I
C L^IT-J
NSK
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivsn Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 25, telelon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Istrski K. B. št. 65-KB1-2-181 Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 43
S5E?"
V Kopru je bilo te dni posvetovanje zveznih in republiških poslancev Slovenskega Primorja, ki se ga je udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS Boris Kraigher. Poslanci so razpravljali o političnih in gospodarskih vprašanjih na Primorskem v zvezi z nedavnim posvetovanjem o temeljih naše prihodnje ekonomske politike, ki ga je v Beogradu vodil predsednik republike Tito. Iz obširnega referata Borisa Kraigherja in iz razprave objavljamo nekaj glavnih misli.
Zgleden primer
Z dosedanjo politiko industrializacije in elektrifikacije, ki smo jo uveljavili v zelo težavnih razmerah, smo postavili temelje našega vsestranskega gospodarskega in družbenega razvoja. Sadovi te politike nam omogočajo preusmeritev investicij iz bazične o lahko industrijo in v kmetijstvo, kar bo vplivalo na postopno ■izboljšanje življenjske ravni. Naša prva skrb bo torej povečanje proizvodnje potrošnih dobrin in stabilizacija trga. Seveda to ne pomeni, da bomo prenehali z elektrifikacijo in industrializacijo naše dežele, gre le za to, da ju bomo razvijali v skladu z našimi konkretnimi možnostmi in da bo najtesneje povezana s povečanjem proizvodnje potrošnih dobrin.
Predvsem gre za preusmeritev in-veslioij v kratkoročne, to pomeni, da bomo investirali tam, kjer bomo dosegli najhitrejši učinek o stabilnem naraščanju narodnega dohodka in s tem v izpolnjevanju številnih nalog. Spremenjena struktura investicij nam mora zagotoviti sorazmerno naraščanje proizvodnje, potrošnih dobrin v predelovalni industriji, kmetijstvu, na področju stanovanjskih in komunalnih storitev ter o obrtni, gostinskih in drugih dejavnostih.
Stalno večanje mvesticij v podjetjih nam je ustvarjalo nesorazmerje v zvezi z ustvarjanjem odgovarjajočih potrošnih fondov. Odlivanje delovne sile, iz vasi v industrijo nam je povzročilo vrsto težav, saj smo morali za nakup pšenice, masti in nekaterih drugih prehrambenih artiklov v tujini porabili velike vsote. Delovna sila; je bila za nas zelo dra-Za, saj smo morali z njo nadomeščati pomanjkanje strojev. Zdaj pa naša industrija že daje večino strojev, ki jih potrebujemo. V prihonje bodo investicije omejene na tistih objektih, kjer je množično zaposlena delovna sila, v glavnem nekvalificirana delovna sila iz vasi. To pomeni, da bomo delali predvsem, tam, kjer nam bo mehanizacija omogočila hitrejše in cenejše delo.
Posebno skrb bomo posvetili napredku kmetijske proizvodnje. Naše kmetijstvo bo dobilo več investitij kot doslej, potrebno pa bo tudi poiskati oblike, da bodo ta sredstva razumno izrabljena in da bo od njih čimveč koristi. V zvezi s tem se bo vloga splošnih kmetijskih zadrug povečala, v njih pa se bo potrebno boriti za litjrjeoanje socialističnih odnosov. Zadruge bodo dobile kredita za gradnjo sušilnic, hladilnic, za razne naprave, za ustanavljanje zadružnih uslužnostnih podjetij, za boljša semena iin večje količine umetnih gnojil, morala pa bodo biti tudi važen činitelj v izmenjavi dobrin med mestom in vasjo. Gre torej zato, da bodo krediti omogočili povečanje proizvodnje in da bodo zadruge tiste, ki bodo vplivale na stabilizacijo trga s kvalitetnimi pridelki in zmernimi cenami. Seveda bodo upoštevani tudi privatniki, sredstva pa bodo dobili, prek zadrug, da bo kontrola nad krediti učinkovitejša.
Treba bo uveljaviti prehod iz ekstenzivnega (razsežnega) v intenzivno poljedelstvo. Torej bomo tudi na področju kmetijstva vlagali sredstva tam, kjer se nam bodo čim hitreje rentirala, Na Primorskem imamo v tem pogledu še velike možnosti. Ta velja zlasti za področja Koprskega. Vipavske dolina in Goriških Brd, kjer je neizrabljenih še
precej možnosti za napredek proizvodnje. Pa tudi glede živinoreje, zlasti na Tolminskem, o Brkinih in na nekaterih drugih področjih, imamo ugodne pogoje za razvoj. Predvsem pa bo potrebno v večji meri kot zdaj gledati, da razvijamo na posameznih področjih najdonosnejše kulture in da opustimo ali zmanjšamo na minimum nerentabilne.
Vzporedno s kmetijstvom bo potrebno razvijati tudi trgovino. V zadnjih letih je ta sektor našega gospodarstva dobil sorazmerno manj sredstev kakor druge panoge. Gre predvsem za izboljšavanje socialističnih odnosov v trgovini in za sredstva za izboljšanje transportnih sredstev, za gradnjo skladišč, za izboljšanje trgovinske mreže in podobno. Hkrati pa se bo potrebno boriti proti špekulaciji v trgovini. Primeri, da nam špekulativne težnje posameznih trgovinskih podjetij in neodgovorni na-kupovalci povzročajo vrsto težav pri skupnih naporih za stabilizacijo irga, so na dnevnem redu. Pri ustvarjanju socialističnih odnosov v trgovini bodo moroli sodelovati tudi
potrošniki z ustanavljanjem potrošniških svetov in področnih konzum-nih zadrug, katerih oblike pa ne bodo smele biti šablonske, temveč pri-lagodene razmeram na terenu.
V razpravi so ljudski poslanci, govorili tudi o težavah, ki se bodo pojavile na terenu pri pojasnjevanju novih predvidenih ukrepov v gospodarstvu. Marsikje govore, da bodo z administrativnimi posegi povečali plače, kar jeseveda ekonomsko nelogično, Življenjska raven prebivalstva se bo večala postopno v skladu z naraščanjem, proizvodnje, s stabilizacijo trga in cen. Težave se bodo pojavile v podjetjih pri uveljavljanju načela o odpravi vseh odvisnih delovnih mest v proizvodnji, pri*spre-membah glede fonda za prosto razpolaganje, v delitvi, dobička itd., na vasi. pa predvsem zaradi načela realnejših dajatev kmetijskih proizvajalcev skupnosti. Pri pojasnjevanju bodo imele veliko vlogo naše sindikalne organizaoije in organizacije Socialistične zveze, predvsem pa organizacije Z,veze komunistov. Za realizacijo sprememb v naši ekonomiki politiki, katerih edin cilj je izboljšanje življenjske ravni našega ljudstva bodo potrebni, napori vseli. Nikakor ne gre, kakor hočejo nekateri večidel iz nepoučenosti prikazati, za kratenje delavskih pravic ali za pritisk na kmeta, ampak za realen ekonomski poseg, ki ga je narekoval razvoj in ki bo koristil vsej naši skupnosti.
Smo sredi živahnih priprav za volitve krajevnih odborov po vsem našem okraju. Po veliki večini so državljani zelo nesno vzeLi to vprašanje in so se potrudili, da v krajevne odbore predlagajo in izvolijo najboljše ljudi iz svoje srede. Zavedajo se, da bo tudi od njih in prek njih kot organov družbenega upravljanja veliko odvisno, kako s'i bodo uredili in olajšali svoje :n in skupne razmere.
Med prvimi je imela v občini Divača tak zbor volivcev vasica Laze pri Senožečah. Vasica je sicer majhna in leži v stran od glavnih komunikacij, je pa znana po sveji visoki zavesti in velikem dopri-nosu narodnoosvobodilni, borbi. Ze trinajstega ta mesec so se zbrali vaščani — nad četrtino vseh volivcev. V glavnem s'o biLi sami starejši možje, kmečki gospodarji iz vseh hiš v vasi. Ze prvi vtis je pokazal, da se niso sestali samo zaradi sestanka, marveč zato, ker se morajo pogovoriti o važnem vprašanju. ki zadeva njihovo življenje. Iz njihovih resnih obrazov je bilo razbrati, da so to izkušeni ljudje, ki znajo trezno pretehtati vsak problem in se tudi spoprijeti s težavami. kadar je to potrebno. To niso možje, ki bi na sestanku mnogo govorili ali celo tekmovali, kdo bo več govoril in manj povedal — njihove besede so bile redke, zato pa 'toliko bolj tehtne in preudarne. Dobro je bilo čutiti, kako se moč-
no zavedajo velike odgovornosti pri reševanju domačih problemov. Stvarno, realistično gledanje na posamezne probleme, zlasti pa na lastne možnosti v pogledu reševanja gospodarskih in drugih vprašanj, s katerimi . s'e mora vas spoprijeti, — to je porok, da jih bodo res tudi uspešno rešili.
Najprej so ,se na zboru pogovorili o pristojnosti in nalogah krajevnih ali vaških odborov j.n o delu in pristojnostih krajevne pisarne, kot jih določa občinski srtatut, ki so ga podrobno proučili. Spoznali so, da je velike važnosti prav točno poznanje okvira dela in pristojnosti organa, ki ga morajo prav na tem sestanku izvoliti, če naj ta v resnici opravlja svoje delo tako. kot si vsi želijo. Nekateri še niso imeli prave predstave o vlogi krajevnega odbora, ki je organ družbenega u-pravljanja, ne pa oblastni, kot je na primer krajevna pisarna, ki je ekspozitura za upravne posle občinskega ljudskega odbora in torej oblastni organ.
Ko so popolnoma razčistili te pojme, so prešli na izbiro kandidatov za krajevni odbor, nato pa so jih še izvolili. Veliko jim ni bilo treba premišljevati, koga naj izvolijo. Med seboj se tako dobro poznajo. da je bila odločitev lahka, v odbor so izvolili vaščane, ki so se že doslej izkazali za najbolj aktivne pri reševanju vaških vprašanj, pa tudi sicer so ugledni in zavedni borci za boljše življenje. Sovašča-ni jim zaupajo, da bodo znali tudi v Lažah poskrbeti, da vas ne bo zaostajala za splošno rastjo naše domovine. Zato so tudi volitve potekle razmeroma hitro — nepoučen opazovalec bi morda celo pomislil, da so pohiteli, kot bi se hoteli iz-nebiti neprijetnega opravka in čimprej zaključili zborovanje. Bili pa so le pripravljeni na sestanek, že naprej so vedeli, koga bodo volili, zato so formalno plat sestanka in volitve kaj hitro opravili. Mudilo se jim je k razpravljanju o vaških problemih.
Ta drugi del zbora je bil veliko bolj živahen. Razpravljali so o konkretnih nalogah, ki jih bo mora! ob pomoči vseh vaščanov rešiti novi odbor. Razpravljali so o ureditvi poti od glavne ceste do vasi, ki je dolga 1500 metrov. Ta je v precej slabem stanju, J'e namreč zelo o-bremenjena. ker jo uporablja za Ištevilne prevoze s kamioni, tudi SGP Primorje, ki ima v Lažah svoj kamnolom. Možje so bili mnenja, da bi zato podjetje moralo vas vsaj delno odškodovati s tem, da bi napravilo in napeljalo na pot gramoz. Sami pa so pripravljeni podjetju pripraviti kamenje za mletje gramoza in pri tem tudi pomagati — podjetje naj bi dalo le stroj in strokovno silo. To je prav pametna in koristna pobuda, ki se bo dala z malo dobre volje z lahkoto uresničiti.
Druga naloga, s katero so zadolžili novi odbor. je bila ta. da naj v najkrajšem času preskrbi črpalko, s katero bodo izpraznili vaški ■^dnjak in ga očistili ter popravili, v kolikor je potrebno. S tem bi li spet rešeni za nekaj časa skrbi za preskrbo s' pitno vodo. Omenjena dva problema sta zelo nujna in jih je treba rešiti še pred zimo, ker jih je v snegu nemogoče opraviti. Razen tega je tudi sicer zdaj najbolj primeren čas. ker so Klavna poljska deln opravljena. Ra-aen teh dveh vprašani pa so načeli ■e cel kup drugih, kot so popravilo vaških poti in kanalizacije, ureditev poljskih poti, pogovorili so sa tudi o letini, o poljskih delih in (Nadnljovanje na 11. strani)

