Dopisi. Rače. Tudi pri nas ne spimo in nas tudi ne pozabijo razne stranke obiskati s svojimi vabljivimi shodi. Zato naj gredo ludi naše vesli v svet. Torej poslušajte, kaj se je zgodilo te dni pri nas. Dne 24. t. ai. zvečer so bili kar trije shodi. Prvi se je pričel ob 7. uri zvečer. Govornik je bil neki »mašinenšloser« iz M:.ribora, prislaš in soidrug neke DKRS. Iz njegovega govora je pa razvidno, da tiči v njem nekaj komunističnega. Tako se je ta ši- rokoustni jeznogled razvnemal nad vsemi strankami, da je edino njegova prava, ki se poteguje za ljudstvo, rned drugimi je seveda zabavljal najbolj nad SLS. Med procejšnjim številom poslušalcev je bilo samo par pijanih, ki navadno vsakemu govorniku pritrjujejo, lako so tudi temu prilrjevali. Ko nam je pa priporočal njihovo 7. škrinjico, je završčalo po vsej sobi, kakor iz enega gria: »Naša škrinjica je prva«. Nato so sledila vprasanja in ugnvrjanja, tako je bil ta shod končan v gostihii [->:i ^Jugu ovanu«. Nekaj minut potem je bil otvorjen shod Pašlčeve radikalne stranke, kakre zaslopriik je že znani dr. Ravnilc, v gostilni Moschl. Ta gospod doklor nain je razlagal o dobrotah in davkih, ki r.as stiskajo. Ko jc vse to zvračal na SLS, čcž, da je vsc otu kriva, namrcč njeni voditelji, nam je zadrslovalo, da snio trn prestrigli besrdo in preokrcnili govor tako, da s;;!oh ni mogel več dalje govoriti, kjer je govciril ravao nasprofno. Nato je sledilo vprašanje: kam je šlo loliko milijoDov dinarjev, vsled katerih nam nalagajo vcdno vfčjc davke. Kaj je z invalidnim zakonom, ki-r že b' lct razpravljajo o njem (lo sicer obljubujejo prt vsakih volitvah) in še danes ni rešcn! Nato ga je naš zaupmk, hj_ošlovani g. Srnko vprašal marsikaj, med drugim tudi, zakaj je bila Davidovič-Korožčera vlad% odstavljena. Nain seveda on, kot pristaš via-ine strank* ni upal povedati, kakor tudi na druga vpražanja ni dal nobenega temeljitega odgovora. Potem ga je še nekd© vprašal, čegava zasluga je naprava železnice y Mursk© Sojboto. Na to vprašanje se je začel izgovarjali na nekdanjega samostojnega poslanca Drofenigga, a te izg»vore je dobil od nas po zobeh, da je to zasluga SLSt Ker smo mu na vsako besedo ugovarjali in mu tudi dokazaii iaži, je od jeze ves zelen zaključil shod, ki se j» končal z bumiin klicanjem živela SLS in nje voditelji. Nato po kratkem odmoru se je oglasil še pristaš in kandidatov namestnik Radičeve stranke, tukajšnji posest- ] ¦ nik Štefan Kmetič, ki je bil pri zadnjih volitvah vnei ; saraostojnež. Zdaj se mu je pa mudilo stepiti za en»-' ' stopnjo više, namreč do poslančevega namestnika. Se je pridružil drugi straiiki najbrž za to, da bi se s ločastjo ložje oženil, ker se kot srednji posestnik ne more. On nam je po svojem prepričanju razlagal gospodarski položaj v državi, ter ga je primerjal s slabim gospodarjem. Pri tej razlagi se najbrž ni spomnil sam nase. Ketje s svojim govorom agitiral za Radiča, mu jih le It-1 malo sledilo s klici: Druga škrinjica je naša. Ti shodi. so bili za nas Račance pravi »teater« brez vstopnine. ¦—Dne 27. jan. zvečer ob 8. uri se je začel pa drugi teater^ | ki nam je kot javen shod predstavljal naprednjaškegaJ profesor-špijona dr. Pivka. Ta se nam je najprej pred-' stavil, pardon, najprej je bil izvoljen predsednik shoda,,' | ki je otvoril shod in dal besedo že