ti*- l. knjiga (1.501 —800). Ljubljana, 1903. LXXX +416 strani. K 8 —.	|
—	II. knjiga (1. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXX1V + 514 strani. K 10 —	f
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega,	|
etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12'—,	| vezano K 22'—.
IMitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na	|
Tirolskem. 1880. — K — 60.
Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881.	I
K 140.	1
| Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica :
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2"—, eleg. vez K 3—.	|
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob	| Volgi. K 120, eleg. vez. K 2 20.	|
III.	zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K2 40, eleg. vez. K3 40.	|
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3-—,	| eleg. vez. K 4 20.
| Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg.	§ vez. K 5 —.
i Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani,	i K 2 —, eleg. vezan K 3 20.
Ša&elj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljub-	i Ijana, 1906. VIII + 332 strani. K 21
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniSke prostore zelo raz	i
Sirila ln krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima po-	=
sebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor	=
tudi drugojeiične knjige vseli strok vedno na razpolago ; knjige, ki se v	=
knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem	f-
aniikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antlkvarijatski katalog in splošen	= katalog slovenskih knjig je na razpolago.
Katoliška Bukvama v Ljubljani,	j
TMIMniMlItlliniHIMIIMIIMIIIIinilllllMIllIMIIIMMIllIMlIlIHIIIIITIIMUlIlMIlIMMMMIllllllMUlIHnilllinilllMIllUIIIIMMMIlIMIMIIHIIMIMIIIlF
Božična priložnostna prodaja,
Izredno znižane cene!
Nad 1000 komadov na novo došlih ovratnikov za dame, gospode, deklice in dečke 1751 12— * od 3 gld. višje.
Najbogatejša zaloga najfinejših damskih pale-totov, zimskih ranglansov, stisnjenih in gladkih sielpeluche-jopic in kožuhov, koljerov. —
Največja izbera najfinejših oblek za gospode, zimskih sukenj, double paletotov, kožuhov, sako od IO gld. višje, kožuhov za mesto in potovanje. — Krasna božična darila!
Angleško skladišče oblek, 0. Bernatoulc
Ljubljana, Mestni trg 5.
2"i84 3-3
A 1 492/7
ll6—
Dražbeni oklic.
Na prostovoljni dra4bi, dovoljeni vsled prošnje trnovske farne cerkve v Ljubljani, kot dedinje zamrle Marije Kopač v Ljubljani Cerkvene ulice št. 9, se bosta prodali dne 17. decembra 1907 ob 9. uri dopoldne v pisarni Aleksandra Hudo-vernika, c. kr. notarja v Ljubljani kot sodnega komisarja v zapuščino Marije Kopač spadajoči
posestvi
1.	pod vlož št. 11 k. o Trnovsko predmestje, obstoječi iz parcele št. 39, hiša št. 9 v Cerkvenih ulicah, s hlevom in drvarnico, ter parcele št. 12, vrt. Vzklicna cena 4345 K.
2.	pod vlož. štev. 758 iste katastralne občine, obstoječe iz njive pare. štev. 1080/95; vzklicna cena 500 K.
Ponudniki so vezani s ponudbo takoj, prodajalka pa še le po odobrenju upravi-teljstva cerkvenega premoženja odnosno nadzorstvene oblasti.
Vsak ponudnik ima položiti v roke sodnega komisarja kot varščino pred začetkom dražbe glede prvega posestva znesek 435 K, glede drugega posestva znesek 50 K.
Natančneji dražbeni pogoji m druga pojasnila se poizvedo v pisarni Aleksandra Hudovernika, c. kr. notarja v Ljubljani.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.y
dne 11. decembra 1907.
Najcenejšo
........................... '.»».»..»..{rfi
111 *! nI A Pilili železniška Eosknpf 7 kron
lil UUliiUillJLlI	rffTO.	Moja originalna ,,Železniška Roskopt"
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni ln najbotJS! kakovosti slavnemu p. n. občinstva te preč. duhovščini
JOSIP VSDffflilR
===== v Ljubljani — Pred škofijo štev. 19. — Stari trg SteT. 1 Prešernove ulice $tev. 4. m-m točne in oeno. aa
Moja originalna ,.Železniška Roskopf" anker-remontoir ura ima 12u'nn, s stek om krito kolesle v rubinovih kamen ih , ciicrnica is emajla, dobro proti prahu zaprto, pravo nikla-sto pokrovje, šarnini pokrov, patentni "aui/ug" za urno pero. da ne poči Vsaka ura ima kom-pasovo reguliranje in gre na minuto natankc pri vsakem vremenu. Prodali smo c kr državnim železnicam že nad iO.OOO komadov v polno zadovol|stvo.
Brez sekundnega kazalca komad K 7 — S sekundnim kazalcem	,, K 8'—
3 leta pismene garancije. — Pošilja po povzetju
Max Bohnel, Dunaj,
IV., Margaretenstrass« 27.
Sodn. zapr. strokovnjak In ocenjevalec. Zahtevajte cenik • 5000 podobami zastonj in Iranko 23o2 10-1
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovej&i	im< 24-5
iraz za prevažanje pohištva
,eporočpam za selitve in razne druge vožnje Pe°nanhainižiih
Konečno priporočam ^rprnncPfl ITI flrV ter beležim
svojo zalogo J^lDLLIUgrJj 111 Ul V velespoštovanjem
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske uhoo.
l^ih^ihliife^^hiSih^lih
Trfioolna s Klobuki m čegl ji
Ivan Podanik mi.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših
============================== čevljev.

Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmaaaa & Co. Draidanl In Teči« a L.
Je in ostane glasom vsak dan doftlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate Iti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 37

Parna žeja Deshenshl o Liubliani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode In frlze.
Vinske sode
po 300, 400, 600, 700 in 1600 litrov do 4000 litrov, iz hrastovega lesa, prav dobro ohranjene, oddaja po prav nizkih cenah
=========== tvrdka =======
HI. Rosner in drug
zraven Koslerjeve pivovarne, Ljubljana. 2696
Stanovanje
s tremi sobami in z vsemi pritikiinami ter vporabo vrta se d£ takoj ali pa s 1. febru-arijem v najem.
Izve se lfrhov£eve ulice 9/1.
C. kr. oblastveno potrjeno
20 104 88
uči lis če za /trojno risanje
branja <Jcsi/i
Ljubljana, »ari tr$ it. 28.
$ Dobi se tudi kroj po životni meri. m

Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in
nogavice itd. se dobe
2237 4 najcenejše pri
A.UM0Z61IČ
Ljubljana, Stari trs 21.
Zaščitna znamka „Sidro"
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
j« aplvAnn priznano kot Izvrstno bol blaiojoie ln odvodno mazilo pri prehlajenjn Itd ; c.na 80 t., R 1-40 in K 8 i« dobiva t vseh lekarnah.
Pri nakupoTanjn tega povsod priljubljenega domačega nred.tra, naj it j.mljajo le originalne steklenic. t Jkatljah i aaio taiCItno inamko ,,Bldro" potem aa ie gotovo prejel originnlnl izdelek.
Rlchterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi ElisabethgaH.se štev. 6 nova
W n.oaa razpošiljanja. *
_HjLi^til
Ivan Demšar
podkovskl kouDCln Izdelo-oatell vozov o Ljubljani

• • • •
• • • •
Marije Terezije cesto it. 6
priporoča svojo veliko zalogo »ti—nif kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
SPrelme se v Pouh tudf več učence^.


•■•9 rT*" • -- s n>
■ ^pj I T
Wm»'SIT ^ss&^g:
iliBrv
v^.. C -skt'
Pozor!
2727 10-2
Pozor!
Preoblekej^p^
* • i—• ...
^Popravila.
L.Mikusch
torarna deinlkOT, Ljubljana, Mestni trg 15. 1
Iyan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo.	2467 52—4
Čitaj!
Pakraške želodčne
_ kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Juri&ica,
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Ne kup te nobone, ure
predno niste dltall moj cenik. — Dobite: Nikel-Roskoi I ure	. K V—
Srebrne Rnskorl-ure .	„ 6' —
L dvomim manteljnom ....,, 8 — S 3 srebrnimi manieljnl ....,, 10 —
Plojne jeklene ure........ 7 —
''rava ..Ornega'-...... ,, 17 —
Srebrne pancer-verlilce......1 —
Mkaratne zlate ure ........V—
1 'karatne zlate vcliice ......JO -
(karatni zlati prstani.......f—
Ure na nihalo 70 cm.......V ~
S stolpnim zvonenjem...... ,, '0 —
j Z muzlko ...........I J1 —
— Ure-kukavice.......... 5 —
n Ure za kuhinjo, 8 dni Idoče . . ,, 0' •3 Budilntce z t zvoncem . . . . , '.'•«0
i Z dvojnim zvoncem....... 3' -
b clfernico, ki se sveti .... ,, J 20 Bud s stolp zvon in ,S> hlafjwerk' ,, o — 3 leta pismene garancije. — Denar naza|, ako ne dopade Pošlje po povzetju zaloga ur in blaga iz zlat-«
MaX Bohnel, Duimj IV. Marutetenstr 27 todnlj-ko zapriseženi stronon-njak n oqen;evaltc Zahtevajte cenik s SOOO podobami zastonj In Iranko.