'.IZT™

POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10
Kopor, pelek 21. akt -fcrs 19S5.
Burna debate v francoski narodni skupščini so bile ves pretekli teden ■predme,i\ \pif(anja ne muho pmteo-
skih. temveč tudi vseh svetovnih listov. Skupščina se je morala odločiti ali odobrava ali. ne vladno politiko v Aliiru. V torek je končno padla odločitev — Faurova vlada je dobila tesno zaupnico, s katero so poslanci podprli tezo vlade, da predstavlja Alžir skupino francoskih de-partmojev. Da je bila to Pirova zmaga, ne govori samo minimalna razlika glasov t; korist b'aura, temveč predvsem dejstvo, da so glasovali za Faura tudi laki poslanci, za katere je zjiano. da ne odobravajo njegove afriške politike. Številni poslanci so namreč glasovali zanj iz bojazni pred krizo zaradi bližnje že-■'vske konference in da ne bi kdo .c~<nipnico tolmačil kot odobravanje stališča OZN. V zadnjih desetih dneh je torej Fattre že drugič dobil zaupnico (prvič v zvezi z maroškim vprašanjem), v Afriki pa se nadaljujejo boji in naraščajo človeške žrtve in materialna škoda. Razveseljivo pa je. cla je prav zadnje zasedanje francoske poslanske zbomiče pokazalo viden porast teženj za preprečitev neprestanih odlaganj radikalne rešitve severnoafriških vprašanj. V torek so poslale tudi nacionalistične organizacije francoskih se-veroafriških pokrajin poseben poziv Združenim državam Amerike in osem delegacijam na zasedanju OZN. na) nosreduiejo. d« bi Francija prenehala s kršitvijo človečanskih pravic v Severni Afriki.
Pred ženevskim sestankom štirih zunanjih ministrov, ki se bo začel 23. oktobra, se je razvila v zadnjih dneh zelo živahna politična dejavnost. Nad 100 uglednih ameriških osebnosti, jc poslalo pismo predsedniku Eisenhotverju, o katerem se zavzema za ohranitev ženevskega duha v politiki ZDA in za preprečitev povratka k prejšnjim nespravlji-vim stiCiščem. Na tiskovni, konferenci pa je ameriški zunanji minister Dulles izjavil da bo konfercva v Ženevi trajala tri. tedne ter da so upanja na uspeh. Posebej jc omenil nemško vprašanje in. dejal da na konferenci sicer ne ho pnš,o do združitve Nemčije, je pa možen zna ten navedek k temu cilju. ZDA so tudi pripravljene razgor,anali se v Ženevi o vprašanjih Srednjega vzhoda glede sestanka na višji ravni med Kitajsko in ZDA pa je dejal da je treba prej rešifi vvrašanja, hi pil obravnavajo zdaj na ravni razgovorov veleposlanikov.
Oe<eto zasedanje Organizacije združenih narodov v New VoAu že peti teden nadaljuje delo. Vse kaže, da bodo v prihodnjih dneh zaključili glavno debato o treh trenutno najvažnejših vprašanjih — gospodarskem razvoju nerazvitih dežel, mirnodobni uporabi atomske energije in položaju na nesamou-pravnih področjih, ki jih je okrog 60 z nad 170 milijonov prebivalcev. Najbolj kočljivo temo tega tedna pa je prineslo glasovanje za izvolitev enega člana Varnostnega sveta. Ker se niso mogli zediniti ne za Poljsko ne za Filipine, je skupina delegacij predlagala Jugoslavijo kot najmočnejšega in najprimernejšega kompromisnega kandidata. Volitve 60 bile v sredo zvečer, vendar nam rezultati ob zaključku lista še niso bili znami.
V nedeljo bodo prebivalci Posar-ja m obliki referenduma glasovali za ali .proti evropizaciji tega področja. Referendum bo pod mednarodnim nadzorstvom. V Parizu so glede rezultatov zelo optimistični, čeprav so bili komentatorji še pred dnevi skeptični. Francoski polurad-ni krogi trdijo, da bi morebitne odklonitev statuta pomenila ponoven začetek dolgotrajnih in težavnih francosko-nemških pogajanj in udarec za nemško zbližanje in sodelovanje v Zahodni Evropi.
Na Kitajskem je bil te dni razširjeni plenum CK KP Kitajske, na katerem je govoril Mao Ce Tung o notranje političnih in gospodarskih vprašanjih. Predvsem je poudaril pomen zadružnega gibanja, ki naj omogoči nujno potreben napredek
proizvodnje. Pri tem pa je \ dejal, da ste je treba izogniti slehernemu pritisku.
Ob zaključku .naj omenimo še incident na Irskem ob napovedi nogometne tekme Jugoslavija — Irska. Pravzaprav nogomc-t ne spada v zunanjo politiko, iloda tokrat ga bomo obravnavali prav v tej rubriki, ker so pač na svetu še vedno ljudje, ki jim tudi šport prav pride za umazano politiko kaljenja odnosov med narodi. V DublLniu so imeli namreč že vse pripravljeno za slovesen sprejem jugoslovanskih nogometašev, pa se je oglasil »božji pastir« nadškof Mac Wade v strahu, da bi se njegove »ovčice« okužile, ko bi gleda!,; »komunistični nogomet«. Čeprav mu propagiranje, da bi odpovedali tekmo, ni uspelo, je vendar skalil razpoloženje. Za nas' je važno predvsem to, da so se"čla-ni irske nogometne zveze z ogromno večino glasov odločili, da tekma bo. Kampanja d.ublinskega nadškofa pa je vsega obžalovanja vredna, saj je v nasprotju s težnjami, ki vodijo športnike vseh držav pri poglabljanju mednarodnih stikov.
Podpredsednik Zveznega izvršnega svata Svetozar Vukmanovič je .imel v ponedeljek na skupni seji odborov za gospodarstvo obeh svetov Zvezne ljudske skupščine govor, v katerem je razložil smernice naše bodoče gospodars.ke politike v zvi2!zi s sestavo predloga družbenega plana za leto 1956. Prav tako je tovariš Tempo objavil v »Naši skupnosti« članek, ki v glavnem obravnava (is.ti problem. Iz njega objavljamo uvodne besede in drugi del, v katerem je govora o temeljnih smarmicah naše bodoče gospodarske politike.
»Kakor je videti iz sklepov nedavnega gospodarskega posvetovanja pod predsedstvom tovariša Tita, nastajajo spremembe v naši gospodarski politiki za naslednje obdobje. Spremiefmbe so potrebne zato,, ker smo v dosedanjem obdobju uspešno izpolnili naloge in dosegli zastavljene cilje. Na drugi strani pa nam prav ti veliki uspehi, ki smo jih dosegli v gospodarskem razvoju, nujno narekujejo te napovedan,? spremembe v naši gospodarski politiki.«
Ko je v .nadaljevanju orisal, kako smo našo deželo dvignili iz zaostalosti stare Jugoslavije, zgradili močno industrijo in elektrifikacijo, je prešel na maše gospodarske težave in povedal, da je nagla osnovna industrializacija povzročila razna protislovja v gospodarstvu, razne neskladnosti, katerih pritisk ču-
Ob deseti obletnici
Dne 24. oktobra vsako leto praznujemo dan Združenih narodov. To je praznik mitru in praznik sodelovanja med vsemi državami sveta, praznik zlasti mladih narodov, ki se borijo za svojo samostojnost in neodvisnost. Prav poseben poudarek pa ima ta praznik letos, ob deseti obletnici obstoja ;in delovanja te svetovne organizacije svobodoljubnih narodov. Spočeta iz velike stiske in potrebe, ki jo je rodila zadnja vojna, je s svojim delovanjem jn doseženimi uspehi popolnoma u-pravičila svoj obstoj. Čeprav je že nekajkrat kazalo v zadnjih desetih letih, da je nov svetovni spopad skoraj neizogiben, so se sporna vprašanja mirno poravnala — in. to prav po zaslugi organizacije združenih narodov. Politika sile je ponovno in večkrat pretrpela občuten poraz — še nikoli po končani zadnji vojni pa ni bilo stanje tako ohrabrujoče, kot prav letos ob desetletnici končane svetovne morije in desetletnici delovanja OZN.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli navajati vse • komkrethne uspehe, ki jih je ta organizacija dosegla. Ni sicer mogla ifepotoitii prav vseh nalog in .rešiti vseh svetovnih problemov tako zadovoljivo, kot bi to pričakovali zlasti mali narodi. Ko so bili od avgusta do oktobra 1944 v D.umbarton Ooksu pri VVashing-tonu v ZDA polagani temelji te i organizaciji in bili od aprila do ■junija 1945 utrjeni, ko so Združeni narodi dne 26. junija 1945 na veliki konferenci, ali lahko rečemo, na
tirno že več ldt, nato pa je prešel na 'podajanje temeljnih smernic naše bodoče gospodarske politike in zapisal:
»V naslednjem obdobju bo moral biti predvsem obsisig investicij v primerjavi v družbenim proizvodom sorazmerno n.ižji. Prihodnje leto mora biti nižji od letošnjega, ki znaša približno 420 milijard dinarjev. S povečanjem delovne storilnosti in količine proizvodov obseg investicij, tudi če bo velik, ne bo več tako breme kakor doslej. Ce bo zmašal dohodek 1500 milijard din, tedaj ne bo hudo, če bomo dali za investicije 300 ali 400 milijard dm. Hudo je, če znaša dohodek samo 1000 milijard. Se bolj bistveno za našo bodočo izgradnjo in življenjski standard pa je drugačna razporeditev investicij. Težišče prehaja na predelovalno industrijo in kmetijstvo, promet in objekte družbenega standarda. to s'e pravi, da zagotavljamo skladen razvoj vsega gospodarstva in odstranjujemo sedanje ras'-skladinosti.
Kaj to praktično pomeni? V naslednjem obdobju pojde del investicijam. namenjenih dohodkov čedalje bolj v tiste gospodarske panoge, ki so doslej zaostajale. Enako bomo tudi zagotovili, da se a-mortizacija nebo več stekala v težko industrijo, marveč da bo ostala v vsaki panogi in objektu, iz katerega izvira. To pospešuje tudi razvoj predelovalne, tekstilne in živilske industrije, kmetijstva, stanovanjske zmogljivosti in drugih komunalnih objektov. Pa tudi roki izgradnje teh objektov sfo mnogo 'krajši, kakor ji;; bila izgradnja Ja-blanice ali kake železarne. V enem, največ dveh letih se bodo te nove zmogljivosti vključile v proizvodnjo in dajale proizvode, v največj.i meri namenjeni? osebni potrošnji. To so investicije, ki najprej rode učinek, najhitreje povečajo naš dohodek to se pravi, gmotno bogastvo dežele. Posvetovanje pri tovarišu Titu odločno usmerja na. takšno vrsto gospodarskega investiranja. To neogibno povečuje blagovne sklade za široko potrošnjo, kakor tudi zmogljivosti komunalnih podjetij in stanovanjskega fonda.
Takšna naša usmeritev v prihd-njem obdobju bo morala roditi sadove v zboljšanju življenjskega standarda ljudi. Z dosedanjimi napori .so naši delovni ljudje zgradili gospodarsko podlago, da bodo začeli v prihodnje čutiti docela neposredne sadove svojega dieila. Mi torej ne dvigamo življenjskega standarda s preprostim zvišanjem plač,
prvem zasedanju Generalne skupščine podpisali Ustanovno listino združenih narodov, so bilie vojne strahote še zelo živ.e v zavesti ljudi. Strahotne posledice zadnje vojne so močno vplivale na mišljenje ljudi in na sklepe državnikov, ki pa so bili v prenekaterem vprašanju pozneje močno omajani. Močna nasprotja med velesilami So povzročila formiranje blokov, kar je imelo zelo negativne posledice za mir v svetu. Nastala je hladna. vojna, ki je imela neposreden vpliv tudi na dogajanja v okviru OZN. Trmoglavo vztrajanje velikih na prestižnih pozicijah je potegnilo za seboj tudi male narode, ki so se ho-•češ-nočeš po stopnji svoje politične ali gospodarske odvisnosti morali priključiti kot trabanti .svojim velikim »pokroviteljem«. Izven vsega tega je ostala samo naša socialistična domovina, ki sel je skozi velikanske težave in žrtve izognila vsem poskusom, da bi bila pritegnjena na eno ali drugo stran.
Treba je reči, da smo pri vztrajanju na naši lastni poti in. pri uveljavljanju naše zunanje politike bili deležni izdatne pomoči OZN, Po drugi strani pa lahko trdimo in moramo povedati, da smo se prav mi, naša Titova država, v svoji zunanji in čie hočemo tudi notranji politiki, najbolj striktno in odtočno držali načel, izraženih v U-stanovni listini OZN. Naše-stališče v mednarodnih dogodkih je bilo vedno jasno opredeljeno 'in v skladu z Ustanovno listino, kot e sploš-
nimi težnjami vsega svobodoljubnega človeštva. Zato tudi danes kot včeraj in jutri obsojamo dejstva, da v OZN še vedno ni zastopan velik del človeštva, da so vrata v to organizacijo še vedno zaprta precejšnjemu številu držav. Za njihov, sprejem smo se zavzemali celo tedaj, ko so nam bile te države prav zaradi politike nekega bloka nenaklonjene — kar je najlepši dokaz naše principielne politike in našega realnega gledanja na svetovno dogajanje.
Ko je zaradi razumnejše politike velikih sil nastopilo v svetu veliko olajšanje in so se povečali izgledi za trdnejše in kanstruktivnejše sodelovanje med vsemi'narodi sveta, stopa OZN v novo obdobje svojega dela. Ko ob desetletnici njenega dis,la ugotavljamo, da je nastopilo veliko olajšanje v čisto politični borbi za mir in druge človeške dobrine, bo mogla v prihodnje veliko več napraviti za konkretno pomoč zlasti tehnično zaostalim področjem v svetu, za reševanje zdravstvenih in drugih vprašanj, kjer bo njein pos'eg le potreben, Na tem smo neposredno zainteresirani tudi mi, saj naša država aktivno sodeluje v mnogih organih OZN, ki skrbijo za kulturni, tehnični, zdravstveni in socialni dvig njenih članic. Iz vsega srca se pridružujemo letošnjemu praznovanju 24. oktobra ■— Dneva Združenih narodov in želimo, da bi OZN tudi v naprej in vedno bolj lahko izpolnila vsa pričakovanja naprednega in miroljubnega človeštva.
ker to ni nikakršen izhod, če ne spremenimo .nekaterih odnosov v proizvodnji. Zvišanje plač brez povečanja delovne storilnosti in blagovnih fondov za osebno potrošnjo ne pomeni ničesar, marveč je samo krepitev nestabilnosti na trgu in inflacijski pritisk. Na žalost nekaterih, ki so napačno računali in se tudi lahkomiselno zadolžili, u-biramo mi povsem nasprotno pot. Bodoča gospodarska politika odstranjuje nestabilnost in takšna kole-banja na trgu. Ta politika omogoča, da delujejo gospodarski zakoni bolj pozitivno v smislu dviganja delovne storilnosti, znižanja cen ter povečanja zaslužka posameznikov, podjetij in ikomun, kar je odvisno od kvalifikacije in uspehov v proizvodnji in povečanju družbenega proizvoda. Življenjski standard narašča v najineposrednejši zvezi z naraščanjem delovne Storilnosti slehernega, kdor se ukvarja z gospodarstvom, oziroma s kvalifikacijami ljudi in ta standard je rešen teh dosedanjih kolebanj, katerim so tri--pomogli tudi nekateri špekulat.ivni pojavi .in pa to, da posamezniki in družbeni organi niso izpolnjevali obveznosti in predpisov,
Je pa še en objektivni razlog, da se življenjski standard pri nas more in mora dvigati. Dosedanjo izgradnjo smo delno finansirali tudi na račun življenjskega standarda, nadalje cena dela je morala bit) nizka tudi zato, ker za mnoga gradbišča, na jezovih in cestah nismo imeli dovolj strojev. Zdaj nam razvita strojna industrija narekuje potrebo, da opravljamo dela z večjo porabo strojev. Za skupnost je delo s stroji bolj ekonomično in v krajšem času rodi sadove. Tako torej hitreje narašča nairodni dohodek. Zato praktično ne bomo več gradili jezov in cest z ročnim delom in lopatami, marveč se bomo lotevali ■teh del z uporabo mehanizacije. Zmanjšali bomo torej naraščanje zaposlenosti .in sicer v glavnem ts-ga nekvalificiranega dela. Kar se tiče standarda ljudi, mora to vplivati dvojno. Na eni strani zmanjšujemo pritisk množice nekvalificiranih delavcev na blagovne sklade delavcev, ki s'o največkrat kmetji?, lastniki zemlje in hiš in ki spričo tega zanemarjajo kmetijstvo in ničesar ne prinašajo ma trg. Na drugi strani pa lah.ko ti delavci pozitivno vplivajo na razvoj cele vrste dejavnosti v kmetijstvu, lahko pomagajo pri naraščanju blagovnih fondov. Namesto da bi se pojavljali na .trgu samo kot potrošniki, večajo blagovno proizvodnjo za trg.
Morda bomo s takšno politiko, mehanizacijo del in zmanjšanjem obsega investicij prihodnje leto skrčili število delovne sile v gradbeništvu za 100,000 delavcev. Samo pri. uvozu hrane prihranimo tako, če izračunamo njihove plače in socialne dajaitv.e, v desetih mesecih kakih 15 milijonov dolarjev. To je velika vsota, s katero bi lahko kupili surovine in občutno povečali proizvodnjo potrošne.ga blaga,
Nadaljnja naša politika odločno usmerja naše sile na razvoj kmetijstva. Ker pa mora naraščanje kmetijske proizvodnje sprožiti tudi vpra_ šanje trga, na katerem bi pridelovalci prodajali pridelke z največjo koristjo, ter vprašanje mehanizacije kmetijstva in manjših proizvodnih stroškov, je jasno, da mora to pospešiti tudi podružbljenje proizvodnje in naraščanje vloge zadružništva, ker ga bo zahtevalo samo gospodarsko življenje. To pa je vprašanje, ki zahteva posebno obravnavanje. Tu ga omenjamo samo v zvezi s tem, da naša industrija odločneje zahteva napredek in mehanizacijo kmetijstva, uporabo raznih strojev in naprav, ki jih izdelujemo.
Imamo torej vse gospodarske, družbene, politične in mednarodne pogoje, da lahko s polnim zaupanjem gledamo v prihodnost in z manjšimi napori uresničujemo nadaljnjo izgradnjo dežele. Na podlagi enakomernejšega in vskladenega razvoja gospodarstva, večje proizvodnje za široko potrošnjo bomo imeli stabilnejši trg, večjo kupno moč dinarja in boljši življenjski standard. Jasno je, da bo tudi bodoča gospodarska politika zahteval« pobudo in discipliniran odnos družbenih organov in posameznikov v izpolnjevanju konkretnih nalog,

