Celje - skladišče D-Per III 19/1981 GLASILO SOZD MERX ŠTEVILKA 5 - LETO I - JULIJ 1981 Praznik v jubilejnem letu Blagovnica v Mozirju Zaenkrat so odprli le pritlični del Letošnji občinski, krajevni in drugačni prazniki dobivajo ob jubileju 40-letnice začetkov oboroženega upora proti okupatorjem in ob vseh drugih dogodkih, ki so vezani na 1941. leto, še posebno obeležje. Bogati so po svoji zgodovinski vsebini, bogati zaradi tistega, kar se je zaradi teh začetkov rodilo in kar je nastalo. V teh jubilejih je naše bistvo, je naš ponos, tudi odločnost, da nadaljujemo pot, ki jo je začrtal predsednik Tito, da ohranimo največje pridobitve narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije. Takšni so prazniki, ki se vrstijo zlasti v tem mesecu. Veliko jih je. Za nami je že dan borca. Dvajseti julij je praznik celjske občine, dvaindvajseti julij dan vstaje slovenskega naroda. V tem mesecu smo praznovali še občinska praznika Laškega in Žalca. Vse ponosno in veličastno, tudi z otvoritvijo mnogih novih objektov in tako tudi z mnogimi novimi delovnimi zmagami. Takšen bo tudi praznik v spomin na dvajseti julij, na ustanovitev Prve celjske čete, prve partizanske enote na ožjem celjskem območju, ki je tu zanetila iskro upora, da se je razplamtela v velik in neugasljiv ogenj. V teh dneh, vse do 21. julija, se vrstijo številne prireditve. Prednjačijo športna tekmovanja. V praznične dni je bil vključen tudi dan šoferjev in avtomehanikov. Slavnostno obeležje celjskega občinskega praznika je dobila otvoritev nove blagovnice Merxa v Novi vasi. Zlasti dobro si bodo letošnji praznik zapomniti na Frankolovem, saj so in bodo v tem času dobili ne le novo telovadnico pri osnovni šoli, marveč tudi nekatere druge objekte, še posebej komunalne. Nova telovadnica pa je zrcalo drugega občinskega samoprispevka, torej velike solidarnostne akcije delovnih ljudi in občanov v celjski občini. Kot vselej bo tudi letošnja slavnostna seja občinske skupščine povezana s podelitvijo Šlandrovih nagrad in oceno prehojene poti ter prihodnjih nalog. Skratka, praznik, ki vliva novih moči za nadaljnje izpolnjevanje sprejetih nalog. MB Vse je bilo v pravem delovnem razpoloženju, takšnem, ki sploh vlada v kolektivu trgovskega podjetja Savinja v Mozirju in kakršen je bil značilen še posebej za dni pred otvoritvijo nove blagovnice v središču mozirske občine, v Mozirju. Slavnost je bila v petek 3. julija, ob sedmih zjutraj. Toda, bila je brez govorov, zakusk in godbe; prostor, ljudje, ki so prišli, so sami govorili o pomembnosti objekta, ki je odprl svoja vrata, čeprav zaenkrat le v pritličju. Da, blagovnica, nova in pomembna naložba ne samo za kolektiv, marveč za ljudi mozirske občine sploh, je zaživela le v pritličnem prostoru, kjer je urejena samopostrežba za osnovno preskrbo, prvo in drugo nadstropje sta zaenkrat prazni, zaprti, pa ne Nova blagovnica je že v prvih minutah sprejela veliko število kupcev. Ni naključje, da se jih je največ zbralo na oddelku, kjer prodajajo sveže meso in mesne izdelke. Med svežim mesom je bila tudi teletina... Dve veliki pridobitvi Lepo, zelo lepo darilo za dan samoupravljalca, za 27. junij. Pravzaprav sta bili dve, saj so tik pred dnevom samoupravljalca odprli ne samo novi objekt na rekreacijskem centru Na gričku v Liscah, marveč tudi drugi objekt v okviru športno-rekreacijske-ga centra Golovec. Oba sta pomembna tembolj, ker sta zrasla po zaslugi združevanja sredstev v 286 temeljnih in delovnih organizacijah v celjski občini. Za oba je bilo potrebno združiti okoli 135 milijonov dinarjev. V tem znesku pa je tudi za okoli 40 milijonov premostitvenih posojil. Navzlic temu pomeni dograditev obeh objektov veliko zmago delovnega človeka. Na gričku v Liscah smo ob športnih igriščih zunaj, trim stezi in drugem dobili prenovljeno poslopje, v katerem dela restavracija. ki jo upravlja kolektiv Srednje šole za gostinstvo in turizem. Na Golovcu pa so v drugem objektu trije plavalni bazeni, desetstezno avtomatsko kegljišče, okrepčevalnica in vrsta drugih pridobitev, kot trim kabinet, savne, ambulanta, seveda vse potrebne garderobe in sanitarije, pri velikem bazenu in na kegljišču tudi dve tribuni, ki sprejmeta po več kot 400 ljudi in podobno. Voda v bazenih je ogrevana in topla okoli 28 stopinj Celzija. Sicer pa so bazeni odprti vsak dan, tudi ob deneljah, od 14. do 20. ure. V restavraciji je prostora za okoli sto gostov. Ne samo objekt Na gričku, tudi nove pridobitve na Golovcu so nastale po zaslugi izredne solidarnosti delovnih ljudi v celjski občini. Zdaj bo treba to solidarnost nadaljevati, tudi zaradi zagotavljanja sredstev za nemoteno obratovanje bazenov in drugih objektov. Tu bi se naj v glavnem izkazale nekatere samoupravne interesne skupnosti. Prepričani smo, da bo solidarnost živela naprej! —mb zaradi investitorja, marveč zaradi tega, ker šentjurski Alpos ni pravočasno dobavil naročene opreme. Pravijo, da bo morda čez mesec, pa recimo v kratkem, tako da bo slavnostna otvoritev nove blagovnice septembra za občinski praznik Mozirja zares lepa in velika. Mozirjani so težko čakali na otvoritev blagovnice. Zato ni naključje, če so se že pred sedmo uro zbrali pred njenimi vrati in potem v nekaj minutah napolnili njene prostore. Bili so prijetno presenečeni, saj so jih pozdravili neprimerno večji in svetlejši prostori, tudi dosti več blaga, ki je bilo lepo razvrščeno na policah in stojalih. Z otvoritvijo nove blagovnice v središču Mozirja se seveda kolektivu trgovskega podjetja Savinja, ki ga vodi Rudi Gabrovec, odpirajo nove možnosti za nadaljnji razvoj, za uveljavitev večje specializacije v ponudbi blaga, za prav takšne prodajalne in podobno. Načrti so lepi in veliki, tudi zavoljo prostorov, ki jih je imela zdaj že zaprta samopostrežna trgovina. MB Spoštovani bralci! Zaradi rednih letnih dopustov, smo se v uredništvu odločili, da bo v mesecu juliju in avgustu glasilo Vestnik izšlo samo na osmih straneh. Vsakdo izmed nas bo preživel redni letni dopust na svoj način, na morju, v hribih, doma. Vabimo vas, dragi bralci, da se nam oglasite in nam napišete, kje ste bili, kako ste se imeli, katere pomanjkljivosti ste opazili. Še posebno vabimo k pisanju tiste bralce, ki bodo preživeli svoj odmor v naših počitniških domovih. Na ta način bomo vsi skupaj pripomogli, da se morebitne napake v prihodnjem letu, ko bomo ponovno letovali, ne bodo več ponovile. Vsakega pisma, dopisnice ali kartice bomo v uredništvu zelo veseli, saj bomo tako še povečali naš majhen krog dopisnikov. Pišite nam na naslov: Glasilo Vestnik, SOZD Merx, Ul. 29 Novembra 16, 63000 Celje. Vsem skupaj, še posebno pa našim zvestim dopisnikom in bralcem, želim v imenu uredniškega odbora prijetne počitnice, da bi se vrnili na delo zdravi, polni energije in dobre volje. Urednica Regijska SIS za preskrbo Prva skupščina Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo je bila 27. maja letos. Ko so delegati ugotovili, daje pristopilo k samoupravnem sporazumu 81 % podpisnikov v regiji in sklepčnost, so izvolili vse organe SIS. Samoupravna interesna skupnost bo imela skupščino SIS, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter izvršilni odbor, katerega sestavljajo delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Skupščina je za nadaljno organiziranje SIS pooblastila izvršilni odbor in ga zadolžila, da se čimprej sestane. Izvršilni odbor se je sestal dne 2. julija in pripravil osnovna izhodišča za nemoteno delovanje SIS. Vsi člani izvršilnega odbora so bili mnenja, daje za nemoteno delovanje SIS potrebno organizirati strokovno službo, ki naj bi delovala v okviru ene izmed regijskih institucij. Nadalje je izvršilni odbor pripravil akcijski program za dokončno realizacijo podpisovanja samoupravnega sporazuma SIS za preskrbo v tistih občinah in delovnih organizacijah, kjer še to ni opravljeno. Prav tako se je izvršilni odbor soglasno odločil, da se bodo sredstva sklada lahko koristila samo za usklajene programe v regiji, in sicer programe iz leta 1981 in naprej. V ta namen bosta pozvana osnovna nosilca preskrbe za celjsko regijo SOZD Hmezad in SOZD MERX ter delovne organizacije s področja kmetijstva in predelave, ki niso v sestavi SOZD, da do jeseni pripravijo programe, za katere predvidevajo, da se sofinancirajo iz sklada SIS za preskrbo. JOŽE GRAČNAR Čestitke vs pRA>A OE3č'a2&- j * Le združeni v skupnih akcijah Pogovor s predsednikom predsedstva akcijske konference komunistov SOZD Merx Bi lahko uvodoma povedali po kakšnem principu je organizirana akctfska konferenca komunistov SOZD Mero? »Želel bi poudariti, da akcijska konferenca komunistov SOZD Mero ni forumsko telo, temveč je oblika idejno političnega delovanja, akcijskega povezovanja in koordiniranja dela osnovnih organizacij ZK na nivoju DO oziroma SOZD. V njej se komunisti dogovarjamo in usklajujemo svoje interese in odgovornosti, ki so skupni interesom in politiki delovanja SOZD. Predsedstvo akcijske konference sestavljajo predsedniki akcijskih konferenc DO članic SOZD oziroma sekretarji OOZK enovitih DO. Področje dela predsedstva je sorazmerno široko in je opredeljeno v poslovniku, ki ureja način dela in pristojnosti predsedstva akcijske konference ZK. Za doseganje idejne in akcijske enotnosti komunistov pri uresničevanju politike ZK, je konferenca komunistov lahko po svoji vsebini delovna ali problemska.