zgoraj ijmenovanemut« i govorniku. Ta se nam je predstavil, kdo in kaj da je.. svoj poklic, stan, sedanje bivališče in rojstni kraj. Zraven tega je pa pozabil povedati, kaj je bil v vojni in kako je ravnal s slovenskimi vojaki v vojni. On nas je v : imenu nai^dnega bloka, ki pa baje danes ne eksistira« več, (najbrž on sam ni tega vedel, ali pa si je mislii, da nas bo s tem še bolj nafarbal), torej v imcnu narodnega blcka nas je tako farbal, da je nabrž porabil vsv barve, ki jih sploh poznaaio. On nam je namreč razlagal politiko vseh držav, kar je seveda v nekem oziru dobro, da nas seznani z drugimi državami. Ali, ko je začel o naši državi, tu je začel rabiti barve. Ker nas je pa predsednik shoda že prej prosil, da ga naj pustimo1govoriti do konca, se je to zgodilo. Ne bom omenjal njegovega govora, ker sploh nima skoraj nikakega pomena. Samo to, da je njegov govor napravil na nas zborovalce tak vtis, da naj Boga zahvali, da je čisto zdrav^ kakor je prišel, zopet lahko odšel, prej ko je bil š^ shodt končan in zaključen. Zahvaliti se ima za to tudi našim fantom in možem, ki so služili pri njegovem polku kot on v Tirolah, da niso tako prostaški in razuzdani, ker drugače bi se mi bilo še slabše godilo, kakor baje v Cirkovcah. O navdušenju in zaklinjanju z živijo klici na SLS na ni treba omenjati, ker je dosti razvidno iz teh besed, ki sem jih zgoraj navedel. K lemu naj Yan» dragi čitatelji in volilci še jaz položim neikaj besed na srcu. Torej Slovenci in domoljubi, ne dajle se zapeljati in spraviti v zanjke različnih strank, ker kdo je proti SLS, ta je izdajalec naroda in materinega jezika. Tukaj naj veljajo tudi besede: Varujte se volkov v ovčjih oblačijih, ki hodijo kiog vas in vas lovijo v svoje mreže. Sv. Barbara pri Mariboru. Pred tedni se je prlpeljal k nam z avtomobilom dr. Gorišek od Sv. Lenarta v Slov. goricah, da bi imel v Kramarjevi gostilni shod. Franc Šaibeder iz Korene, predstavnik demokratske škrinjice, je s pomočjo špicla Frančeka iz Žikarc vabil ljudi na shod. Nihče se ni hotel udeležiti. Prisopihala sta dva strastna samostojneža, brbravi Petrič iz Zg, Voličine in špricani rihtar Ribič iz JabJanc, da sta naredila dr. Gorišeku poklon. Dn« 18. jan. 1925 pa so napovedali samostojneži shod v Kramarjevi gostilni i vabilom pri cetkvi, da pridejo govomiki Pucelj, Šikei itd. Naši so se odzvali vabilu in so zasedli prve prostore v gostilni. Dva govomika sta bila notranji sobi. Prid« vabit Ribič s čivkanjem: pojdite poslušat govornike. -Nihče ne gre. Spet pride drugič vabit, pa eden od našib zakliče: vas ne maramol Potem prideta govornika ven V prvem trenutku smo mislili, da se bodeta prikotalih iz sobe dva debeluharja. Pucelj, Šiker, radi bi jima bill izprašali vest; Puclju, kaj je s kupčijo z voli, Šikerjs bi spomnili, pako nam je ob času vojne rekviriral živino. Bila sta druga dva govornika, še precej teiesno ob* tesana, dobila sla takšno brco, da jima bo cn čas zvenelo v možganih, ako jih še imala. Nastopila bi tudi rada jezična govornica Jera, dr. Boležova žena. Pri nal ne bodete samoslojneži dobili kalinov, kakor ob voltt* vah 1920. Nova vas pri Sv. Marku. Zahvala in čast gospodt dr. Pivku, ker je »Jutro« z dne 23. januarja št. 19 pri* neslo lep in zvit dopis od Sv. Marka, ne iz Nove vasi in Stojnc, kjer je imel g. Pivko seslanek