Vožnja traja"	_ _ __ _
dni 6 dni *	Pr,|'Haza poW^in 0j^
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliKans^mi parnimi
„	J\ l\al\ordo sedaj veliKj parnimi 2 8*12,000
Zjasnila daje zastopnik fr.Oglin ifl
Ijubljaiia J^loSrate-ulice štv.28
Odhod izJjubljane vsaKj poncdeleK.torekčetrteh^v tednu.
: Pisalne, potne in kadilne potrebščine.
0	9 e o
•S
• M
• «
e ®
M
» «
-E
»n
01	"O
is
□ i
Razstava.
Največja izbera za
2599 5
božična ln novoletna darila
priporoča po najnižjih cenah
trgovina z galanterijskim, nirnberškim z blagom in igračami	r
Pred škofijo 2, F. IVI. SCHMITT Pred škofijo 2.
2 t
2 o
o«*
a a ■i ->
m,"
h B-0 ftl 3»
M
ST® S*"
O« O« IT3
j Kašelj!
%my 2360 Kdor 2» 7
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. S845 not. potr spričev dokazuje o izbornem učinku
-jevih - -
kurHuiel xa
- * tremi jelkami.
prna
Zdravniško preizkušene In priporočene proti kašlju, hripavostl kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavoj 20 ln 40 vin., ikatljica 80 vin dobivalo it V Ljubljani i Lekarna pri „Orlu" pri ielez. slu, de-lelna lekarna pri	~	- -
pl Tmkoszy, jos. M
,,Marl|l Poma:
<taycr, pri
i»e«l", f
,,KronI1,
slu,
Leustek; Ubald
A. Bohinc, voi
Imske In Blelwelsuve ceste ; Ivan Ojuritid v Metli" Karol šavnlk
Karol Andrljanli v Novemmestu, nI,ui j« in Jusip Močnik, lekarna pri ,,Sv. Trojici
>gal ■1(1.
Kranlu Kamniku.
ffiv/ni/U Maten itfii/o iSobrt->, po ceni in xvsnasl/itxr ftvtcrvcili /uy'st> obrn^o
oSim	oteče«
v JtjtMjuni Jtbločvvrske u/icv 20. "b&afcvvrsi/utiPojasrulei &fo srl>mp/a&i£>.
I stota m sprejmejo se dobri In zanet-Ijivi zastopniki.
Istrska = =
vina
beli moškat, belo vinof ru-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju, Istra.
2421 24—16
Dr' Kovacs=evo maziio za roke?
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
»International" odstranj. mahn
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagajf Budapeat. Liszt Fe-renez-ter 20.	- 2307 18-1
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2564 7
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavon.)
——---——————e
hSm M''a> parfumi, glavniki, krtače, galoše, rokavice, jfg\W :: ii ti plo&če in valjoi za gramofone.
ZiKSZ.
::
ii
M KREMI
|pusor in izdelovoteij cerkvenega! .. orodja in posode ..
188™
s« priporoča v<l«ča>t. cerkvenim predstojniltvom v obilna naročila l«r si utoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
EHzabefnl cesti
bil«« samostana oo. Jezuitov in nasproti Joželinuma.	jfts 3
11B8I8IS89I6

