OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršuj emo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 14, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 135 I Novi grobovi FRANCES TUREK Po dolgi bolezni je v soboto zjutraj ob 7 umrla na svojem domu, 18201 Windward Ave., Mrs. Frances Turek, roj. Kra-ševec. Stara je bila 69 let. Rojena je bila 25. februarja 1878 v vasi Vel. Poljane pri Ribnici. V Ameriko je prišla pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Georga, s katerim sta mnogo let vodila znano Turko-vo dvorano na 16011 Waterloo Rd. Dalje zapušča sina Franka, ki je pomožni urednik pri "Ame--.riški Domovini"; hčere: Albino poroč. Turk, Justino poročeno Pecek, Olgo poroč. Blumel, Valerijo poroč. Katai, 6 vnukov in 6 vnukinj; bratranca Jacka Krašovec, sestrični Mrs. Mary Roje in Margaret Mestek, v Cregihton Mine, Kanada, nečaka Franka Marolt, v Pueblo, Colo., nečaka Sam Germa, nečakinje Mrs. Christine Perko, Mrs. Jennie Hershberger, Mrs. Mary Starr, v starem kraju pa več daljnega sorodstva. Bila je članica sledečih društev: Napredni Slovenci št. 5 SDZ, Srca Marije, podružnica št. 41 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb blage pokojnice bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo. BARBARA ERŽEN V soboto zjutraj ob 11. uri je umrla v bolnišnici St. Alexis Barbara Eržen, rojena Lutar, stara 50 let. Stanovala je na 1213 Addison Rd. Doma je bila iz Nedelica, pošta Turnišče, Prekmurje, odkoder je prišla v Cleveland pred 34 leti. Bila je članica društva sv. Cecilije št. 37 SDZ. Soprog Frank je umrl pred sedmimi leti. Tukaj zapušča hčer Mrs. Anna Šile, dva sinova: Steve Antolin in prater Edward O. D. M. ter dva vnuka, v stari domovini pa sestro Verono in dva brata, Josepha in Steve. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:15 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior Ave. in E. 71 St. ter nato na pokopališče, Calvary. # JOSEPH DOJCIČ Včeraj zjutraj ob sedmih je umrl v Glenville bolnišnici Joseph Dpjčič, star 52 let, stanujoč na 1157 E. 74 St. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. Pozdravi Pozdrave iz Denverja, Colo., pošiljajo Mr. in Mrs. A. Bokal ter Mr. in Mrs. J. Malovrh. Iz Brooklyna, N. Y., pa pozdravljata prijatelje Mrs. Frances Wolf in sin Frank, ki se nahajata na obisku pri Mr. in Mrs. Louis in Augusta Hojak. Na obisku Mr. in Mrs. John in Katheri-ne Spetich iz Barbertona, O., sta se v petek in soboto nahajala v Clevelandu na obisku pri sestrični Mr. Speticha, Mrs. Antoniji Repich na ,E. 161 St. 2 njima sta bila tudi sin Frank in žena Lilly, ki je rodom Rusi nja, in s katero se je poročil, ko se nahajal z ameriško armado v Nemčiji, kjer je bila mlada nevesta ujetnica. V Barberton je prišla pred sedmimi meseci ter prav dobro obvlada poleg ruščir ne tudi nemščino in angleščino. Upamo, da so se prav dobro zabavali v Clevelandu! Murray poživlja delavstvo k politični aktivnosti Predsednik CIO je napadel novi zakon in izjavil, da je kongres, ki je zakon sprejel, "blazen" MASSILLON, O., 12. julija—Na največjem delavskem shodu v zgodovini Massillona je predsednik* CIO, Philip Murray, imel govor, v katerem je označil novi Taft-Hart-leyev zakon za "nasilen," kongres pa, ki je ta zakon sprejel, za "blazen." Murray je 3,000 udeležnikov* -----— shoda povabil na največjo volilno registracijo v Zedinjenih državah, da se ponovno izvoli kongres, ki bo naklonjen delavstvu. "Ce želite očuvati vašo ekonomsko in politično svobodo, se boste morali mnogo bolj zanimati za politične zadeve," je rekel Murray. Murray je imel svoj govor ob priliki spominskega programa v zvezi z 10-letnico znanih nemirov, ko je organizacijski odbor delavcev v jekleni industriji vodil borbo z Republic Steel Corp. v Clevelandu, Cantonu, Massil-lonu, Youngstownu, Warrenu in ostalih mestih. Takrat je organizacijski odbor delavcev jeklene industrije bil pod vodstvom Philip Murraya in je zahteval od korporacije, da pripozna unijo delavcev v jekleni industriji. Od takrat se je unija, ki je danes znana pod imenom United Steel Workers of America, razvila v največjo delavsko unijo na svetu. Murray, ki je predsednik CIO, je obenem tudi predsednik United Steel Workers of America. Dva delavca bila ubita v nemirih Unijski govorniki, med njimi Murray, so poudarili veliko razliko v položaju sedaj in v položaju pred desetimi leti, ko so izbruhnili krvavi nemiri. Takrat sta delavca, Fulgencio Cal-zada in Nicholas Vathies, bila ubita v nemirih, več je bilo ranjenih, dočim je okrog 160 delavcev bilo aretiranih. Po krvavih nemirih in razbitju stavke je unija leta 1942 izvojevala priznanje in izsilila od Republic Steel Corp. pogodbo. "Zgodovina se je dosti spremenila v teku zadnjih deset let," je izjavil Murray. "Na primer, pred desetimi leti mi nismo mogli imeti shoda v temu krasnemu stadionu. Prav sigurno je, da se župan vašega mesta ne bi bil udeležil shoda." (Na shodu, ki je bil prirejen v Washington High School's football stadionu, je bil prisoten tudi župan Massilliona). "Pred desetimi leti ste bili mnogi, ki ste danes tu, preplašeni. To je bil način življenja, katerega ste morali ljudje trpeti pred desetimi leti. Delavci so se bali pristopiti v unije ali pa se udeležiti shodov. Toda navzlic strahu, žrtvam in trpljenju se je porodila unija, ki ima danes 950,000 članov." Potem je Murray govoril o no-venr^u zakonu. "Ničesar ta Taft-Hartleyev zakon ne more storiti organiza ciji, ki smo jo zgradili," je rekel med ostalim Murray. Na shodu je bilo delavstvo ur-girano, da prostovoljno daruje enodolarske prispevke za politični sklad CIO. Med govorniki je bil tudi William Lavelle, tajnik-blagajnik CIO sveta za Ohio, ki je izjavil, da je delavstvo danes priprav- ljeno, da ohrani svoje unije isto-tako kot se je pred desetimi leti borilo, da jih zgradi. Domače vesti Zopet doma Mr. in Mrs. John Cvek iz 19700 Newton Ave. sta ^e vrnila domov po obisku Mr. in Mrs. Jack Shaws v Virginia, Minn., ki pozdravljata svoje prijatelje v Clevelandu. Mr. in Mrs. Cvek sta to pot prvič po 26 letih obiskala ta kraj, ter se' lepo zahvaljujeta za prijazno postrežbo in gostoljubnost. Podr. St. 106 Sansa Jutri 15. julija se vrši redna mesečna seja podr. št. 106 SANSa v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Ker je to seja pred piknikom, ki se vrši 20. julijaj _S6 g.^rpša _ članstvo in društvene zastopnike, da se gotovo udeležijo. Prvorojenec V soboto 5. julija so se zgla-sile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Henry Kolegar na 1081 Addison Rd. in pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bila Ruth Pusan-sky. S tem sta Mr. in Mrs. Kolegar iz Kempton Ave. prvič postala stari oče in stara mati. Čestitamo! Dodatno poročilo Dodatno se sporoča, da je bil pokojni Konrad Floss, čigar pogreb se je vršil v soboto, ustanovni član pevskega zbora Zo-rislava in Adrija. Bil je tudi aktiven pri SDD na Recher Ave. in član dramskega zbora "Naša zvezda", ter je bil zelo priljubljen pri občinstvu, posebno v komičnih vlogah. Zbor "Slovan" mu je zapel v zadnje slovo. 