narodnega blo ka. V Stojncihbi skoraj irael gospod Pivko namest( govora neprijetno telovadbo, a so gospodje hitro pobrt sali v Novo vas, Pivkov rojslni kraj, kjer je imel v br* lovi hiši govor, s kalerim je pokazal, da je jako slal govornik. Občanov je res bila polna hiša, pa kaj je mo ral vse rxl njih slišati. Zakaj lega »Jutro« ni prineslo' Ves govor se je sukal o Davidovičevi vladi in o strašnil klcrikalcih. Gospod Pivko se golovo šteje med pošteri1 jake, pa makedonske roparje hvali, da so poštenjaki Torej sokolski zdravo! Če ima v domačiji rojak talo slab volilni rnagnet kakor ga ima g. Pivko v svoji lasto občini, je to največja obsodba. Tistih par prislašev, l jih irna, niso njegovi iz prepričanja, anipak iz neved nosti in radi oncga, kar iz lilra priteče. Torcj je lahto gospod Pivko ponosen na svoje ovčice. Hvalil se je, d se je vojskoval za Srbijo, njegov prislaš pa je klel zr> ven njega Jugoslavijo. Piscc »Jutro«vega dopisa trd' da je gospod župan dobil jasr>o m todna p<ijasnila i* svoja vprašanja. No, župan že iioa toliko suli v gi-*- da ne potrebuje Pivkovib pojasnil. Kakšna ,pojasnila pa je dobil gospod špijon od župana, je »Jutrov« dopisnik pozabil zapisati. Rekel mu je: »iMi ne bomo preobrnili tebe in ti ne nas«, kar je gospod Pivko potrdil c opombo: »Tukaj tako dobi SLS največ glasov.« Še nefcaj, gospod Pivko! Ali se ne sramujcš, da si izdal tisto hinavsko pratiko? Ali nrisliš, da je ljudstvo res tako neumno, da ne ve, kaj je belo in črno? Nc smeino soditi, •ali resnično je, kako za vero, tako za narodl Ne pišem tega iz nevoščljivosti ali sovraštva, ampak, kdor ni z nami, je proti nam! Pivko se ttidi sme zabvalili poštenim možem, klerikalnim petelinom, kakor nas »Jutro« imenuje, da do birme brez daril ni prišlo. Tudi ptujski župan dr. Senčar je iniel kratek govor. Je najbrž dober Lipoldov prijatelj. Zraven je še bil nek drug gospod, lu je najbrž kaso vozil. Največ zaslug za ta večno slaven sestanek narodnega bloka, pa ima bratova žena, gospa »Žitnica«, ki je vabila Ijudi v hižo, stregla gospodom, nazadnje pa še prevzela stražo pri avtomobilu, 4a je bil dobro odet in da ga niso muhe in komarji pre-Yeč nadlegovali. Sv. Urban pri Ptuju. Srečni smo Urbančani, ker <smo imeli že tri shode žerjavovcev ali kakor se lepše *lišl, narodnega bloka. Na Treb. kraljev dan se je zdel spravi čas dr. Šalamunu, kandidatu Vindišu in učitelju¦orjunašu Majcenu, da priredijo Žerjavove, oziroma za -talijanskega špijona dr. Pivka shode. Sicer se niso aikjer drugače izdajali, kot za narodni blok in da bi anogli v četrto škrinjico spustiti svojo krogljico. Pa Ijudstvo je gotovo povsod že toliko politično zrelo, da ve, da narodni blok in četrta škrinjica ali pa Žerjav in italijanski špijon dr. Pivko je eno in isto. Slabo se jim je obneslo pri nas. Po rani maši osem oseb, večinoma naiih, po pozni inaši v gostilni Ramšak navadui pivci s $>ar zaljubljenimi pari in potem v četrtek zvečer v gostilni čeh, kjer je bilo v celem pet oseb. Čeravno so plafali vino in čaj, naj bodo prepričani, da tudi od teh pet nobeden ne bo vrgel krogljice v četrto škrinjico. Ne bilo bi vredno teh brezpomembnih shodov omenjati, ko bi učitelj-orjunaš Majcen ne agitiral in farbal, da se že vse kadi. V nedeljo, je razlagal v gostilni Ramšak, da, ako •bodo Urbančani pametno volili (to je po njegovem reoeptu), dobijo 350.000 dinarjev. Dobiii ste jih že ali jih še boste pa od Urbančanov mogoče samo učitelj-orjunaš Majcen. 