« Kakšna je vaša ocena delovanja komunistov v SOZD? »Verjetno bi ne kazalo v tem kratkem času delovanja SOZD ocenjevati aktivnost komunistov pri uresničevanju ciljev in nalog, začrtanih v novi asociaciji. Lahko pa z gotovostjo trdim, da komunisti v preteklosti niso bili zavzeti in dovolj kritični pri razreševanju problemov. Prihajalo je do precejšnjega oportunizma in brezbrižnosti, neusklajenega dela, popuščanja pritiskom najodgovornejših delavcev v DO, dogajalo se je in še danes prihaja do pojavov birokratizma in tehnokratizma. V OOZK komunisti premalo kritično opozarjajo na slabosti, ki se pojavljajo v TOZD in DO, pa naj gre za delovno disciplino, slabo obveščenost, negativne pojave samouprav-ljalske zavesti individualnih poslovodnih organov, izkoriščanje družbenega položaja, partijsko nedisciplino sekretarjev OOZK in še bi lahko našteval. Kaj bo predsedstvo konference storilo, da bodo v novem SOZD komunisti odločneje nastopili proti vsem negativnim pojavom? »Predvsem nam drugačna organiziranost ZK v SOZD omogoča, da bodo člani predsedstva akcijske konference komunistov SOZD delovali kot delovna skupina s ciljem usposabljanja OOZK za učinkovitejše samostojno delovanje. V ta namen smo izvolili za člane konference predvsem najodgovornejše komuniste, ki bodo strokovno in politično obvladali obravnavana vprašanja. Kar se tiče odpravljanja negativnih pojavov, moram reči, da bomo tokrat odkrito in naravnost pokazali na vse tiste komuniste, pa naj gre za proizvodnega, trgovskega, gostinskega ali poslovodnega delavca, ki ne bodo delovali v skladu z načeli delovanja ZK in dogovorjene politike SOZD, zapisane v SS o združevanju v SOZD Mero in SS o temeljih plana SOZD. Navsezadnje pa ne kaže pozabiti, da se partijska nedisciplina še vedno lahko kaznuje in da ukrep nezaupnice komunistov v poslovodnem organu ne more in ne sme biti vprašanje, ko gre za realizacijo tako pomembnih ciljev, ki smo si jih začrtali v naših osnovnih dokumentih.« Katere so najpomembnejše naloge komunistov v tem letu? »Vsi komunisti moramo usklajeno s programom občinskega komiteja izpolnjevati vse zastavljene obveznosti in naloge v občini, DO, oz. TOZD. Ob tem so še vedno in morajo biti prisotne naloge in napori izvajanja stabilizacije gospodarstva. Bolj zavzeto se moramo vključevati v reševanje kadrovske politike, delovanja delegacij, samoupravnih organov, več pozornosti moramo posvečati idejnopolitičnemu usposabljanju komunistov. Vso pozornost moramo posvetiti tudi realizaciji razvojnega programa SOZD ter doslednemu uresničevanju sklepov sprejetih na problemski konferenci komunistov SOZD.« Kateri pomembnejši sklepi so bili sprejeti na problemski konferenci? »Vsi sklepi, ki smo jih sprejeli na problemski konferenci, so zelo pomembni in predstavljajo za vse komuniste delovno obveznost. Te sklepe bodo komunisti obravnavali v vseh sredinah, predsedstvo konference SOZD pa bo terjalo, da se komunisti osebno izrečejo za realizacijo sklepov oziroma predvidijo sankcije za kršitelje.« Problemska konferenca je ugotovila, da so temeljni cilji organiziranosti in razvoja SOZD Mero dobro zastavljeni in da so bili v razmeroma kratkem razdobju delovanja SOZD obsežni nekateri pomembni pozitivni rezultati, pa vendar ste bili tudi kritični do nekaterih pojavov, bi lahko rekli nekaj o tem: »Komunisti so na problemski konferenci ugotavljali, da kljub močni samoupravni delegatski in politični aktivnosti znotraj SOZD in njenih članic, še vedno delujejo interesi zapiranja v DO in TOZD ter da delujejo nekatere močne silnice, ki slabijo dokončno uresničevanje globalnih ciljev SOZD. Konferenca odklanja vsa odstopanja od sprejetih usmeritev razvoja in zahteva, da v vseh 00 ZK tudi iz tega vidika ocenijo delovanje vsakega člana kolektiva, predvsem pa obnašanje in delovanje odgovornih komunistov — poslovodnih delavcev. Vsem nam je bilo jasno, da bo možno skupno dogovorjen razvojni program realizirati samo z združevanjem sredstev in znanja. Program bomo lahko uresničili samo z doslednim upoštevanjem načel, sprejetih in zapisanih v SS o združevanju v IB. Zato je naloga vseh komunistov, da skupaj s strokovnimi službami DO in TOZD, predvsem komunistov s področja finančnih služb, dosledno uresničujejo vsa načela delovanja Interne banke.« Komunisti so na konferenci spregovorili tudi o dohodkovnem povezovanju znotraj SOZD in navzven. Kje je bil dan poudarek? »Komunisti smo ugotovili, da v sedanji gospodarski situaciji lahko le združeni v skupnih akcijah uresničujemo naloge, kijih družba od nas, kot velikega sistema, zahteva. Aktivnost vseh komunistov mora biti usmerjena v programsko usklajeno delovanje vseh gospodarskih, političnih in samoupravnih tokov. Spodbujati in uresničevati moramo dohodkovno povezovanje reproverig znotraj in navzven ter s tem usposobiti sistem kot čvrsto celoto, v katerem ni solo akcij posameznih članic, saj takšen način dela hromi učinkovitost delovanja SOZD.« Danes veliko govorimo v naši družbi o objektivnosti investicij. Kakšno vlogo imajo komunisti v SOZD, ko se odločamo o izvedbi tako pomembnih investicij kot so investicije, zapisane v srednjeročnem programu? »Na konferenci je razprava tekla tudi v to smer in ugotavljali smo, daje ZK premalo prisotna pri postavljanju objektivnih kriterijev, ko gre za oblikovanje izhodišč pri posameznih investicijskih naložbah. Zato problemska konferenca obvezuje komuniste, da tvorno sodelujejo pri dograjevanju ekonomskih in drugih kriterijev ter da odgovorno prevzamejo vse posledice neupravičenih odločitev za posamezne naložbe.« Veliko je govora o preskrbi in hrani ter o prioritetnih naložbah v te namene. Kakšno stališče je konferenca zavzela do teh problemov? »Problemska konferenca nalaga komunistom v vseh sredinah, posebej še poslovodnim delavcem, da se odločno zavzemajo za realizacijo prioritetnih nalog SOZD, posebej še, ko gre za razvoj surovinske osnove, kmetijstva, turizma in zagotavljanje celovite in kvalitetne preskrbe prebivalcev. Naloge na področju preskrbe so tako zahtevne in pomembne, da bomo morali v racionalizacijo programiranja blagovnih pretokov vključiti vse politične, samoupravne in strokovne sile ter širšo družbeno skupnost. Moram reči. da bomo do konca zaostrili odnos do odgovornih delavcev in drugih, ki bodo dogovorjeno politiko na področju preskrbe izkrivljali, ali ob občasnih problemih preskrbe celo povzročali paniko pri potrošnikih.« Komunisti so se v svojih razpravah dotaknili tudi vprašanja informiranosti? »Prav gotovo je sistem informiranja delavcev izrednega pomena za pravilno odločanje. Če izhajamo iz tega, da je pravica biti obveščen temeljna pravica samoupravljanja, potem je nujno, da morajo biti delavci redno seznanjeni s sprejetimi odločitvami na vseh nivojih. Poleg internega glasila na nivoju SOZD, moramo v vseh DO in TOZD uporabiti vse ostale oblike obveščanja. Pri tem velja opozoriti, da ne more in ne sme direktor DO odločati o tem , ali bo delavec prejel interno glasilo ali ne.« Socialna politika in družbeni standard je izrednega pomena za večjo in boljšo storilnost dela. Kakšne so zadolžitve komunistov na tem področju? »Komunisti v vseh delovnih sredinah se bodo aktivno vključili v prizadevanja za odpravo socialnih razlik in za reševanje položaja socialno ogroženih delavcev. Predvsem se bodo komunisti zavzeli za čim-boljšo organizacijo dela, za boljši odnos delavca do dela in delovnih sredstev in s tem za večjo rast dohodka ter tistega dela sklada skupne porabe, ki omogoča socialne kategorije (brezplačno organizirana prehrana, povračilo prevoznih stroškov na delo v celoti, brezplačno letovanje, enkratne denarne ali materialne pomoči). Posebno skrb bomo komunisti posvetili nagrajevanju po delu in rezultatih dela in si prizadevali, da se znotraj SOZD čimprej poenotijo merila in kriteriji za nagrajevanje po dejavnostih.« Tovariš Frančeškin, kaj bi ob koncu najinega pogovora še veljalo posebej poudariti? »Predvsem to, da se komunisti v današnjih zapletenih pogojih gospodarjenja, posebno ob problemih in izkušnjah AP Kosovo, ne bi smeli biti pasivni. Ocena političnega delovanja vseh članov ZK naj bo stalna praksa, temeljiti pa mora na delovanju komunistov, tako v delovnih sredinah kot tudi zunaj njih.