2 VETERANA PRIJETA RADI TATVINE LISTIN O ATOMSKI ENERGIJI .WASHINGTON, 12. julija. — Agent je FBI so danes aretirali dva bivša armadna seržanta, ki sta obtožena, da sta ukradla vajn listine, nanašajoče se se na eksperimente z atomsko energijo. Uradno je bilo naznanjeno, da sta aretirana Alexander von der Luft, star 23 let, ki je bil prijet na svojem domu v Mount Lebanon, Pa,, in Earnest D. Wallis^ star 34 let, ki je bil prijet v svojem fotografskem ateljeju v Chicagu. Kot se razume, so vladni organi dobili nazaj ves ukradeni materijah Grška vlada pravi, da je iz Albanije izvršena invazija Okrog 1,000 oboroženih mož je baje napadlo mesto Konico ATENE, 13. julija — Grška vlada je danes izjavila, da je okrog 1,000 oboroženih mož vdrlo iz Albanije v Grčijo in da so napadli grško mesto Konico. V vladnem komunikeju je rečeno, da se "na albanskem ozemlju zbirajo veliki oddelki, med njimi deli neke mednarodne brigade." Mesto Konice, ki se nahaja šest milj od albanske meje, je baje po poročilih iz vladnih virov bilo napadeno. Ta napad je grški minister za letalstvo označil za "resni napad proti Grčiji." Neki drugi vladni uradnik pa je izjavil, da je namen tega napa«-da razbremenitev gerilskih sil, ki se 20 milj severno nahajajo v borbah z vladnimi četami že dva tedna. Neki viri pravijo, da utegne po temu napadu slediti objavljanje "začasne vlade," ki jo baje nameravajo ustanoviti gerilci na grškem ozemlju. ' Nova letalska nesreča; 21 oseb mrtvih v Floridi MELBOURNE, Fla., 13. julija, — šest milj od tega florid-skega mesta je danes treščilo na zemljo potniško letalo DC-3, pri čemur je izgubilo življenje 21 oseb, med katerimi je bilo največ domačinov iz Portorike, ki so se nahajali na poti domov, kjer so nameravali obiskati svoje sorodnike, Nadaljnih 13 oseb je bilo v katastrofi ranjenih. Med onimi, ki so skoro na čudežni način ušli smrti, sta tudi dva otroka. Ko je letalo treščilo na zemljo, ni začelo goreti, čemur je pripisati dejbtvo, da ao nekateri izmed potnikov ostali pri življenju. Letalo je imelo prostora za 25 oseb, dodatno osobje pa je sestojalo iz detet v naročju mater. Egipt zahteva pri Združenih narodih umik angleških čet Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" LAKE SUCCESS, 12. julija. — Egipt je danes vložil formalno zahtevo pri Varnostnemu svetu organizacije Združenih narodov, naj takoj ukaže, da se angleške čete "popolnoma in brez odlašanja" umaknejo iz Egipta in Sudana. Istočasno je bila na Varnostni svet naslovljena zahteva, naj se konča z angleškim režimom v Sudanu, ki je že dolgo časa kamen spotike med Anglijo in Egiptom. Egiptovske pritožbe je podpisal premier Nokrashy Pasha, ki bo pripotoval v Lake Success, da osebno predloži pritožbe Egipta. Razprave glede te formalne zahteve Egipta pa se ne bodo pričele pred torkom vsled postopka, ki je v Varnostnem svetu v običaju. Baje so Angle ži pripravljeni na takojšnje razprave. Ambasador Egipta za Zedi-njene države, Hassan Pasha, je izjavil, da pritožba njegove dežele temelji na členih 35. in 37. čarterja Združenih narodov, Iti določa, da se države v slučajih, ki ustvarjajo mednarodno ne soglasje, lahko obrnejo na Varnostni svet. ' Do vložitve pritožbe je prišlo po polomu pogajanj med Anglijo in Egiptom za revizijo sporazu ma, ki je bil sklenjen leta 1936. Trgovinski sporazum med Češko in Sovjetsko zvezo naznanjen Strelski napad na senatorja Brickerja WASHINGTON, 12. julija— V soboto sta bila v podzemskem hodniku, ki veže kongres s poslopjem kongresnega pisarniškega urada oddana na republikan. senatorja John W. Brickerja iz Ohija dva strela. Nanj je -streljal 49-letni William L. Kaiser, doma iz Columbusa, ki je bil nedavno odslovljen kot član kapi-tolske policije. Bricker ni bil zadet od nobene izmed dveh izstreljenih krogel. Časnikarjem je rekel, da ga je Kaiser v zadnjem času dvakrat obiskal v njegovi pisarni ter ga dolžil, da je leta 1933, ko je bil Bricker justični tajnik države Ohio, ukradel denar nekega hranilnega in stavbinskega društva, ki se je tedaj nahajalo v likvidaciji. Kaiser, ki je veteran prve svetovne vojne, ni po aretaciji hotel reči drugega, kakor da je s stre-hotel Brickerju "osvežiti spomin." Aretirani moški je postal član iapitolske policije, ko je bil demokrat James Huffman ohijski senator, ko pa so republikanci dobili kontrolo v senatu, je bil odslovljen. Toda Bricker je danes izjavil, da mu ni Kaiser nikdar očital, da je radi njega izgubil službo. Brickerjev tajnik je rekel, da je poznal Kaiserja kot "mirnega in neškodljivega človeka," ki je svoj čas v Columbusu imel nekaj premoženja, katerega pa je med depresijo izgubil. Amerika poslala Grčiji za $35,000,000 vojaškega materijala češka bo dobivala ruski živež v zameno za stroje; sporazum utegne biti baza sličnim paktom med Rusijo in vzhodno-evropskimi državami PRAGA, 12. julija—Češkoslovaška in Rusija sta nocoj naznanili petletni trgovinski sporazum, po katerem se bo vršila izmenjava ruskega živeža za češko mašinerijo in tovarniške izdelke. Smatra se, da utegne biti ta*" sporazum temelj za druge slič-ne sporazuume med Sovjetsko zvezo in narodi vzhodne Evrope, ki ne želijo sodelovati pri Mar-shallovem načrtu za obnovo Evrope. Kar se slovanskih držav tiče, so že sedaj povezane med seboj s trgovinskimi pogodbami, toda novi Češko-ruski sporazum predvideva, da se izmanjava blaga začne takoj in v zelo povečanih količinah. Češka bo dobila pšenico v zameno za železniško opremo Kakor se poroča, da bo Češkoslovaška v letu 1948 dobila od Rusije 200,000 ton pšenice, 200,-000 ton koruze in živinske krme, 56,000 ton potasija in umetnega gnojila, 20,000 ton bombaža, in nedoločene količine olja, semen, leče, graha, fosfata, volne, železne rude, maganezija in krompirja. To znači, da bo samo količina pšenice, katero bo dobila Češka iz Rusije, večja kot pa je bil ves njen uvoz živeža iz Zedinjenih držav v letu, ki se je končalo 30. junija. Pred tednom dni je namreč predsednik Truman nazna- nil, da je Amerika v dobi enega leta prodala Češki 151,000 ton raznega živeža. V zameno bo CeŠka pošiljala v Rusijo železniške tračnice, lokomotive in drugo železniško opremo, cevi za oljno industrijo, opremo za sladkorne in čevljarske tovarne, električne motorje, stroje za kopanje jarkov, motorna vozila, sladkor, čevlje, tek-stile, plemensko živino in eno celo električno centralo. Sporazum je rezultat obiska v Moskvi Sporazum ni v Pragi povzročil nobenega presenečenja^ Ko sta premier Klement Gottwald in «unanji minister Jan Masaryk prošli teden odpotovala v Moskvo, je bilo ojačenje trgovinskih zvez z Rusijo navedeno kot poglavitni cilj potovanja. Ko sta se nahajala, v Moskvi, je Gottwald telefoniral v Prago, nakar je Češka naznanila, da se ne bo udeležila pariške konference glede Marshallovega načrta. Gottwald je naznanil novo trgovinsko pogodbo v kratkem radijskem govoru 30 minut po svojem povratku iz Moskve. Konferenca v Parizu se sestala; vrata Rusiji in ostalim so ostala "odprta" WASHINGTON, 12. julija. _ Dwight Griswold, šef ameriške pomožne misije za Grčijo, je danes izjavil, da so na poti iz Zedinjenih držav v Grčijo vojaške pošiljke, vredne $35,000,000. Griswold je časnikarjem izjavil, da se v pošiljkah nahajajo 'deli planinske artilerije, muni-cija, mule in hrana za vojaštvo. Ta materijal je del surplusnega materijala ameriške armade in mornarice. Z vojaškimi pošiljkami se po izjavah Criswolda namerava izpolniti polovico skupnega programa "obnove Grčije", za katerega je odobrena vsota $300,-000,000. Šef ameriške misije je pojasnil, da je potrebno zajamčiti varnost, če še želi izvršiti obnovo, ker da nima smisla "zgraditi most, ki bi bil takoj razdejan." Griswold je tudi izrazil svoje prepričanje, da bo program obnove pomagal uničiti grške partizane, katere je označil za "ge-rilske bande." ROMUNIJA ZAVRGLA AMERIŠKI PROTEST BUKAREŠTA, 12. julija. — Romunija je danes naznanila, da je zavrgla proteste Zedinjenih dr$av in Anglije v zvezi s poslednjimi političnimi aretacijami- v Romuniji. Romunska vlada je oba protesta označila za vmešavanje v notranje zadeve Romunije. PARIZ, 12. julija—Konferenca zapadno-evropskih narodov, ki se je otvorila danes, da raz-motriva Marshallov načrt za obnovo Evrope, je naznanila, da so vrata konference še vedno odprta Rusiji in ostalim vzhodno-ev-ropskim državam, ki želijo delovati pri obnovi od vojne razdra-panega evropskega gospodarstva. Konferenco sta sklicala Anglija in Francija, potem ko je Rusija naznanila, da noče imeti nobenega opravka z načrtom, katerega je naznanil ameriški državni tajnik Marshall 5. junija v govoru na univerzi Harvard. Konferenca 16 evropskih narodov, med katerimi se nahaja tudi Italija, je zborovala eno uro v banketni dvorani francoskega zunanjega ministrstva. Britanski zunanji minister je bil izvoljen za predsednika konference in imenovan je bil delovni odbor, ki je takoj začel s študijo britsko-francoskega osnutka, potem pa se je konferenca odgo-dila. Be vin zanikal tekmo z Združenimi narodi Bevin ni samo rekel, da vrata konference ostanejo odprta Rusiji in ostalim odsotnim državam, temveč izjavil je tudi, da konferenca nima namena organizirati trajne organizacije, ki bi tekmovala z Združenimi narodi. Poudaril je, da so člani konference lojalni Združenim narodom in da želijo na celi črti sodelovati z organi Združenih narodov. Bevin je tudi dal zagotovilo, da bodo sredstva britskega imperija, v kolikor bo Anglija mogla nanje vplivati, na razpolaga akciji za obnovo Evrope. Navzlic temu, da so Rusija in