350.000 se bode razblinilo v meglo, kakor predlanskem radikalne krave in telice. Manjkalo je malo, da ga niso fantje, že siti njegove farbarije, vrgli iz gostilne. Urbahčani smo že toliko politlčno zreli, da vemo, kako bomo volili. Volili bomo s stranko, katera ne »plačuje pijače in ne obljublja zlatib gradov, pač pa vemo, ako volimo kandidate SLS, da dobimo avtonomijo Slovenije, katera je več vredna kakor vaši obljubljeni Iškarjotovi stotisočaki. Uspeh vaših shodov in obljub bode, da bomo vsi vrgli 8. februarja krogljice v prvo ¦Skrinjico in le s tem se tolažite gospod učitelj-orjunaš Majcen. Sv. Bolfenk pri Središču. Na gostrji Bogdan-Orešnik «e je nabralo za Dijaško kuhinjo v Ptuju 150 dinarjev. Le¦pa hvalal Veržej. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 8. fe- Sttnarja v prostorih Marijanišča lepo petdejansko igro: »V Marijinem varstvu« in šaljivo enodejanko »Klepe- st»lje«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vabimo k -4bilni udelcžbi. Konjice. Konjiški Sokol pod okriljem »laži bloka« Sn tržkih orjuncev namerava vlovrti par volilcev na ta način, da priredi ples za inteligenco in na tega povabi Se tudi »vse«, to je tudi našcga kmeta in delavca. Imenitna misel, gospodje! Samo vprašamo vas, kaj bodete pa nudili. Mi kinetje dovolj plešemo črez teden pri delu. Hekli bodete, mi tudi4 A, da se spoznamo, je potrebro •pribili pri kakšnem. Da vesta, kakšna dela opravlja naš tmet, vam je gotovo jasno, ker je vas vsakega peslovalakmečka žuljava roka. To je brez dvoma jasno. A boljzanimivo bo vedeti in izvedeti za kmeta in delavca vašedelo. No, kaj pa delate? Ker se bližajo volitve ž brziini koraki in je še iualo časa, je sedaj vaše prvo delo 16v na volilce. Ponašatc se in hvalite na vse pretege nosika liste narodne bloka, vam povemo tiho, prav tlbo na uho, da tega ni. vašega junaka, profesorja dr. Pivka. Mi bi ga pa res radi spoznali. Pa čudno se nani zdi, da si ta vaš visoki gospod ne upa pred nas. Bi mu namreč r?di majčken vest izprašali, kako je bilo pri Carzano. Če vam je, deniokrati, ta gospod še danes vzor in vzgled, ie ga vi zatelebano poveličujete do zvezd, če je on vaš buditelj, potem vam samo častitamo. Ta flovek, ki nas je izdal, da so laške granate »achtundzwanzgerji« smo jim rckli, trgale sinove in može jugoslovanskih maler na drcbne kosce, da so strojnice sovražnika l.osile po naših jugoslovanskih vrslah, ta člcvek je ie daims »junakc. Vprašamo pa danes gospoda glavarja konjlJkili demokratarjev — sokola — orjuncev, ali vas ni ;>iav nič srara, da se ponašate s takimi Ijudmt. A)i j« v vaših očeh oni, ki izda svojega brata, junak? No, dale<i je prišla morala pri vas. V vedito, da mi pošteni slovenski kmetje in delavci ne bomo pihali v brezraoralui LkIi. Povenio vam pa tudi, da bo kmalu prišel čas, ko bodemo obračunali tudi z vašimi pomagači »junci«, koji bodo inorali zapustiti razrede naših šoi, kajti, ce nas tudi Lmate za neorientirane, vam čemo pač dokazati, da se demokratska inteligenca tudi zmoti. Gospodje konjiški demokratarji, vprašamo vas, kaj ste pa že napravili dobrega za časa, ko imate občinski voz rokah. Tedaj so vas izmazaii iz blata nemškutarji, a