« JP ODMEVI NA TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV_____ ■______________' Delo ni končano, zdaj se začenja Za nami je tretji kongres samoupravjalcev. Bilje v Beogradu od 16. do 18. jun\ja. Med delegati so bili tudi trije člani naših delovnih organizacij. Že ta številka pove, da je naše skupno delo na samoupravnem področju uspešno. Tudi v tem je priznarje aktivnosti, ki se razvija v temeljnih in organizacijah združenega dela, ki so se povezale v SOZD MERX. Trije delegati so strnili nekaj najbolj mačilnih misli, vtisov. Tu in tam se ponavljajo, pa vendar vsak s svojega zornega kota ocenjuje delo, ki so ga doživljali. Veliko delo. Tretji kongres samoupravljalcev je dobro ocenil naš zdqjšr\ji trenutek, zlasti pa stanje in naloge na področju socialistične samouprave. Poglavitne naloge je povezala kongresna resolucija, naloge, ki morajo zdaj dobiti svoj odmev v sleherni delovni sredini. Zato naj proučevanje kongresne resolucije izzveni v oceni lastnega položaja, v sprejemu delovnega programa, v sprejemu novih akcij, ki morijo slediti, da bomo v samoupravnem živjerju, v delegatskem dogajanju napravili nov korak naprej. In to velik. Zato z zaključkom kongresa delo ni končano. Nasprotno, začerja se z novim elanom, z novo močjo, tudi zato, da bomo tudi v prihodrje uresničevali objubo, ki smo jo dali predsedniku Titu: hodili bomo po tvoji poti in čuvali pridobitve narodnoosvobodilnega boja in judske revolucje. Tudi po Titu — Tito! Alojz Recko: Demokratičen dogovor Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije je bil prvi veliki shod delavskega razreda Jugoslavije, na katerem ni bil navzoč vodja naše revolucije tovariš Tito, pobudnik in strateg socialističnega samoupravljanja. Prav tako seje tretji kongres odvijal brez Edvarda Kardelja, ki je dal ogromen teoretičen in praktičen prispevek k razvijanju samoupravnega sistema. V imenu delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti naše domovine je kongres izrazil enotno odločnost, da bomo neo-mahljivo nadaljevali veliko zgodovinsko delo tov. Tita in Zveze komunistov Jugoslavije. Ocena slehernega delegata je, da je bil to kongres akcije, delovni in demokratični dogovor samoupravno organiziranega delavskega razreda o načinih in poteh nadaljnega razvoja socialističnega samoupravljanja. Iz ogromnega števila razprav se je dalo ugotoviti, da je delavski razred enoten, da so enotni tudi njegovi inte- resi in da ga ni mogoče deliti po področjih, narodih, ali kakršni koli drugih osnovah. Izmenjane so bile številne pozitivne izkušnje, ki bodo prav gotovo dragocene pri odpravljanju problemov in slabosti. Prav te izkušnje bodo kažipot za nadaljni samoupravni razvoj. Če že govorimo o vtisih, ki sem jih kot delegat zaznal, ne morem mimo dejstva, da je bil ta kongres vsebinsko zelo bogat in konkreten. Tu bi rad poudaril, da so na kongresu sodelovali vsi člani predsedstva SFRJ, prav tako pa tudi predsedstva ZKJ in drugi najodgovornejši predstavniki federacije. Kongres je začel s svojim delom na plenarni seji, na kateri je imel pozdravni govor Lazar Moj sov, predsednik predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. V svojem govoru je zlasti poudaril, da smo v minulih 10. letih dosegli v razvoju socialističnega samoupravljanja zelo pomembno etapo. Predvsem pa je poudaril, da to, kar smo dosegli, smo dosegli zaradi velikih naporov in požrtvovalnosti delavskega razreda. Prav iz pozdravnega govora Lazarja M oj sov a je bilo razbrati, daje socialistično samoupravljanje v minulem desetletju in pred njim opravilo zgodovinski izpit, kajti samoupravljanje je bistveni dejavnik našega vsestranskega družbenega in ekonomskega razvoja in demokratičnega reševanja problemov. Ob zaključku je Lazar M oj sov dejal, daje dolžnost delavskega razreda in vseh organiziranih socialističnih sil, da enotno in odločno Slavica Kozovinc: Čast in naloga, sicer pa veliko doživetje Naj takoj na začetku zapišem, da mi je bilo v veliko čast in veselje, da sem se kot delegatka celjskih delavcev s področja gostinstva, udeležila III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. To je bila zame tudi velika naloga. Priprave na kongres so v Celju potekale zelo aktivno. Delegati smo se udeležili tako imenovanih »okroglih miz«, na katerih smo razpravljali in zbirali gradivo za naše kongresne razprave. Vseh devet delegatov uresničujemo v samoupravni praksi veliko delo in misli tov. Tita. Kongres je po plenarni seji nadaljeval delo v treh komisijah. Na vseh komisijah so potekale zelo plodne razprave. Kljub omejenem času je v razpravi sodelovalo preko 300 delegatov, ki so tako prispevali k celoviti in bogati resoluciji tretjega kongresa, kije bila sprejeta tretji dan na plenarni seji. Prepričan sem, da je kongres opravil zelo pomembno in plodno delo. Čeprav je kongres s sprejetjem resolucije zaključil svoje delo 18. junija menim, da se pravo delo šele začenja. Mislim, da moramo brez oklevanja nadaljevati delo v vseh sredinah, v sleherni temeljni organizaciji in krajevni skupnosti. Takšna akcija je nujna, zlasti ker ne moremo pričakovati, da se bodo le na podlagi postavljenih ciljev in sprejete resolucije spontano spreminjali vsi negativni odnosi ter rešili družbenoekonomski problemi. Samoupravljanje je tudi dosedaj razvijalo in širilo okvire svojega delovanja z bojem in stalno zavestno aktivnostjo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, z Zvezo komunistov na čelu. je bilo pripravljenih na razpravo, vendar so zaradi prevelikega števila prijav do govorniškega odra prišli le trije, ostali pa smo razprave oddali v pismeni obliki. Pozdravni govor je imel predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Moj sov, ki je med drugim dejal: »Vse kar smo dosegli, smo dosegli z ogromnimi napori delavskega razreda vseh narodov in narodnosti. Delavski razred je tudi danes tista revolucionarna sila, ki z ZK na čelu in z drugimi socialističnimi subjektivnimi silami naše družbe zahteva od nas vseh, da nadaljujemo in razvijamo socialistično samoupravljanje na podlagi ustave in zakona o združenem delu.« Nato je sledil referat Mike Špiljaka, v katerem je prikazal trenutne gospodarske težave Jugoslavije in nakazal rešitve zanje le tako, da se bomo naslanjali na lastne moči. V nadaljevanju je orisal probleme usmerjenega izobraževanja. Mladi se veliko prepočasi preusmerjajo v proizvodne poklice. Tisti pa, ki se izpopolnjujejo za proizvodne poklice, po končanem šolanju niso usposobljeni za delo, saj med izobraževanjem ni dovolj praktičnega pouka. Zaradi tega se potem večina mladih odloči za nadalnje šolanje na višjih ali visokih šolah, združeno delo pa ostaja zopet brez delavcev. Mislim, da je to resen problem, saj v naši republiki ravno sedaj stopamo v usmerjeno izobraževanje in ni zastonj bojazen, da ne bo prineslo tistega, kar pričakujemo. Delala sem v III. komisiji »ZDRUŽENI DELAVCI V DELEGATSKEM SISTEMU«. Uvodni referat je imel Stane Dolanc, v katerem je govoril o nadaljni krepitvi delegatskega sistema. Nato je sle- dila vrsta razpravljalcev, ki so razpravljali o problemih v svojih delovnih skupinah. Mnogo je bilo povedanega o preobrazbi v šolstvu, o informiranju, o problemih v DO, kjer so pretežno zaposlene ženske. Moja tema je bila SAMOUPRAVNI IN DRUŽBENO EKONOMSKI POLOŽAJ KRAJEVNE SKUPNOSTI. Naj navedem samo bistvene točke vsebine: Družbeno ekonomski odnosi v krajevnih skupnostih, zlasti položaj in vloga delavca ter njegov angažiran odnos do samoupravnega urejanja razmer v kraju bivanja, ni opredeljen. Poudariti kaže spoznanje, da si delavci izboljšujemo svoje življenjske in delovne pogoje ter osebni in družbeni standard ne le z dobrim delom v OZD, temveč tudi z urejanjem številnih vprašanj v KS. Izpostaviti je tudi potrebno »dvojnost mišljenja«, ki se kaže v tem, da kot krajani zahtevamo izboljšanje družbenega standarda oziroma svojih krajevnih razmer, kot delavci v temeljni organizaciji združenega dela pa še nimamo povsod dovolj posluha za izločanje potrebnih sredstev. Naj ob koncu zapišem še to, da je bila zame udeležba na tem kongresu veliko doživetje, obenem pa priznanje za moje dosedanje samoupravno in družbenopolitično delo, katerega želim nadaljevati. Marija Bošnik: Delo za uresničitev kongresnih zaključkov Bila sem ena izmed 232 slovenskih delegatov, oziroma delegatk, ki smo se 15. junija odpravili v naše glavno mesto z namenom, da sodelujemo na enem izmed največjih srečanj jugoslovanskega delavskega razreda, na III. KONGRESU SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE, in kjer bi s svojimi sporočili in opredelitvami izpričali težnje in interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Zastopala sem samoupravljalce s področja ene izmed koroških regij — občine Slovenj Gradec. Predkongresno delovanje je bilo v vseh sredinah več ali manj uspešno. Posebno pestro je bilo delovanje delegata, saj je bilo potrebno predkongresno dokumentacijo dobro proučiti. To mi je uspelo, saj so se člani kolektiva in IO OOS »MERX« TOZD Prodaja Slovenj Gradec pridno vključevali v samo razpravo. Ugotovili smo, da resolucija sama ni dovolj konkretna in akcijsko učinkovita in da se ne dosti razlikuje od že sprejetih družbenopolitičnih dokumentov. Kljub temu smo iz nje dobili nekaj konkretnih in uporabljivih del za neposredno prakso. Z vso resnostjo je kongres prvi dan pričel z delom. Po prvi skupni plenarni seji, smo se popoldan delegati prvič srečali v ožjih, že naprej določenih komisijah. Jaz sem se odločila za delovanje v drugi komisiji: SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE IN ZDRUŽEVANJE NA PODLAGI DOHODKA, kjer sem želela in pričakovala preko delegatov zaslediti vse pozitivne in negativne pojave na tem področju. Po dogovoru, da ima delegat na voljo cca 15 minut za razpravo, so se delegati disciplinirano pojavljali na govorniškem odru. Obrazi so bili zelo različni, tudi govorica nam ni bila vedno vsem razumljiva, a kljub temu sem imela občutek, da slehernega delegata zajema občutek po dobri razumljivi in čim krajši podaji prispevka. Tu seje torej pokazala ena izmed zakonskih pravic, daje slehernemu dovoljeno svobodno izražanje o problemih, s katerimi se srečujejo, oziroma kako jih skušajo odpraviti. Razpravljalcev je bilo veliko, skoraj preveč, da bi lahko delegat dosledno prisluhnil sle- hernemu na govorniškem odru. Podajanja razpravljalcev so posegala na vsa področja dela in življenja, saj so delegati zelo odkrito navajali pozitivne primere in rešitve, kritizirali pa slabosti in predlagali, kaj je treba narediti v prihodnjem obdobju. Tudi v ostalih dveh