vzhodno-evropske države odsotne, pa v zborovalni dvorani visijo sovjetska, kakor tudi zastave ostalih osmih narodov, ki niso prišli na konferenco. * Sovjetska zveza nI za ekonomsko izolacijo MOSKVA, 12. julija—Sodeč po raznih znamenjih. Sovjetska zveza ne želi ustvariti vtisa, da hoče Rusija bodisi zase ali pa za ostale vzhodno-evropske države gospodarsko izolacijo od Zedinjenih držav in ostalih narodov. Dočim se v moskovskem časopisju in radiju napada pariško konferenco in prerokuje njen polom, pa sta danes dva najbolje informirana dopisnika "Pravde" pisala, da so vzhodno-evropski narodi zainteresirani v to, da dobijo posojila v Ameriki, da pa ista želijo dobiti direktno od Zedinjenih držav. V člankih je rečeno, da Anglija in Francija nista sposobni, da bi "upravljali" Marshallov načrt. NOVI AMERIŠKI AMBASADOR ZA ARGENTINO WASHINGTON, 12. julija. — Senat je snoči potrdil imenovanje James Brucea za novega ameriškega ambasadorja za Argentino. \ STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) ——- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece) - -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto) ——-$9.00 For Half Year—(Za pol leta) --5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ZAVORA PROGRESA Vlade dveh dežel v katere so Zedinjene drža*^e poseb no zainteresirane zaradi tako imenovane obrambe "našega ameriškega načina življenja," sta pred par dnevi objavili, da sta odkrili priprave za puč. Prva seje oglasila grška vlada, ki je inscenirala veliko racijo tekom katere je bilo vrženih v zapore ali pa deportiranih čez 4,000 grških državljanov, ki so nasprotniki sedanjega monarhističnega režima o kateremu je znano, da se poslužuje vseh metod fašizma pri zatiranju vsake opozicije. Dva dni pozneje pa je prišla vest iz Ankare, da so tudi tam "odkrili puč." V Turčiji sicer ta "puč" ni označen za "komunistični puč," ampak je premier Recep Peker obtožil opozicijsko demokratsko stranko, da namerava vprizoriti revolto in se polastiti oblasti. Tako pri prvem kot pri drugem slučaju, te metode niso nove. S takšnimi metodami so prišli na oblast Hitler, ki je insceniral požig Reichstaga, Mussolini, ki je dal umoriti opozicijskega prvaka socijalista Matteotija in Franco, ki je zaioel "reševati" Španijo pred tisto toliko "komunistično nevarnostjo." Neki 'viri pravijo, da so Zedinjene države odobrile masne aretacije, ki jih je monarhistična vlada Grčije izvršila. Uradno seveda, ni ničesar znano glede stališča naše vlade, ampak vredno pa je opozoriti, da so tako dogodki v Grčiji kot dogodki v Turčiji v tesni'zvezi s Trumanovo doktrino in da so sledili istočasno ko sta bili ^riobčeni dve značilni novici. Namreč ameriški šef "pomožne misije" za Grčijo je izjavil, da je prva pošiljka ameriškega vojaškega materijala kot deli planinske artilerije, municija, in hrana za vojake že na poti za Grčijo. S tem se je "program obnove" Grčije dejansko začel. V Turčiji pa, ki je pozorišče drugega "nameravanega puča" in sicer v Ankari pa je bil podpisan sporazum med Zedinjenimi državami in Turčijo po kateremu bo Turčija dobila moderno vojaško orožje vključno artilerijo, municijo in letala v vrednosti $100,000,000. S podpisovanjem tega sporazuma se je tudi v Turčiji pričela "obnova." Kako je z vladami Grčije in Turčije je že na splošno znano. Ti vladi nista demokratični, ti vladi sta diktatorski in s sigurnostjo se lahko reče, da ne predstavljata voljo večine naroda. Toda navzlic temu Zedinjene države podpirajo tako eno kot drugo in da ni te pomoči Zedinjenih držav ljudstvo bi te vladi strmoglavilo v popolnem soglasju z naslednjimi zgodovinskimi ugotovitvami: "Smatramo, da so same po sebi umevne in dokazov nepotrebne sledeče resnice: da so vsi ljudje enako ustvarjeni in da so sprejeli od svojega stvarnika gotove neopo-rekljive pravice, da je med temi pravica do življenja, svobode in do stremi j ena po sreči. V dosego teh pravic imajo ljudstva svoje vlade, katerih pravična oblast izvira iz soglašanja vladanega ljudstva. Če pa poseže katerakoli vladna oblika v te namene in jih zatira, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado izpremeni ali pa strmoglavi in ustanovi novo vlado na takih načelih in uredi njeno oblast v taki obliki, kakor spozna, da je najnujnejša za njeno varnost in srečo." Ironija je, da so te gornje besede, ki so zapisane v "Izjavi neodvisnosti," mnogi časopisi priobčili ob priliki letošnjega praznovanja praznika neodvisnosti. Da li sedanja ameriška zunanja politika, ki je znana pod imenom Tru-manove doktrine, pripozna pravice drugim narodom, da iz vrše isto kar je pred 171 leti izvršilo ameriško ljudstvo? Stalno je ponavljana ugotovitev "dobrih in miroljubnih demokratov," da se vse more izvršiti brez "nasilja," brez prelit j a krvi in da ljudstva morajo Spreminjati svoje vlade na demokratičen način, potom volitev ... Mi v Zedinjenih državah lahko spremenimo svojo vlada na ta način. Imamo svobodne volitve. Toda dali ljudstvo Španije, Grčije, Turčije ali pa katerekoli druge države, ki nimajo te pogoje, lahko spremenijo svoje vlade na demokratski način potom volitev? V zgodovini vsake države, kjer so vlade bile strmoglavi j ene, so bila razdobja ko so tiranski kralji bili obglavljeni, bila so razdobja nasilja, revolucij in kontrarevolucij ... To jo brez vsakega dvoma tragedija človečan-stva toda je obenem postala neizogibna nujnost. Revolucije so se vršile še predno je bil z rusko bkto-bersko revolucijo leta 1917 postavljen temeljni kamen prvi obliki novega družabnega urejenja,—socijalistični državi. PRIMORSKE VESTI 14. julija 1947 Obnova na Tolminskem Tolminski okraj je že lani izpeljal večja obnovitvena del% Obnovljeno je bilo podjetje lesne industrije v Klavžah. Letos bo lesno podjetje izdelovalo sa-smo stavbno pohištvo za obnovitvena dela. Izdelovali se bodo podi, vrata in okna. Tudi bo podjetje pričelo z izdelavo tipiziranega pohištva iz trdega lesa. Nadalje bodo uredili na Poljubin-skem polju mehanično in čevljarsko delavnico. Tolminski okraj se industrializira, delovnemu ljudstvu ne bo manjkalo zaposlitve. * Razne novice Porotno sodišče v Trstu je obsodilo na dosmrtno ječo 20-let-nega Jožeta Skočata iz okolice Materije, ker je 16. aprila umoril voznika Rudolfa Zadnika in Justa Butija iz Trsta, potem ko ju je izvabil v gozd pri Bazovici. — V tržaškem lesnerri pristanišču je izbruhnil te dni požar, ki je uničil več skladovnic industrijskega lesa. škoda gre v več rnilijonov. — Drzni zlikovci so izropali trgovino z nogavicami v ulici Sv. Lazarja 9, ki je last Franca Kravosa. Odpeljali so okoli 800,000 lir vredne svilene ženske nogavice in druge predmete. Policija poizveduje.— Pri pobiranju granatih nabojev je eksplodirala granata in usmrtila 40-letnega zidarja Dezideri-ja Čuka. — Nevarno si je pretresel možgane pri padcu s kolesa 63-letni delavec Silvo An-gelis iz ulice Media 14. — Tržaška policija je aretirala celo vrsto tržaških občinskih uradnikov, ki so trgovali z odrezki živilskih nakaznic. Med aretiranimi je vsaj 8 načelnikov raznih uradov. — V nekem predoru v bližini železniške postaje na Opčinah so odkrili veliko zalogo municije, ki so jo tam verjetno pustili Nemci ob njihovem begu pred partizani. Našli so okoli 70 zabojev boksarjev in granat od 81 in 88 mm, 200 bomb za možnarje, 364 min, okoli 400 ročnih bomb vseh vrst. — S cigaretnim vžigalnikom je povzročil požar v hiši tapetnik Franc Rust j a, ki je podlegel opeklinam. Njegova žena in 15-letna hčerka Francka sta se plamenov taTco prestrašili, da sta skočili s prvega nadstropja in se potolkli. Zdravita se v tržaški bolnišnici. — Pet poštnih uslužbencev iz tržaškega paketnega oddelka se je polastilo več paketov iz Amerike. Pred sodiščem so bili obsojeni Grumbeli, Sca-ramelo, in Pascuci na 2 leti zapora in 25,000 lir globe, Fonta-no Romilda pa na 4 mesece zapora in 25,000 lir odškodnine.