ra j
io
mm P
ti
p\ if f fcafaM Lit J !i



-THi bb atanm asa a sa^ma



''	"j' "" \ . vjsjš

Po novi upravno teritorialni razdelitvi je Pivka sedež občine. Njeno območje je dokaj obsežno, toda kraji sami. so siromašni. Pivka je sicer znana po svojih komunikacijskih zvezah, kar pa ne more dajati zaslužka vsem prebivalcem. Zaradi tega je Tiastala nujna potreba po razširitvi obstoječe lesne industrije, ki je za ta kraj glede na bogato zaledje z lesnimi surovinami osnovni Vit dohodkov. Tako ima v Pivki, sedež najmočnejše lesno industrijsko podjetje na Primorskem s tovarnami furnirja in vezanih plošč »Javor« s svojimi obrali razen na Pivki še o Ilirski Bistrici. Prestranku in Bačti. Na območju občine Pivka zaposluje to podjetje okrog petsto ljudi. Na sliki vidimo tovarniški obrat v Pivki s mogočnim dimnikom.
-v I m
ssifsr-f-

? lip ff : fM
¿mm
: :
Ž i ■

- , S
.. 'V»''
m l-^fr- i ^M
Mšg
.v:


•¿»'.•i-
PPP
iti
< I i M

is i® mmwmm
—% - '	v\ * h.
S


--"V. m

m
HM:.
v
t
ii^til
' TIHOMU*!..
z deli za razširitev obrata v Pivki je začel delovni kolektiv »JAVOR-Ja« že pred. leti. Kjer so prej stale stare lesene hale, rastejo zdaj nove tovarniške zgradbe. Naša slika pa prikazuje del že dograjenega ogromnega obratnega poslopja, kjer so razmeščene delavnice-, pisarniški prostori. obrata, laboratorij. in oddelek za proizvodnjo finalnih izdelkov. Poslopje je bilo dograjeno že pred dobrim letom dni in že koristno služi svojemu namenu. V tej zgradbi ima svoj prostor tudi sindikalna podružnica kolektiva, kier se večkrat zberejo delavci, da se pogovorijo o clelu iti problemih v tovarni.

Gradbena dela novega tovarniškega obrata v Pivki hitro napredujejo. Kolektiv gradbenega podjetja »trimorje« iz Ajdovščine, ki je prevzel gradnjo tega objekta, si po svojih močeh prizadeva, da bi čimprej dogradil veliko tovarniško halo. ki bo dolga nad- dvesto metrov, visoka pa okrog dvajset. Zgrajena bo z velikimi okni, tid<o da ho delavcem pri delu lahko sijalo tudi sonce. Zraven gradijo še moderno umivalnico in garderobo ter ogromne bazene za namakanje hlodovine. Kot predvidevajo, bo vse to dograjeno že do prihodnjega leta.
Kdo še ni slišal o »JAVORJU«? Obrati na Pivki, v Ilirski Bistrici, Prestranku in Baču so znani daleč v svetu po svojih odličnih izdelkih. V Naši državi so tovarne »JAVOR« na prvem mestu v proizvodnji furnirja. V bivšem postojnskem okraju so ustvarjale nad polovico narodnega dohodka. V novi občini Pivka pa je to edina industrija, ki daje zaslužek tamkajšnjemu prebivalstvu. Vse to in vedno večje povpraševanje po izdelkih »JAVORJA;! je narekovalo nujno potrebo po razširitvi te vrste Iesno-predeloval-ne industrije.
Svoj matični obrat imajo tovarne »JAVOR« na Pivki. Nastal je ■leta 19C0 iz ene žage, polnojarme-nika in samice. Lastnik Medica se je po letu dni obratovanja osamosvojil in zgradil parno žago. Takrat je bilo obratno poslopje še leseno, na zidanih stebrih in pokrito z opeko, dimnik pa je bil železen.
V skoraj pol stoletja obratovanja je žaga večkrat menjala lastnike, leta 1922 pa je zgorela. Toda leta 1927 je začela znova obratovati in razširili so jo v tovarno parket ov in zabojev. Nova tovarna je delala s polno paro in dajala tako zaslužek okrog avesto ljuaem. Zmogljivost je bila taka, da so predelali letno tudi do 35 tisoč kubičnih metrov hlodovine. Obrat je tedanjemu gospodarju Jakobu Man-koču dobro nesel, vendar je leta 1929 nastala kriza v lesni trgovini in kmalu zatem je lastnik odpusti) skoraj vse delavce, le nekaj jih je obdržal za odpremo zalog. Potem je bila tovarna vse do leta 1934 pod kuratelo banke. Takrat pa jo je kupila italijanska delniška družba »So-cieta anonima industria e comercio legnami«, ki je demontirala parketne stroje ter odnesla dva polnojar-menika. Namesto tega je družba postavila v obrat tračno žago »Brenta«, zgradila oddelek za stiskanje vezanih panel plošč ter nabavila furnir-ske stroje iz Nemčije. Tako sta leta 1935 zopet žaga in tovarna začeli delati s polno zmogljivostjo. Prve vezane plošče, ki so jih začeli izdelovati, so bile seveda bolj slabe kakovosti, ker se kader ni razumel na proizvodnjo. Vendar je tovarna kmalu prebrodila začetne težave in tedanje tovarniško poslopje je postalo kmalu premajhno. Zato so ga do leta 1937 podaljšali za 17 metrov ter mu prizidali še skladišče.
Vezane plošče so izdelovali iz eksotov, poskušali pa so tudi z bu-kovino in jelovino. Razen rezanega lesa so izdelovali še bloke — lepili so deske eno na drugo. Tako oblikovane bloke so potem rezali s pol-noiarmeniki, z odpadki pa so kurili ali jih prodajali kot kurjavo. V takem stanju je bil obrat vse do leta 1942, ko so morali zaradi vojnih razmer skrčiti delo.
Po osvoboditvi je tovarna začela znova delati s polno zmogljivostjo. Zaradi pomanjkanja prostorov so v letih od 1945 do 1949 sezidali začasno, toda večjo tovarniško halo, zraven pa še bazene za namakanje hlodovine in oddelek za bloke. Zad* nja leta se ,ie delovni kolektiv lotil graditve novih poslopij in nabave opreme — oboje je bilo namreč že precej zastarelo. Doslej so že dogradili novo poslopje za ža-eo, oddelek za predelavo finalnih izdelkov in kotlovnico, pisarni ke prostore obrala, veliko skiadijče in mehanično delavnico. Glavno obratno poslopje tovarne vezanih plošč kakor tudi modernejši bazeni za namakanje hlodovine so v gradnji. Za konec prihodnjega leta predvidevajo, da bo vse dograjeno in bo tako počasi izginila sletierna sled starih lesenjač, v katerih so nekdaj delali. Razen tega pa je bilo delo v takih prostorih težje, nevarnejše in tudi higiensko-tehnično nezaščiteno. Zraven ogromne tovarniške hale gradijo sodobno umivalnico in garderobo. Ko bodo vsa ta dela konča-
na, nameravajo kupiti nekaj najmodernejših strojev, ki bodo pospešili proizvodnjo. Računajo, da bodo lahko s tako modernizacijo dvignili proizvodnjo za 40 odstotkov. Za vsa ta dela imajo letos na razpolago sto milijonov dinarjev, s katerimi bodo plačali v glavnem gradbena dela. Ostalo pa ima_'o v načrtu za prihodnje leto.
Marsikaj bi radi naredili tudi v ostalih obratih. Zlasti se zelo trudijo, da bi preuredili obrat v Baču,