Zaloga skorosvssh lekaraah.
5.3.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apncno-žclczni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in giam razpošiljate*: Dr. Hellmann-ova lekarna „z up Bar mherzigkeit", DUNAJJII.il, Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperkn.
jOlJULlUS HERBABNV WIEN ji
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Ježe 33 let uveden in najboljše preizkušen, odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprle in njega zle posledice, šuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Izvrstno - Pospe-
2649 a
b	2727 10—2
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk ia las, proti izpadanju las in za odrtra-prhi j » (luskin) aa glavi, to je Kapilor it. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juri&ič, lekarnar v Pakraou št. 65 (Slavoaifa^. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
1
, Največja tovarna v Juinl Avstriji. — Poroštvo 6 let. — kvoi v vse deiele. — Popravila In
, vglafevanje sc Izvrie najtočneje in računajo najceneje
l>» Na prostovoljai dražbi se bo drodajalo dne 23. t. m. na Plaaiai, župnija Preserje,
lepo posestvo
obstoječe iz 2 hiš, 2 vrtov, kozolca, skednja, gozda in senožeti, da se lahko redi okrog 6 glav živine. — Piač.loo bo v štirih obrokih. — Več se izve pri Ustniku Fraaou Uršiču na Brezovici št. 18, pošta Vič pri Ljubljani.	2763 2—2
„ KAŠLJU JOČINI
otrokom in odrašsnim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
mmm sciliae
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillac, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika I
I steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiijatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
/ - Izdelovanja In glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja
2430	c. kr. dvom. zalagatelja 24—1
-- .	Praga III., St. 203 — ■ ,. ■
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva, ^pdr Izdelovatelja In na var- v stveno znamko.
ffa najvišje povelje NJeg. ^ c. in kr. apost. Veličanstva
XXXVIII. c. kr. državna loterija
za skupne civilne dobrodelne namene tostranske polovice.
Ta denarna loterija	<8.389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.890 Kron	24 1 10-1
Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini.
Sreikaaje aepreklioao 19. deoembra 1907. — Eaa srečka staae 4 Ki
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loteriie na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakainah, davčnih, poštah, brsojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
Ure-budilnice scifernico, ki sveti^
K 2.40
. J—
, 3 .20 . « -
. 5 -
Z I zvoncem nav Z 2 zvoncema . . S clfern . ki sveti . Marka J. Prima . . Železniška budlln Budilnica s stolp
zvon (SchlBgw ) „ 6.— Budilnica z muziko . 10 — 1 leta pisni garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Pošlje po povzetju
MAK BČHNEL
Ouna| IV., Margaretenst. 27
Zahtevajte moj cenik z nad ^000 podobami zaslon) in 2344 tranko '0-1
Božič 1907
2735 3-2
ZBQd IJt W
z 9. tečaji in 3« 5tcpemi 50 predosta zo	K» Pclc-
t»iea ostane lol^Hc u^njižena. JCeslcu pcuc tiprouo li5ta.
■mm
Registriran viorec.
Bajaa iluzija!
Oblastveno rarovan«.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca 15-1 ki bi ga d« smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje Izboljšano
brlljontno angel, zvonilo za božično dreoo it. 1
popolnoma It kovine s 6 poilaž, angele! 80 cm ris. Garantira se ia fnnkcljonlranje.
Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprosti ia nasajenjem. Postavljen, na misoae rabi lahka tudi ta namir.no zronilo. Postavljeno na toplo pei fankcijoniratndi hrei prižganih sveč.
Gorlu zrak treh prižganih sveč vrti gonilno
kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be-tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto ivonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane % kartonom in navodilom vred K 160.
. K 4-25 „ 5-50 ■ .. 36 koeev
5o „ lan .
S kanov
1» . S* n
K 43'50 „ 58--»112-
12--15 -
29-
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, ixvrieno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
K 5-50
„ 7 25 ,, 10-50
3»i koSOT 50 . loo .
9 kosov 18 . 84 „
K 57 50 „ 7 7-50 „150--
K 15-50 „ 20-25 „ 39-50
Najnovejši
Št. 7223- Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, no-tranja zapora na vzmet, nikelj nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm širokosti K l'B0. St. 7203. Cena dobra denarnica iz enega kosu, močnega, gladkega usnja zgn-nena, la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitje, 8 zaporo, 9 era dol. fl cm Sir. K 1-35.
. .	. .	Boljše denarnice po K 1-85, 2-10,
Prosim zahtevajte katalog. —---2-80,3-10,3-50,3 80,4 20invišje
Rnfi^nil nAfIVffrin	P' n* ^nl>c<*' od l. sept. do 30. nor pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blajia, dobi zastonj
DUZIlllll nugruuu. za božično nagiadu alarmno budilko at. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koiedar za 1. 1909.
w	Zamena dovoljena ali donar nazaj, torej brez rizika I -
P.šilja se pa povzetja ali denar naprej. Najpripravneje ae naroča na odrezkn postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri na-codltvi opomni, ali naj ae pošlje blago po povzetja ah če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v kori.t vsakemu naročiielju, da **' Um le mogoče, blago ie pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
18 kos. sortiranih. skrbno zavitih v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —-40, —-60, —-70, — 80, 1-—,
1 20, 1-50. 2*—. fi kos. kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —75, —-90, t*—, 1-20. Lamett«, angelski iasci, srebrni iili zlati, kuvert K —*10, žica zu orehe 100 kosov K —'20, verižice iz steklenih krogljic, t in pol do 8 metra dolge, po velikosti krogjic K —-90. —•95, 1 '20, 1-40. Svefice 81 kosov v kartonu K—-50, večje 15 kosov v kartonn K —58, drž&jci za svečo, tncat K —-50.
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro Švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstvene plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo i 2 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranjein 3letnigaran-ciiski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K.
Bogata izbera v mniem glavn. katalog«.
New-York In London nista prizanašala niti evropski celini ler je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svolo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti U nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najllnejših namiznih noiev s pristno
angleško klln|0 ; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žile; 12 ki m amer pat. siebrnih kavnih ilic; 1 kom amer. pat. srebrna zajemalnlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom ang Viktorju čašic za poaklado ;
2	kom eieKInlh namiznih svečnikov ; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin slpalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6 90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči seda| dobili po tej minimalni ceni gld. 6 90. Američansko pat. srebro je znano, jc skoz in skozi bela kovina, ki obdrži boio srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek In naj nikdor ne zamudi ugodne piilike, da si omisli to krasno garnituro, ki jc posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 S. L.. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina) Izvleček iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošiljatvljo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. In kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovi Ijen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnilura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pil Preboldu
Dr. Kamilu liohm, okrožni in tovarniški zdravnik-S paslanim namiznim orodjem sem zel6 zadovoljen. Mihael Kovačevič, tavnatel| pomožn. uraJov dež. pri vladi v Sarajevu.	Sarajevo, 22. oktobra 1904.

tvornic« ur v Mostu
s JAN KONRAD
ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1940 na Češkem -
y ZaM«va|tt moj najnov*)!! glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj poSijam zaston| In poStnlna prosto. ^
——l—M—mUMHcm m >. ........i.......i i)'isi'i'wiiwiiiwihi—m m—ismih i miwiiwtiMH««in
viake vrate a» morajo skrbno varovati p rad vsako nesnago,
ker ae po tej lahko vsaka tndi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano te 40 let a« je is-kazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano prniko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obrezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetjh ia bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
—— Razpoillja •• *sak dan. ——• l pnšiea 70 vin., pol pušice 50 vinarjev. Proti predplačila h 3 16 se pošljejo 4 pušice, ali K 7 — 10 pnšic poHnine prosto na vsako postajo avstro-
egrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo c a k o n I to deponovano varstveno znamko.
Olavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; agel Nerudove al. 203.
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Drurfe hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
31 eiitni davek plača hranilnica sama.
1949 82—i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Najsigurnejša prilika za ^tedei^je!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
\mmmmmmmimmmmmmmmMmmmmmm
Lepa božična in| i novoletna darila H
\mmmmmmMmmmmmmmmmmmm:mm^ m Velika bogata zaloga! ^
_j W	iK jjjff
l^jH Vsled velike konkurence prodajam po naj-ftv^ft nižjih cenah, tako, da morem vsakega zadovoljiti. JK Si o	Vljudno vabim na ogled, se priporočam za obilen gg 015"
gg a © obisk, ter beležim z velespoštovanjem	2,-15 4 <9 * <$>
.Edft ITD (TMIIPN urar in trgovec Ljubljana
X S &	nasproti frančišk. samostana. 3 ®
(B O IK
Cenike s koledarjem zastonj in postn. prosto.