la Wesenschcgg, a kaj bo pa sodaj, ko teh ne bo. Ali ste mogoče že tega >stramm deutsch« pacijenta pretvorili v živo čutečega jugoslovanskega demokrala? Ali je že mogoče časten član orjune in sokola radi njegove zasluge pri občinskih volitvab? Pa bodete imeli z njim malo uspeha. Vcdite, da gre osel samo enkrat na led. Je pač smola. In enaka smola vas čaka dne 8. februarja 1925. Povemo pa že naprej čuvaju vaše škrinjice, naj se dobro obleče, da ne bo zmrznil pod sramoto vašega poraza. Povemo vam, da vse vaše zanjke, ki ste jih nastavilt, hoteč vloviti pošteno slovensko čutečo dušo, bodo ostale prazne. Ves vaš trud, pot in znoj bo brez uspeha. Danes se oklenite vašcga blažonega centralizma, ki nas je gospodarsko ugonobil in upropastil naše kulturne inštitucije in vi se še drzaete širokoustno klobasariti, to je v blagor slovenskemu ljudstvu. A to je vaše delo za občni blagor slovenskega naroda. Kaj ste naredili dobrega? Da ste nam pobrali denar 1 :4 in s tem imovino. Vidite, to so vaša dela, dela, ki so zadjala slovenskemu ljudstvu nezaceljivo rano. In vi se še drznete danes pred poštenega konjiškega kmeta in delavca, češ, da delate saiuo dobro za njega. Povemo vam samo, da 8. februarja noben pošten volilec celega konjiškega t/kra ja ne bode oddal krogljice ne vain ne tudi ne drugim, kakor onim možem, ki so vredni sinovi svojega naroda, ki z nami čutijo in živijo in tudi za nas delajo. Volilci konjiškega olu-aja, 8. februarja vsi rxa volišče za pravice našib žuljev in oddajte krogljico voditelju Slovencev dr. Anton Korošcu v prvo škrinjico. Bodano trdni in močni do zmage! Vojnik. O du armer Narodni blok, tako je govoril neki giospod. Vprašalo se ga je, zakaj da tako govori, a on je nadaljeval, da se bo Narodni blok v Vojrvkku razleiel na pet kosov. Prvi kos dobi Žerjavov hlapec Jankovič, da bo laliko po volkva-h sebe, svojo družino in pohištvo z njim, peljal na planine. Drugi kos dobi trgovec Brazovnrk, da •bo še naprej lahko prodajal Žerjavov gnoj v obliki »Domcvin-e« in »Jutra« Tretji kos -dobi dr. Mikuž, da se bo, z njim lahko vozil v Celje večerjat Cetrti kos dobi Ribič, da bo lahko z njiin hmelovke špičLL Ostanek dobi pa jM, Kolar, krojač, da io naredil ene kopalne hlače, ekstrafein, bitte sehr, za vojniški Narodni blok. Na Zidanem mostu že čaka dva vagona dotzicrelih fig, katere se bodo, dne 8. februarja razdelile med narodne blokaše. Mit solchen Leuten nur weg, tako se je govorilo dne 22. maja 1924, ko je nenadoma smrinonevarno zbolel pristaš SLS. Takrat še ni sprevidel, da zasluži tudi od kierikalcev pre-. cej grošev, pričakuje se, da bo sedaj sprevidel, ker v trgu; V<cjnik je pač premalo dimnikov in štedilnikov, da bi izključno od tržanov zamogel živetL Ob takih slučajih si naij le dobro premisli, predno bo izgovoril besede: Mit solcheiri Leuten nur wegl — Pri nas ni nasilja, to se je pokazalo ob priliki, ko so prtstaša SLS Tia zahtevo viodir telja vojniških radikalov po nedolžnem v prisilni jopič močno zvezali in vrgli čez noč v občinski zapor. Tisti pa le naj gre v gostilno in namoči najbolj okusao in mastno pečenko, da bo lažje umetno govoril in v prisilni jopič močno zve;.fll klerikalnega zmaja dne 8. februarja. I^judje se povprašujejo, zakaj da je •trgovina Brezovnik tako slabo oibiskaina. Najbrž zato, ker imajo preveč