ki ima lepe možnosti razvoja, v o-brai za finalne izdelke. Obrat v Prestranku prav tako modernizirajo: med drugim obnavljajo glavno obratno poslopje, kjer bodo v kratkem montirali novo umetno sušilnico za furnir. Skratka, delovni kolektiv »JAVORJA« ima velike načrte, ki pa jih vseh hkrati ne more uresničiti. Poudariti pa je treba, da je »JAVOR« priznano podjetje, ki je dvignilo in razvilo našo industrijo furnirja in vezanih plošč.
lilfiis
Furnirnica »JAVOR« u Ilirski Bistrici je obratovala še pred vojno. Toda šele leta 1953 je bil obrat pod novo upravo osrednjega podjetja na Pivki izpopolnjen. Nedavno so v obratu dogradili, novo skladišče. Prejšnje ni. odgovarjalo potrebam, ker je zaradi slabe napeljave električnega toka pred leti zgorelo. Za gradnjo novega skladišča in tovarniškega poslopja so porabili okrog 32 milijonov dinarjev. Stavba skladišča je dvonadstropna — na naši sliki druga v ozadju — in so jo opremili z dvigali, ki delavcem zelo olajšujejo prekladanje furnirja iz oddelka v oddelek. Sortiranje izdelkov -je lažje. Novo skladišče sprejme nad 400 kubičnih metrov furnirja. Predvidevajo, da se bo to veliko poslopje amortiziralo že v šestih letih. Razen tega -pa rešuje novo skladišče ■ tudi vprašanje notranjih prevozov, ki so bili 'zelo dragi in so zlasti višali ceno furnirju.
\	v . -:m
xs .¡m^^tm^M.....$......-
....
,- ^ << ->■ m"'-:
.AiV. * .'—-v': :
■WW*» '
^	., .. .	.vi
.. ... . .... ..-dOPŠŠpi: i-ff r^. ■ i:?«'•': V-:1,.'-'V-iv.'.'if•;!.'. ,
J, . .. V „V.,	•;■• ::■■•• :
-v k-': ■>■■*?>• vV.!».--;'- •
• 'i?:!' .. ■ ■	-	-	v	N
;	IS I iiliši
..V.M-SVV: \:VV>
Vi ': ■■ v... •■:-. vvi . ■
Tis.; ■: .Ki.ifeiSSk.v..';..:
Začetek obratovanja žage v Baču sega že v leto 1907. Pogoji, pod katerimi se jc ta obrat razvijal, so bili. zelo težki. Leta 1924. je žaga zgorela, toda lastnik jo jc takoj obnovil >in po nekaj letih postavil še zabo-jarno z zmogljivostjo okrog sto kubičnih metrov mesečno, šele po vojni so začeli v tem. obratu izdelovali pohištvene predmete, kot so stolice, mize in drugo. Glavna uprava -t) Pivki si prizadeva razviti v Baču obrat za končne izdelke vseh lesenih potrebščin. Zato sedaj preurejajo veliko poslopje nekdanjega ovčjega hleva v moderno mizarsko delavnico z vsemi potrebnimi stroji, s katerimi bodo lahko razvili serijsko proizvodnjo. Za prebivalec tega kraja bo ta obrat nedvomno velikega pomena, saj jim bo dajal zaslužek, ki ga drugje nimajo
SLIKA NA NASLOVNI STRANI PA PRIKAZUJE obrat »JAVOR« v Prestranku, ki ima tudi bogato zgodovino. Tu so izdelovali, furnir že pred vojno, toda tik pred koncem druge svetovne vojne 1944. leta je furnirnica zgorela in uničeno je bilo vse, kar -je bilo kaj vredno. Takoj po vojni so obrat nacionalizirali. V začetku ga je upravljala Komisija za ljudsko imovino, pozneje pa glavna direkcija »Slovenijales«, ki -je obnavljala poslopje do 194S. leta. Tu je bilo obenem tudi centralno zbirališče za les, ki so ga takrat izvažali -preko reške luke. Šele 1951. leta je ta obrat dobil Stirisiranski skobelnik, s pomočjo katerega so začeli izdelovati, ladijske pode. Furnirnico pa so -usposobili šele ■maja leta 1952, Kmalu nato je obrat prešel jjod uprava »JAVORJA«
Obnova požganih poslopij, vdkup in članstvo v kmetijski zadrugi, delo in nalogo SZDL, mladine in drugih množičnih organizacij, to so pri nas vprašanja, o katerih veliko razpravljamo. Zdi se, da jc diskusija okrog teh vprašanj vse preveč enostranska, kar ustvarja pri nepoučenih ljudeh popolnoma drugačno sliko, kot je v resnici,
V	Črnem kalu je šc vedno videti ruševine, ki jih je povzročil nacifa-šistični okupator v oktobrski ofenzivi 1943. Bivša občina si je prizadevala, da je za obnovo vsako leto dobila neka kredita. Lani je dobila nad 13 milijonov dinarjev za nadaljevanje obnove. S tem denarjem so pogorele! nadaljevali z urejevanjem stanovanj. Naravno, da je danes težje obnavljati, kot prva leta po osvoboditvi, ko so obnovo imele vrokah obnovitvene zadruge. Vendar pa se da precej napravili, kjer sc ljudje zavzemajo za to in ne nasedajo goovoricam, ki nimajo nobene osnove.
Kmetijska zadruga ima trgovino v vasi in poslovalnico na Mostičju. V obeh krajih je imela ves čas odkupa odprte svoje odkupne baze. Od 438 kmečkih gospodarstev 'iz Črnega kala in vasi, ki spadajo v ta okoliš, je le 130 včlanjenih v kmetijsko zadrugo. To je komaj dobra četrtina. Kje je vzrok, da je tako visoko število gospodarstev izven zadruge? Ljudje pravijo, da so zgubili zaupanje, ker je prva leta šlo vse narobe, Kaj pa naj zapišemo o listih, ki so vsako minuto pripravljeni udariti z besedo po zadrugi, namesto da bi skušali pomagati? Kako naj zadruga dela, če pa so vsi člani raznih pospeševalnih odsekov člani samo na papirju? Če skliče predsednik sejo, ni nikogar zraven. V času odkupa sadja so se nekateri jezili na zadrugo, da noče odkupovati sadja. Če ga pa že odkupujqe, pa je cena taka, da se sadja ne izplača trgati. Kar poglejmo, koliko je resnice na takih govoricah. Tu je že od nekdaj zakoreninjena navada, da so ženske nosile sadje v Trst, zadnja leta pa na Kras, še celo v Ljubljano in na Reko. Naravno, da ga tam prodajo nekoliko dražje, kot v domači zadrugi. Ko se vrnejo, širijo govorice, kako dobro so prodale, pri tem pa previdno zamolči,jo potne stroške in izgubo časa, ki včasih naraste .tudi na dva dni. Medem ko so one prodajale dobro sadje drugod, so drugi'' člani družine pobrali vse slabo, odpadlo in piškavo sadje on ga odnesli v zadrugo. Za zadrugo 'je potemtakem vse dobro, Naravno, da zadruga itakegane kurantnega blaga ni mogla odkupiti, ker sama nima priprav za žganjekuho.
V	Dolu in Hrastovlju se ljudje potegujejo, da bi kmetijska zadruga
Regulacija hudournika Globoki potok pri Rižani
Dela pri regulaciji hudournika Globoki potok pri Rižani dobro napredujejo. Pred časom so v grapi, Kjer se zaokrene tok; zgradili veliko
pregrado, ki bo zaustavljala zemljo in kamenje. Zdaj so izkopali glavni jarek od pregrade do glavne ceste. Jarek je okrog 300 metrov dolg in bo zgrajen iz kamenja, da bo voda hitreje odtekala. Pri delu je zaposlenih 26 delavo.ev. Ce jesensko deževje ne bo zaustavilo dela, bodo končana vsa regulacijska dela, ki so bila predvidena za to leto.
Črni vrh nad Idrijo
Pred dnevi je bilo pred osnovno šolo zbranih precej ljudi. Učiteljslvo ■je sklicalo prvi roditeljski sestanek, čeprav za začetek ni bilo pričakovati kakih večjih presenečenj v učenju. Razveseljivo je, da so se lega sestanka udeležili tudi starši iz okoliških vasi. Pred dvema letoma so na take sestanke prihajali le listi starši, ki stanujejo v Črnem vrhu. Na sestanku so starši zvedeli marsikaj koristnega, saj so sodelovali tudi učenci četrtega razreda osnovne šole ter člani šolskega sveta. V učni uri, ki je trajala dobro uro, je upravi tel j ica osinovne šole tov. Vodo-
pivčeva izprašala učence več predmetov. Starši so se zadovoljni vračali s sestanka, ker so sami ugotovili uspehe svojih otrok.
Dane
odprla trgovino. Da bi to vprašanje uredil; je o njem upravni odbor zadruge že večkrat razpravljali na svo-jtih sejah. Sklenil je, da bo v teh dveh vaseh — kjer ni nobenega člana zadruge! ■—• skušal pridobiti vsaj 'toliko članov, da bi lahko odprl trgovino, ki bi jo iti dve vasi res nujno potrebovali. Zdaj morajo vaščani hoditi štiri km daleč na Mostičje, ali pa čez skaloviti greben v Gra-čišče. Pri vsej dobri volji in žrtvo-vanem času pa ni bilo zaželenega uspeha. Vprašanje je ostalo odprto ih je sedaj odvisno od ljudi samih, da se pobrigajo iin uredijo svoj odnos do zadruge lako, da bo lahko ustregla njihovi želji.
V Črnem kalu in okolici se ljudje še vse premalo zanimajo za obnovo sadovnjakov in vinogradov. Stari počasi propadajo, novih ne bo, če jih ne bo nihče nasadil. Zadruga jih bo pri tem gotovo podprla, če bo vi-
Od 7. do 10. oktobra je kmetijska služba v Tolminu organizirala sad-jarsko-živinorejsko ¡razstavo.
V bivšem tolminskem okraju so glavne kmetijske panoge živinoreja, gozdarstvo, poljedelstvo in sadjere-ja. Živinoreja je v letih po osvoboditvi dosegla zadovoljivo višino, vendar v splošni proizvodnji ni prišla do potrebne kakovostne in količinske proizvodnje. Selekcija živine je šele v začetku in kmetijske zadruge v večini vasi šele začenjajo s pionirskim delom. Selekcija ima za cilj, da bi pri pincgav'ski p;isnii, ki je razširjena po vsem Tolminskem,, dvignila proizvodnjo mleka in maščobe. V posameznih primerili so do sedaj že zaznamovali nad 5000 litrov mleka v eni molzni dobi s 4,5 % tolšče.
Na razstavi je 'bilo SI glav živine, ki so jio prignali člani kmetijskih zadrug. Ocenjevalna komisija je najboljše zaznamovala z II.a, Il.b II, III, III.a in lll.b. Razdeljenih je ■bilo 25 diplom iin nagrad od najmanj 2000 do 10.000 din. Prvo nagrado za najboljšega bika je dobil Ivan Raspe-t iz Poč pri Cerknem, prvo nagrado za najboljšo kravo pa Alojz Novak iz Krnic—Ledine nad Idrijo. Prvo nagrado za telico hlevske reje je dobil Karel Zaje iz Laz-ca. Prve nagrade so prejeli še: Ivan Kavčič iz Ljubinja za najboljšo pašno kravo. Zadružno posestvo v Čez-soči za pašno lelico in Ivan Bremee iz Roč za mladega bika. Največ nagrad so dobili živinorejci - člani kme-'t.jske zadruge iz Otaleža na Cerkljanskem, Ta zadruga že več let vodi rodovnik in izvaja selekcijo živine.
Na zborovanju živinorejcev so ugotovili, da je potrebno zagotoviti večje količine močnih krmil, katerih vsa leta zelo primanjkuje. Brez dodatka teh krmil ni mogoče doseči večje molznosti in maščobe. V prihodnje bo treba voditi strožjo kontrolo ])ri selekciji živine dn poskrbeti za znatnejšo stimulacijo dobrim živinorejcem in strokovnjakom, ki uspešno delajo na teh vprašanjih.
Sadjarska raz9tava je pokazala, da imajo na področju kmetijske zadruge Most na Soči najboljše sadje. Sadjarji tega kraja sc _ vztrajno borijo proti škodljivcem in skrbijo za redno gnojenje in čiščenje drevja.
Nad 300 sadjarjev je razstavljalo 220 sort sadja. Največ je bilo razstavljenih zimskih sort kol: Goriška sevka, Jonata'n, Bohovec, Zlata par-mena in Krivopecelj od jabolk. Razstavljenih je bilo tudi več sort zimskih hrušk. Razdeljenih je bilo 56 nagrad v skupnem znesku 200,000 dinarjev. Razen tega so razstavljalci dobili še knjižne nagrade v skupni vrednosti 100.000 dinarjev.
Statistika sadjarstva nam pove, da je v bivšem tolminskem okraju 120 tisoč jablanovih, 56.000 hruškovih. 45.000 češpljevih in 31.000 orehovih dreves. Vsa ta drevesa ne dajejo niti eno četrtino predvidene letne proizvodnje, ki bi bila lahko najmanj 1200 vagonov letno. Pred kmetijske zadruge, sadjarske odbore, strokovnjake ter Okrajno zadružno zvezo postavlja ta ugotovitev resno vprašanje.
dela njihovo prizadevanje za napredek.
Organizacija SZDL počiva. Zato ni nič čudnega, če padejo govorice, ki smo ijih omenili, na plodna tla. Ob našem obisku se jc mladina z veliko vnemo pripravljala na nedeljski ples, drugi pa so v gostilni navdušeno igrali biljard. Če bi bila, tako navdušena za kulturne prireditve, bi ji bilo bolj v čast. Ob raznih proslavah nastopajo lc starejši, kar priča o velikem mrtvilu med mladino.
Zdaj se v Črnem kalu in bližnjih vaseh pripravljajo na volitve v krajevne odbore. V sredo so imeli na sedežu bivše občine posvetovanje, ki so sc ga udeležili vsi odgovorni iz množičnih organizacij ZK. SZDL, ZB, mladine .in kmetijske zadruge. Razpravljali so o bližnjih volitvah, Do konca oktobra bo po vaseh 12 zborov volivcev, kjer bodo pripravili in izvedli volitve in razpravljali tudi o kumunalnih vprašanjih.
A. P.
Pisma uredništvu
Od leta 1953 do vključno 1955 je bilo nasajenih 30 hektarov novih sklenjenih sadovnjakov. Največ skrbi so pokazali sadjarji v Otaležu, Pod-lanišem, v Cerknem in v Novakih. Manj zanimanja je bilo v Šebreljah, na Šentviški planoti, na Slapu, na Bukovem, v Baški grapi in v ko-bariškem predelu. Tudi za razstavo samo in njen obisk ni bilo iz navedenih krajev in zadrug pravega odziva in resnega zanimanja. Razveseljivo pa je, da so za lito 1955-1956 naročili sadjarji nad 9000 no-drevesnico, ki bo že v nekaj l?tih vili sadik. V Spodnji Idriji urejajo krila vse potrebe po dobrih sadikah.
Nagradni razpis Okranega ljudskega odbora .in Okrajns zadružne zveze je dal pobudo, da se' je za ob novo sadovnjakov, urejevanje hlevov in gnojišč priglasilo ve^je število kmetovalcev. To bo gotovo pripomoglo k še večjemu zaniinaniu za dvig in izboljšanje živinoreje, uolje-delstva in sadjarstva. Tako stremljenja bo treba v prihodnje še bolj podpreti.
V. P.
ŠE ENK1L\T »ALI JE TO TRGOVSKA MORALA«
V	zvezi s pismom »Ali je to trgovska morala«, ki smo ga objavili v tej rubriki naše zadnje številke, smo od tovariša Erncsta Omerzelja, komercialista KZ Izola, prejeli pismo, v katerem pojasnjuje primer cen z granatnimi jabolki.
V	skladišču KZ so ta dan, to je dne 26. septembra, odkupili manjšo količino granatnih jabolk />o din 15 kg. Ta jabolka so tudi dali v prodajo po din 20 za kg,
Za zadevo smo se podrobno pozanimali in ugotovili, da je po sredi nesporazum, oziroma da niso bila v vprašanju pravkar odkupljena jabolka, marveč neka druga granatna jabolka.
Poslovodkinja Marta Miklavčič in Darinka Reščič sta štirinajst dni pred tem odkupili, od neke ženske iz Strunjana nekaj kilogramov granatnih jabolk. To so bila vrva te sorte, ki so se v tem letu pojavila na trgu. Prodajna cena tem jabolkam je bila v dneh odkupa po vseh trgovinah o Izoli 40 din kg. Ker je »Opazovalec« malo časa prej videl, da je zadruga odkupila jabolka po 15 din kg, v poslovalnici št. 2 pa mu jc prodajalka na vprašanje, po čem prodaja ta jabolka, odgovorila: »Po 40 din kg«, je bil razumljivo presenečen nad veliko razliko o ceni.