— V noči na 9. junij je v Krminu eksplodiral peklenski stroj, ki so ga profašistični elementi postavili v bližino sedeža italijanske komunistične stranke. Eksplozija je povzročila okoli 15,000 lir škode. — V ulici Lampieri so našli 3 ročne bombe, vrste "Bali-la," ki so jih pobiralci min odstranili. * Tatvine UNRRA-e pred sodiščem Dne 9. junija je bila v Trstu sodna razprava pred,Višjim zavezniškim vojaškim sodiščem proti članom civilne policije in železničarjem, ki so lani v avgustu odprli na na^režinski železniški postaji železniški voz z Unrinim sladkorjem in si ga prisvojili 160 vreč. Za enkrat sedi na zatožni klopi pet stražnikov, šest železničarjev ter en civilist. Bivši policist Senica je potrdil svojo ovadbo, s katero je lani nekaj dni po izvršeni tatvini prijavil svojim predstojnikom to škandalozno krajo. Izpovedal je, da so mu stražniki obljubljali delež pri tatvini, če bo molčal. Značilno je, da so Senico po ovadbi premestili iz Nabrežine v Trst, nato na Opčine, dokler ga niso v oktobru brez vzroka odpustili iz službe. Razpravo so že drugič odložili. SANS. * S fašističnimi zločinci je usmiljen tudi škof "Corriere Lombardo" je prinesel vest, da je tržaški škof nedavno izpovedal Marijo Pas-quinelli; takoj nato/pa jo je obhajal jetniški kaplan. Prej je zatrjevala, da se ne kesa izvršenega zločina. Pravijo, da SQ je škof dlje časa zadrževal v celici Pas-quinellijeve, ki je bila po njegovem obisku še bolj vedra kot sicer. Ce se prav spominjamo, je obiskovati jetnike eno izmed krščanskih del usmiljenja. Samo stvar je taka, da se značaj kakega dejanja menja po okoliščinah. Tako ni vseeno, ali obišče kako Pasquinellijevo samo jetniški kaplan ali pa sam škof, in zopet ni vseeno, ali gre škof obiskat jetnike takrat, ko je tam Pasquinellijeva ali pa, če se potrudi v jetnišnico tedaj, ko je napolnjena pripadnikov demokratskih gibanj ,ki zaman čakajo procesa, ker zanje ni krivde. Tako nam na primer ni znano, da bi bil gospod škof obiskal pred ustrelitvijo žrtve fašistične justice. Čemu pa, saj so bili Slovenci in bili so proti fašizmu, torej proti Duceju, ki se mu škof pač ni smel zameriti. Tudi ne vemo, če je škof napravil kaj dosti obiskov tistim nesrečnežem Od takrat se je naziranje glede revolucij spremenilo. Vsako gibanje, ki je količkaj revolucionarno pa naj sije njegova oblika popolnoma nacionalna je sedaj postalo neka vsta sinonima za "komunizem." Kolonijalni narodi se ne morejo več osvobojevati, brez da ne bi v ta njihova popolnoma nacionalna gibanja bila vmešena "komunistična nevarnost" in brez da se ne bi zato direktno, ali pa indi-rekno, obtožilo Sovjetsko zvezo. Vsak diktator od Ciang Kajšeka do grško-nemško-angleškega monarha Pavla, od Perona do Franca in od Roxasa do nekega Recep Pekeja, lahko pod to pretvezo "komunističnih pučov" utrja svojo lastno diktaturo in se v 95 odstotkih nasloni na pomoč, ki mu jo bodo nudile Zedinjene države. v Ta dva "nameravana puča" v Grčiji in Turčiji sta zelo nevarna znaka. Ko je bila na Madžarskem razkrita zarota Nagya je ameriški tisk dvignil takšen hrup, kot da je bilo v vprašanju najmanj 50 milijard sodov z iranskim petrolejem navzlic temu, da je bilo aretiranih približno ducat oseb. Ameriško časopisje na "nameravano" in z ničemur potrjeno zaroto, ki je po priznanju samega grškega premierja bila odkrita na podlagi "govoric" in na podlagi nekega skrivnostnega "'načrta F"—molči kot grob in jo opravičuje z načeli Trumanove doktrine. Toda v Grčiji ni vprašanje enega Nagyja ampak je vprašanje nad 4,000 v enemu samemu dnevu aretiranih in deportiranih proti vladnih Grkov! S podpiranjem takih vlad, ki vprizarjajo "puče," da bi utrdile svojo lastno diktaturo po istih metodah^ kot sta jih utrjevala Hitler in Mussolini j, Zedinjene države si ne bodo priborile noben sloves progresivne sile ampak sloves edine sile, ki danes onemogoča evolucijski in progresivni razvoj v posameznih deželah sveta. v Coroneu in po drugih zaporih, ki jih je lahko vsak trenutek doletela smrt kot talce ali pa obsodba na počasno umiranje v taboriščih. Da, tu je šlo za ljudi, ki so bili v ječi večinoma kot antifašisti, kot borci za boljšo bodočnost in svobodo ljudskih množic, z namenom torej, ki s strani gospoda škofa ne zaslužijo zanimanja. Marij^ Pasquinelli pa je drugega kova; ona je globoko katoliško vzgojena devica, ona je premišljeno in hladno umorila človeka iz ljubezni—iz ljubezni do svojega naroda, iz ljubezni do krščanske kulture, sploh iz najplemenitejših nagibov. In na razpravi je tako lepo govorila, tako je blatila brezbožno Jugoslavijo, da se škof, kot je gospod Santin, pač ne more vzdržati, da je ne bi počastil z obiskom. Seveda nam tudi ni treba pripovedovati, da ni tu nič političnega, da je to škofovo dejanje "nad dnevno politiko." V času, ko se uganja s Pasquinellijevo politična propaganda po vsej italijanski reakciji, je škofov korak odkrit in jasen pristanek za stvar reakcije. Ta njegov korak pomeni enostavno: kjer je "Voce libera," "Lunedi," "Mes-saggero Veneto" in podobni časopisi, kjer so "squadre d'anzi-one," kjer je razbijanje kulturnih predstav po šovinistih, kjer so Coen in ostali "bombaši" kjer je signorina Monti in podobni—tam je škof Santin. In to konsekvetno pomeni: vedno na nasprotnem bregu od tistega, na katerem je ljudstvo. Raje z volkovi kot pa s čredo. To pa se ne pravi biti pastir. ČEŠKA PODPISALA SPORAZUM Z RUSIJO PRAGA, 12. julija. — čeho-slovaški premier, Klement Gott-wald, je danes naznanil da je za časa njegovega bivanja v Moskvi bil podpisan petletni trgovinski sporazum med Čehoslo-vaško in Sovjetsko zvezo. Urednikova posta Piknik podr. št. 106, SANS Cleveland, O. — Kdo ne pozna senčnega vrta poleg Slov. društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu, O., kjer naša društva žo več let prirejajo velike in male piknike. Na teh prostorih bo v nedeljo dne 20. julija priredila euclidska SANSova podružnica št. 106 svoje letni piknik, da se zopet enkrat pošteno razvedrimo in "naredimo" kakšen denar, kot se je izrazil predsednik F. Žagar. Ta podružnica je v teku svojega obstanja že veliko dobrega storila. Ne samo, da je med zavednimi rojaki nabrala nad $10.000 za otroško bolnišnico in za upravo SANSa, temveč je skrbela potom tiska in kulturnih priredb, da je narod zvedel resnico o položaju v stari domovini. Delo, ki ga vršijo požrtvo-podružnic, je nehvaležno, toda valni člani in članice SANSovih prijetna zavest, 3o moralno in gmotno pomagajo svojih bratom v stari domovini, jih veže, da vztrajajo pri svojem delu do konca. Poudariti je treva, da so bile do sedaj še vse naše priredbe sijajno obiskane, kar znači, da narod odobrava SANSove smernice. Zato smo sigurni, da bo uspešen tudi ta piknik, če nam bodo vremenski bogovi naklonjeni. Kot v preteklosti, tako tudi sedaj pričakujemo prijaznega sodelovanja iz St. Clairske in collinwoodske okolice, kajti "oka roko umije". Pride naj tudi G. Nagode s scojimi "Ljubljančani" (če se je že vrnil iz medenega potovanja.) Trdno smo prepričani, da bodo navzo-I či tudi "Slovani". Ti fantje so vedno vneti za dobro stvar, pa zapoje tudi, da ti kar srce vriska. Torej se vidimo v nedeljo! Frank Česen. "AMERIKA ŽELI KUPITI AVSTRIJO," PRAVI RUSKI POVERJENIK DUNAJ, 12. julija. — Gen. L. K. Kourasov, sovjetski vojaški poverjenik za Avstrijo, je danes obtožil Zedinjene države, da se želijo potom sporazuma za pomoč Avstriji polastiti kontrole nad avstrijsko ekonomijo. Sovjetski general je prečital te obtožbe na redni seji zavezniškega kontrolnega sveta. Izjavil je, da Rusija vztraja, da se iz avstrijsko-ameriškega sporazuma glede pomoči črtajo tiste določbe, ki so v nasprotju s prejšnjimi sporazumi med zavezniki. Kourasov je izjavil, da se Zedinjene države nameravajo polastiti že sedaj kontrole nad Avstrijo, ko je vsled vojne še vedno ekonomsko šibka. AMERIKA POSLALA 118.000 TON HRANE V NEMČIJO BERLIN, 10. julija—Zedinjene države so poslale v zapadno Nemčijo samo v prvem tednu meseca julija 118,000 ton žita in moke, ter okrog 5,000 ton razne mešane hrane. Največ hrane za "lačne" Nemce je bilo poslane v teku meseca junija, ko je dospelo iz Amerike 483,O0O ton hrane. Samo žito, poslano v Nemčijo, je precenjeno na $13,500,000. To vsoto bodo skupno plačali ameriški in angleški davkopalčeval-ci. SPORAZUM GLEDE POMOČI PODPISAN S TURČIJO WASHINGTON, 12. julija.