lUvtoM, taetM ii ktutrik* cijska kljačiTiičaritf«.
HliSrallčnc vidri ln sesalki
Josip Weibl
J. SpreltzeHt nasi. LJUBLJAIA, Sleinikovi ulica i
priporoča m slavnemu občinstvo ta prečastiti iuhovšlnl v Udelovaoje vack v I« atroko »padajočih predmetov: MAno omreije aa »troj, obbajllne mlse, ograja aa aalrudvora obmejne tartlji, vetna Trata, balkoni, veranda, etolpna krita, itedllalke, atrele-
▼ode, telesna akna, telesna stole It4. ■pecUallteta: valji Ani aaatorl te aolnAne plahte po najnovejSom (la tem a a eunodvigalciaoi • 1M9 62—89	operami brei vijakov.
Kleinoscheg Derby sec
napravljen iz francoskih vin.
000
Kleinoscheg Marque d'or
napravljen iz inozemskih vin.
Dobiva se povsod!
2749 5-3
| e 1>Q9 62—89__operamt^brea^viiaKov^
POZOR!"6 2 2 "*
1^1'Ilftll 'z raz'<^n'^ žitnih snovij, jako dobro za B "II" pitanje, v vrečah po 50 kilogramov za K 8'50, prodaja in jo pošilja	—
Pavel Sedejf valjčni mlin
Javornik.
£
M	Ui
m	o
m	>
lo trpežno opeko
Kakor strežno, zarezno In navadno, za oboke In zldouje [g priporoča u poljubni množini ooooooooooo
===== JL ROBI, BOROVNICA.
^ ■ a v v ■	wui«j i| v u 1 j v^ 11 1 1111111 o
*	Javornik. —	— g
mmmmmmmmmmmmmmmmWWmmmmmmmmmmmMmm
p m
OK *
Mt ^K
o< S o I
a*
o

Mm
mim
mm mm
2678 5-4

W Motorje
na bencin ali plin, od 2—50 konjskih sil, ki so po najnovejši in zbolj?am sestavi res izvrsten pripomoček kmetijstva ali pa obrtnika, ker delujejo za 30% ceneje kot parni ali električni stroji, so vedno pripravljeni za delo in lahko priučljivi, postavljam po zmerni ceni. pod usodnimi pogoji in strog'm jamstvom, ter pošljem cenik, če se mi naznani, za katero rabo in s koliko konjskih sil.
Priporočam se tudi wcpk C-f-nmiiSIT za nakup m izvršitev	al« UJKV
za kmetijstvo, mline žage, opekarne — s potrebnimi transmisijami z lesen mi kolesi (Holzriemenscheiben) — kakor tudi stroje za mle-kars.vo, štedilne kotle od 50-500 litrov, najnovejše pumpe za gnojnico itd.
- Dopisuje se slovensko in nemško. -
CD
u
(tj 0>
s
V V V 7a hnvir IVI lil JLSM DOZIC S S
—m^—mmm^m—mmmmmm—————i——_ bV« VV«	^^
mm mm
mm mm
kakor tudi raznih	39EHE
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega in tvorniškega izdelka.
Velika izbira
daril za božič
Nadalje sa priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnoga peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnimi vini in raz-
- nimi likerji.	=
Fmi turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medeno, orehove in rozinove potice, šartelj. pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
IT kavarni
2770 3—2
Josip Božič
v Dolini, pošta Grabštanj, Koroško.
m useil^ čas čroa in fina bela I^aua ter izboren čaj.
ZTZ
MM
slaščičarna, kavarna in pekarija.
Stari trg štev. 21.
mm mm mm \*m mm mm
rfVfc W ■▼l^n nn J^Jj
• • •• • • ••
T
u o
O)
CA
O
Dunajska cesta št. 19.
Medjatoua hiša.
zavaruje
L Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Ediraa domača slovenska zavarovalnica!
Svoji i? svojim!
i5<4 26
Szantnerjewi črevlji SK^^iTga&i
Največja «GT Zimskih črevljev
zaloga ^^ Dokolenic (kamašen) J r
za gospode, gospe in otroke. ===== = za lovce in
JK^ Črevljev za dom
v izvrstnih oblikah po zmernih cenah.
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTIIER =
Moški čevlji od k s- naprei. ženski čevlji, nizki, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
K 4 80 naprej. Ženski črevlji, visoki, od K 8 50 naprej.
_ Trgovci dobijo primeren popust. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
k«
!] I. lužnostajerska Kamnoseška
«m» industrijska Ma Celje ^
Novo ulice štev. II.	1044 26-1 PV^S
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnose&ka obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjlc, podbojev, fasad, nastavkov itd. Iz različnih kamenov in oementa.
tpeoijalna delavnioa la podobarski atelije sa umetna oer-kvena dela kakor: altarjev, priinic, obhajilnih miz, krstnih In kropilnih kamnov itd.
Tlakovenje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom
Izdelovanje
pohištvenih plošč lz različnih ter najbolj idočih marmornih vrst t vseh oblikah
Mnogobrojna zalogo grobnih I spomenikov I
iz različnih marmornih vrst granitov ln sjjenltov po raznovrstnih
narisih in po najnitjlh cenah.
I naprava I
zidanih ali betoni-raaih rodbinskih rakov (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelava^ja napisov v iste
■rslenje, pellran]e Is strugasje kamena t stroji
Strokovno dovršene risb« in načrte kakor tudi proračune na zahtevale brezplačno
Jela ////
i/slanoviteo čcrdlce
o
Uina
'anja
Mker/i ' v/)olrii Caji
Cenik zastonj
a
s
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
~ Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
sc priporoča prečastiti duhovščin« in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetjc in solidno izvršitev vsakovrstnega
] umetnega steklarstva. slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1711 ii-n
Narisi la proračuni aa zahteve zastoaj. Sfričavala snopi larršeiil ie! so la razpolago f. a. lijeaalces t oflei
awMMmmHmmHwmmmwKumimMmffliHHMumiHnfflmwwmi

