štev A-T> Lienz 5 petek _ .21. decembra 1943 . Leto 1. 3 0 vDO 1945 poroča: U3 . "British Morhing News" z dne 16.dec "Jug os1ovanski politični voditelji, ki podpirajo kralja Petra so sklenili osnovati Jugoslovanski narodni odbor, ki bo kot poličen organ združil vse politične stranice, -ki so proti Titu. Prvi korak odbora je bila spomenica, ki so jo poslali zunanji- ma min, Bevinu in Bvrnesu ob priliki moskovske konference. V tej spomenici odbor naglaša prošnjo, "naj se velesile odločijo in-pod- vzaraejo jjotrebne korake., da se napravi kopec sedanji tiraniji in da se pripravi pot za vzpostavitev politične svobode.v Jugoslaviji. Razumljivo je, da kralj Peter ..ni osnoval prave vlade, ker .bi , to pocenilo' prelom vseh dogovorov in bi sedanji politični položaj zelo zaostrilo. Vendar lahko smatramo, da bo novi skupni ;odbor pod- vzel vse potrebne korake, da prepriča velesile o pristnosti Titove laži-duraokracije in o nujni potrebi, da se napravi enkrat za vselej konec nasilju, ki sedaj vlada v Jugoslaviji. - 11 bratu pomaga • Ital:. komunistični list " II.Lavoratore " je v obrambo mPrimorskega dnevnika" objavil članek, iz 'katerega lahko posnemamo, zakaj' je bil "Primorski 'list" ukinjen. V izvlečku se članek glasi: "Naš’prvi -vtis je bil ta, da bo ta odločitev imela resne po¬ sledice. in sicer za-to, ker žali pravico tiska, da sme: kritizirati delo, ki ga vršijo oblasti... Po’ drugi -strani pa je najbolj prizade¬ to slovensko prebivalstvo v coni A, kateremu so s tem ukinili gla¬ silo njihove borbe za ohranitev'*'riarodnih pravic, katere jim je fa¬ šizem toliko let odrekal in ki' jih tudi sedanja anglo-ameriška upra va ni na novo priznalac" List nato _ prinaša razgovor z odgovojcnim urednikom o povodu ukinitve "Prim' dnevnika"ostra kritika na.račun celokupnega vod¬ stva prosvetnega oddelka, ki ga jo poicčnik Simoni imenoval, prod*« vsem pa prof»Baraga, to jo bil povod. 0 prof, 'Baragi jo "Primorski dnevnik'' 1 že-prej objavil nekaj člankov in ga skušal blatiti .pred zavezniki, da bi ga odstavili od sedanjega položaja in da bi imeno¬ vali kakega komunista, kar bi jim seveda bolj dišalo. Na koncu' članka'pa "II Lnvorato.ro" pravi: •.L-.eVd•• .. "Vsak resen, demokrat ima občutek, da ima-.tu nekdo prste vmes. Vsi veno, kdo vedno bi-a L j ir. napada sedanjo' dišavo, njeno vojsko in poglavarja, ne da bi so zavezniki zganili in to preprečili, do- čim pa. ena sama kritika' o krajevnem 'funkcionar jv povzroči korak,ki bo imel težke posledice-, *pr čeprav je- slovensko prebivalstvo samo nekaj dni brez svojega časopisa." ... . Do‘s'ti pač ni. treba pripomniti k .temu. Komunist bo pa že poma- 04 » gal svojemu rdečemu pa le zdi- da se bivalstvOa ki bratu", pa 1 čeprav, jo ta- 'Slovenec. Čudno ’ se nam Italijani kar naenkrat tako zavzemajo za slovensko so‘mu arej tako vneto hoteli vtepsti s pomočjo tosko pravice" vse dobrote "rimske kulturo St c,* v. 40 . Str. 2 Doneči glasovi, 21.Al1.1945* PREMEŠČENIH OSEB NE SMEJO ^ALLLLTI K POVRATKU DOMOV. - Eno najtežjih vprašanj v zvozi z ravnanj on s promoA-čunimi oSela¬ ni je'pač vprašanje, ali naj o- blasti ljudi, ki so se odločili-, da se ne vrnejo v svojo domovino, prisilijo k tenu ali naj jim Al¬ jo možnost bivati nekaj časa v taboriščih UNRRE-. - Na 3*žase- danju glavnega sveta UNRRE v Lon donu v preteklem avgustu je bilo sklenjeno, da naj vse premeščene . osebe, ki. pridejo v postov za