komisijah je potekalo delo skoraj enako kot pri nas. Žal je za vse delegate, ki so se želeli ustno predstaviti, zmanjkalo časa, kljub temu daje delo komisij potekalo pozno v noč. Prispevke so oddali v pismeni obliki. Tretjega dne kongresa smo občutili že precejšnjo utrujenost. Plenarna seja, ki je tega dne sledila, je podala končne zaključke o celotnem delu kongresa in če povem, da je bilo h kongresni resoluciji podanih preko 600 sprememb ali dopolnitev, se da zaključiti, da so de- legati, še posebej pa komisije, temeljito delovali in daje predlog resolucije odraz teženj in želja delavskega razreda, da bomo zastavljene cilje razreševali samo z discipliniranim uresničevanjem sprejetih dogovorov. S pesmijo »DRUŽE TITO Ml TI SE KUNEMO«, ki smo jo skupaj zapeli, smo zapustili Center Sava, ki nam je bil tri dni naš drugi dom. Vsi delegati smo se še poklonili spominu predsednika. Z obiskom HIŠE CVETJA smo tudi obljubili, da bomo sprejete naloge uresničevali za dobrobit nas in naših naslednikov. Ob vrnitvi nazaj v domače okolje sem spoznala, da se delo delegata ne bo konačalo samo z vrnitvijo nazaj, temveč, da bo potrebno, seveda v sodelovanju z vsemi, DELATI in doseči, da bodo vse kongresne odločitve izpolnjene. Delavec naj odloča... Mladi in delavci »Teko« za III. kongres samoupravljalcev Tretji kongres samoupravljalcev je končal svoje delo. Delegati na njem so ocenili razvoj samoupravljanja in opozorili na prihodnje naloge, tudi na slabosti, probleme. Osnutek kongresne resolucije smo obravnavali tudi v naši delovni organizaciji »TEKO« Celje in ugotovili, kateri so elementi, ki zavirajo napredek in kaj moramo narediti, da bo tudi delo v trgovini bolje steklo, da bodo rezultati našega dela čim večji, čim bolj donosni. Menimo, da moramo na vsakem koraku upoštevati predloge, ki jih dajejo delavci. Zavzemati se moramo za dobro zaposlenost, da bodo delavci primerno izobraženi, da se bodo mladi odločali za tiste poklice, ki jih v naši družbi in delu še primanjkuje. Tudi prekvalifikacija delavcev je naloga, ki je ne smemo zanemariti. Poskrbeti moramo, da bo delovni čas čim bolj izkoriščen, da bo produktivnost čim večja. Bitka za gospodarsko trdnost zajema tudi delitev dohodka, vključevanje v mednarodno delitev dela. Semkaj sodi še nadaljnji razvoj kmetijstva, proizvodnja hrane, hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij, dosledno uresničevanje srednjeročnih razvojnih programov itd. Torej, veliko nalog, med njimi tudi odpravljanje motenj na tržišču in ustvarjanje trdnih razmer za dobro gospodarjenje. Pomembno je zagotavljanje rasti materialnih in finančnih rezerv v orga- nizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih. Naša politična in ekonomska naloga je tudi tesno sodelovanje z deželami v razvoju. Naša stalna naloga je nadaljnje utrjevanje delegatskega sistema. V zdajšnjih razmerah je nujno, da se delavci, vključeni v družbenopolitičnih organizacijah, zavzemajo za čim boljši družbenoekonomski položaj, da proučujejo uresničevanje politike socialistične samouprave na vseh ravneh v občini, da izboljšajo delo delegatov, da se zavzamejo za boljšo informiranost in za trdnejše povezovanje v okviru delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela. In potem družbeno planiranje, področje, na katerem smo že doslej dosegli vidne rezultate. Pomembno je tudi usklajevanje interesov z zahtevami novega sistema planiranja, tudi z možnostmi. Delavec mora postati ne le ustvarjalec, marveč tudi tisti, ki bo odločal o delitvi dohodka. Nadalje je potrebno nenehno izpopolnjevanje tehnologije dela, saj bomo le tako v največji možni meri izkoristili delovna sredstva in delovni čas, delavci v temeljnih organizacijah pa bodo zaradi povečanja dohodka manj odvisni od finančnih posojil, še predvsem pri odločitvah za nove naložbe. Zagotoviti je treba, da bo monetarno — kreditna politika prispevala k uresničevanju ekonomske stabilizacije. Zavedamo se, da moramo uporabiti vse sile za popolno uveljavo družbenoekonomskega položaja, ki bo omogočil upravljanje z našim delom, pogoji in rezultati dela. Delavci v združenem delu in v vseh istitucijah političnega sistema socialistične samoupravne demokracije se morajo bojevati za pridobitev družbenoekonomskega položaja, ki ga zagotavljata ustava in zakon o združenem delu. V okviru pravic, dolžnosti in odgovornosti je potrebno vplivati, da bo ravnanje vseh dejavnikov v naši družbi prispevalo in krepilo oblast delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, da se bodo nenehno širile in razvijale vse oblike samoupravljanja in socialistične samoupravne demokracije, še posebej na področju družbene reprodukcije. Pred tridesetimi leti je bilo uveljavljeno geslo: tovarne delavcem, danes pa gre za samoupravno odločanje delavcev. Delavci delovne organizacije TEKO s posebnim poudarkom na mladini čutimo, da smo del te družbe, v kateri živimo. Čvrsta volja in zavzetost do dela pa sta pogoj, da bomo nenehno uresničevali naše naloge in za vsako ceno dosegali cilje z združenim delom in z borbo posameznika. Naši ideali so Kidrič, Kardelj, Tito, veliki misleci in politiki, ki so vse svoje življenje ustvarjali in gradili družbo, katere nasledniki smo mi. Smo na njihovi poti. ZDENKA DETIČEK Mladi o svojem delu Na programsko volilni konferenci osnovne organizacije ZSMS temeljne organizacije Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem so mladi kritično spregovorili o problemih, težavah in predvsem o slabih odnosih med učenci in poslovodji. Osnovna naloga njihovega delovanja mora biti vključevanje v vsa dogajanja v temeljni organizaciji, od reševanja problematike mladih v gostinstvu, položaja mladine v šolanju, reševanja stanovanjskih problemov itd. Poleg tega so sprejeli smernice dela na področju SLO in DS, kulture, mladinskega prostovoljnega dela, družbenoekonomskih odnosov, idejno-političnega dela, športa, informiranja in propagande. Na koncu so delegati izvolili predsedstvo: za predsednika Ljiljano NOVAK, sekretarja Jadranko KOVAČ, blagajnika Tončko JANEŽIČ, za področje SLO in DS Srečka ŠKRJANCA, za področje športa in kulture Marjana LEVERJA, za idejno-politično delo Jadranko KOVAČ, za družbeno-ekonomske odnose Ljiljano NOVAK. JP Izkoristiti možnosti Osnovna kmetijska proizvodnja je prva Nedavni regijski posvet v Virštanju, ki gaje v sodelovanju s svetom občin širšega celjskega območja pripravila Medobčinska gospodarska zbornica Celje, naj bi opravil vsaj dvoje: pregledal dosedanje uspehe in neuspehe pri skladnejšem razvoju manj razvitih območij regije in dal nove spodbude za hitrejši razvoj. Nas na tem mestu predvsem Pred nami so veliki napori DO Blagovni center: Težji pogoji za pridobivanja dohodka V letu, ko so razmere na tržišču izredno zaostrene, se tudi DO Blagovni center srečuje z najrazličnejšimi težavami. Kljub visoki nominalni rasti celotnega prihodka in dohodka, iz tromesečja v tromesečje ugotavljamo slabša razmerja v delitvi dohodka. Porabljena sredstva naraščajo hitreje, dohodek pa počasneje od rasti celotnega prihodka. Kazalci ekonomičnosti poslovanja, produktivnosti dela in akumulativne sposobnosti so slabši, če jih primerjamo s preteklimi obdobji. Pogoji pridobivanja dohodka so v letošnjem letu enako težavni, če ne še težji, kot v lanskem letu. L Padec življenjskega standarda močno vpliva na spremembe v strukturi prodaje, saj ugotavljamo, da se nam fizični obseg prodaje zmanjšuje. 2. Delež med proizvodnjo in trgovino, ki pripada trgovini se zmanjšuje in ne more pokrivati stroškov trgovine v takšni meri, da bi lahko dosegla večjo akumulativno sposobnost. Poleg zamrznjenih marž, vpliva na zmanjšanje odstotka razlike v ceni tudi upadanje potrošnje tistih artiklov osnovne preskrbe, ki dajejo možnost večjega zaslužka. 3. Cene energije, storitvam in surovinam naraščajo nad planskimi predvidevanji. Na podlagi analize poslovanja in obširnih razprav na samoupravnih organih in DPO smo takoj po zaključku prvega tromesečja izdelali programe dobrega gospodarjenja, v katerih smo se usmerili zlasti na iskanje notranjih rezerv. Da bi preprečili nadaljne upadanje realne rasti celotnega prihodka, smo sprejeli konkretne zadolžitve, ki zahtevajo večjo angažiranost tako nabavne, kot' prodajne funkcije. Na eni strani je treba poiskati vzroke, zakaj pri nekaterih kupcih naša prodaja upada, na drugi strani pa zagotoviti predvsem nabavo deficitarnega blaga. TOZD Agropromet bo s pomočjo novega pakirnega stroja nudil čim večji delež blaga v pakirani obliki, proučil možnost discontne prodaje ter možnost nabave in prodaje svežega cvetja. Zagotoviti je potrebno boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (TOZD Pražarna), na podlagi tržnih analiz, je potrebno razširiti programe proizvodnje in uvesti embaliranje predvsem takšnih artiklov, ki bodo imeli domačo surovinsko osnovo. TOZD Transport ugotavlja izredno visok porast stroškov goriva in maziva, kar ima za posledico dražje transportne storitve TOZD-om, katerim opravlja transportne usluge. Zato ugotavljamo potrebo po ponovni proučitvi uvedbe kontejnerskega in paletnega sistema, saj bo to pomenilo manjše stroške TOZD Transport in TOZD-om, za katere opravlja razvoz blaga. Z boljšo organizacijo delaje potrebno omogočiti, da se zmanjša število zaposlenih. Zagotoviti je potrebno tak sistem nagrajevanja, ki bo bolj stimulativen, s tem naj bi se zmanjšalo tudi število bolezenskih izostankov in zagotovila večja produktivnost dela. Osebni dohodki v naši delovni organizaciji ne dosegajo republiškega povprečja, čeprav so tudi tukaj razlike med TOZD, odvisno od predmeta poslovanja. Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka omejuje trgovskim de- lovnim organizacijam na debelo rast osebnih dohodkov bolj kot ostalim delovnim organizacijam. Vpliv delavcev na dohodek pa je ne glede na doseženo produktivnost v trenutni gospodarski situaciji premajhen. S takšnim načinom oblikovanja osebnih dohodkov ne bomo mogli preprečiti nadaljnega padanja realnih OD, ampak ravno nasprotno. Pričakujemo, da bo zaradi zaščite življenjskega standarda dogovor nekoliko zmanjšal zaostajanje rasti OD za rastjo dohodka. Trenutno stanje je takšno, da od nas zahteva vsestranske napore za dvig produktivnosti in ekonomičnosti. Da bi to tudi uresničili, smo v programih dobrega gospodarjenja postavili konkretne zadolžitve posameznim strokovnim službam, vodstvenim in vodilnim delavcem ter določili roke za izvršitev nalog. DANICA PIRNAT zanimajo spodbude in program aktivnosti za hitrejši razvoj osnovne kmetijske proizvodnje na teh območjih. Pa jih povzemimo iz okvirja gradiv in razprav! BOLJŠE IZKORIŠČANJE ZEMLJIŠČ To je prav gotovo poglavitna naloga, ki še posebej velja za zasebni sektor kmetijstva. V ta namen predvideva akcijski program dela naslednje usmeritve: — spreminjati sestavo obdelovalne zemlje po zemljiških kategorijah tako, da bi se njivske površine že v jeseni 1981 in spomladi 1982 povečale najmanj za 5 odstotkov, — doseči večjo proizvodnjo krme na travnih površinah, zato z večjo uporabo gnojil travnate površine spreminjati v sodobne pašnokošne — povečevati energetsko vrednost živinske krme od sedanjega poprečnega pridelka 1.143 škrobnih enot po hektarju na poprečni pridelek 2.000 škrobnih enot po hektarju zemljišč do leta 1985 — predvidoma 30 odstotkov njiv v jeseni in prihodnjo spomlad preusmeriti v proizvodnjo krmnih rastlin, uvajati nove rastline in takšne, ki dajejo kakovostnejši pridelek, — zaradi takšne »krmne« preusmeritve je nujno intenzivirati površine za hrano prebivalstva, še zlasti: uvajati nova semena, (pri setvi pšenice, koruze in drugih žit ter poljščin), povečati porabo gnojil vsaj za 30 odstotkov ter posebej obdelati strokovna vprašanja priprave, hrambe in porabe organskih gnojil; GOVEDOREJA IN PRAŠIČ JEREJA Stalež goveje živine se lansko leto ni povečal, zato bi morali v prihodnje — do leta 1985, rediti poprečno 1,10 gla- ve goveje živine na hektar, od tega več kot polovico krav in brejih telic. Še v tem letu ugotoviti izkoriščenost obstoječih hlevskih zmogljivosti pri rejcih, kajti izkoristiti je potrebno vsa prosta stojišča in jih tudi povečati. Tu so še vprašanja selekcije, prepoved klanja telet, ustrezno siliranje in predvsem povečati odkup mleka in krav — 70 odstotkov krav in 1.800 litrov mleka po kravi. Prašičjereja mora doseči re-sulucijsko zastavljen obseg, tako v farmski reji, kot v kooperacijski specializirani reji na kmetijah, prav tako bi morali doseči, da vsaka kmetija do nadmorske višine 600 metrov in z več kot hektarjem zemljišč — njiv, zredi na vsak nadaljnji hektar po eno svinjo žive teže okrog 100 kilogramov. NOVA PROIZVODNJA Možnosti so še v novih proizvodnih usmeritvah, kot so: zdravilne in aromatične rastline na majhnih površinah, proizvodnja višenj, črnega ribeza, malin, lešnikov in jagod, proizvodnja kuncev in drugih kožuharjev ter ovac. MITJA UMNIK Lepa priznanja V okviru letošnjega tretjega turističnega tedna v Celju je bilo tudi ocenjevanje restavracij družbenih gostinskih obratov. Člani komisije so obiskali dvajset restavracij, pri katerih so ocenjevali postrežbo, čistost in ne nazadnje tudi sanitarije. To je bila tista točka, pri kateri se je nabiralo največ slabih točk. V končnem seštevku je tokrat zmagala restavracija hotela Turška mačka, druga je bila restavracija hotela Merx. Med njima je bila razlika v eni sami točki. Na tretjem mestu je bila restavracija hotela Evrope. Med prvimi desetimi so bili še Majolka, Pod obokom, Stari pisker, Ribič in Koper. Prenos poslov še ta mesec Drugi zbor interne banke SOZD Merx Celje Delegati članic Interne banke SOZD »MERX« Celje so se zadnji dan meseca junija zbrali v motelu Šentjur pri Celju na drugem zboru Interne banke SOZD »MERX« Celje. Poleg delegatov, predsednika poslovnega odbora IB Zidanška ter strokovnih delavcev sta se zbora udeležila še predsednik KPO SOZD »MERX« Celje Franc Ban ter član KPO za kmetijstvo Jože Gračnar. Delegati so za predsednika drugega zbora imenovali delegata KK Šentjur pri Celju Temeljne organizacije kooperantov, Viktorja Lovreta. Po potrditvi dnevnega reda, verifikacijske komisije ter zapisnika 1. zbora IB SOZD »MERX« je Tone Iršič v ugotovitvenem sklepu o sprejetju Samoupravnega sporazuma o prenosu poslov na Interno banko ugotovil, da je od 40 članic omenjeni sporazum do zbora sprejelo 25 članic. V razpravi je bilo ugotovljeno, da večina preostalih članic samoupravnega akta ni sprejelo predvsem zaradi objektivnih razlogov (ni še bilo sej delavskih svetov), sklenjeno pa je bilo, da naj članice samoupravni sporazum o prenosu poslov pa Interno banko sprejmejo do konca meseca julija. Živahna razprava se je razvnela tudi pri obravnavi in sprejemu predloga o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov ter o tarifi plačil za storitve IB SOZD »MERX« Celje. Nekaterim delegatom se je zdela razlika med pasivnimi in aktivnimi obrestmi prevelika, kar z drugimi besedami pomeni, da bi bilo delo Interne banke drago. Vendar so vsi ti delegati imeli v mislih samo sredstva, ki jih bodo morali plačati za delo Interne banke, nihče pa ni pomislil na to, da se bodo efekti hitreje dobljenih kreditov in pod ugodnejšimi obrestnimi merami izkazovali tudi v večjem dohodku. V tem smislu je razpravljal tudi predsednik KPO Franc Ban, ki je poudaril, da je treba upravičenost ustanovitve Interne banke gledati dolgoročno ter je v njen razvoj potrebno vložiti maksimalne napore. Sklep o višini obrestnih mer in tarifi plačil za storitve je začasen in se bo njegova ustreznost pokazala že ob koncu leta, ko bo možno nepravilnosti popraviti. V tem smislu so delegati na pred- log predsednika zbora tudi sprejeli sklep o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov ter sklep o tarifi plačil za storitve. Na zboru so delegati sprejeli tudi sklep o članstvu Interne banke SOZD »MERX« v Združenju bank Slovenije in Jugoslavije, obravnavali in sprejeli mik-roorganizacijo IB SOZD »MERX« in program dela po oddelkih, plan prihodkov in odhodkov Interne banke v letu 1981 ter sprejeli še sklep, da se pri LB — Splošni banki Celje vodijo sredstva Interne banke kot depoziti na vpogled. Drugi zbor Interne banke SOZD »MERX« Celje je ob koncu na predlog razpisne komisije za izbor delavcev IB s posebnimi pooblastili imenoval za direktorja IB Franca Senico, ki je do sedaj opravljal dela in naloge vodje ekspoziture LB — Splošne banke Celje v Šentjurju pri Celju, za pomočnika direktorja IB dosedanjega vršilca dolžnosti Toneta Iršiča, za vodjo oddelka za računovodstvo in informatiko pa dosedanjo vršilko dolžnosti Ano Jakop. DUŠAN ILOVAR Dobili smo tri zlate medalje Uspešen nastop na 12. gostinsko turistični razstavi Marketing je poglobil delovanje Ob prehodu v drugo polletje se je potrebno dogovoriti še za zadnje ukrepe za nemoten pretok proizvodnje leta 1981, se pripraviti na jesensko setev in programirati pretok blaga za leto 1982. To je bil osnovni cilj marketinga, ko so se pred dnevi sestali najodgovornejši delavci Kmetijskega kombinata Šentjur in Kmetijske zadruge Slovenske Konjice z delavci iz sektorja marketing. V naslednjih dneh bo morala enaka razprava steči še v Kmetijski zadrugi Laško in Celje ter v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija Celje. V vsa ta dogovarjanja so tudi vključeni posamezni delavci iz delovne organizacije Blagovni center Celje. Tak način dela bo potrebno organizirati v SOZD v vseh blagovnih pretokih, ker bomo tako sledili osnovnemu cilju; zmanjševanje stroškov in čimveč direktnih blagovnih poti brez nepotrebnega prekladanja in povečevanja kal a. JOŽE GRAČNAR Tip prodajaln Minimalni tehnični pogoji Vsakodnevno, in to ne le v trgovinski stroki, se srečujemo s pojmi samopostrežna prodajalna, market, blagovnica... Pri tem pa ugotavljamo, da čestokrat za isti tip prodajalne uporabljamo različne nazive. S ciljem, da bi tovrstne težave pri medsebojnem komuniciranju zmanjšali, podajamo tolmačenje osnovnih tipov (vrst) prodajaln, ki se pojavljajo v naši vsakdanji praksi. Tolmačenje povzemamo po Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu (UL SRS št. 11/78). Letošnji tretji turistični teden od 15. do 21. junija je v organizaciji celjskega turističnega društva zajel v svoj program tudi dvanajsto gostinsko-turistično razstavo. To prireditev je ob podpori nekaterih pokroviteljev — med njimi je bila tudi naša sestavljena organizacija združenega dela — pripravila območna Poslovna skupnost za turizem. Razstava je bila v veliki in spodnji stranski dvorani Narodnega doma, sicer pa razstava, ki je doslej privabila največje število razstavljalcev. Bilo jih je 32. Najvažnejše pa je to, da so prišli iz vseh občin celjskega območja. Strokovna komisija, ki je ocenjevala razstavljena dela, je imela odgovorno in težko delo. Med