I« ruiaul premog
novo otvorjenesn premogovnika Šemnih
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v LJubljani
Pri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obrača naravnost k
na premogovnik v Mediji-lzlake. 2643 12-6 ............,,....................
Najkrajša in najcenejša U0Žll]a • flmeflkO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderiand', „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod lz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo če* Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske nlloe odslej itev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju«. 320 42
f. rm
SUkarj« napisov Stok ta pohištveni pleskarja.
Vcfta zbirka dr. ScMnfofdovth v tebah za akadem. slikarja.
Hekrfčni obrat
Tovarn« ta prodala oljnatih barv, flmeta In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In tompfolri Talafon 154. Pslavnlcai
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
U*t*norlJ*no I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskar)«, karje In zidarje, Medllnega mazila aa hrastove pode, karbolineja Ud.
Priporočava sc tudi aL občinstva sa vsa T najino stroko spadajoče delo ▼ atesta ia na deželi kot priznana reelno in fine
pa najnižjih cenah.
768 52—20
Delniška družba „ZDRUZEfii!H PlMOMUREli" Žalec in Laško
=z priporoča svoje izborno pivo. — Specialtteta; ^alvaior1 (črno pivo a la monakovsko). z=
Zaloga Spodnja Šiška (teieton št 187). pošljeta« no dem sprejema resteuroter ..JCarednego Demo" g. ž 15 n i k (Telefon št
Najbogalejio zaloge in najrazno-|	62 2 vrstnejAo izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmcr
izdeloval.c klavirjev in sodno zapriseženi zvedenec
LjuHjana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljan]« vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BHsendorfer na Dunaju, flebrllder Stlngl na Dunaju, Avgust FBrster
v Ldbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja Izposojevalnlna. — Delna plaSlla.
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za mo&ke in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
II. 3IIKLAVC
LJUBLJANA, 229916 12
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5. ::
K3/T Na zahtevo se dopošljejo vzorci.
gj Cene brez konkurence I
■ «t W «
» Eo»
n
t U O
s-
O «a
« ."8 C c-s,
!2 > ° !c Q aT
e .■§ st e
c o 3? o ar
a
N
o' a
D)
ca - u mej!
2
So ^
O	a
">	c
v	<y
c	u
3
m
>
if
O
a
fO
o
<0 a>
|sOo|sz e;[auao[BN
o 5 c
'J »E » ^
« as
u
.2 »o p e u
o o h as 53
C/5
C O
(0 rt N
£ rt -Q
o •a o a
c ©
O
Tovarna
ffl _ _
8 JfP) 0JL	za
® ' [M- Cl ■* • ol •» M
i Franceta Švijeljnu |
|| nn Bregu, poita Borovnico, Kranjsko, fj
izdeluje
fc o vsakovrstne stole o §
A	A
od preprostih do najfinejših po	^
^ najnižjih cenah brez konkurence.	®
W llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj	W
in franko ZZ Z Z	ffi
MS&SsBSSSfft
k Slovita, moderno urejena
M 2r>9 1»
tovarna	ral
:o.skrbic:
ft Zagreb, Ilica 40 ^
^ priporoča svoje obče poznate solidne in cene ^ ialuzije, lesene in & r platnene rolete, le- ® sene in železne za- m tvornice za izložbe M in prodajalne, fr
ter prosi, naj slavno p n. U občinstvo obrača vedno ^ < večjo pozornost na to so-
lidno tovarno. fr ia4	Ceniki ln prorsftant na ^
^	zahtevo ZMtonJ.