Ostaja fotej dejstvo, da so bila granatna jabolka dne 26. septembra v poslovalnici št. 2 po 40 din kg, čeprav je komercialist za v skladišču isti dan odkupljena jabolka določil ceno 20 din za kg. Krivda za to pa zadene prodajalki, ki sta se hoteli »iznebiHi« granatnih jabolk, ki sta jil sami kupili in dali v prodajo.
Uredništvo
AVTOBUSNA PROGA KOPER BUZET
Na avtobusni progi Koper — Mo-stičje — Kubed — Gračišče — So-čerga — Buzet bi bilo potrebno dodali ob ponedeljkih zjutraj še en avtobus. V Kopru in okolici je zaposlenih precejšnje število delavcev iz vasi bivših občin Gračišče in Črni kal. Ti delavci so vezani na avtobus, ki vozi na progi Buzet
Dijaki V. letnika koprskega učiteljišča smo se pred nedavnim vrnili z dvotedenske prakse. Ti dnevi so bili prvi koraki v poklic, ki smo si ga izbrali.
Morda se bo kdo, ki še ne ve, da ima učiteljišče sedaj pet letnikov, malo zavzel, češ: peti letnik? Da, mi smo prvi peti letnik. O delu v njem nimajo jasnih pojmov niti profesorji, še manj mi sami, zato si lahko upravičeno pravimo poiz-kusni zajčki. Vsekakor je letos najbolj poudarjena praksa in je zato uraden seminarski način dela. Profesorji imajo drugačno funkcijo kot doslej. Njihova naloga je pravzaprav le voditi samostojno delo dijakov. Tako sicer 'še ne delamo, ker moramo pri vseh predmetih snov najprej ponoviti in dokončati. Vsi pa menimo, da je to zadnje leto šolanja dijakom v veliko pomoč. Dalo nam bo veliko praktičnih napotkov in bomo zato že prva leta službovanja stali na krepkejših nogah.
Metodika nas pripravlja na dobre in slabe strani učiteljskega poklica, veliko pa so nam o tem pripovedovali tudi učitelji. Nekateri so menili, da je ta poklic trd, drugi pa, da je lep in da daje zadoščenje. In mi smo raje verjeli poslednjim, kajti šolsko delo. ki smo ga imeli na vadnici, nas ni razočaralo. Nasprotno. mnogim je vlilo šc večjega veselja do poklica.
T;-ko smo se polni dobre volje razšli pred nekaj tedni po bližnjih "šolah. Malce nas' je sicer skrbelo, p.li bomo kos tej težki nalogi, kajti med počitnicami se nihče ne ubsda 7. metodiko in zato so nam njene zahteve precej izpuhteli. Prebrskali smo kupe starih zvezkov in odbrali melodične. T.••da s tridnevnim hospitiranjem smo se dobro uvedli in v zvezke skoraj ni bilo treba kukati. Kaj kmalu smo se počutili kot pravi učitelji.	da 60 nam jemale priprave skoro ves inx>-s.ti čas, toda hvaležne oči malčkov
iki na petnaisttinevni praksi
in njihovo znanje so bile najlepše povračilo za trud. Čutili smo, da naše delo žanje uspehe, da otroci iz dneva v dan več znajo. To je morda najlepše in največ vredno čusitvo. Pozabili smo .na težave prvih dni — saj takrat ni šlo vse tako gladko in lepo kot potem, O-troci so se komaj za silo privadili Šoli in šolskemu redu. Posebno nerodni so bili najmlajši. Ce si jih poklical, miso vedeli, kaj bi najprej storil: odgovprili. vstali ali dvignili roko. Včasih so poskusili vse obenem in takrat je šlo še nam na smeh. Toda po štirinajstih dneh takih težav ni bilo več. Zelo smo vzljubili svoje učence in tudi oni nas, kar s;e je pokazalo, ko je »tovariš« odhajal.
Petnajst dni smo bili učitelji in kar težko nam je postati spet učen ci za nekaj mesecev. V tem času si moramo nabrati še več znanja, da ga bomo lahko čim več dajali uka-željnim malčkom.
MKUD »IVAN ROB« Nova Gorica
Na gimnaziji v Novi Gorici deluje MKUD »Ivan Rob«. Na rednem letnem občnem zboru so ugotovili. da je bila najbolj delovna recitatorska skupina, ki je sodelovala na vseh proslavah. Dramska sekcija letos ni bila posebno aktivna. ker jc našludirala samo enode-janko Katajeva »Čudež v pustinji«. S to igro je skupno z recitatorsko skupino gostovala po okoliških vaseh.
Resna težava so prostori za hranjenje materiala. Lani so teaa spravljali na podstrešju Dijaškega doma, letos pa je gimnazija odstopila manjšo sobico, kamor so shranjevali najnujnejše. Pri/nanje zaslužita društveni gospodar tov. Milan in predsednik tov. Kuštrin, ki sta veliko napravila za razvoj društva.
D. S.
— Koper. Pri tem pa se ponavlja, da ti delavci ostanejo na cesti, ker je avtobus polno zaseden že v Bu-zetu. Avtopodjetje je skušalo delavcem ustreči na ta način, da se je redni avtobus vrnil iz Kopra v Gračišče in pobral delavce. S tem pa je le malo koristil, ker so delavci prišli na delo opoldne, namesto ob šestih zjutraj. Koliko je bilo izgubljenih delovnih ur in zaslužka. Zelja delavc v iz bivših občin Gračišče in Črni kal je, da bi avtopodjetje »Slavnik« v Kopru ob ponedeljkih zjutraj dalo na razpolago še en avtobus, ki bi prišel do Gračišča in odpeljal od tamkaj in iz vmesnih postaj vse potnike.
Rafael Vidali, Piran
Gabroviški zadružniki so začeli s trgatvijo šele prvega oktobra. Ko so v drugih bližnjih vaseh skoro končali s trganjem, so v Gabrovici šele pripravljali brentače, Grozdje je v tistih dneh pridobilo še veliko sladkorja. Ob trgatvi so pri merjenju dobili 21, 22 dn tudi 23 stopinj sladkorja. Prvič so trgali grozdje na novem, 2 ha velikem vinogradu, Zadružniki računajo, da bodo letos pridelali nad 300 hI vina. Od tega bo nad 100 lil najboljše malvazije. Vinskih sodov so nabavili za nad 300 lil. Precej grozdja bodo še prodali, ker se bojijo, da ne bodo imeli dovolj posode.
Dobre pridelke so dali tudi koruza, krompir in fižol. Teh so pridelali za celotne potrebe družin. Sadje jim ni dalo tistih pridelkov, kot so pričakovali, ker je škodoval pomladni mraz. Pridelali so le kakih
70 stolov češenj in nekaj nad 100 stolov hrušk. Fig so pridelali 50 sto-tov .in so jih prekuhali v žganje. Posebno je zadovoljen čebelaT, ki je dobil okrog sedem stotov medu. Seveda je tudi ta skupno last vseh zadružnikov.
Ob reorganizaciji zadrug je nekaj članov izstopilo iz zadruge. Nova Gabrovica jc zgrajena na zemljišču, ki danes ni last zadružnikov; prav-tako vinska klet. To vprašanje povzroča zadružnikom težave, ker morajo dajati lastnikom visoko najemnino v naravi. Zadružniki pričakujejo, da bodo ta vprašanja lahko rešili ob pomoči ljudske oblasti.
Leta 1952 sta v tem kraju dva inženirja merila novo cc-sto, ki bi povezala Gabrovico z Ospom. Takrat so zadružniki dali na razpolago dva delavca, ki sta pomagala pri merjenju. Zadeva je potem zaspala, čeprav bi cesto nujno rabila.
V Ospu so pred dvema mesecema dobili ja\Tio razsvetljavo, v Gabrovici pa še čakajo. Prav tako je za zadružnike taotreblna vbda. Upajo, da jo bodo dobili takrat, ko bodo na
zadružnem posestvu v Črnem kalu uredili namakalne naprave.
—ič
//
Begunce" so vrnili
V ponedeljek so italijanski obmejni organi na bloku Fernetiče-Sežana predali našim oblastem 31 beguncev — jugoslovanskih državljanov, ki so v zadnjih treh mesecih zbežali v Italijo. To so večinoma mladi ljudje, med njimi precej mladoletnih, ki so željni avantur in drugih doživljajev zbežali v Italijo in od tam hoteli odpotovati v Ameriko. Vsi so bili v begunskem taborišču v Vidmu, kjer so tudi pustili vso svojo prtljago.
V	torek je v Jugoslavijo ilegalno prišel Tulio Zaina, rojen leta 1901 v Porpetto — Videm, stanujoč v Milanu, po poklicu zidar.
Nekaj dni prej je prav tako na ilegalen način prišel na ozemlje FLRJ Mario Santagostino, po poklicu mehanik, rojen leta 1912 v Milanu. Oba sla prišla iz Italije, ker sta bila tam brez dela.
Nenadna smrt zaradi kapi
V	edeljo ob 23. uri so pred zadružnim domom v Pobegih-Cežarjih našli mrtvega Vincenca Elerja iz Sv, Antona s prebito lobanjo. Sprva so mislili, da ure za uboj, obdukcija pa je pokazala, da je Elerja zadela srčna kap in si je pri padcu prebil lobanjo.
SEJA KOPRSKEGA OKRAJNEGA SVETA ZA SOLSTVO
Administrativne meje ne bodo ovirale sodelovanja dveh okrajev, ki imata skupne
interese in skupne potrebe
Drugo seja okrajneg? Sveta za šolstvo sta se udeležila razen članov še sekretar republiškega Sveta za prosvcto in kulturo iz Ljubljane tov. Vlado Vodopivec in predsednik OLO Koper tov. Albin Dujc.
, ažna vprašanja s področja naše ga šolstva so obdelali v svojih referatih inšpektorji Tajništva za prosveto in kulturo OLO, člani pa so se živo udeležili razprave. Poseben poudarek in smer bodočemu delu je dal tov. Albin Dujc, ki je poročal o sestanku, ki so ga imeli pred dnevi predstavniki koprskega in goriškega okraja v Postojni. Na tem sestanku so se zedinili za enotno šolsko politiko na Primorskem, kjer so velike potrebe po strokovnem kadru. »Administrativne meje ne bodo ovirale sodelovanja dveh okrajev, ki imata skupne interese in skupne potrebe,« je poudaril tov. A. Dujc. Naše šolstvo moramo gledati tudi v perspektivi. Zato moramo stremeti za tem, da ne bomo imeli veliko strokovnih šol, ampak da bodo tiste, ki jih imamo, res kvalitetne. V tej perspektivi koordinacije z goriškim okrajem bodo nastale tudi nekatere spremembe. Tako so tovariši iz Gorice predlagali, naj bi Ekonomska srednja šola šla iz Kopra v Postojno, kjer bi bila skupaj s Trgovsko nižjo šolo, ki jo imamo zdaj v Brežicah. Obe šoli bi dobili zelo ustrezne prostore v Pošto ni v bivšem Grand hotelu. To je prostorna stavba z lepim vrtom in de-pandansami, kier bi bil lahko še internat in stanovanja za učno osebje. Glede na potrebe obeh okrajev bi uredili tudi šole za vajence. Sola za lesno stroko bi bila primerna v Idriji in bi tja prenesli tudi našo iz Izole, par pa bi za potrebe obeh okrajev bila šola za kovinsko stroko v Izoli, glede na razvijajočo se kovinsko industrijo koprskega okraja (Lama, Mehano-tehna, Tomos). S takšno rešitvijo koordinacije bo lažje tudi reševanje visokih proračunskih postavk. Za koordinacijo dela v šolstvu z goriškim okrajem so izvolili posebno komisijo, kaiere člani so; Avgust Gojkovič, predsednik; Danilo Kogoj, Franc Vidmar in Peter Martine.
Referat o ženski obrtni šoli v Kopru je imel inšpektor strokovnega šolstva Slavko Brataševec. Po kratki zgodovini šole in izčrpnih statističnih podatkih o gojenkah, ki obiskujejo šolo ali so jo že dokončale, ie poudaril predvsem no-men te šole za koprski okraj, kjer je pomanjkanje šivilj, kajti mojstrskih i?pitov pod Italijo niso delale in obrtništvo takrat sploh ' ni bilo kontrolirano in razvito kot danes. Naša Ženska obrtna šola v Kopru ie na višku, znana je sirom Slovenije, dobila pa je tudi priznanje Sveta za prosveto in kulturo iz Ljubljane. Zal pa doma ne najde vedno potrebnega razumevanja in nekateri so celo predlagali njeno ukinitev. Naša ženska mladina bi bila brez te šole precej prikrajšana, saj starši itak ne vedo, kam z doraščajočiini dekleti. Danes je na šoli 80 deklet, iz statistike pa je tudi razvidno, da je do danes naredila šola iz 40 partizanskih sirot izobražene obrtnice. Zaradi slovesa šole je bil letos tak dotok učenk, da niso mogli spre-
Otvoritvena predstava Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru
V torek je CSP otvorilo redno sezono 19.55-56' s dramo Emila Zolaja »TllERESE RAQUIN« v dramatizaciji Marcelle Maurette in v režiji Andreja H ten ga kot gosta. Sceno jc naredil Srečko Tie, kostume ¡hi je izdelala Ženska obrtna šola v Kopru pod vodstvom Z. Ličen. Kot igralci so nastopili: AU>in Pcn-koi Tiberij Lemut, Marjan Bučko, Tone Albreht. Majda Skrl>i.nškova\ Romana Lemutova in Filipina Jer-manova.
Z otvoritveno predstavo je kolektiv CSP v Kopru usj)cl in je odpotoval rui devetdnevno turnejo po Primorski.
jeti vseh in so izbrali le liste, ki so imele višjo splošno izobrazbo. Ženska obrtna Sola v Kopru je triletna in dekle, ki jo konča, je kvalificirana delavka oz. šiviljska pomočnica. Razprava o vprašanju ženske obrtne šole je pokazala, da so člani nedeljenega mnenja, da nam je taka šola nujno potrebna, da pa bi jo mogoče kazalo dopolniti-še z dvema letnikoma, kaie-ra bi lahko obiskovale le odlične absolventke triletne šole. Tako bi dobili tudi kvalificirane mojstre iz petletne šole in pomočnice iz triletne. Predlog, ki je padel za eventualno združitev koprske obrtne šole s šiviljsko šolo v Ilirski Bistrici, zaenkrat ni dobil konkretnejših oblik.
Tov, Brataševec je prav tako poročal o nujnosti vajeniškega doma v Kopru. V ta namen bi adaptirali poslopja Sv. Klare s perspektivo dograditve raznih objektov v teku časa. Naša podjetja in tovarne potrebujejo, in prav tako obrtniki, veliko število vajencev (trenutno okoli 150). V bližnjih vaseh samega Kopra ni več mogoče dobiti vajencev, kajti zaposlili so celo take, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe. Le-to morajo pozneje nadoknaditi z raznimi tečaji, da izpolnijo pogoje za sprejem v vajeni-ko šolo. Imamo pa mladino v oddaljenejših ikrajih (n. pr. Brkini in Kras), ki je ne moremo vključiti v proizvodnjo, ker ji ne nudimo razen zaposlitve tudi stanovanja. Tako so tudi vajenci, ki so v uku, prepuščeni sami sebi, ulici in navadno še slabi druščini. Pri uresničenju zamisli vajeniškega doma bi pomagale tudi zbornice, ki so na tem vprašanju neposredno zainteresirane.
Člani Sveta so na predlog predsednika Stojana Smerkolja izvolili posebno komisijo, ki bo proučila
vprašanje Ženske obrtne šole in Vajeniškega doma. V tej komisiji so Vojko Lenardič, predsednik, Slavko Brataševec, Jože Jerala in Alfonz Grmek.