tistimi, ki so prejeli najvišja in druga odličja za razstavljene eksponate, je bilo tudi več kolektivov, članov SOZD MERX. Tako je zlato medaljo v pripravljanju omizja (pogrinjek) med drugimi osvojil kolektiv hotela Merx v Celju. Med slaščičarskimi izdelki je najvišje priznanje dobila TOZD Na-na celjskega gostinskega podjetja. Pomembno je bilo nadalje zlato odličje, ki gaje kolektiv hotela Merx v Celju dobil za izredno lep cvetlični aranžman. Pomembno tembolj, ker gaje osvojil v družbi s specializiranima delovnima organizacijama, Vrtnarsko šolo in kolektivom Vrtnarstva v Medlogu. Kolektivi, združeni v SOZD Mera, so se na tej prireditvi več kot izkazali s svojo domiselnostjo v pripravljanju pogrinjkov, kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov, saj so trem zlatim medaljam dodali še več srebrnih in bronastih. To pa je bila tudi prireditev, na kateri seje predstavila v fotografiji in besedi celotna naša sestavljena organizacija. In ker smo že pri razstavi, še to, da se je v času tretjega turističnega tedna v Celju zvrstilo več kot dvajset najrazličnejših prireditev, daje bil teden lep uvod v tako imenovano glavno turistično sezono, daje razgibal Celje in prinesel marsikatero osvežitev. Še zlasti pa seje uveljavil odprti oder na Tomšičevem trgu, ki se bo v prihodnje prav gotovo razvil v primeren kraj za nastopanje najrazličnejših umetniških skupin, tudi posameznikov. MB Erika Grabar, direktorica TOZD Na-na Celjskega gostinskega podjetja odpira gostinsko turistično razstavo, zadaj pevski zbor iste delovne organizacije 1. KIOSK Kiosk je prodajalna, v kateri se opravlja prodaja blaga skozi okno. Neto prodajni prostor kioska ne sme biti manjši od 3 m2. 2. KLASIČNA IN SAMOIZBIRNA PRODAJALNA V klasični in v samoizbirni prodajalni mora imeti prodajni prostor neto površino najmanj 12 m2, v specializirani klasični prodajalni pa najmanj 6 m2. Če je prodajni prostor v dveh ali več etažah, njegova neto površina ne sme biti manjša od 30 m2. 3. SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA Neto površina prodajnega prostora samopostrežne prodajalne ne sme biti manjša od 40 m2. 4. MARKET Samopostrežna prodajalna, ki prodaja gospodinjske potrebščine, pijače in živila, med njimi obvezno kruh, mleko, sveže meso, sveže sadje in svežo zelenjavo in v kateri se lahko v posameznih oddelkih opravlja prodaja tudi na postrežni način se lahko šteje za market, če znaša neto površina prodajnega prostora več kot 300 m2. 5. SUPERMARKET Samopostrežna prodajalna, ki prodaja živila, med njimi obvezno kruh, mleko, sveže meso, sveže sadje in svežo zelenjavo ter pijače, gospodinjske potrebščine, tekstil, konfekcijo, steklo, porcelan, keramiko, proizvode iz plastike, papir ter pisalne in šolske potrebščine in v katerih se lahko v posameznih oddelkih opravlja prodaja tudi na postrežni način, se lahko šteje za supermarket, če znaša neto površina prodajnega prostora več kot 500 m2. 6. BLAGOVNA HIŠA V blagovni hiši se opravlja prodaja blaga vsaj na dva načina od treh načinov prodaje (postrežni, samopostrežni in samoizbirni). 7. BLAGOVNICA Za blagovnico se šteje blagovna hiša, v kateri se opravlja prodaja blaga široke izbire in katere prodajni prostor ima neto površino večjo od 400 m2. 8. VELEBLAGOVNICA Veleblagovnica je blagovna hiša, v kateri se opravlja prodaja blaga najširše izbire in katere prodajni prostor ima neto površino večjo od 2000 m2. 9. PRODAJALNA ZA DISKONTO PRODAJO BLAGA Prodajni prostor prodajalne za diskontno prodajo blaga ne sme biti manjši od 50 m2 ter mora biti funkcionalno ločen od drugega prostora za prodajo blaga na drobno in od skladišča za prodajo blaga na debelo. V podanem tolmačenju osnovnih vrst prodajaln nismo zajeli vseh tipov (premične prodajne objekte, trge, skladišča...), niti nismo podali podrobnejših opisov le-teh. Smatramo, da predstavlja to tolmačenje zadostno osnovo za izboljšanje medsebojnega komuniciranja. Podrobnejši opis pa je podan v uvodu navedenem pravilniku. TONE PETEK Zadružniki so se sestali na 9. rednem občnem zboru zadružne zveze V srednji dvorani Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani se je dne 27. maja srečalo okoli 200 delegatov Zadružne zveze iz vse Slovenije. Na zboru, na katerem so prisostvovali tudi najodgovornejši družbenopolitični in gospodarski delavci Slovenije, je bilo izrečenih veliko pohvalnih, še več pa kritičnih besed o uspehih in neuspehih zadružništva v Sloveniji. V uvodnem referatu je predsednik Zadružne zveze Nande VODE med drugim dejal: »Same zadruge so prešibke kadrovsko in ekonomsko, da bi bile kos nalogi, kot jo postavlja srednjeročni plan, da se takoj načrtuje z vsemi zemljišči. S pomočjo pospeševalne službe, Kmetijske zemljiške skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti v občini pa bi bilo mogoče to bolje opraviti. Na sploh sem mišljenja, da ob tako obsežnih načrtih, ki smo si jih zadali v kmetijstvu in so za družbo v sedanjem trenutku tako pomembni, bi vendarle morali prav vsi dejavniki precej bolj neposredno sodelovati, pomagati in ne le čakati ter kritizirati, če kmetijske organizacije niso vedno same kos razrešitvi vseh problemov.« Ob ugotovitvi, da se najodgovornejši v občinah in republiki premalo vključujejo v reševanje programa kmetijstva, so delegati v nadaljevanju razprave ugotovili, da si pa del zaslužka iz prometa s kmetijskimi proizvodi hoče vsak neokrnjeno prisvojiti. Tako je Rudi NAPRET iz Dola pri Hrastniku dejal: »Na splošno pač velja miselnost, daje za kmetov trud le nekdo drug poklican in upravičen, da mu odreže kos kruha!. Daje tako — primer: daš pitanca v klavnico, nakupovalec mu vtisne v uho številko in pitanec je prodan; klaso, težo in ceno pa mu določi neki Jugoinšpekt! Enako je z mlekom — v tem mesecu je tolščobna enota nizka, drugi mesec visoka, pa spet nizka in to pri isti krmi, vodi, molži in pri istih kravah. Je pač tako — mlekarna vzame, kolikor potrebuje, ostanek dobi kmet. Na kratko povedano — za nas kmete nekje drugje mislijo in odločajo o naši prihodnosti, o cenah naših pridelkov. In zakaj še ostajajo prazne višinske kmetije?« Ob vseh teh razmišljanjih in ugotovitvah je zbor sprejel zaključke, ki so usmerjeni v en sam skupen cilj, le iz organiziranim pristopom celotne družbe bomo lahko uresničili nalogo — do leta 1985 — pridelati 85 % hrane doma. JOŽE GRAČNAR Sejem »Hleb 81< Na sejmu tudi MRI Vsaki dve leti, letos pa je že tretji po vrsti, poteka v Novem Sadu mednarodni sejem industrije in opreme za proizvodnjo in predelavo žit in proizvodov od žita pod imenom »HLEB 81«. Letošnji sejem je bil še posebno velikega pomena, saj je bil vključen v čas, ko so prizadevanja naše države usmerjena na maksimalno finalizacijo proizvodov, še posebej pa surovin za proizvodnjo hrane. Cilj fmalizacije proizvodov iz žitaric je v tem, da zadovolji vse večje potrebe na domačem tržišču, nato pa še možnost za izvoz na inozemsko tržišče. Glede na prejšnji dve sejemski prireditvi, ko je bila prikazana tuja oprema, so takrat dominirali domači proizvajalci opreme in oprema iz kooperacije z inozemskimi proizvajalci. Zastopanih je bilo 59 raz-stavljalcev mlinske in pekarske industrije, pridelovalcev in predelovalcev žit, proizvajalcev aditivov in arom za pekarsko industrijo, proizvajalcev laboratorijske opreme in proizvajalcev specializiranih vozil ter opreme za prodajalne. Število domačih razstavljalcev je bilo manjše kot prejšnja leta, vzro- ke za to pa lahko iščemo v gospodarskih težavah, s katerimi se srečujejo mlinske in pekarske organizacije pri nas. V okviru Poslovne skupnosti »Žitna skupnost« Slovenije, ki združuje slovenske proizvajalce žit in proizvajalce kruha, peciva, testenin in sorodnih izdelkov, je bila zastopana DO Mlinsko predelovalna industrija Celje s svojimi izdelki. Na sejmu »HLEB 81« je bila prikazana najsodobnejša domača in inozemska tehnika in tehnologija za predelavo žit. Prikazanih je bilo veliko število novih proizvodov iz moke, kakor tudi veliko število mok, pripravljenih na industrijski način z določeno vrsto proizvoda. Vse to kaže na velik prispevek te prireditve pri napredovanju tehnologije predelave žit iz moke, moke v veliko število končnih proizvodov, namenjenih našemu potrošniku. Številni poslovni in strokovni sestanki v času prireditve pa so pripomogli k hitrejšemu povezovanju proizvajalcev s trgovskimi organizacijami, kar pomeni s končnimi potrošniki. ALENKA NOVAK Skupen posnetek pred spomenikom Matije Gubca Prijetno s koristnim Zanimiv enodnevni strokovni izlet Aktivna sekcija kmečkih žena v Kmetijski zadrugi Celje je pod vodstvom prizadevne mentorice Marije Krajnc ponovno organizirala v okviru izobraževalnega programa enodnevno strokovno ekskurzijo. Z dvema avtobusoma in 95 udeležencev kmečkih žena, kooperantk in kooperantov, smo se odpravili preko Šmarja in Rogatca v Krapino, kjer smo si ogledali muzej in jamo krapinskega pračloveka. Pot nas je vodila preko Stubic v Kumrovec. O obeh krajih smo si ogledali zgodovinske znamenitosti, v Kumorvcu pa še rojstno hišo tovariša Tita in Dom mladine in borcev. Za dobro voljo in razpoloženje med vožnjo sta poskrbela dva harmonikarja. Najstarejša udeleženka je bila 80— letna Julijana Jošt iz Lipovec pri Škofji vasi: »Od desetih otrok ni ostal nobeden na kmetiji, zato sem posestvo prepustila nečakinji. Imamo 8 ha obdelovalne zemlje ter nekaj živine. Danes je delo vsekakor lažje, kot pa je bilo nekoč, ker lahko večino dela opravimo s stroji. Še vedno zelo veliko pomagam pri delu, zato se razveselim takšnih izletov kot je današnji, da pridem malo med ljudi, se poveselim in vidim kaj novega.