Pozabljeni turizem V naslednjih štirih letih bo Bežigrad dobil dva hotela Oanutak dogovora o osno- vah plana občine Bežigrad od leta 1976 do 1980 je dokaj za. jeten iii zajema takorekod vsa področja, le o turizmu in gostinstvu ni skoraj nič na-pisanega. Zato se je turistič-no društvo Bežigirad odloči-lo, da da k osnutku svoje pri. pombe oziroma dopolnila. V obdobju 1970 ck> 1975 se je turistični protnet na ob-močju občine zelo hitro raz-vijal. Stevilo nočitev se je iz leta v leto večalo, taiko, On je leta 1975 doseglo številko 45 000 nočitev. Okold 70 odstot-' kov nočitev je odpadlo na imo. zemske goste, kar pomeni, da je tuirizem v občini Bežigrad izvozno orientiran. Poudariti je tudi treba, da se celotni turistični promet ustvarja v tako imenovanih toomplemen-taimih objektih (avtxx»imp Je. žica, študentski domovi in za-sebne timstiane sobe, ker ho-tela naSa občina nima) in to v poletnih mesecih. Lahko re. čemo, da ima turizem v ob-čini vse pogoje za še bitrej-ši razvoj, zlasti zaradl ugod-ne lege; gospodarskega razsta. vlš<5a s pnireditvami ter iz-gradnje mednarodnega centra za upravljanje podjetij v jav-nl lastnini. Področje gostin. stva kot ene izmed pomemb-nih materialnih osnov za raz-voj turizma je v občdni kljub dobrim pogojem slabo razvito. Na območju občine deluje pet organizacij združanega dela, kd se bavijo s to dejavnostjo. Za obdobje 1976 do 1980 na-ertujejo posamezne organiza. caje precej objektov, ki bodo prav gotovo prispevali k hit-rejšemu razvoju turizma. Ta-ko gostinsko podje^je Beži-grad aačrtuje gradnjo hotela. motelskega tipa. Sredstva v višini 42 milijonov dinarjev so že zagotovljena. Go^podar-^ko razstavišče programira iz-gradnjo poslovnega hotela A kat^orije na gospodarskem razstavišču z 350 ležisči, vse-mi dodatnimi prostori in kon. gresno dvorano. Sredstva bo-do predvidoma zagotovljena do leta 1980. Cestno podjetje TOzn nelavaka. restavraciJa i»6l4uje » naniednjib potih letih poslovanje na doseda-nji ravni, IMP TOZD Druž-beni standard pa predvideva gradnjo počitniSkega doma v Velem Lošinju, doma v Kranjski gori, samskega do-ma za Bežigradom, dijaškega doma v Domžalah, ter telo-vadnice v Damžalah. Vse to za rekreacijo in oddih svojih delavcev. Sredstva v višini 42 milijomov dinarjev so že pri-pravljena. Gostinsk.o podjetje Crnuče bo v sklopu objektov Rogo vilc zgradilo novo avtomatsko kegljišče z dodatnimi gostin-simi prostorl. Tudi za ta ob-jekt so sredstva v višini 5,500.000 diinarjev že zagotov-Ijena. V tem planskem obdobju bo treba zlasti poskrbeti za razvoj zasebnega gostinstva in posebej za razvoj tatnečkega turizma. Pomembna naloga pa bo tudi vključevanje no-vih zasehnih sob v turistično ponudbo. Da pa bi se turizem v občini razvijal racionalno, bo potre-bno izdelati dolgorofini pro-gram razvoja turizma, ki naj bi bil v skladu z novelaoijo urbanističnega načrta mesta Mvibljane In » M vktjučeval tudi potrebe in možnosti za dnevno in tedensko rekreacl- jo delovnih ljudi in občanov. V.B. NE PODPISUJEJO Iniciativni odbor za ustano-vitev območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana je že 15. marca poslal vsem podpisni-kom poseben dopis s pred-logom samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi SIS PTT Ljubljana in sporaznma o združitvi v PTT Slovenije. Na občinskem sindikalnem svetu smo izvedeli, da je prav be-žigrajska občina na repu se-znama podpisnikov z ljuto-ljanskega območja. Do 4. ma-ja je namreč sporazum pod-pisalo le 15,5 odstotka delov-nih organizacij in komaj 2 odstotka krajevnih skupnosti (glede na število prebivalcev). Nizek odstotek je presenet-ljiv tudi zato, ker sporazum za letos ne zahteva nobenih finančnih obveznosti, prihod-nje leto pa bodo podpisnlki skupno oblikovali program dela.