— Zedinjene države in Turčija sta formalno podpisali sporazum glede programa za pomoč Turčiji v znesku $100,000,000. S tem sporazumom je Trumanova doktrina za pobijanje "komunistične nevarnosti" postala stvarnost. Sporazum je bil podpisan v Ankari in vsebuje le par točk. Verjetno pa je, da se nanaša na izročitev moderne vojaške opreme, ki bo omogočila "turški armadi" zaščito mej z malimi silami." Neki viri pravijo, da bo na podlagi tega sporazuma Turčija dobila tanke, artilerijo in vojaška letala. ŠKRAT HITLERJEVI ZNANSTVENIKI DELAJO ZA AMERIKO LOS ANGELES, 12. julija. — Časopis "Times", ki izhaja v Los Angeles, je priobčil članek, v katerem je rečeno, da je sedem nemških znanstvenikov, ki so za časa vojne delali za Hitlerja, uposlenih v Point Mugu, Cal., in sicer na podlagi prostovoljne pogodbe z ameriško mornarico. z obiska Mrs. Louis Rolih iz . 879 E. 225 St. se je nahajala na obisku v Library, Pa., pri Mr. in Mrs. -Jakob Senchur, katerima se iskreno zahvaljuje za vso prijaznost in postrežbo. Obiskala je tudi Mr. in Mrs. Frank Je-ram, st. ter Mr. in Mrs. Frank Oblak na Butler St. v Pitts-burghu in Slov. dom v Library, ki prav lepo napreduje, kot tudi Gospodinjski klub. Ker je bila tako gostoljubno sprejeta kamor je prišla, se tem potom iskreno zahvaljuje vsem ter želi vsem mnogo uspeha. "Promoter]i" žanjejo Ti dni je prišlo na dan, da je clevelandska podružnica organizacije pohabljenih veteranov (Disabled American Veterans, Chapter 7) pred šestimi tedni najela dva profesionalna "promo-terje." V tem času sta nakolek-tala nič manj kot $16,000 prispevkov, kar je krasna vsota. "Zanimivo" pri tem je, da si omenjena "promoterja" za svoj lastni trud računata polovico vsega nabranega denarja. Dober business! Strašilo je V neki vasi na Moravskem je nedavno strašilo prav tako, kakor pripovedujejo pravljice o duhovih. - V onem kraju je navada kakor pri nas, da se zbero pogreb-ci po pogrebu v hiši, kjer je ležal mrtvec, in pri pojedini "sedmini" si zalivajo žalost s kapljico vina. To se je zgodilo tudi v tem primeru. Ona, ki so jo bili ravno pokopali, je bila stara teta. Ko se je zbrala družba in . ji je hotelo veselje ravno z lic izbrisati prelite solze, so se odprle duri in na pragu se je prikazal "duh" stare tete, opravljen prav tako, kakor so jo položili v rakev, z belo peče in črno obleko. "Tukaj se tedaj vi veselite!" prične duh zamolklo, 'in- se ne spominjate, da jaz v grobu nimam miru, dokler niste za mojo dušo pomolili rožnega venca!" Rekši izgine. Ko se družba iznebi prvega strahu, takoj jamejo moliti rožni venec, kakor je zahteval duh. Po mplitvi je šla domača hči v prvo nadstropje nekaj iskat. Ali kdo opiše njen strah, ko opazi, da je vsa soba okradena! Vse je bijio pobrano razen pohištva. Zvit tat je porabil njih lahkovernost, prišel "strašit" in potem kradel prav polagoma. * Vrag ujet Nekje na Dolenjskem je bila vdova z majhnim otrokom. Njen rajni mož ji JS'lbpustil nekaj premoženja. Nekega ve-česa stopi v sobo — hudič strašne podobe in hoče'vzeti novorojenega otroka, češ: "Otrok še ni krščen, tedaj je moj, ali pa ga moraš odkupiti s svojim denarjem!" • Žena vsa prestrašena reče: "Najsi sem ubožna, rajša dam' vendarle denar nego otroka!" Gre in prinese hudiču ves denar, okoli 200 kron. Hudič je bil denarja bolj vesel nego otroške duše — .dokaz, da so v peklu tudi nekateri ubožni vragi _ in je odšel hitro svojim potem. Drugi dan je žena potožila župniku svojo nesrečo. Ta je pa brž spoznal, kaj to pomeni, in je prašal ženo: "Komu ste pa • povedali, da imate denar?" — Žen a reče: "Nikomur drugemu nego babici!" — "Dobro!" reče župnik, "pojdite tja k babici in pobarajte se, da imate še dosti denarja, da vam je hudič sicer vzel papirnati denar, da pa imate zlata in srebra še dosti!" Žena gre k babici in se poba-ha, koliko ima še srebra'in zlata in da se za tisto ne meni, kar ji je vzel "nebodigatreba". V tem pa se je opozorila žandar-merija, in orožniki so prišli ter se poskrili pod posteljo in po kotih hiše,, kjer je stanovala vdova. Še tisti večer so prišli namesto enega kar trije hudiči in zahtevali od vdove zlata in srebra. V tem hipu priskočijo orožniki in primejo hudiče za vrat. Hudi duhovi pa, brez groznih rog, obrnjenih kožuhov in železnih verig in umiti po obrazu z vodo, so bili — babica, njen mož in njiju sin. # Prevzetnost a) Dobra letina. Kmet je postregel prijatelju z vinom in dejal nato: "Vidiš, dragi, takega pridelujem jaz v svoji gorici!" _ b) Slaba letina. Isti kmet istemu prijatelju, ko mu ponudi vina: "Je li, da je ki-' slo? Pa kaj si hočem! Kakršno je Bog dal, tako pa je!" 14. julija 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Dr. L. S. Rogers: Novozelandski intermezzo (Major dr. L. S. Rogers iz Nove Zelandije, je bil v zadnji vojni vojaški kirurg in se je udeležil kampanje v Afriki, v Siciliji, v Italiji. Leta 1943 je prišel na otok Vis in nato v BSsno. Bil je tudi v Drvarju. V zgodnji jeseni 1944 se je spustil s padalom na osvobojeno ozemlje Slovenije. Uprava partizanskih bolnišnic mu je poverila vodstvo partizanske bolnice globoko v Rogu, na Ajdovcu. Spomladi 1945, po končani vojni, je šel dr. Rogers nazaj v Italijo in od tam na dopust v svojo rojstno Novo Zelandijo, kjer živi dokaj močna jugoslovanska kolonija. (Zbranim Jugoslovanom je dr. Rogers govoril o svojih doživljajih v Jugoslaviji, o junaški osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov. (Iz Bagdada, kjer je zdaj profesor kirurgije, je dr. Rogers poslal tovarišici Jerasovi Sido-niji pričujočo črtico, ki jo pri-občujemo v prevodu.) Z odra sem s pogledom objel nabito polno dvorano. Množica jugoslovanskih poslušalcev je valovila kakor morje; nizko pod stropom dvorane se je vil lahek, moder dim. Tu pa tam se je goreča cigareta svetila kakor svetilnik na vodi temnega morja. Na odru poleg mene je stal predsednik združenih Jugoslovanov v Novi Zelandiji. Govoril je v svoji materinščini; tako mehke, tako hitre in tekoče so bile njegove besede, da jim nisem mogel slediti. Gledal sem ga od strani in opazil njegove močne žuljave roke, njegovo nerodno obleko In težke čevlje, njegov od solnca ožgan obraz. Pristni sin svoje rodne srbske zemlje. Z roko je segel globoko v žep in izvlekel velik robec, s katerim si je otiral znojno čelo. Zdelo se je, da mu govor prizadeva velik napor. Tu in tam se je obrnil proti meni in vedel sem, da je govoril o domovini, kjer je še vedno njegovo srce, o stvareh, ki so se tam dogajale med vojno ,0 domovini, o kateri jugoslo-. vanski rojaki .v Novi Zelandiji že dolgo niso dobili nobenih vesti. Njegove besede so postajale vedno milejše in potem je utihnil. Tedaj pa se je množica pod nami dvignila in zapela. V tem svetem trenotku, ko sta dvorana in noč izven dvorane odmevala od melodije "Hej Slovani," sem bil spet v mislih v jugoslovanskih gorah in dolinah, v snegu in dežju in v duhu sem videl deželo in ljudi, med katerimi sem živel in delal skoro dve leti. Temno morje obrazov se je pomirilo in tedaj sem vstal. Vstal sem in v globoki tišini, ki je zavladala v dvorani, sem začel preprosto pripovedovati. Tcf ni bila povest, kakor jo bo nekoč pisala zgodovina, marveč povest o Stanetu, o Jožetu, o Francetu, o Vidmarju, o Kajfežu, o Nadi, Mariji, Jeli in celi armadi meni že pozabljenih imen z nesmrtnimi dejanji . . . Lahko mi je bilo govoriti jugoslovanskim poslušalcem o junaških podvigih njih lastnih narodov, Tu in tam, ko sem omenil kak ovinek na cesti, kako belo cerkvico na hribu, kako stezico, vodečo iz doline v temni partizanski gozd, se je napetost med njimi še bolj povečala. Povedal sem jim o Martinu Brodu, o porušeni cerkvici ob deroči vodi; pripovedoval sem jim o Udbini in o mrzlem snegu, nakopičenem v hišah brez strehe, o Drvarju in kadečih se razvalinah, o tihih bežečih sencah v noči v Jajcu, o mirnem jezeru, ki so ga razburkali topovski streli, o ostrelcu, o bombardiranju malih bosanskih konjičkov, o ranjencih, ki so premrli ležali na snegu v Liki. Spomnil sem se komandanta Staneta, kako je padel pri Črnomlju, Igorja, ki je bil v zasedi blizu Topuške, Kajfeža, ki se je boril z neštetimi težkočami za svoje ranjence, s katerimi ga je končno združila smrt. Povedal sem, kako sva s Terzičem potovala iz Plavic, kako sva se v snegu ponoči spenjala v hrib, kjer sva srečala nad sto bosanskih žena, ki so se umaknile s svojih domov brez besed in brez solz, dobro vedoč, da se bodb njih sinovi borili naprej. Moje besede so mi priklicale v spomin na stotine obrazov, obrazov, katerih imena sem sicer že pozabil, a katerih junaška dejanja in zvesto tovarištvo mi bodo za vedno ostali v spominu. In da ustavim poslušalcem solze, ki so jim polzele po licih, sem jim