♦
t;
t
T*
♦3
M *
M +t
Podpisana ima v zalogi najraznovrslnejie trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahlna, raznobarvne plaiče, kaaule, plnvlale, dalmatika, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar ie rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevism«. tadi veienJe, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najniiji eenl bandera in tso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih csirati na domačo tvrdko ter ne avažujejo tujih tvrdk, dr»-itev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in n&jpoitenej&o postrežbo in najnižjo csno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Naj odličnejšim spoštovanjem se priporoča 2803 26—40
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
a _ _
fr fr
fr
fr **
fr
fr fr
I
jt s*
v Ljubljani
priporoča naslednje slovenske knjige:
l
Novosti 1907.
Achleitner Artl., Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika Vez. K 2-60.
Andrejčkov Jože, Žalost in veselje. Povest. K — 90.
Cooper /. F„ Vohun. Br. K 1-60.
Dostojevskij F. M., Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Poslovenil Vladimir Levstik. Br. K 31—, vez. K 4 20.
Dostojevskij F. M., Zločin in kazen. Poslov. Vlad Levstik. (V tisku.)
Doyle Conan, Znamenje &tirih. Londonska povest. Vez. K 1'80.
Kette Dragotin. Poezije. Druga izdaja. Br. K. 4-— vez. K 5 50.
Lah Ivan, Vaška kronika. Br. K 170.
Medved Anton, Za pravdo in sroe. Vez. K 3 50.
Prus Boleslav. Straža. Povest. Br. K 2 40, vez. K 3 50.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Br. K 2 —, vez. K 3-20.
Sašelj Ivan, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. I. Br. K 2-—.
Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. Broš. K 160, vez. K 2 60.
Sienkiewicz Henr., Jernač Zmagovač. Povest poslov. Fr. Virant. Vez. K 1*40.
Tolstoj Leo, Tri povesti. K — 80.
Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. (Hiša ob Volgi). Br. K 1"20, vez. K 2-20.
I
Lastna zaloga.

Baumbach R., Zlatorog. Planin, pravljica.
Poslovenil A. Funtek. Vez. K 4'—. Bedenek Jakob, Od pluga do krone.
Zgodovinski roman iz minulega stoletja, ki nam opisuje mladost, šolanje, življenje in smrt našega slavnega rojaka Jurija Vega. 270 str. Br. K 2--, vez. K 3--. Brezovnik Ant., Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja. 380 str. K 150.
--Zvončeki. Zbirka pesmi, lirskih in
pripovednih, za šolo in dom. Vez. K 1'50. Campe, Odkritje Amerike. Poslovenil H. Maj ar. L del: Kolumbus. II. del: Kortes. III. del: Pisaro. — Ta znamenita, istotako zabavna kakor poučna knjiga slovečega pedagoga kaže, kako naj se vzorno združuje stvarni pouk z moralnim. Vsi trije zvezki trdo vezani K 2 —.
Dimnik Jakob, Avstrijski junaki. Zgodovinske slike S 17 podobami. Br. K 1'50. v elegantni vezbi K l-80.
Funtek A., Godec. Epska pesem poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. 100 str. Vez. K 2*50.
Gregorčič Simon, Poezije. I. zvezek. Druga pomnožena izdaja. 160 strani. Br. K 2-—.
Haymerle Fran, dr. vitez, Životopisni obrazi iz vsega obrta, umetnosti in industrije. Preložil Anton Funtek, Posebno primerno berilo za učence rokodelskih in nadaljevalnih šol. Vez. K l-—.
Kosi Anton, Zlate jagode. Zbirka basni za slovensko mladino in za preprosto ljudstvo. Posebno primerna za šolske in ljudske knjižnice, pa tudi za priročno knjigo učitelju, vez. K 1'—.
Leveč Janes, Lepopisne vaje. Navodilo za pisanje brez lineature. K 21—.
Levstikovi zbrani spiai. Uredil Fran Leveč. 5 zvezkov, broš K 21"—, v platno vez. K 27-—, v polfrancoski vezbi K 29'—, v najfinejši vezbi K 31'—.
Meško Ks, Mir božji. Enajst povesti in črtic. Br. K 2 50, vez. K 3 50.
--Ob tihih večerih. 291 strani. Broš.
K 3-50, vez. K 5.-.
PreSeren France, dr., Poezije. Priredil prof. Luka Pintar. Ljudska izdaja. Br. K 1"—, vez. K 1-40.
Prešeren France, dr.. Poezije. Druga ilustrirana izdaja. Ta lepi spomenik našemu pesniku-prvaku sc s svojimi krasnimi ilustracijami vredno vrsti z najlepšimi izdajami prvih pesnikov drugih narodov. 4°. Br. K 5-—, v platno vezane K 6-40, elegantno vezane K 6*40, elegantno v usnje vezane K 9-—.
ScheiniggJ., Narodne pesmi koroških Slovenccv. 16". 463 strani. Br. K 2-—, vez. K 3 50.
Sienkiewicz Henr., Mali vitez. Roman iz poljske zgodovine (z mnogimi lepimi podobami). 3 zvezki, br. K 7-—, lično vez. K 9 50.
— — Rodbina PolaneSkih. Roman (z mnogimi lepimi podobami). Trije zvezki. Br. 10 K, lično vez. 16 K, skupaj vez. 13 K.
Starovasnik Rud., Novi domovinski zakon s postavnimi določili. 60 v.
Stritar Josip, Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, estetičnih in kritičnih spisov. Prvi zvezek razprodan. Br. K 30'—, v platno vez. K 38 60, v polfrancoski vezbi K 43 40.	2754 5-3
I
J
Pri ttakupoTanJn
— suknenega zz= in manufakturntga z= blaga z=
opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
dpitalake ulice štor. 4.
•11 M-M
Yolika zalofa =a
suknenlh ostankov. *
Anton Presker
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra cesta il. 14
■dlikovan k slato kolajno « Parizu 190«.
•dllkovaa * zlato kolajno la krllooai • Londonu 1905.
r"£Sepi°or^epSko^2fnl tfnmnmlftt oMelra
li trpeiaega la itlldaiga blaga f alzklh oiaab.
0pTolo izgotovljene obleki
posebno u feavalaki v največji is bari po najniijlk cenah.
tokiTltio DBlfirm mtrlJikUi initu itiiulikll vidni*,
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
vnajnovejiiti faconob in v velikih Izberab
priporoča 112 62—28
Ivan Soklič.
Pod trančo 6t. 2. Postaja elek.ieleinlca.
S©8j Unterhuber vLjubijani'Dunajskacesta73
nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1870.
lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Telefon St. 237	priporoča se	Telefon St. 237.
v izvrSitev vseh kamnoaefikih del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; ploS£e iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlag) posebnega patenta.
Portlandcement in Romancement iz Wei s se n b a c h a —Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30—9
VODOVODI
== kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
■ avir.a-
-- la « «1 a-«» «<'Ut
Konrad Laehiiik
I ^jubljflim	2457 12
Beethovnove ulice 4.	Brzolovi: Lnchnik, Ljubljana.
Predstave se vrfiijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure pradpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". 9mr Danes v sredo nov spored.
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-■ i žani ceni. i i