Inšpektorica Ida Gec je poročala o Zavodu za gluho mladino in o Vzgojnem domu »Elvire Vatovec« v Portorožu, h kateremu je priključena tudi šola za defektne otroke. Zavod za gluho mladino im-> premalo strokovno kvalificiranega kadra in materialne težave, ker jc sredi letošnjega leta postal ustanova s samostojnim finansiranjem. Gojenci tega Zavoda so iz vse Slovenije, okraji pa se branijo plačevanja vzdrževalnine. Iz koprskega okraja je le pet gojencev. Tovari-šica. Gec je tudi opozorila Svet, d?, republiški proračun ne predvideva šole za gluhe v Portorožu, nakar je tov. Vodopivec pojasnil, da republiških zavodov ni več, ker naša načela decentralizacije in samoupravljanja sprovajamo tudi v pro-sveti. Republiški svet sicer ima posebne fonde za finansiranje nekaterih zavodov, toda vprašani je, če ne bi bilo bolje spremeniti lokacijo Zavoda za gluho mladino. Vsekakor pa je potrebno, dn ostane v koprskem okraju Vzgojni dom »Elvire Vatovec« iji Sola za defektne otroke, čeprav tudi za te u-stanove ni najbolj primerno znano letovišče Portorož. Razprava je pokazala, da želi piranska občina premestiti zavod za gluho mladino v Strunjan, liElviro Vatovec« pa v Sv. Lucijo, kar ne bi bilo primerno in bi bila le začasna rešitev. Tovarišica Gec je opozorila na Dom v Dutovljah, ki so ga ustanovili za otroke padlih borcev, so pa danes v niem večinoma le socialno ogroženi otroci, za katere bi bila boljša rešitev rejništvo. Dom v Dutovljah pa bi bil primeren, po prostoru in kapaciteti, za iolo za defektne oiroke.
O premestitvah in razmestitvah po predlogu personalne komisije, o sektorskih konferencah in o posvetovanju načelnikov Svetov v Ljubljani ie poročala načelnici Sveta za prosveto in kulturo OLO tov. Danica Koijoj, tov. Franc Vidmar pa je prebral proračune tajništva, - o! in ustnnov. Svet je sprejel globin» številke, predlaral "a je nekatere spremembe po pozicijah.
»Družbeno upravljanje v šolstvu je eden najvažnejših elementov izgradnje niše ljudske oblasti in ho pripomoglo k izboljšanju po-.oiev v šoli,« je bi'o geslo referata inšpektorja tov. Jožeta Valentin i'a o šolskih odborih. Svet ie rk'enii naj se inšpektorji na terenu rani-majo razen za strokovno delo <<■' i-teljev tudi za delo šolskih odborov, ki se ne smejo omejiti samo na reševanje materialnih problemov, ampak predvsem tudi vzgojnih, in sicer na šolsko in izvenšolsko vzgojo naše mladine.
Komisija okralnega odbora pri Svetu za prosveto in kulturo bo organizirala enotedensko taborjenje predvo.iaške vzgoje. Taborjenje re bo začelo 3fl. t. m. in bo v bivšem samostan" v Strunjanu. iTvolili so člane komisiie ki bo posvetovalni organ vpri Svetu.
Ob koncu seje /e tov. Idi Ge~ seznanila člane '"e '•'. ck o"nico republiške'" Svet», ui hn nriredi' o-semmesečnt tečaj zn vzgomei iKe otroških vrtcev. Ude'e'enke hi bile štipendirane s polno plačo. Svet je «.klenil, da bi ka7a'o poslali iz koprskega okraja štiri do pet najsposobnejših vzgojiteljic.
Z. L.
LOUIS Gl'ILLOUX: ANG KLINA
prevedel Prago šega, izdala Cankarjeva založba.
Med sodobnimi francoskimi pri-povedn ki j'.1 Lomiš Guilloux nedvomno tisti pisatelj, ki se najmanj /ene za navadnim' snovmi in ki si prav nialo prizadeva, kako bi bralca presenetil z novimi, z redni mi oblikovnimi prijemi. V tem pogledu je v večini svojih dol zelo preprost, skoraj do tiste mere. ko se zdi, da je snovno enoličen, fabul:stično m1 razgiban in nerazvit, ici ko je videti, kakor da bi mu bila oblika in izraz pri njegovem pisanju poslednja skrb. Seveda je vse to samo prvi vtis, ki je za Cuillouxovo pisateljsko delo sicer značilen, toda še zdaleč ne pove vse resnice o njem«. Tako beremo v uvodu k trem GuMlou-vo-vim zgodnjim delom -»Angelina;, ■ Delavski doni« in Tovariši«, ki jili je izdala založba v skupni knjigi, pod skupnim naslovom -Angelina«.
Čeprav so to p sa tel jeva zgodnja dela, nam vendar odkrivajo že zrelega, notranje dozorelega človeka, ki si je oblikoval svoj pisateljski svet i7. lastnih življenjskih izkušenj. Pri tem je znal zgradili organično. intimno vez med življenjem in literaturo in ta vez se je vedno bolj krepila, čim bolj so se množile Gu;l-louxove življenjske izkušnje.
1. seja občinskega Sveta za kulturo in prosveto
ustrezne prostore in zadostno število knjig
Pretekli teden je imel koprski občinski Svet za prosveto in kulturo svojo prvo sejo. Glavna točka dnevnega reda je bila ustanovitev Ljudske knjižnice v Kopru kot samostojne ustanove. Referat je imel Marjan Vode, upravnik Študijske knjižnice.
Trenutno jc najbolj pereč problem Ljudske knjižnice prostor in zaradi tega še danes ni izvedena dokončna ločitev Študijske in Ljudske knjižnice. Vse intervencije pri stanovanjskemu svetu, ela hi privatni stranki, ki je v stavbi knjižnice, dodelili eliu-go stanovanje, so bile do zdaj brezuspešne. Drugi problem Ljudske knjižnice jc pomanjkljiva oprema in vprašanje strokovno usposobljenega upavnika. Trenutno je upravnik Študijske knjižnico hkrati tudi v. d. upravnika Ljudske knjižnice, vendar je to prevelika obremenitev, posebno če pomislimo na razvoj knjižnice, ki bo v bodoče morala prerasli ozke mestne meje in prevzeti vlogo centralne. okrajne Ljudske knjižnice in postati odločilen faktor za ljuelsko knjižničarstvo koprskega okraja. Z ozirom na ta perspektivni razvoj pa je tudi odločno premajhno število zvezkov Ljudske knjižnice (cca 2S00 različnih del, le redko v več kot enem izvodu). Ta problem morajo rešiti krediti v prihodnjem lelu, za letos pa ima knjižnica na razpolago za nakup knjig le še 60 tisoč dinarjev. Spričo te>h razmer sc je knjižnica odločila, da bo zaprosila za pomoč naša aktivna podjetja '(do zdaj se je odzvala že tovarna Delanglade in Vino-Koper) za materialno pomoč, ustanove in organizacije, ki imajo nepopolni; in neurejene knjižnice, pa naj bi vsaj elel knjig odstopil Ljudski knjižnici. Končno bodo še potrkali na vrata naših založb in knjižnih zavodov, ki imajo v skladiščih »zaprašene« zaboje. Prioriteto pri nakupu knjig iz proračunskih sredstev Svet tudi sprejel proračun Ljudske knjižnice za leto 1956 in ga predlagal OLO v potrditev.
V pristojnost občine bo prišla prihodnje loto tudi koprska Glasbena šola, ki je Svetu predlagala proračun za loto 1956. Proračun je Svet sprejeli ir. ga bo predlagal v potrditev.
Svot je «prejel tudi sklep o ustanovitvi Mestne godbe v Kopru. Priprave za ustanovitev je vodil do zdaj tov. Skočir, ki je nabavil instrumente od zadruge v Bertokih. Treba je dobili le kapclnika in zbrati ljudi, ki bi imeli veselje za udejstvovanje v tej panogi ljudsko-prosvetnega cl,-knj vilice pa ima obvezno šolsko berilo naš h dijakov, ki so skoraj vsi navezani e-dindle na knjižnico. In div.kov ni v Kopru malo, saj imamo popdno gimnazijo, učiteljišče in
ekonomsko srednjo šolo. Spričo teh utemeljenih in nujnih potreb jc hi. Osnova bodoče godbe pa bi bili dijaki Glasbene šole v Kopru (cca 20). ki bi se takoj priključili koprskim godbenikom.
Občina je predvidela subvencijo tudi koprskemu Muzeju, ki jc sicer okrajna ustanova, vendar pa je njegov 7.načaj v bistvu mesten. S .tem jo ravnatelj Muzeja lov, Emil Smole tudi utemeljeval prošnjo za pomoč, ki jo pričakuje Muzej od občine. Pomanjkanje materialnih sredstev je namreč pogosto vzrok, da izgubi Muzej dragocene predmete, ki so važni za kulturno zgodovino Kopra. Prav tako bo troba sčasoma misliti na bodočo koprsko galerijo slik, torej na odkup kvalitetnih umetniških e!ei z naših razstav. Prav
pose-lulo pe;
pa je vprašanje za-
ščite redkih oh rm jenih spomenikov naše narodnoosvobodilne borbe Tak primer predstavlja Gabrovica in Svet je predlagal sestavo posebne komisije, ki bi ta spomenik zaščitila.
Glede na poročilo tajništva za prosveto in kulturo pri občinskem ljudskem odboru o dotacijah raznim ustanovam, je bil Svet mnenja ela je premalo sredstev predvidenih za pomoč ljudsko-prosvetni dejavnosti.
Člani Sveta so na svoji prvi seji izvolili še namestnika jredsednika, in sicer Vida Vremca, ker je predsednik Laelo Poliar dalj časa odsoten.
Z. L.
Li i Í A i.:
T^-i-or i.-* fmncosko-italijanskega fi'ma »THERESE RAQUIN«. ki ga bomo videli te dni tudi pri nas. Ha/en tega pa bodo vrteli v tem tednu še francoski film »SI ¿NJI« in nemški »FANFARE LJUBEZNI«
■Delavski dom« je pisateljev prvenec (leta 1927) in je na pol avtobiografskega značaja. Guilloux popisuje svoja otroška leta. čc7. katera sta vrgla senco revščina in pomanjkanje-. Otrok je zgodaj spoznal vsakdanje tegobe in krivice, spoznal pa je tudi ljudi, ki postajajo pod tem bremenom še močne-iši. Tako je spoznal ne samo bede), ampak 'tleli živo sik) novih idej o bodočem, pravičnejšem svetu in izoblikoval se je otrokov- moralni in idejni svet. Ta svet je predpodoba bodočega Gu-1-lou.vovega pisateljskega sveta.
Ce govori francoska kritika o -Tovariših« (lota 19:30), omenja v isti sapi še Tolstojevo »Smrt Ivana Iljiča«. V obeh delih gre za počasno, neizbežno smrt. Guillouv • svoje male preproste ljudi nikoli ne prikrajša za človeško toplino in vrednost. V opisu Kernelove smrti je Guilloux sicer redkobeseden, (oda njegov način opazovanja je pretresljiv 'n plastičen, kljub temu pa preprost in brez patosa.
V trpko domačnost svojega otroškega sveta se pisatelj vrača tudi z »Angelino- in pripoveduje zgodbo materine siromašne mladosti. Idilič-nost, ki krhko pokriva prva Angeli-nina leta. se kmalu zdrobi poel udarci zunanjega sveta. Svet se pokaže tak, kakršen je, v vsej svoji goli kri-vičnosli. Ena krivica pa vleče za seboj nebroj drugih in največja bridkost revščine je, pravi Guilloux. da kogar pohodi, ga zaznamuje tudi na duši. V mrkem ii mučnem spoznanju dozori Angelina, v njenih očeh ni več otroške svetlobe. Živa pa je v njej želja, da bi se zrušil ta stari svet in da bi njen otrok doživel lepše čase.
Pisatelj Louis Guillou.t še živi :,:i še ustvarja. Pravijo, da je njegova tvornost prav zadnja leta dosegla nov, pomlajen razmah. Toda žc z deli, ki jih bomo zdaj spoznali, ho našemu bralcu veliko povedal.
THOMAS HAKDY: TEMNO SRCE
prevedla Mira Mihelič, izdala Cankarjeva založba
Pred leti je izdala Cankarjeva založba Hardvjev roman Cista žena«, ki je navdušila slovenske bralce. Zato se je odločila založba še za drugi Iiardyjev roman »Temno srce . Junak tega romana je Jude Favvley, sirota, ki je zahrepcnel po izobrazbi in vsem, kar bi mu ta mogla prinesti. Njegove sanje se ne uresničijo, vse življenje ostane težki ka-menoseški delavec, čeprav sc kot samolk ukvarja z gimnazijskim in celo z univerzitetnim študijem. V njegovo življenje odločilno posežeta dve ženski, toda nobena mu ne prinese sreče. Težko življenje je Jude-ju izčrpalo življenjske sile, umre 'za ¡oliko, ne da bi uresničil svoje hrepenenje po študiju in skupnem življenju z ljubljeno sestrično.
Hardyjevo pisanje preveva poseben čar in mu tudi ne moremo od-rekatfi umetniške vrednosti. Ostalo je sodobno kljub preživelim naturalističnim teorijam, ker ga preveva humanizem in sloni na velikem poznavanju življenja, dobe in ljudi v njej. Hardyjevd ljudje se borijo z vkoreninjenimi tradicijami stare angleške družbe, s puritansko moralo Viktorijanske dobe, ko je Anglija počivala na lovorikah kolonialnega osvajanja in ni prenesla nobeno družbene kritike. Zalo ni čuda, da so pisatelja e>b izidu njegovih del tako opljuvali, da ga ni bral noben pravoveren Anglež in da so se ga izogibali kakor gobavca. Hardvja so razni napadi in psovke tako štrli, da sc je zaklel, di ne bo napisal nobenega romana več. Poslej je pisal nesmi in svoje najobsežnejše delo. knjižno dramo v 130 prizorih z naslovom Dinasti , za katero je vzel snov iz časa Napoleonovih vonj. Po koncu prve svetovne vojne obdajo ostarelega pisatelja s častmi in spoštovanjem in njegovi romani postanejo klasična dela angleške književnosti. Od takrat Hardyja brez prielr/.kov priznajo tudi drugod po svetu.
LOUIS GUILLOUX:
Že od osvoboditve sem velikokrat potoval z avtobusom iz Ajdovščine preko Cola lin Črnega vrha v Idrijo. Vsakokrat sem skozi okno avtobusa z zanimanjem opazoval pokrajino v dolini. Razsežna Vipavska dolina je vidna kot na dlani vse do Podnano-sa, dokler razgleda ne zakrije mogočni Nanos. Nedolgo tega sem se v Vipavi »skregal« z avtobusom in odšel peš proti Vrhpolju. Nisem se mogel sprijazniti z mislijo, da bi v Ajdovščini čakal celih pet ur na popoldanski avtobus za Idrijo. Mikalo me je, da bi od blizu pregledal samotno dolino, ki jo domačini imenujejo »Kravja glava«. — Ni mi bilo žal.
Vrhpolje je prijazna vipavska vas v vznožju Čavenskega pohorja. Rodovitno polje sega vse do vasi, za vasjo pa prehaja v puste pašnike -in borove nasade. Odkod ime Vrhpolje? VpTašal sem ljudi, pa mi niso tnali povedati. Zase sem na to vprašanje ¡tako-le odgovoril: Prvi prebivalci so spoznali, da je zemlja v tem kraju rodovitna Začeli so prekopa-vati ledino, med delom pa so se pogovarjali: »Hiše bomo zgradili tam ca vrhu nad poljem.« Tako je prišlo
Raje, ko sc je hotel malo premakniti na postelji. Na mizi zraven postelje ima časopise in dnevno sledi dogodkom v svetu. »Dajejo se ta veliki na atomskem polju, dajejo, likra-tu pa se drug drugega bojijo. Kaže, da se bodo le dogovorili za mirno uporabo atomske sile. Kako bi sa oddahnil, če bi vendar nastopih boljši in mirnejši 'časi.« Tako modruje človek, ki težko občuti in prenaša posledice zmrzovanja na Soški fronti.
V 'grapi so v žlebove ujeli vodo malega studenca in jo napeljali v korito. Enakomerno curlja in polni s svojim žuborenjem ta zavetni kotiček vipavskega sveta. Pri koritu se začenja strma steza, ki pelje skozi redke hrastove in borove gozdove proti Colu. Redki kostauji so polni bodičastih sadov. Pred leti je bil tu kostanjev gozd. Ker je drevje s svojo gosto senco morilo rast trave, so ga posekah in pustili le redka drevesa.
Veter je po. zraku prinesel pristen vonj po otavi. Tam blizu .je mlad kosec kosil ¡travo in me radovedno opazoval. Kmalu sva bila v živem razgovoru. Med narodnoosvobodilno borbo ta kraj sam ni doživel poseb-
iÊm¡g