zapel ono staro melodijo, saj jo poznate, ono staro sladko "Težko mi je zaboraviti tebe." In ko sem pel, bi bil prisegel, da, prisegel bi, da stoji poleg mene Jela . , . Prvič sem jo srečal na Visu, pozimi 1943. Vsako noč so pripluli na Vis mali ribiški čolni, ki so pripeljali ranjence s kopnega. Jasno sem videl to sliko pred očmi. Imeli smo že 400 partizanov in partizank iz Like z zmrznjenimi nogami. In zopet sem slišal rahel šum čolnov, ki so tiho, tiho pripluli ponoči v pristanišče. Spet sem bil pri izkrcanju novih ranjencev . . . Stari polkovnik Zone, s svojo torbico z znakom Rdečega križa preko rame, jim je pomagal iz čolnov; potem smo jih umili in razušili. Kako smo morali paziti na strgane, razcefrane nemške in italijanske cape, da bodo še lahko za rabo ... Pozno v noči, ko nismo več operirali, smo se zbrali v hiši pobeglega fašista in tedaj je prihajala Jela. Za mene je Jela tako živ in nesmrten simbol junaške borbe partizanov. Vidim njene svetle lase, rdečo zvezdo Dead Wrong 11 HATlONAl SAFETY COUNCIL • ^ na titovki, italijansko brzostrelko preko rame, dve bombi za pasom. Vidim še njene modre oči, ki so me vsako noč tako proseče gledale kot da bi mi rekle: "Dok-tore, v Liki, tam je še 4,000 ranjencev brez pomoči. Zakaj ne greste tja?" In šel sem v Liko, v sneg, v žalost, v pomanjkanje, tja, kjer je edino nepremagljiva volja partizanov ohranila ljudem življenje. « In nato sem jim govoril o Titu. Množica v dvorani je spet zavalovila, kakor da se je pred njimi dvignil njegov lik. Povedal sem jim, kako me je sprejel v votlini, kjer je imel svoj štab, kako sem ga našel pri surovo obtesani mizi s svojim velikim psom. Povedal sem o njegovih svetlih očeh in gostih obrvih, o njegovem mirnem glasu. Kako velikega sem spoznal v tej votlini, velikega kakor junaka iz epa! In me je vabil, naj pridem v Bosno, kjer je potreba še večja nego v Liki ... In šel sem v Bosno. Moji poslušalci so nekaj že vedeli o Drvarju, o nemških padalcih, ko so se spustili z neba kakor toča, o letalih, ki so se nizko spustila—kot velikanski orli ■v dolino, kjer je boj že besnel. A povedal sem jim tudi, kako sta šla naš komisar in njegov tovariš, britanski narednik, vsako noč skozi Drvar med nemške položaje in goreče hiše iskat ranjencev. Kljubovala sta neprestano smrti, dokler se nista ob prvem svitu vrnila k nam v varnejše zavetje hriba. Povedal sem jim, kako smo se morali z njimi umakniti v gozd. Nekateri, ki niso mogli hoditi, so se plazili po trebuhu, druge so tovariši nosili na zasilnih no-silih iz borovih vej. V temni noči se je naša kolona pretrgala; obkoljeni smo bili, a prebili smo se skozi goščavo, med tem ko so nemški tanki drveli naprej. In potem smo hodili, neprestano hodili v temni noči, iz hriba v dolino in zopet v hrib, skoraj bosi, razcapani, lačni. A kaj to? Ne utrujenost, ne lakota, ne sneg ,ne "mraz niso zlomili volje in poguma partizanov. Zopet je bila jesen. Gozdovi Slovenije so se bleščali v krasnih, mehkih jesenskih barvah. S padalom, privezanim na hrbtu, sem se dvignil z britanske letalske baze v Italiji in se spustil med naše prijatelje, slovenske partizane. Kmalu je zapadel sneg. V partizanskih bolnicah, globoko v gozdih, so ležali ranjenci, ki so junaško prenašali muke in trpljenje. Ves dan je bilo slišati streljanje v dolini. Zaloge* hrane so bile pičle. V moji partizanski bolnici, skriti v pragozdu Roga, je bila tovarišca Marija, ki je delala od zore do pozne noči; kuhala je, čistila, delala brez počitka, čeprav je vedela, da ji težka, neizprosna bolezen—rak—ne bo prizanesla. V spominu sem zagledal njene sive lase, njen bledi in suhi obraz, spomnil sem se njene požrtvovalnosti in velikega poguma. Tam je bil tudi Ceslav, medicinec iz dalj nje Poljske, ki je počasi umiral od hudih ran, dobljenih v borbi za svobodo slovanskih narodov. .. Govoril sem še,o svoji zadnji noči, ki sem jo prebil na Ajdovcu. Ko je komisar bolnice končal svoj poslovilni govor, sem vstal brez besede in molče smo si stisnili roke. Mladi obrazi slovenskih fantov-partizanov so me gledali z očmi, polnimi globoke hvaležnosti. Ob zori sem šel sam po skriti stezi; sam sem šel, od koder sem bil prišel . . . Zdaj sem končal svoje pripovedovanje. Na obrazih vseh so blestele solze ponosa nad junaštvom domovine, solze, ki jih ni nihče otrl . . . (Po "Slovenskem poročevalcu") V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! L. Kapyirin: Moskva danes v Moskvi je pomlad. Njen žgoči dih je raztopil sneg in prinesel na mestne ulice medene vonjave polj in gozdov. V prestolnici so se pojavili prvi pomladanski cvetovi. Vidiš jih lahko povsod—v stanovanjih in uradih ministrstev, v izložbah trgovin in v laboratorijih učenjakov, v gledališčih in restavracijah. Moskovčani, kakor ves ruski narod, goreče ljubijo cvetove—prekrasne darove rodne zemlje, za katere srečo delajo tako navru-šeno in uporno. Letos bo Moskva stara 800 let. Moskva ima za seboj bogato in junaško zgodovino. Zbrani pod moskovskimi zastavami so ruski polki Dimitrija Donskega zadali uničujoč poraz tatarskim osvajalcem in si postavili za cilj osvoboditev pradavne slovanske zemlje tujega jarma. Moskva je bila pregrada, ob kateri je našla svoj neslavni* konec velika Napoleonova armada. Moskva je postala simbol združenja slovanskih narodov in jih je dvignila v strašnih dneh druge svetovne vojne v boj proti njihovim zaslužnjevalcem. Moskva je mozeg dežele. V starodavnem Kremlu, nad katerim v sinjini pomladnih noči žarko gore rubinasto-rdeče zvezde, danes živi in dela veliki Stalin. V Moskvi kot v zrcalu odseva sijajnih perspektivov polno življenje dežele. Prestolnica je kot vsa dežela—v opažih gradbenega lesa. Opaže lahko vidiš i na stranskih i na glavnih ulicah. Moskva raste naprej in se izgrajuje. V mestu grade 318 novih stanovanjskih hiš na površini 300,000 kvadratnih metrov. V načrtu imajo gradnjo še 1,105 stanovanjskih zgradb. V petletki, ob koncu letd, 1950, bo zazidanih v Moskvi tri milijone kvadratnih metrov stanovanjske površine, skoraj dvakrat več kot v petih predvojnih letih. Dokončujejo projektiranje visokih zgradb v prestolnici. V bližnji bodočnosti nameravajo na Leninskih gorah, odkoder se odpira prečudovit pogled na Moskvo, zgraditi 32 nadstropni hotel. Palača, ki jo bodo zgradili, pri stadionu "Dinama," bo imela 26 nadstropij. V Zarjadih raste 26-nadstropno poslopje za ustanove, 16-nadstropne zgradbe pa bodo zgradili na ploščadi Vosta-nija (Vstaje), pri Rdečih vratih in na Kotelničevskem nabrežju in 16-nadstropni stavbi za ustanove na Smolenski polščadi in v Kalančevski ulici. Moskva se širi v širino, višino in globino. Vrtajo nove tunele za podzemsko železnico. Dolžina že zgrajenih in obratujočih tunelov znaša nad 40 kilometrov. Moskva je že lahko po pravici ponosna na 29 postaj metropoli-tena, ki so pravi prekrasni podzemski dvorci. Sedaj grade v največji globini novo krožno progo. Prvi del krožne proge, od Kurskega kolodvora do Centralnega parka kulture in oddiha, bo začel obratovati že 1948. leta. Pod zemljo utirajo poti novim telefonskim linijam, električnim kablom in plinskim cevem. V prestolnico so napeljali po ceveh zemeljski plin iz Saratova. V kratkem bodo pričeli z gradnjo plinskega cevovoda I'ula-Mos-kva. Nadaljujejo z med vojno prekinjeno gradnjo koksove tovarne. V petletki bodo napeljali plin še v 200,000 moskovskih stanovanj. S plinom bodo oskrbljena komunalna podjetja, znanstvene ustanove in bolnišnice. Moskva nezadržno krepi moč svoje industrije. V mestu je osredotočenih na stotine podjetij, ki proizvajajo 15 procentov celotne produkcije sovjetske industrije. Predvojni nivo produkcije bo ob koncu petletke prekoračen za 30 procentov. V Moskvi so podjetja črne metalurgije in industrije barvnih kovin. Tovarna "Srp in kladivo" proizvaja prvovrstno jeklo. Po Moskvi so razmeščene gigantske tovarne težkih strojev. V znamenju Stalinskih petletk so tu zrasle velikanske tovarne za avtomobile, tovarne krogljičnih le-žajev, tovarna "Dinamo" za električne izdelke. Iz starega Bromleja je zrasla ogromna tovarna za izdelavo orodnih strojev "Rdeči proletarec." Kolektiv tega podjetja je znan vsej deželi kot prvoborec za nove metode dela, ki so napravile prevrat v tehniki. Moskva proizvaja stroje za industrijo nafte in rudnikov, za elektropostaje. S svojimi