Žerjavovega gnoja v obliki »Domovine« in »Jutra« na prodaj. Vojničani snvo veseli, da hnamo še drugiih trgovin. zadosti, kjer se i*e prodaja »Jutrova« gnojnica. Laško. G. uredinik! Ne odgovarjam listu ko>t je »Domovina«, ker mi je vseeno, ali me hvali, pa rajši intam, da me graja. Kdo se pa zmeni za psa, ki ga ob cesti oblaja. Drugih novic pa v letu 1925 pri nas ni bilo, zato se v tem letu nisem Vam nrč oglasil, kar prosim, da uTedništvo to uradnio na tem mestu potrdi. Ker p>a je bilo ve-č dopisov iz tega okraja v Vašem cenjenem listu ta mesec objavljenih, so vsi dobro zadeli in živo učinkovali na naših demokratih, Mislili so si pa: Mojster vsega tega zla je Podreberšak. Celi svet pa ve, da so ravno slovenski, kai\kt spadajo tudi laški demokrati, največji nazadnjaki, zato so jim ti presrečni klerikalci stalno za petaini in njihovo kmetu in delavcu škodoželjno polMi-ko temeljito zasledovali in ljudstvu objavljalL V zadnji »Domovini« pa me dopisnik s svojo siv.o glavo prav po otročje napada ter mi očita stvari, ki so meni v ponos. Očita mi, da sem v času •dr. Koroščeve vlade hodil mogoono in diktatcrsko po trgu ter Sd mi ia žepov štrleli »Slovenec« in drugi naši listL Nato odgovarjaTO: Ti listi mi niso gledali itz žepov samo v čaisu dr. KorošCeve vlade, ampak so mi gledaB tukB ©b Pijavi, v Aibamiji in na drugih nevornih mestih, ki jih *j. dopisnik menda samo na zemljevidu po_na. Sponunjain se še ipa, ko so dcpisnikom iz Laškega »Domovini« gk dali »Štajerci« in jim še gledajo i_ žepov samo pod, drugim imenonu Nadalje trdi: Da me po dr. Koroščevi vladi ni najti ne po dnevu in ne po tnočL Odgovor: V družbo ponočnih, krokarjev, pretepačev, rušilcev nočnega miru med obrito in neobrito gospodo ne silim. Preprjčani pt bodite*. Kjer se ustavim, saimo Vaše štsnse majem. Nadalj* piše, da sem zajahal dr. Koroščevega konja. Gospodjt demokrati: dr. Koj-ošec ima dcbrega konja, vsaj gai ob vsakih volitvah ponese v Beograd in bi lahko bili ponosr* da bi smeli samo pod repom tega ob pa-danju cekinov statL Ubogo, mršavo kljusje pa jašete Vi, ki bo dne 8. februarja pcginilo in bo večni jeodec te nesreče ostai lepo v Laškerru Nadalje ojbžalujem in sram me je, da je gospo<l dopisnik še tako nazadnjaškega duha, da misli, da naš delavec in kmet nista še danes sposcbna in vešča pisavs toliko, da svoja pereča vp-rašanja in želje poročata v svojs glasila. Vse dopise iz naše občine je pisala zadnji čae pristna kmečka koreninay občinski svelovalec naše ^:i>čine in bivši dobrovoljec, ki so mu bile dobro mane lumpdrije lažkrh demokratov, kakcr meni, sanvo o tem ni bil podučen, da ste na kan-didatni listi potvorili mesto dveh, — csem podpisov. Prepričan sem pa, da bo na dan 8. februarja vsak zaveden Slovenec, potznavalec naše države, Ijubitelj Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki želi enakopravnost v državi, volil predstavitelja Slovencev dr. Kocošca. Demokrati, bivši nenvčurji in štajerčijanci, zakleti sovražniki Slovencev, ne-gotinski dezerterji, sedaj orjuneši, pa narodino kladrO'. Mariijagradec pri Laškem, di\e 26. prosinc« 1925. — Martin PodreberšaL Pilštanj. Podpisani s*?m izvedel, da me je »Kmetijski list« blagovolil počastiti s čisto lažnjivim napadom. Dopisnik govori bahato v imenu faranov; pa mislim, da nima za to nobene pravice. To so pokazale