čast lepemu dnevu. Kar čudno je, kako zmore taka majhna živalica tako močno glasove. Od kobilice mi je šel pogled na temnozelene zaplate, ki silijo -visoko proti vrhu Kov-ka. Borovi nasadi. Človek je tu premagal puščobo kamenja in moč burje. Uspelo mu je zaustaviti rušenje skalovja in deloma spremenili na nekaterih mestih zunanje lice Cavenskega pogorja. Borovi gozdovi se lepo razvijajo, čeprav jih včasih silovito napada hudi škodljivec, borov prelec. Pusta bi bila ta pobočja brez onih temnozelenih zaplat. Kjer teh ni, gospodarita veda In burja. Tisti, ki jim je zaupana skrb za gozdovi, so .po osvoboditvi zasadili precejšnje površine, ki bodo v prihodnjih desetletjih prekrile kamenite goličave in meline z zelenjem,
Col še nosi vidne zunanje znake borbe. V ometu zunanjih hišnih sten so sledovi izstrelkov. Tiste hiše, ki so ¡'i'h že obnovili, daje.jo vasi .prijetno zunanje lice. Parke.tarna zaposluje precej domačinov, ki si doma služijo kruh. Ob ccsti je gostilna, kjer prijazna gostilničarka opravlja dvojno delo istočasno. Streže gostom in daje navodila za delo na njivi. Tako vleče naprej; nekaj da zemlja, nekaj gostilna. Druga gostilna je v zadružnem domu. Zraven zadružnega doma .je mlin za koruzo. Pravkar je pripeljal kamion, poln vreč z belo moko. Marsikatera družina je kruli zaslužila z nabiranjem zdravilnih zelišč.
Od Cola do vrh prelaza pireha>a vipavski svcit v prve začetke bukovih gozdov. Vidoma se spreminja zuna-
Cerkniško jezero v polni lepoti
nje lice kraja. .Desno v dolini je vasica Malo polje. Nekaj večjih poslopij se tišči tik pod zidom, kot bi se bila tja zatekla iz strahu pred burjo. Stari ljudje vedo povedati o prebivalcih le vasi šaljivo zgodbo:
Na prelazu nad vasjo se rodi burja. V časih, ko tod še niso vozili avtobusi, so morali ljudje iz črnovr-ških krajev peš v Vipavsko dolino. Pogostoma je pihala močna burja in potnikom neusmiljeno .trgala klobuke z glav ter jih odnašala v dolino. Ko je ponehavala, so Malopoljci .pobirali pokrivala, ki jih je burja pustila v grmovju nad vasjo. Pravijo, da takrat nobenega prebivalca te vasi niso videla v trgovini, da bi kupoval klobuk.
Čmovrškim gozdovom se še poznajo velike rane, ki jih je pred dvema letoma prizadejala katastrofalna poledica. Preteklo bo več de-
setletij, predno si bodo gozdovi opomogli,
Ustavil sem se nad Črnim vrhom. V razredčenih gozdovih je šumel je-senki veter. Na razsežnem polju okoli vasi je bilo vse živo. Prebivalci so pospravljali zadnje poljske pridelke. Ljudje »o lotos zadovoljni z letino, ker je res obilna.
Po strmi stezi sem se spustil v vas in pred zadružnim domom počakal na avtobus. Ko je kmalu potem pri-hmel po širokih ovinkih, sem vstopil in se vsedel na prvi. razpoložljiv sedež. Kako sem se oddahn.il! Razbo-lele noge so počivale pod sedežem, medtem pa sem »kozi okno opazoval bežeča debla in vrhove smrek. Avtobus je brzel .po ovinkih Zale in se izgubil v polmraku tesne doline, medtem ko sem v duhu urejal bogate vtise prelepega .jesenskega popoldneva med pridnimi Vipavci.
OGAREV
(Nadaljevanje)
Bobnariee imajo lastnost, da se v njih sliši čudno bobnenje in zamolklo ropotanje, kadar se bližajo nevihte. Valvasor pravi, da se je o tem sam prepričal: «... če na nebu grmi, se sliši v obeh tako bobnenje, kakor- bi bobnar tolkel po velikem bobnu...« Pripoveduje tudi, kako je neki ribič šel v Veliko Bobnari-co lovit ribe, pa je v notranjosti zaslišal čudno vreščanje in nekdo mu .je hotel vzeti iz rok »sak«. Sicer tolmači Valvasor to zgodbo, ki mu jo je povedal omenjeni ribič, na realen način, bobnenje pa postavlja v zvezo z zračnimi nategami, ki prinesejo zvok skozi notranjost hriba v Bobnariee in od tu naprej do Ušesa.
Tudi Vranja jama ' in Sulia-doljnica začneta delovati že pod vplivom groma. »Če se zasliši grom, bruhata obe vodo s tako močjo in silovitostjo, da se moraš čuditi, zlasti, lr°r pride mnogo črnih 'in slepih rac na dan ... Voda iz Suha-doljnice brizga z neverjetno silo več kot tri ali štiri sežnje daleč. .. voda meče mnogo črnih, skoraj čisto golili, živili, toda slepih rac ...« Te race, da pridejo iz jezer v notranjosti, ije dokazoval Valvazor, tudi bobnenje v Bobnarcah, da ni nič drugega, kot posledica, pričetka delovanja prej omenjenih nateg .in kanalov.
Danes je stvar za nas bolj enostavna. 'Nekje, morda tudi precej daleč, diva j a za Javomikom nevihta Vode se začnejo zbirati in drvijo z velikansko naglico po vodotokih, kar povzroča tisto pošasno in fantastično 'bobnenje. Voda prihrunii hitro na dan, kar je razumljivo, če se stvar ravna po našem izvajanju. Možno
Vrhpolje pri Vipavi
do imena Vrhpolje. Takoj moram ponoviti, da je to tolmačenje cisto osebno in se ne opira na ljudsko iztočilo. Imenoslovci bodo dodali svoje mnenje, pa bo prav na obe strani. Povedati moram še to, da so prebivalci Vrhpolja večinoma poljedelci in manj vinogradniki.
Gladka bela cesta pelje iz Vrhpolja v širokih ovinkih skozi redke borove nasade. Pri Zavetnikih se razcepi. Desna pelje skozi vas Sanabor, ali Snabor, kot pravijo domačini, v nanoške gozdove, leva pa se nadaljuje o vvinkih skozi borovce do glavne ceste Ajdovščina—Col.
Znova smo pri 'imenu Zavetniki. To .pa je tako posrečeno, da zasluži vse priznanje tisti, ki ga je dal. Mislim, da ni človeka v Vipavski dolini. ki si ne bi zaželel tehega inzvest-nega prostora takrat, ko se burja z vso silo razdivja in s skalnatih vrhov Kovka in Cavenskega pogorja plane v dolino. Pri Zavetnikih nima moči, ker jo oslabijo gozdovi, ki na vzliod-ni strani zapirajo grlo Kravje doline.
Veliko gospodarsko poslopje je .po nesreči pogorelo po osvoboditvi. Popravili so hišo, ostalo pa še čaka. V sobi desno od vhoda samuje stari Baje. Že petnajst let nosi hudo dediščino prve svetovne vojne —■ rev-matizem. Ko človek vidi nekdaj edavega in močnega človeka, Id si mara pomagati s palicami, šele prav vidi 'in občuti vse poslcdice vojne. »Pri Matijevih«, tako pravijo pri tej hiši, bi šlo gospodarstvo bolje naprej, če bi lahko pomagal tudi stari Baje. Koliko pa je na svetu še podobnih našemu Bajcu pri Zavetnikih, ki trpijo raznovrstne bolečine za radi vojne. »Naj zlodej pobere vojno -in vse tiste, ki bi 'jo še radi zakurili«, je eaTobantil revmatični
mh pretresljajev. Mladi kosec je partizanil na Predmeji, Otlici, Dolu in drugod- Pošteno in odkrito je .povedal, da je v hajkah štirikrat pri.be-žal domov. Preoblekel se je, očistil, najedel in odpo&il, nato pa odšel nazaj. Povsod je še živa partizanska tradicija. Ljudje niso in (ne bodo pozabili trpljenja in žrtev, ki so jih dali.
Poslovi'1 sem se od kosca in krenil proti prelazu nad Sanaborjem. Toplo sonce me je prisililo, da sem se vsedel v travo. Od nekod je priska-kala kobilica in se ustavila na bilki nedaleč od mene. S tipalkama je raziskala prostor 'in ko je ugotovila, da je na varnc-m, začela pkipravijalii svoje godalne naprave. Kmalv se je oglasila s svojo drdra.jočo pesmijo na
V	naših krajih je v osemnajstem stoletju dvakrat morila kolera. Prvič leta 1836. Takrat je umrlo za to boleznijo le marijše število ljudi. A' Hrenovicah je kuga umorila petdeset ljudi. Zgodovinar Zabukovec poroča, da je takrat v fari Slavini umrlo 37 ljudi- Fari pravim zato, ker so tedaj vsa področja merili kar z njimi.
Hujše jo kolera razsajala leta 1855. Takrat je, po ustnem izročilu ljudi, ki so kugo preživeli, v ;treh mesecih umrlo v hrenoviški fari nad 300 ljudi, v fari Slavini pa 345. Prvi okuženec je umrl v bolnici za železniške delavce v Kočah 10. julija 1855, zadnji pa ravno tam 14. oktobra 1S55, Največ žrtev kolere .je bilo v avgustu, ko je dnevno umrlo do šest ljudi. Od vsakega tisočega prebivalca sta umrla dnevno po dva.
V	času, ko je kolera gospodarila po naših 'krajih, so po vseh hišah kurili na ognjiščih s svežini brinjem. Okrog vasi so zažigali kresove iz brinjevih vej. Vsa Pivška planota je bila.pokrita z dimom, duh .po brino-vem dimu je napojil vse rastlinstvo
Puste golieave vedno bolj zaraščajo bori
in stanovanja. Vsa Pivka je izgledala kot pogrnjena s sivim pajčolaiiom. Kurjenje z brinjem je bilo takrat obvezno, ker ga je bila zaukazala oblast in zdravniki. Bih so prepričani, da brinjev dim in duh razku-žujeta zrak in pomorita bacile, ki plavajo v zraku. Se leta 1903, ko sem zadnje leto obiskoval ljudsko šolo v Postojni, so nas tako učili.
Kako je bilo pravzaprav b kolero in ljudmi, ki jih jo napadla? Kot so pripovedovali stari ljudje, se je okuženi človek počutil popolnoma zdravega. Nenadoma ga je začelo v trebuhu močno zavijati. Silni 'krči so ga zvijali in premetavali po Üeh. Drugje je napadla huda griža. Že četrt ure po napadu so'nekateri umrli, drugi ,pa so trpeli po dva do 'tri dni, preden jih je smrt rešila neznosnih bolečin. Komaj deset odstotkov obolelih je ozdravelo. Od pobočij Nanosa in Javomika je odmevalo zvo-njenje mrličem, ki .jih je bilo vedno več. Kar je takrat zvonilo vsakemu mrliču po pol ure, je zvonilo neprenehoma. To je med ljudmii povzročalo še več strahu in panike. Ko je oblast videla, kako vpliva to -nepretrgano zvonjenje na ljudi, je prepovedala zvonjenje mrličem, .toda potem je bilo še slabše. Ker jc bila tradicija zvonjenja tako močno zakoreninjena, so se ljudje prav bali, če jim ne bo zvonilo, ko bodo umrli.
Takrat je bila navada, da so tiste mrliče, ki so umrli za kolero, takoj položili v krsto in jih pokopali. Zgodili pa so se tudi primeri, da so nekatere navidezno mrtvo pokopali ¡u da so potem, ko so jim popustili krči; v grobu oživeli. Oblast je poleni izdala zakon, da mora vsak mrlič ležati najmanj 48 ur na mrtvaškem odra. Ta zakon je ostal v veljavi do razpada Avstrije leta 19IS,
Zanimivo je vede.tiy kako so se Ljudje takrat zdravili. Nekateri so pili lastno vodo, drugi gnojnico, tretji so verjeli, da jo najboljše zdravilo svinjska gnojnica, četrti pa, da bolnika ozdravi konjska scalnica. Da sc ne bi okužili, so tudi zdravi ljudje pili gnojnico. Drugo zdravilo so bile brinjeve jagode, dalje žganje, ki
so ga uživali v obilni meri, in voda. Nekatere družine so verjele, da je najbolje, če se zaklenejo v hiše, da ne pridejo v dotiko z drugimi ljudmi. Zgodilo se je, da so v nekaterih tako zaprtih (hišah pomrli vsi ljudje. Oblast je potem hišo zaklenila, dokler se niso oglasili dediči. Drugod niso hoteli pokopavati rnr-ličev. V takih primerih je oblast določila, da so jih morah obvezno pokopavali. Prve so prišle na vrsto številke od eden do štiri, nato od pet do osem. Ta red se je nadaljeval, dokler niso prišle na vrsto vse številke v vasi. Nato je znova šlo od začetka. Ta vrstni red za poko-pavanje mrličev se je v nekaterih vaseh ohranil vse do današnjih dni.
Moj oče je bil doma z Malega Brda iz družine, ki je štela sedem članov. Za kolero ,je ' zbolel samo eden, pa še tisti je ozdravel. Ker je bil silno žejen, so mu zraven .postelje postavili škaf čiste vode, razen tega so mu kuhali kamihčni čaj. Po 24. urah so ga kroi, bolečine in žeja popustili, da je zaspal. Prebudil se je in ni več čutil bolečin. V nekaj dneh je ozdravel. Moj ded je tudi mrliče, ki so umrli za kolero, pokopaval, toda sam ni zbolel. Pri Turkovih na Malem Brdu pa je od devetčlanske družine ostala samo neka SO-letna ženska, vse druge jc pobrala kolera. Zgodovinar Zabukovec poroča, da je, tako leta 1836, kot leta 1S55, v slavinski fari umrlo največ ljudi v Kočah, kjer so se ljudje silno bali kolere in niso hoteli iti iz hiš. Zanimiv primer so je takrat dogodil v Hrušcvju, Neki mizar, Ivi je stanoval v hiši št, 31, je neprestano izdeloval krste. Delal jo ponoči lin podnevi in je spal le po dve uri. Nekega dne, ko je pravkar dovršil novo 'krsto, so ga napadli krči. Od silnih bolečin je padel na tla zraven krste in je v četrt ure umrl. Pogrc-bci so imeli lahko delo.
Položili so ga v krsto, ki jo je bil pravkar dokončali, in odnesli. .Bilo je nekaj primerov, da je eden izmed štirih ipogrebcev, ki so nesli krsto, nenadoma .padel na tla. Napadli so ga siloviti 'loči1, da je na mestu
pa je, da so v notranjosti res zvočni kanali, ki zvok prinašajo do 'izhodov omenjenih izvirkov. »Kaj pa race?« vprašaš domačine. Na to vprašanje radi nategnejo usta v nasmeh, in skomignejo z rameni. . .
Tudi pijavke se ne obnesejo več tako, kot so se še v času Valvazor-ja. Baje je bila nekoč v Narti in Pi-javici neverjetna množina pijavk, ki so imele to lastnost, da so se kar v kupili zgnetle okrog človeka, če jam je zaklical tele besede: »Pij mene pijavka! Pij mene i>ijavkal« Pijavka pa se ne da odtr gati od kože drugače, kot da jo polijemo s tisto vodo, ki jo spravljamo v nočno posodo. »To sem se sam prepričal,« pripoveduje Valvazor. »Pijavka se je obesila go-lonagi ženski med noge, pa je ni bilo odstraniti dokler je ni mož, ki je bil Ludi nag (ne bodi grdo povedano) polulal ...« Ne vem, ah roman o Cerkniškem jezeru, kjer baje ljudje nastopajo tudi v Adamovi obleki, pripoveduje kaj o tem ah ne...
■Nehote smo zadeli ob nekaj, .kar ni zalbavna pravljica, temveč golo zgodovinsko dejstvo. Predniki današnjih Cerkničanov so imeli to lepo navado, da so se vedno 'takrat, ico so šli ribe lovit, slekli popolnoma do golega. Ta navada je bila 'tako zakoreninjena, da je ni bilo mogoče odpravili. Ceaiknišla vikarji so se s tem belili lase, celo Kartu-zijanci niso imeli nobenega uspeha Kakor smo že povedali, je imel ribolov tudi včasih velik pomen. Ko so se začeli osuševati .ponori, je nastopil .pričetek lova. Zvonar je to naznanil z udarcem na zvon. Kakor se jame osušujejo v zapovrstnem redu, tako tudi ribolov ni pričel povsod hkrati. Se danes se v tem pogledu ni nič spremenilo.
»Ko začne voda upadali,« pripoveduje Valvazor, mora cerkovnik pa-ifitti, kdaj nastopi .čas ribolova. V malem Obrhu mora pozvoniti. Ljudje popuste delo na polju, se naglo zbero s salci, vržejo obleko in sramežljivost s sebe in hite k jezeru čisto nagi in goli, kakor so iz materinega telesa ušli. Vse se meša 'brez sramu, popolnoma nago: stari in mladi, moški in ženske. 'Niiliče se ne briga za figova peresa ... Zabavno je gledati, kako se »to in 6to ljudi prizadeva, čeprav se ustopajo v razne čudne položaje, da se morajo po-hujšati najsramežljivejše oči.. .*