izdelki opremlja Moskva vsa podjetja v deželi. Uspešno se v Moskvi razvija tudi prehrambena in tekstilna industrija. Poleg tega pa je Moskva hkrati kulturno središče dežele. Tu se nahajajo mnogoštevilne znan-stveno-raziskovalne u s t a n o ve, na čelu s štabom sovjetske znanosti—z Akademijo znanosti Zveze sovjetskih socialističnih republik. V mestu je 89 visokih šol, 516 srednjih šol in še množica različnih kurzov in večernih šol za delavsko mladino. Iz leta v leto narašča v Moskvi število glooc>oooooooooooooooo< JOHN GALSWORTHY TEMNI CVET ROMAN (Nadaljevanje ) Kakšna svetska dama! Pa tudi—kakšen otrok! In zdaj je opazil, da je obraz na risbi s sepijo precej starejši—da ustnice niso tako sočne, pogled ne tako nedolžen, lica ne tako okrogla, in da leži okrog njih nekaj otožnega, obupnega—obraz, ki se ga je življenje trdo dotaknilo. Toda iste oči ima—in kakšno očarljivost poleg vse razočaranosti in kljub zgodbi, ki je na njem zapisana! Tedaj je zagledal na okviru sivkasto zaveso, pripeto na tenkem drogu in potegnjeno na stran. Samozavestni, mladi glas je govoril: "Dovolite, da vam pokažem svoje risbe? Jako bi bili prijazni, ako bi si jih ogledali. Povedali bi mi lahko svoje mnenje o njih." In strahoma je videl, kako je odprla mapo. Ko si je ogledoval te šolarske risbe, je čutil, kako ga ona gleda, kakor delajo živali, kadar se odločajo, ali naj te imajo rade ali ne; nato je prišla in stala tako blizu, da se je njen laket dotikal njegovega. Napel je vse sile, da bi zasledil v teh risbah kaj dobrega. Ali prav zares ni bilo nič dobrega na njih. In če je znal v drugih stvareh precej lagati, da ni ljudi žalil, mu je bilo nemogoče lagati, kadar je šlo za umetnost; zato je rekel samo: "Učili se niste, to je tisto." "Ali me hočete vi učiti?" Toda še preden je utegnil odgovoriti, je že zabrisala to naivno vprašanje s tako spretnostjo, kakor odrasla dama. "Seveda vas tega ne bi bila smela vprašati. To bi vam strašno presedalo." Pozneje se je samo nejasno spominjal, da ga je Dromore vprašal, ali jaha kedaj po Hyde Parku; in da so šle tiste njene oči za njim; in da je njena roka njegovo še enkrat prav po otroško stisnila. Nato je šel zopet po slabo razsvetljenih stopni cah mimo brezkončne vrste kartonov in ven v veter. Tretje poglavje Ko je domov grede prečil Green Park, ali je bil mirnejši ali nemirnejši? Težko povedati. Malo dobro se mu je zdelo, nekako toplo mu je bilo pri srcu; vendar je bil razdražen kakor vselej, kadar je prišel v dotiko z ljudmi, ki jim je svet umetnosti sama zabavna sanjarija. Kakšen domislek, da bi učil tega otroka risati — to vihro s svojim jahanjem in svojo ma-čico; in s tistimi Perdifinimi očmi! čudno, kako hitro se je z njim sprijateljila! Morebiti je nekoliko drugačen nego tisti, katerih je navajena. In kako lepo je govorila! Posebno, prikupno, skoraj mično dete! Gotovo ne čez sedemnajst let — in Johnnyja Dromoreja hči! Ostra sapa je brila, svetiljke so žarele med golim drevjem. Vedno je lep — London ponoči, še v januarju, še v vzhodnem vetru, da se te lepote ni nikdar naveličal. Njegove ogromne, izklesane oblike, njegove bleščeče luči, kakor jate plavajočih zvezd, ki so priletele na zemljo; in vse toplo od, vrvenja in drvenja neštetih življenj — tistih življenj, ki ga je tako gnalo, da bi jih spoznal in se z njimi spojil. Povedal je Silviji o svojem srečanji/, Dromore! Ime jo je prestalo. Poznala je staro irsko pesem "Dromoreski grad" s čisto posebnim refrenom, ki te je neprestano preganjal. Ves teden je pritiskal hud mraz, in Lennan je začel skupi- no njunih dveh ovčarskih psov v naravni velikosti. Nato je prišel jug s tistim prvim jugoza-hodnikom, ki prinese vsak februar občutek pomladi, kakršen se nikdar več ne vrne, da so ljudje omotični kakor zaspane čebele v soncu. V njem je obudil silneje nego kedaj željo po življenju, doživljanju, ljubezni — hlepenje po nečem novem. Seveda ga ni vleklo to nazaj k Dromoreju, ne! Samo prijateljstvo — saj svojemu staremu sošolcu niti povedal ni, kje stanuje, in da bi njegovo ženo veselilo, seznaniti se z njim, ako bi se hotel k njim oglasiti. Johnny Dromore prav gotovo ni videti preveč srečen, pa naj se dela še takega junaka. Da, že prijateljstvo zahteva, da gre k njemu. Dromore je sedel v svojem dolgem naslanjaču s cigaro med ustnicami, svinčnikom v roki in "Pasjim rodovnikom" na kolenih; poleg njega je ležala debela zelena knjiga. Nekaj prazniškega je sijalo od njega, čisto različnega od njegove nervozne pobitosti oni dan; in ne da bi bil vstal, je zamrmral: "Halo, stara korenina! — Vesel sem, da si prišel. Sedi. Poglej. Agapenome — s katerim, misliš, naj jo sparim — s San Diavolom ali Ponte Canetom ? — samo štiri ulice od Svetega Pavla. To pot bo dala res nekaj izvrstnega!" Lennan, ki ni še nikdar prej čul teh posvečenih imen, je odgovoril : "O, s Ponte Canetom seveda. Ako si v delu, se oglasim kedaj drugič." "Kje neki! Zapali si cigaro. Zdaj zdaj bom pri koncu z rodovnikom — boš kaj pil?" In tako je Lennan sedel in bil priča tem preiskavam, ki jih je ovijal dim cigar in so jih prekinjale mrmrane razloge. To je bilo brez dvoma prav tako sveto delo in je zahtevalo prav take poglobitve, kakor njegovi kadar ugasne sveča, in zalila ga je bakrena rdečica, napori, kadar ustvarja' v glini; zakaj Dromoreju je plaval pred duševnimi V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NAD VSE LJUBLJENE NI NIKDAR POZABLJENE MAMICE Mary Kaiister ki je zatisnila svoje blage in mile oči ter se preselila v večnost dne 11. julija 1946 Eno leto že Vas krije zemlja, ko ločili smo se le za čas. Tam Vam lepše Sonce sije, kjer je pravi dom za nas Večni Bog Vam daj plačilo, ko svetu ste dali slovo, preljuba in draga mati naša, spavajte zdaj v grobu prav sladko. Če tudi gomila je globoka, pa tako globoka vendar ni, da bi ljubezen spet združila nas tamkaj v srečni večnosti. Žalujoči ostali; OLGA LONČAR in MARY MOLLE, FRANK, JOSEPH, FRED in RUDOLPH, sinovi REJENKA, ZETA, SINAHE in VNUKI Cleveland, O., 14. julija 1947. očmi vzor konja dirkača — tu-j di on je ustvarjal. To ni bilo' samo prizadevanje, kako bi si naredil denarja, temveč resno delo, ki ga posveča tisti posebni občutek, ki ga imaš, kadar si maneš roke, čustvo, ki spremlja vsako tvornost. Samo enkrat je Dromore prenehal, obrnil glavo in rekel: "Presneta težava, preden zaslediš pravi rodovnik." Resnična umetnost! Kako dobro pozna Lennan to obupno iskanje težišča, tiste osrednje osi, ki jo moraš najti, preden stopi oblika v življenje ... In opazil je, da danes ni mačke, ni cvetlic, niti sledu tistega raznorodnega ozračja — celo slika je bila zagrnjena. Ali je bilo dekle samo sen — privid, ki ga je priklicalo njegovo hrepenenje po mladosti? Tedaj je videl, da je Dromore izpustil iz roke debelo zeleno knjigo in stal pred ognjem. "Nelli si se ondan kar prikupil. Pa ti si se od nekdaj znal sukati okrog žensk. Ali se še spominjaš dekleta pri Coaster-jevih?" To je bila Coasterjeva čajni-ca, kamor je zahajal vsako popoldne, ka^ar je imel kaj denarja,. samo da je plaho gledal neki obraz. Ker ga je bilo lepota gledati — nič drugega! — Johnny Dromore ne bi tega danes nič bolje razumel nego takrat, ko sta bila še pri Bam-buryju. Saj ne bi prav nič pomagalo, če bi mu poskušal razložiti! Pogledal je buleče oči in slišal porogljivi glas; "Veš, da res siviš? Strašan- ENAKOPRAVNOST sko smo stari, Lenny! Človek se postara, kadar se oženi." Odgovoril mu je: "Saj res — prav i^ič nisem vedel, da si ti oženjen." Dromorju je izginil z lica porogljivi izraz. Nekaj minut ni izpregovoril, nato je pokazal z glavo proti podobi in zagodr-njal: "Pri meni do ženitve sploh ni prišlo, vidiš; Nella je — postrani." Lennana je nekako pogrelo; zakaj je izgovoril' Dromore to besedo, kakor da ga je svoje hčere sram? Prav tak kot vsi njegove vrste — nič tesnosrč-nejšega od teh lahkoživcev! Plava z mnenjem drugih ljudi; vsaka sapa se igra z njim, ker nima zanesljivega sidra v trdnih nazorih! In ne da bi vedel, ali bo Dromoreju po volji ali ga bo imel za sentimentalnega sanjača ali bo celo podvomil o njegovi moralnosti., je rekel: "Zaradi te reči bi moral biti vsak dostojen človek — moški ali ženska — z njo le še prijaznejši. Kedaj se pride k meni risanja učit?" Dromore je stopil po sobi, potegnil zastor od slike in rekel z zavešenim