občinske volitve: v občini Pilštanj še niti niso imeli svoje liste, v ot»čini Drensko rebro, kjer volita oba generala, pa s« z največjim trudom dobili enega odbornika. Zato sla tudi oba agitatorja lepo utihnila, dokler se niso zdaj začele priprave za volitve. Zdaj zopet zbirata svoje backe. Vse, kar jima noče biti pokorno, pa obmetavala _ blatom grdih laži. Tako sta se lotila tudi mene. Lažeta tako debelo in tako neuinno, da se jima labko krave smejijo. Pazita torejl 1000 D vama izplačam, če mi dokažeta: 1. Da na našem shodu ni bilo vsaj desetkrat Ye*r ljudi, kakor sta jih vidva videla. 2. Kdaj sem jaz n* prižnici metal samostojneže v pekel. Čudno je pa vseeno, da se pekla tako bojita. Ali je temu kriva slabt vest? 3. Dokažita, da sem v zadnjih dveh letih skupaj dobil 150 mernikov pšenice. Dokažita tudi, da sla mi vklva skupaj dala le eno zrno. — Zdaj pa na noge poštenjakovič Štingl, na noge večni ženin Kopinjski! ¦— Na svidenje 8. februarja. — Jakob Bauter, župnik. Romanje v Rim. Za to romanje vlada veliJco zanima» nje po škofiji. Kolikor se da spoznatt iz djsedajnih prijav, bo udel^iba zelo veli-ka. Škofijski odbor za rcmanje v Riro je stopil v stik z rimskim odborom ter je dobtl od njega eelo ugodna poročila. Ako se razmere glede cen in gledt denarja poselbao ne izpremenijo, potem bo škofijsld odbot iz tistih 1500 dinarjev, ki pb. morajo romarji zdaz vložiti, lahko pla-čal: vožnjo od Postojne do Rima in naza> hrano in stanovanje v Rimu za 7 dni, avtomabil za vožnja k bolj oddaljenim svetiščem v Rimu, legitimacije za romanje, vstopnino v katakombe, na kupolo sv. Petra in razne druge izdatke. Romarjl bodo plačali sanvo kaate za tramvaj, v kolikcr ga bomo rabili ter vstopnine v razne zbirke in galeritje, kar bo vse skupaj sfalo za celih 7 dni mogoče 70 do 80 din. Ako S€ nam posreči, bomo imeli vsi romarf hrano in stanovanje v eni in sicer novi čisti hiši blizv cerkve sv. Petra. Ta hiša ima samo sobe s tremi posteljatmi ter lahko sprejme obenem 300 romarjev. Stanovanje žn hrana sta sicer v tem zavodu malo dražja, je pa tud: zelo velikega pomena, ako vsi romarji stanujejo skupaj, ¦da se v prostem času morejo razgovariti ter sprejeti vs«» potrebna navodila od vodkeljev. Ce pridemo v ta zavod, bomo iimeli vsi enako in sicer to-le hrano: zjutraj kavo r mlekom in kruhcm; opoldne pho, mesor prikuho, sadje iu vino; zvečer zopet juho, meso s prikuho, sir in vino. Prav uljudno prosimo p. n. gg. duhovnike, da ljud&tvo o ten. romanju še zopet in zcpet podučijo. Tiste, ki se prijavijo in plačaio označeni znesek, naj takoj direktno naznanijo vssk teden sproti škofijskemu odboru ter pošljejo denar. Zdaj nemreč italijansak lira stoji zelo ugcdno za nas, zato bi odbor rad nakupU Halijanski denar prej ko mogoče, ker ne ve, kako dolgo bo ta denar tako poceni. Odbor bi pfc tudi rad vedel takoj priibližno število udeležencev, da more romarjem zasigurati stanc-vanje. Dokler ne ve številf. romarjev, tega ne more storiti. Kakor poročajo iz Rima. so skupna st: novanja do mesca junija že vsa oddana. Ak< pridemo prepozno, se nam lahko zgodi, da nam drugi romarji zasedejo prostore v gorej imenovani rcmarski hiši. kar bi bfclo zelo obžalovaii. Treba je torej hitro delati. De 25. februarja t 1. pa morajo biti vsi romarji prijavljeni. — Sfccfij-ski romarski odbor. i