Pozor!
Pozor!
S*6"-
f Ivan Savnik

r
»pri Besenčanu" v Kranju
na Glavnem trgu. =====
Priporoča svojo veliko zalogo sukna, modnega in platnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrinjavke, pletene rute, zgornih jop (Oberjack) ter nepremočljivih pelerin za ženske in moške.
Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto.	2506 8-6
lWT Za gg. šivilje in krojače posebni popust.
Na drobno in debelo!

Istotam se prodaja Iz lastnih vinogradov pristno Bizeljsko rudeče in belo vino od 56 L. naprej.
O



rs
J.Grobelnik u Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
od ponedeljka Z. decembra do Božiča
po iznenadno znižanih cenah.
Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
posebno sukno za moška oblačila
in damsko blago zadnje novosti,
Radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor
preproge, zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volnene in štepane, belo blago
(platno, Schrollovi šifoni). Namizno perilo in robci.	-—
sur Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! ^
Marija Sattner,
Ljubljani, Dunajska easta it. 19, M. stop., II. Hadstr. (Medijatova hiša),
•• priporoča prač. duhovitimi m
izdelovanja
carfivanifi
para-tnanfov.
IM 16—41
Iidelnje oala ornat« kazal« t rseh liturgičnih barvah, plavljal«, obhajilu* buri«, atol« in tn ia iluibo boljo potrebna ■tvari, priproit« in najfinej«, kakor ■• (lasi naročilo, v svilnatem in ilaten nit njo. — I s d • I a j • tudi b&nd«r» in baldahln« ter iiTriuje vaakorritno •«rkv«n« pazilo ii pristnega platna. Vporablja tuao liki hlap, c«M m ■•goliMtl alik«, ugotavlja trpeino, vestno delo in hitro poetreibo. Preoovljeojt starih paramentov tudi zadovoljno prarsan«.
I
JOT Najcenejša vožnja v Ameriko. Tft.m
a X
L
U
E <
t Kristan
oblastveno koncesijorib rana potovalna pisarssa
Ameriko
v Ljubijani EColodvorske ulice št. 41
71 52-49

> 3
<9
K
ti
I
JKJT Najcenejša vožnja v Ameriko. ~yai
FRAN SEVČIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih	pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. —-Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
Stanje hranilnih vlog: 23 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni msi, (popre] na Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 43U°lo na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—12
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Iti	OSREDNJA BANKA ČEŠKIH hranilnic,r-^-r^ " B" f Ustlednf banka českvoh SDoitelen)		^ Del. kap. 7,000.000-— 1 2 Telegrami: „Sporobaaka". •> H ™ Deponiranje kavcij ta * 9 ~ vadij raznih vrat. - a O Eskont menjic *atao _ K | denarnih zavodov. g » Bankovne informacij« - H In svete brezplačno. '
	Vlog« aa knjižice in ra&un 4 % in 4' , t. 1 Kupovanja in prodaja vredn. papirjev. Uprava In čuvalna zaloga brezplafino. 1	Posojila okrajem, mestom, občinam In drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4j* ln •/«•/, upravne pristojbine. Finanoiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/„ ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.