« 78-letni Franc Mravljak iz Šentjanža nad Štorami: »Da- nes sem prvič na izletu kmečkih kooperantov. Menim, da bi morali s tem nadaljevati tudi v prihodnje. Na ta način se vsaj za nekaj trenutkov odtrgamo od težkega dela na kmetiji, pa tudi veliko novih reči vidimo.« V popoldanskem času nam je predstavnik KK Šmarje predstavil tri preusmerjene kmetije. Najprej smo se ustavili pri kmetu Stanku Amonu, mlajšem, prvi preusmerjeni kmetiji na tem območju. Na lepo urejenem posestvu se ukvarjajo z živinorejo ter vinogradništvom. V modernem hlevu imajo 20 krav mlekaric in 65 pitancev. Na leto pridelajo 20.000 litrov kvalitetnega vina, za kar so prejeli že mnoga priznanja. Delno se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. Na kmetiji Antona Mraza iz Stel smo videli v enem samem prostoru 200 komadov be-konov, pri kmetu Miranu Što-su iz Podčetrtka pa plemenske svinje in pujske. Domov smo se vračali utrujeni, pa vendar zadovoljni, saj smo poleg kulturno-zgodovins-kih objektov in treh lepo urejenih preusmerjenih kmetij videli še velik del naše lepe domovine. Vsi udeleženci so bili mnenja, da je potrebno pripraviti še več podobnih strokovnih ekskurzij, kjer se prijetno druži s koristnim. jP Julijana Jošt Franc Mravljak Udeleženci so si ogledali Dom mladine in borcev v Kumrovcu Telefoni in vljudnost Tudi v telefonskih pogovorih je čas zlato Telefon je pogosto označen kot nujno zlo, požiralec časa, vendar o njegovi koristnosti in potrebnosti ne dvomi nihče. S primerno samodisciplino je možno čas in stroške za telefon držati v primernih mejah. Odvisno od porabljenega časa in stroškov se izplača trud, da preanaliziramo potek pogovorov kateregakoli dne. Zanesljivo bomo ugotovili, da se manjše število napak pogosto ponavlja, kot n.pr.: — predolgo vljudnostno kramljanje, — pogovor o tem, kar smo ali bomo pisali, — pogrevanje starih in znanih zgodb, — poziv in pogovor, ker pošte nismo skrbno prečitali, — pustimo nevljudno dolgo čakati sogovornika. VLJUDNOST PRI TELEFONIRANJU! V osebnih odnosih in pogovorih negujemo vljudnost in dobre odnose, pri uporabi telefona pa smo pripravljeni ta načela zanemariti in pozabimo na naslednja »pravila vljudnosti«: L Ali dvignem slušalko takoj, ko telefon zazvoni? 2. Ali govorim v normalnem tonu in tempu? 3. Ali pozdravim in povem svoje ime? 4. Ali imam pisalni pribor pri telefonu? 5. Ali odlagam slušalko med prekinitvijo pozorno in prosim za razumevanje? 6. Ali se pred nadaljevanjem pogovora zahvalim sogovorniku, ker je čakal namesto »halo« ali »ste še tam«? 7. Ali poslušam pozorno, brez prekinjanja sogovornika? 8. Ali se zahvalim sogovorniku za razgovor, naročilo, vabilo itd.? 9. Ali vedno počakam, da sogovornik odloži slušalko in šele nato odložim svojo? 10. Ali opravim potreben razgovor takoj in skrbno? Če se ravnate po teh pravilih, ste brez dvoma vljuden in prijeten sogovornik. V novih prostorih Uspešna delovna akcija članov DSSS M Pl Kaj vse vpliva na storilnost delavca? Prav gotovo so zelo pomembni elementi: delovni prostor, delavčevo delovno okolje in vzdušje, v katerem delavec dela. Pri nas v delovni skupnosti skupnih služb v Mlinsko predelovalni industriji, smo vse to dolgo časa pogrešali, saj smo delali v neustreznih prostorih in neustreznem okolju, kar vse je negativno vplivalo na delovno vzdušje zaposlenih v tej skupnosti. Zato smo tem težje pričakovali dan preselitve v sicer stare, vendar na novo lepo preurejene poslovne prostore v Jurčičevi ulici št. 1. Po adaptaciji in delni preureditvi te stavbe, je končno le prišel težko pričakovan dan selitve, kije zahtevala kar precej truda od nas vseh, kot je pač to običajno pri vsaki selitvi. Zavihali smo rokave in to delo z zadovoljstvom opravili. Po nekajdnevnem urejanju, se nam je pokazala notranjost prostorov taka, kot smo si jo želeli. Sveže prepleskana notranjost prostorov, nove omare, nove mize, prazni prostorčki zapolnjeni z zelenjem in cvetjem dajejo res videz urejenosti prostorov, v katere človek z veseljem vstopi in z zadovoljstvom opravlja svoje delovne naloge. Notranjost prostorov je bila lepo urejena, zato pa nas je tembolj motila neurejena zunanjost, saj je kazala pravi nered. Povsod naokoli stavbe je ležala navlaka, od ostankov gradbenega materiala, kupov zemlje, slab videz pa je dajala tudi zaraščenost okrasnega grmičevja okoli stavbe. Sklenili smo, da se vsi zaposleni lotimo urejanja tega okolja. Rečeno-storjeno. K tej delovni akciji smo se zbrali v soboto, 13. junija. Povedati moram, da smo tu pokazali izredno enotnost in pripravljenost vseh zaposlenih v naši delovni skupnosti za sodelovanje v tej akciji, saj je bila udeležba skoraj polna, z redkimi in opravičljivimi izjemami. Poprijeli smo vsak za svoje orodje in okolica je kaj hitro dobivala svojo pravo podobo, s popolnoma spremenjenim videzem. Z delom, ki ga je spremljalo prijetno vzdrušje, smo končali v opoldanskih urah, nakar je sledilo prijateljsko srečanje, kjer smo proslavili to našo pridobitev, ki smo jo tako dolgo in nestrpno pričakovali, zato pa jo tudi tembolj cenimo. KARELLORENČAK & A V f? . -vir fl ¥ J* 'V* -,«S * Veselo na Koroškem Prvi tradicionalni piknik Merxovih prodajalcev Prvi v spretnostih Navdušil je tudi naš joly — velika presta Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo PARTIZAN Gaberje-Celje je 20. junija organiziralo že tretje tradicionalne IGRE SPRETNOSTI, ki so bile na letnem telovadišču društva pod pokroviteljstvom OS ZSS Celje in SOZD Mera. Sodelovalo je 7 ekip delovnih organizacij in društev. V vsaki ekipi so nastopili 4 moški Kriza sočloveka Rudi Stante je več kot sedemnajst let zaposlen kot skladiščnik v TOZD Maloprodaja celjske Tkanine. In ni samo skladiščnik, je tudi vnet krvodajalec, saj je doslej daroval svojo kri za sočloveka že 65-krat. Za pot krvodajalca, za človekoljubno dejanje, seje odločil že v mladih letih »ponosen sem nanjo. No, doselej sem kri daroval že 65-krat in prejel za to več priznanj, med njimi tudi zlati znak krvodajalca.« Priznanje, komur gre in izrečimo mu ga tudi na ta način in na tem mestu! JOŽE GROBELNIK in 2 ženski. Tekmovanje je bilo v 7. igrah in medigri, ki so zahtevale od tekmovalcev veliko spretnosti, hitrosti, gibčnosti, preciznosti, moči in vzdržljivosti. Igre so imele športno rekreativni značaj, namenjene pa so bile sprostitvi tekmovalcev ter zabavi gledalcev, katerih se je zbralo okrog 200. Tekmovanje je bilo v naslednjih igrah: spretnosti z žogo, prenašanje sadežev iz vode, natakarji na kotalkah, prenašanje različnih bremen in uteži, košarka s kolesom, frača in reševanje pred poplavo. V medigri pa je bilo potrebno pokazati spretnosti na poligonu preko različno pripravljenih ovir. Ekipa MERX je nastopila kot prva v medigri. Vse do pete igre smo bili med zadnjimi, v tej igri pa smo uporabili jolyja in takoj prešli na drugo mesto. V obeh zadnjih igrah smo zmagali. Organizatorji so objavili rezultate. Bili smo prvi in po telovadišču je bilo slišati samo besedo Mera, Mera ....... Osvojili smo 42 točk, drugi so bili domačini Partizan Gaberje s 36 točkami, tretji pa Partizan Štore s 34 točkami. Četrta je bila ekipa Železarne Štore, peta Cinkarna, šesta Kovinotehna in sedma LIK Savinja. Organizator je podelil zlate, srebrne in bronaste medalje, naša ekipa Mera pa je prejela še prehodni kristalni pokal. Bili smo srečni in zaobljubili smo se, da se bomo potrudili tudi v letu 1982. in 1983., da bi tako osvojili pokal v trajno last. V naši ekipi so sodelovali: iz delovne organizacije Blagovni center Boris TAMŠE, Brane FLORJANIČ, Dani KAMPUŠ, iz delovne organizacije Potrošnik Helena MUHOVEC in iz DSSS SOZD Suzana PEJ-ŠA ter Nevenka KOREL. Vodja ekipe je bila Zdenka ZIMŠEK iz delovne organizacije Blagovni center. Vsi udeleženci iger se zahvaljujemo delovnim organiza- cijam Blagovni center, Potrošnik, MP1 in SOZD MERX, da so nam omogočile sodelovanje na igrah. Posebna zahvala velja tudi direktorju TOZD Pekarne in slaščičarne Celje ter vodji Pekarne v Dobrni, kjer so nam izdelali najbolj atraktivnega jolyja, to je veliko presto, katera je navdušila tako tekmovalce kot gledalce. ZDENKA ZIMŠEK Cvetoča nedelja zakasnele pomladi v juniju, ki seje tokrat odela v pasjo vročino, je bila gost domnevno nerazposajenih prodajalcev in njihovih družinskih članov na Koroške-m. Domnevno predvsem zato, ker se med sabo že dolgo poznamo in ker vemo, da prijazni prodajalci, zlasti z manj okrnjenega podeželja čestokrat z naučenim nasmehom prebijemo delovni dan pred vsebolj neučakanimi in zahtevnimi potrošniki, pa četudi nas tarejo tozdovske ali osebne težave. Takšni smo in pogosto je zato težko izvabiti iz nas prirojeno veselje. Tradicionalni piknik (vsaj obljubljajo, da bo) je na Koroškem prekinil z dolgoletno tradicijo zadržanosti. Združil je vso pisano druščino, v kateri so se mnogi prvič srečali, ter jo pognal v zagrizeno tekmo, ob kateri je dan kar mimogrede minil. Brez muzike so se prisotni, naključno zbrani v štirih nasprotnih ekipah, brezmejno zabavali na malih igrah brez meja, delno na svoj, predvsem pa na tuj račun. Največ smeha za nasprotne ekipe ter razočaranja za vse, ki so nosili pikov razpoznavni znak, je povzročil enkratni nastop direktorja