glasom: "Moj Bog, Lenny, življenje je krivično. Nella je kriva njene smrti. Mar^ bi bil šel jaz po zlu — brez šale! Ženske nimajo sreče." Lennan je vstal s svojega udobnega stola. Zakaj iz preteklosti se mu je splašil spomin na tisto poletno noč, ko neka druga ženska ni imela sreče, in mu žalil srce s svojo črno, neiz- 14. julija 1947 brisno bridkostjo. Rekel je mirno: "Preteklost je zbogom, dragi moj." Dromore je potegnil zaveso čez sliko in se vrnil k ognju. In dobršno minuto je strmel vanj. "Kaj naj storim z Nello? Dekle dorašča." "Kaj si storil ž njo doslej?" "Bila je v šoli. Poleti pojde na Irsko — tam imam od starine malo sveta. Julija meseca jih bo osemnajst. Moral jo bom uvesti med ženskg in take reči. To je vrag! Kako? Kdo?" Lennan ni mogel drugega, nego je samo zamrmral: "Postavim moja žena." Kmalu nato se je poslovil. Johnny Dromore! Čuden skrbnik za to dete! Dekle mora živeti svoje vrste življenje v tem samskem brlogu, sredi teh vodnikov po dirkah! Kaj bo iz nje? Ujel jo bo kak mlad veseljaček, poročila se bo z njim, ni dvoma — njen oče bo že gledal, da pojde vse kot treba, zakaj njegovi nazori o družabni dostojnosti so očitno visoki! In potem — pojde morda isto pot kot njena mati — ta ubožica na sliki z očarljivim, a obupanim obrazom. Pa kaj! To ni njegova skrb! Četrto poglavje To ni njegova skrb! Samo to-variški čut ga je privedel po tem odkritju iznova k Dromoreju, da bi mu dokazal, da ima izraz "postrani" pomen in veljavo samo v domišljiji njegovega prijatelja; da bi mu še enkrat zatrdil, kako bi Silvija z vese- VAŽNO NAZNANILO SLOVENSKE BANKE THENORTHAMERICANBANKCO. 1. Prememba uradnih bančnih ur 2. Ofvoritev nove podružnice Na seji 8. julija je direktorij določil, da se spremenijo uradne ure poslovanja in sicer za SREDO in SOBOTO. Od 28. julija bo banka poslovala po sledečem redu OB SREDAH bo odprta tudi popoldne in ob sobotah popoldne ne bo več poslovala. Otvoritev nove podružnice Se bo vršila v soboto 2. avgusta na Union Avenue in E. 93. cesta. Tam se nahaja moderno bančno poslopje, ki je bilo vse prenovljeno za moderno bančno poslovanje. Zahvaia deiničarjem za naiiup delnic Direktorij z gospodarskim odborom se zahvaljuje vsem, starim in •novim delničarjem, ki so pokupili vse delnice, ki so bile izdane za drugo podružnico. Certifikati se bodo dobili v banki ali pa bodo poslani delničarjem na dom, kakor hitro bodo izdelani. Finančno stanje banke ob tem času in sicer z dnem 9. julija PREMOŽENJE: Gotovina doma in na drugih bankah ..................................$1,497,518.48 U. S. vladne sekuritete ........................................................ 4,470,759,90 Posojila in diskonti .............................................................. 2,505,164.61 Drugi bondi in sekuritete .................................................... 243,587.06 Bančno poslopje lastovano ....................................................................................................1,00 Drugo premoženje ................................................................ 27,005.15 Skupaj..................................$8,744,036.15 OBVEZNOSTI: Osnovna glavnica ...................................................................$ 800,000.00 Surplus ................................................................................. 175,000.00 Nerazdeljen dobiček ............................................................ 38,097.25 Rezerva za slučajnosti ........................................................ 76,568.43 VLOGE.............................................................................. 7,954,578.79 Hipotekirane vloge (Sec. 710-180 G. C.) ............................ 177,525.06 Druge obveznosti .................................................................. 22,266.62 Skupaj..................................$8,744,036.15 Ijem sprejela dete, ki naj pride, k^dar hoče. Ko ji je povedal, kako je bilo z Nellinim rojstvom, je celo minuto molčala, mu zrla v obraz, nato pa je rekla: "Ubogo dete! Bog ve, ali ona to ve? Dela za moške Avtni mehaniki, izurjeni; visoka plača z tedensko jamčeno plačo. $75. — Shaker Motors Inc., 16451 Kinsman Rd. Avtni mehanik, prvovrsten; visoka plača od ure. Tudi za popravila na ogrodju. Reed Aulo Service Co., 18110 Detroit Ave, Popravljalci fenderjev in ogrodij,— Plača od ure; počitnice, izvrstne delovne razmere. Schaefer Body, 5009 Superior Ave,, EN 0025. Popravljalec ogrodij avtov in za barvanje avtov. Dobra plača od ure. Augelat Body, 6817 Lorain, WO 4725. Avtni mehanik izurjen na truckih; 48 ur tedensko. čas in pol nad 40 ur. Stalno; unijska delavnica. Pričetek ob 4. pop. J. SPANG BAKING CO. 2911 Barber Ave., od W. 25 St. AVTNI MEHANIKI Novo poslopje, izvrstne delovne razmere. Sedaj obstoječa plača od ure. Prodajalec novih Mercury avtov. REDWOOD MOTORS INC. 481 E. 185 St.. IV 3412 ZIDARJI Dolgotrajno delo pri W. L. E. železnici. Zglasite se ob vznožju Campbell Rd. ali pokličite BR 1858 Popravljalci zavorov A vini mehaniki stalno delo, najvišja plača od ure. Samo eksperti se naj priglasijo. HORN _Carnegie—E. 71st St. Popravljalec ogrodij in za barvanje Popolnoma izurjen. Si sam lahko označi plačo. DAVE'S AUTO PAINT & BODY SHOP 7700 Lake Ave. AVTNI MEHANIK Izurjen na Chrysler avtih; tudi za popravila na ogrodju; plača na podlagi provizije. HIGH LEVEL MOTORS INC., 1437 W. 25th St. MIZARJI Samo unijski delavci; najvišja plača od ure. Imamo 80 novih bungalow hiš za zgraditi. Delo skozi celo leto. Mr. Volk pri ROCKY RIVER DR. & ROCKLAND, VOLK CONSTRUCTION CO. Ljudje so dandanes tako brez čutni!" On sam si ni mogel misliti, da bi se kdo na kaj takega sploh oziral, kvečjemu da bi bil nasproti deklici tem prijaznejši. Toda v takih stvareh je imela Silvija zanesljivejšo sodbo, ker je bila s splošnim mnenjem v tesnejših zvezah. Občevala je ljudmi, ki jih on ni poznal — in ki so bili normalnejši od njegovih znancev. (Dalje ■prihodnjič) ŠE EN TEDEN nadalj. od 10. z j. DRZEN PRIZOR O PRELOMU TRADICIJE PO SERGEI EISENSTEIN "IVAN GROZNI" z originalnim godbenim spremstvom po Prokofieff LOWER MALL THEATRE 310 SUPERIOR AVE., nasproti glavne knjižnice Dela za ženske KNJIGOVODKINJA izurjena; stalno delo. — Erdelac Sales & Service, 8003 Broadway. HIŠNA splošna hišna qpravila in navadna kuha. ER 0631 Delo pri dobri družini za dobro gospodinjo in navadno kuho. Izpod 45 letom starosti. Lastna soba in kopalnica. WA 1085. Posluga Vsi veterani. Barvamo znotraj in zunaj; papiramo in odstranimo stari papir. Prosti proračuni. E. R. Nelson, ME 2154. Zidarsko delo. — Strehe, dimnike, barvanje, stopnjice, itd. Delo jamčeno in po zmernih cenah _ CE 6602. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto oh nedeljah. Razno PLAČAMO NAJVIŠJO CENO za vsak avto v KATEREMKOLI stanju. — GL 6786 Nujno potrebujemo 1928-1940 avte. Prodajte vaš.avto danes. Royer Motor Sales, 1946 E. 55lh., vogal Chester Ave. — EX 7477. GOSPODINJA, ki želi dober dom in dobro plačo, dobi službo pri družini, kjer bi prevzelo celo gospodinjstvo. Navadna kuha. — Za podrobnosti pokličite HE 2185. MODERNE ELEKTRIČNE PRIPOMOČKE za na dom dobite pri GENERAL APPLIANCE STORE 1412 Hayden Ave. PO NIŽJI CENI Prinesite ta oglas in dobite popust. POZOR! Za najboljše meso, sveže in preka-jeno, pojdite v mesnico na 4411 WARNER RD. Cene so vedno najnižje in postrežba točna. ZA FINO IZDELANE SLIKE svatb, skupin ali posameznikov. obiščite ANTHONY STROJNY 6400 FLEET AVE., MI 8529 Cene zmerne, zadovoljiva postrežba DIMNIKE POPRAVIMO IN ZGRADIMO Vzpostavimo Vitroliner cevi za izhajajoče pline, popravimo škrilave in "tile" strehe. REYNOLDS ROOFING CO.. ME 3663 ~ PREPROGE •— TAPETE SČISTIMO IN POPRAVIMO Točna in zadovoljiva postrežba po izurjenih delavcih. Na vašemu domu ali v naši izdelovalnici BUCKEYE CARPET CO. 4059 Hough Ave. RE 0150 — EX 4367 — RE 0234 ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CŽV IN DIMNIK SeiŠČEN PO "VACUUMU" $4 do National Heating Co. Postrežba širom mesta FA 6516 PREKLIC! Tem potom želim preklicati kar sem govoril proti Mr. A. Lovko iz 6123 St. Clair Ave., ker je isto bila neresnica. — FRANK MRAMOR. RAZPRODAJA KOŽ IN USNJA za pošiljke v staro domovino Martin Jakulin 12520 SHAW AVE. AUGUST KOLLANDER V Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderjn boste vedno dobro postreženL