UNRR-ino pomoš, so same 'odločijo, 6e želijo domov ali ostati pod pokroviteljstvom UNRR-o. Ta sklep pa so ne nanaša na sovj. državljane, v 6 ; igar usodo so določili na konferenci v Jalti,- Ta sklop se raztegne na dobo še¬ stih mesecev. Po končanem zaseda nju je bilo tudi sklenjeno: "Ura di UNRR-e naj ne opustijo nobene prilike poskušati obenem s pri¬ stojnimi oblastni nagovarjati premeščene osebe, naj so vrnejo: domov činprej." Vprašanje, v ko¬ liko je zadeva UNRR-e, skrbeti za ostale premeščene osebe, bo odločeno v marcu ali aprilu ali pa na kakem poznejšem zasedanju glavnega sveta skupno s prizade¬ timi vladani ali pa bo glavni od bor proučil vprašanje. - Na pod¬ lagi sedanjega položaja nore vsa¬ ka premeščena oseba prostovoljno bivati" v kakšnem UNRRj^-"taboriš-ču dokler bo imela možnost, da se vrne v svo j o ; domovino. ./'POLITIČNI UMORI NA POLJSKEM.. Vrsča političnih umorov, katerih zadnja žrtev.je bil Szisiorok, glavni tajnik - sedanjo;poljske' kmečke stranke, se nadaljujejo.že nekaj tednov.' Precej ljudi je že padlo od rok teh teroristov. Oči¬ vidko pa. sta tu dva različna na-, čina nasilja. Ena skupina se je vrgla izključno le proti funkcio¬ nar j eh tajne policije in komuni poljske delavske stranke-,' dočim .išče druga skupina svoje žrtve med vodilnimi osebami kmečke stran ke^(Weltpresse,:= ,17..dec .1945 *) PARTIZANI UGRABLJAJO. - 10. ■ t.m. je v stanovanje ljublj.ing, Vinka Koširja prišlo nekaj ne¬ znancev, ki so s.e Izdajali za po¬ liciste in pozvali ing.Koširja, naj gre z njimi. Ker se je upi¬ ral so mu zagrozili z orožjem in ga prisilili, da jim je sle¬ dil v avto, ki je čakal na ulici, Ker se ing,Košir ni vrnil se je sostanovalcem vse zazdelo sum¬ ljivo in so hoteli naslednji dan stvar javiti policiji.Tedaj pa so se -zopet pojavili vsi ne¬ znanci ih izjavili, da so posla¬ ni po Koširjeve dokumente ter so. zatrjevali, da gre inženerju dobro in da bo samo nekaj časa c.u \ . ostal na policiji. Vzeli so nekaj pisen in dokumentov ter odšli. Stvar -je zvedela policija ter iz¬ javila, da sploh ni bil izdan od¬ lok, za aretacijo ing.Košir ja*. Po vsem videzu.so ga neznanci ugrabi¬ li . ■ (Giprnaie alleata, 11.XII.) BKLGRAJSKI ČASOPISI prinaša¬ jo Titovo Izjavo o želji Jugosla¬ vije glede'dobrih odnosov napran Italiji, pod.pogojem, da Italija prizna l.da je bila Jugoslavija žrtev italijanskega napada, 2, da so Italijani za časa okupacije napravili v Jugoslaviji ogromno škodo in 3* da so teritorijalne zahteve Jugoslavije upravičene. Tito je v svoji.izjavi navedel celo vrsto primerov, ki naj poka-' žejo, da Italija ni napravila ni¬ ti efcega mirovnega poskusa in za¬ vrača ital, trditve, da so jug.če- . to internirale več tisoč Italija¬ nov -iz Julijske Benečije, V svoji izjavi zatrjuje Tito, da gre tu .večinoma za italijanske vojake, ki so v času od 1942 do 1945 padli v vojni ali pa biliujeti,dočim so drugi v§i svobodni,- " Padli so v vojni ”,pravi cinično Tito... KOMUNISTI DEMONSTRIRAJO. Pre¬ tekli petek je prišlo.v Jul,Bene¬ čiji do demonstracij in splošna stavka,- je bila napovedana za sobo¬ to v Trstu, v znak protesta, ker je zave z,vo j,uprava ukinila nek slo¬ var, ok! časopis. - Zav.voj.policija je v-petek aretirala 30 oseb t r Go¬ rici,. ko : je kakih 2.000 ljudi de¬ monstriralo pred glavnim poveljstvom zav,voj. uprave. {Brit.Moming Nezrs, 18*xII,1945♦). JSIICE SO GOTOVE IN JIH LAHKO DOBITE V NASI UPRAVI. -