tozda v igri, pri kateri je bilo treba z zavezanimi očmi poiskati tri navzkriž postavljene balone in jih razpočiti z golimi rokami. Da bi se izognili klasični tarči, so tekmovalci ciljali s puščico za pikado v pano, kije bil poslikan z modrimi kačami, od katerih so manjše bile vredne več točk. Poleg tega so tekmovalci s plastičnim krožnikom, ki mu pravijo frisbi, poizkušali kar največkrat položiti na tla šest metrov oddaljeno steklenico, poskakovali so s kolebnico ter nosili v ustih veliko žlico in na njej žogico za namizni tenis. Opravljali so mnoge naporne trimske naloge in napihovali balone, ob koncu pa odigrali še pomembno nogometno srečanje. Poleg vsega so bili siti klobas in fižola in nekateri napiti opojnih tekočin, polni dobitkov s srečelova, na katerem je vsaka srečka zadela in nepričakovano, kar premočno zapečeni od vročega sonca. Potem so z vojaško disciplino počistili za sabo zeleno trato, oglje na ražnju je dogorelo in ravan ob Meži seje osamljeno zlila z mrakom v svežo noč. STANE BODNER Kako z novim delavcem? Sprejem novega delavca je odgovorna naloga Vsak doživi enkrat svoj prvi delovni dan, prvi nastop službe in prvi vtis, ki je mnogokrat nepozaben. Ti momenti in vtisi pa so odvisni od mnogih okol-nosti, ki vplivajo na to ali bo naš prvi in največkrat vsi naslednji dnevi prijetni ali obratno. Sprejem novega sodelavca je odgovorna naloga z dolgoročnimi pozitivnimi ali pa tudi negativnimi posledicami. Za dobro in uspešno delo ter sodelovanje novega sodelavca s podjetjem je priporočljivo predvsem naslednje: Poskušajte se postaviti in oživeti v njegov položaj. Upoštevajte, da mu je vse tuje in novo. Upoštevajte, da želimo od novega sodelavca predvsem: — dobro voljo do dela, — njegovo pozitivno stališče do firme, — povečati njegovo samozavest do absolutne samostojnosti, — olajšati mu prilagoditev na delo in sodelavce. Prvi dan naj bo prijetno doživetje, zato naj bo priprava na sprejem temeljita: — zapomnite si vsaj priimek novega sodelavca, — točno določite in mu pokažite delo, ki ga bo opravljal. — izvršite pripravo delovnega mesta — tudi garderobo in čas za malico, — določite in predstavite mu sodelavce, — rezervirajte si čas za sprejem, — pokažite mu prostore, tudi sanitarije. Kakšen naj bo sprejemni dan: — sprejmite novinca v prijetnem okolju, — dajte mu občutiti, da je pričakovan in dobrodošel, — odredite mu odgovornosti in pristojnosti, — kdo je njegov predpostavljeni, sodelavec in podrejen, — spoznajte ga s hišnim redom, pričetkom in koncem dela. Prvi dan naj ne bo tudi zadnji dan, ki smo ga posvetili novincu, sodelujmo z njim vsaj v času poskusnega dela, da bomo lahko dali pravilno in pravično oceno, ki ne bo povzročala škodo ne delavcu in ne podjetju. Poskusno delo pa je poleg omenjenega posebno področje in način dela z novimi delavci, ki ga mora vodja dela poznati predvsem takrat, kadar se v enoti zaposli delavec, ki je tudi prvič v podjetju. ANTON LAZNIK ’WW,WT_ L <| 2 Vesela sem 4 Bilo je v petek, 3. julija, nekaj minut pred sedmo uro zjutraj. V novi blagovnici trgovske delovne organizacije Savinja v Mozirju. Vse je bilo nared za njeno otvoritev. Vera Fužir, ki je vodila staro samopostrežno trgovino, ki je zdaj postala že preteklost in je zaprta (v njej bodo morda uredili obrat družbene prehrane ali še kaj več), bo poslovodkinja tudi v novih prostorih. »Vesela sem, da je to delo opravljeno, pa čeprav je to le prva stopnica, kajti otvoritev prostorov v prvem in drugem nadstropju nas še čaka. In vendar je že to velika delovna zmaga. Nanjo smo ponosni!« MB NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA DELAVEC NA ŽELEZ. POSTAJI OKOLICA, BLIŽNJE PODROČJE TOKOVNI POSREDNIK PREDUJEM, NAPLAČILO ŽENSKA KI UREJA VRT BAZA, OSNOVA RUSKO MOŠKO IME VRV Z ZANKO VRANA SOZD merx ŽIDOVSKO ŽENSKO IME ODLIČEN POLJSKI NOGOMET. DALJNA PRETEK- LOST CELJE VELIKA RASTLINA DODATEK K POGODBI KNJIGA ZEMLJEVID. OTOČJE V POLINEZIJI 164-nihBTtBim NOETOVA BARKA POMANJK- LJIVOST TT 1 SANDI ČOLNIK TOVARNA SOZD SOZD merx SUMERSKA BOGINJA ZEMLJE PIŠČAL IZ GLINE DRŽAVA V ZDA SOODNOSNI ČLEN PRITOK KONGA ZANIMANJE CELJE CELJE OBILICA VETRNI JOPIČ VESLAŠKA TEKMA IGRALEC DOUGLAS DESNI PRITOK VOLGE MOLIBDEN ŽUŽELKA KI PIČI TURŠKO ANGL. VOJAŠKO LETALSTVO MESTO ZMRZAL, POZEBA MESTO V ROMUNIJI PTIČ KI SE HRANI Z RIBAMI VRSTA HROŠČA IGRAŠ KARTAMI STARA JAPONSKA PRESTOLN. NORVEŠKI SLOVNIČAR, Ivar KRAJŠI MELODIČNI ODLOMEK SKLEPNI STAVEK GRŠKO SOZD OBLIKA MOŠKEGA IMENA TEKMOVAN. NEMŠKI ŽIDI merx CELJE ELEMENT REZANJA TUJE Ž. IME PAPEŽEVA VIDNA OSEBNOST, PRVAK (gr.) KRONA KRAJ POD FRUŠKO GORO GORAN KOVAČIČ SPOZNAVNI ZNAK PRI GRBU HIMALAJ. RAJ, PARADIŽ ZOLAJEV ROMAN IZRAEL. LUKA INDIJSKI KRALJ PERGAMSKI KRALJ GMOTA Strokovni kadri v rekreaciji Rekreacija naj bo redna in organizirana Telesna kultura se kot družbeni pojav in sestavni ter nepogrešljivi del življenja našega delovnega človeka vse bolj uveljavlja na področju športne rekreacije. Spoznanja o koristnosti športnorekreativnega udejstvovanja, ki so bila v preteklosti odmaknjena od zavesti ljudi, počasi, a vztrajno prodirajo v vse tokove družbenega dogajanja. Izredno hiter tempo današnjega razvoja, ki ga označujejo avtomatizirana in specializirana proizvodnja, urbanizacija in drugi sopotniki našega časa, kateremu človek komajda sledi, krni njegovo življenjsko moč in vse bolj ruši njegovo notranje ravnovesje, aktivnost, zdravje, sposobnost. Iz opisanega sledi, da so v teh prizadevanjih — organizi- rati za slehernega delovnega človeka in občana pogoje za aktivno in redno udejstvovanje na področju športne rekreacije — izredno pomembni kadri in ustrezna kadrovska politika. Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani si skupno z zvezo sindikatov Slovenije in Partizanom Slovenije že vrsto let prizadeva zapolniti veliko vrzel pomanjkanja strokovnih kadrov na tem področju z organizacijo tečajev za amaterske kadre, za organizatorje rekreacije, organiziran pa je tudi višješolski in visokošolski študij z ustrezno specializacijo. Mnogi študenti študirajo ob delu in se želijo po končanem študiju vrniti v delovno okolje svoje OZD, vendar je le del teh diplomantov prevzelo ustrezna dela in opravila. Vzrokov za takšno stanje je seveda več, tako objektivne kot subjektivne narave. Ugotavlja se, da zavira močnejši prodor telesno-kulturne dejavnosti v OZD odklonilen odnos ali pa nerazumevanje precejšnjega dela poslovodnih struktur, ki še vedno niso v dovoljni meri do- jeli pomembnost množične športne rekreacije za delovne ljudi in občane, ki doprinaša k bogatejšemu načinu življenja in hkrati h gospodarskim in družbenim dosežkom. S tem pa tudi večkrat destimulirajo prizadevanja aktivistov športne rekreacije. Prav zaradi tega je treba v večjih OZD ustanavljati aktive za športno rekreacijo, oziroma doseči profesionalizacijo strokovnega dela na tem področju in to z ustreznimi kadri, kajti brez teh ni mogoče zagotavljati kvalitetnega programiranja množičnih oblik športne rekreacije delavcev. Zato je potrebno tudi njihovo strokovno in družbeno delo ustrezno ovrednotiti. Organizatorji športne rekreacije — animatorji ali specialisti — morajo s svojim strokovnim delom in s sodelovanjem sindikatov doprinesti k temu, da bodo delavci v OZD znali sami ugotavljati potrebe do telesne kulture in da se bodo sprejemali takšni programi dela ki bodo v največji meri omogočali udeležbo najširših množic delavcev in tudi članov njihovih družin. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti odgovorne naloge pri osveščanju in usmerjanju delovnih ljudi s pomočjo propagande in informatike, družbenopolitičnih organizacij, posebej OO ZS, ki lahko s svojo idejnopolitično vlogo utirajo pot pri uresničevanju vseh teh nalog in so praktično iniciator-ji in pobudniki te dejavnosti med delavci. ZDENKA ZIMŠEK Nagradni razpis 1. nagrada: torta v vrednosti 500,00 din 2. nagrada: orehova potica v vrednosti 250,00 din 3. nagrada: piškoti v vrednosti 150,00 din Nagrade prispeva delovna organizacija »Mlinsko predelovalna industrija«, TOZD PEKARNE IN SLAŠČIČARNE Celje. Pri žrebu bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najpozneje do srede, 5. avgusta do 12,00 ure. Pošljite jih na naslov: Glasilo SOZD »MERX« Celje, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Veliko razvedrila pri reševanju, vam želi uredniški odbor glasila. Izid žrebanja 1. nagrada: Marija JUG, Ipavčeva 18, 63230 Šentjur 2. nagrada: Tilka HOBEL, Mera, TOZD Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem 3. nagrada: Ivanka POČIVALŠEK, Stanetova 31, Celje Rešitev križanke, objavljene v 4. številki Vestnika Vodoravno: ILOK, BAN, APARATURA, SANATORIJ, ŽIVINOREJA, ČRET, LOKAVOST, CAVTAT, CAPIN, ASTA, AVIATIKA, LAKTAT, TEN, RAZTOPINA, OTEP, FI, ITA, NARASTEK, ATIČAN, NA, VALENTINA, MITIN, IRKA, ATAR, KOŠAVA, KAJN, ASA, ASANA. Glasilo SOZD Mera Celje izdaja kolektiv SOZD Mera, Naklada 6500 izvodov. Izhaja_ enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERT1NAČ (glavni in odgovorni urednik), Elza SAGADIN, Bogomir MOJSILOV1Č, Aleksander PERDAN, Majda MEŠT-ROV, Franjo ŠARLAH, Franc PEVEC, Ladislav ČMER, Tone LAZNIK, Boris ROPOŠA, Mladen DOMINKO. Tehnični urednik: Franjo BOGAD1. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje, telefon (063) 21-352. Tisk ZGEP »POMURS KI TISK«, TOZD Tiskarna — Murska Sobota. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72.