' % jjffg IMP | 1 * ¡g

. '-'i?'/*.
V take ponore izginja voda
umrl. Morali so dobiti drugega pogreben, če so hoteli mrliča nesli naprej in poskrbeli še za mrtvega po-grc-bca.
V spomin na to hudo kolero je v cerkvi v Slavini na levi strani nad vrati zakristije velika umetniška slika.
Danes jo kolera lo še v spominu ljudi. Njeno morilno moč je premagala zdravniška veda, Id neprestano napreduje in lajša ter zdravi še hujše bolezni in epidemije.
Alojz BlaSek
prej Eggenberški, za njim pa Turjaški grof, ali pa obratno. Vrgli so mreže tudi po petkrat, šestkrat za eno jamo, prenehali so šele takrat, ko se jo voda popolnoma izgubila v žrelih zijajočih požiralnikov in ni v njej nič več migalo ...
Sakarji so lovili s »saki«. Sak je na dolgi palici prirjen lok, .na njem pa mrežasta vreča, na dnu zožena. Lovili so tudi z vršami in metalni-camti. Ko se jezero odteka in se bliža osušitev jam, prinaša deroče vode s seboj proti jamam veliko množino rib. ki bi vse Izginile v notranjost zemlje, če bi j.im nihče ne prestregel poti, ki .je zanje v vsakem pogledu smrtonosna! Lov se
puščava! Tla so bila ponekod še mokra, osamljene mlako so vzbujale občutek močvirja. Kar čutiš, da nekaj ni v redu... Po polju so se vili proti jamam vijugasti prekopi in suha stebla trščice so ležela razmetana povsod. Na bregovih strug je bilo <Hse prehojeno, stopinja p rji stopinji. Vidi se, da so tu »križarili« neugnani lovci!
Pri otoku »gorici« se je ustavil avto. Iz njega je azstlopil zajeten Anglež. Začudeno je stegoval vrat in zrl z izbuljenimi očmi naokrog. Mož zija in zija, na vsak način bi rad ugledal jezero, 'ki ga pa ni nikjer! »Take se Potemkin ni zagodel!« se .je razburil in privlekel iz

Ob jezeru — po delu domov

Glede ribolova pa so veljali določeni predpisi, ki niso bili za vse enaki. Kjer ni bilo jam, je bil ribolov prost, pač pa so morah ljudje odstopiti grofom polovico tega, kar so ujeli. Bili so tudi svobodni ribiči — '»sakarji«, katerim je grof odstopil .neka področja in slabše jame proti določeni odškodnini. Glavni plen pa so obdržali grofje zase! Ti so lovili navadno z mrežami. Gospodarji glavnih ponorov so bili Eggenberški in Turjaški gospodje. Ko je napočil čas ribolova, so grofje zapovrstjo metali mreže v vodo. Naj-
prične, ko začne voda izginjati v jamo. Treba je začeti točno ob določenem času. le malo zamude, pa se vrne sakar prazen z dolgim nosom in slabo voljo ...
Lepo nedeljsko jutro v začetku septembra. Lovih so v Sitarioi. S Cirilom in Jože.tom smo sedli na kolesa, polni vroče želje, da si to zanimivost ogledamo od blizu. Prepozno! Na poti smo srečali številne ribiče, ki ko se vračali že domov, lov ki se je pričel ob petih, je bil končan. Ura je bila osem. Plen ni bil ravno skromen, okrog petdeset kilogramov rib. »Te ne bodo več plavale«, smo ugotovili.
»Bodo, bodo. Riba mora 'trikrat plavati: najprej v vodi, nato v olju in 'tretjič v žlahtni kapljici v želodcu...«
Dno Sitarice je bilo že skoraj po-popolnoma 'suho,
V špranje kotanj so se izgubljali zadnji odcejki vode. .Kljub temu pa je star možakar še vedno opletal s sakom tam okrog. Podali smo se k Suhadoljnici, Luknja je zelo globoka in ozka. Ker pa gre vodoravno v notranjost Javomika, se da brez težave prodreti več kot sto metrov globoko, Lezli smo skozi ozke špranje kar po temi, brez luči. Kaj, če bi zno.tTaj začelo nenadoma spet bobneti ... Menim, da si bralec lahko predstavlja, kako bi se počutili] v takem položaju! Najbolj pogumnem morajo vstati lasje na glavi in če deluje pri tem še bujna fantazija, je • groza popolna! Nenadoma mi je zmanjkalo 'tal pod nogami, rr-rsk in tudi hlače ko dobile zadaj močno razpoko! Dobro, da je pri rokah aktovka, ki bo služila za ka-muflažo kdo naj sicer zaupa našemu »raziskovalnemu« poslanstvu! Spet smo se znašli sredi nepregledne ravnine. Nekatere parcele so bile že po-košene, drugod pa je »trščica« in »trobela« z uvelimi Stebli oznanjala bližajočo sc jesen. Stoječ sredi te pokrajine, sem občutil, da je tu sedaj zelo malo romantike. Preje bi dejal, da je to zanemarjeno, pusto polje;
žepa prospekt. »Tu piše, da stoji na (tem kraju jezerul Turistična lumpa-rija!« Skočil je jezen v svoje vozilo' in motor je spet zabrnel! Očividno je bil v navadah Cerkniškega .jezera bolj slabo poučen . ..
Ogledali smo si jame Vodonos, Rešeto d.n še nekatere druge. Kot druge ponikve se .tudi ti dve zelo hitro večata, in širita. Rešeto je sedaj široko že okoli sto metrov, čeprav .je razmeroma plitvo, kajti zemeljska gmota je razmetana v njem v obliki valovitih kupov vršiči ovalne oblike, skratka, vrtače, ki se prelivajo druga v drugo! Občutek «maš, da je to podobno .kupu moke, ki jo nekdo vsul iz vreče v kožico. Dna teh kotanj v Reše.tu in tudi v drugih ponorih se končujejo v ozke -špranje in žrela. V Reše.tu je luknja, ki ima pod zemljo tako ozke odtoke, da ne morejo pobrati rib s seboj, za-' to ostanejo te kar na dnu žrela. Ko ke .je voda odtekla, pridejo ribiči .in jih naberejo kar v vreče, kot orehe!
Podoba Vodonosa .je slična Reše-tu, le da so njegovi ponori, ki jih je cel venec, globlji in imajo 'tipično značilnost vrtač. Jame Vodonosa sc širijo, odpirajo ke pa vedno nove in nove, zlasti v sme.ri Dolnjega Jezera.
(Konec prihodnjič)
.-.íísiv- . íi.í
•Ün ' . ' : v \ ' s - ~
■m
fciiÂfeiàèlli
na : B i. mmm

(Odlomek iz istoimenske povesti, ki je izšla v skupni knjigi s povesbima »Delavski dom« in »Tovariša« v izdaji Cankarjeve založbe)
Drugi dan je Ana Marija odpeljala Angelino v delavnico. Delavnica je bila skrita na koncu dvorišča in stopnice, ki so vodile do nje, so bile že vse razmajane.
Prvi trenutek, ko sta vstopili, ju je vročina kar omamila. V zadnjem kotu delavnice je brnela velika peč kot kak avto, na njej pa so stali likalniki lepo v vrsti kot čol-mički. Vsenaokrog so bile razpostavljene mize in na njih so ležah celi kupi .belega perila. Tudi stene so bile bele, nad kaminom pa je bilo obešeno majhno razpelo in pod njim blagoslovljena pušpanova vejica.
Dve delavki sta sedeli pri oknu in šivali. Tretja je likala. Teta Marija Luiza pa je urejala račune.
. »Ali vas motiva?« je vprašala Ana Marija. »Prav nič,« je odgovorila teta. Vstala je in si potisnila naočnike na čelo. Kako smešna .je bila z naočnikil Angelina ni vedela, da teta nosi naočnike.
»Malo sem ti pripeljala,« je nadaljevala mati. »Sole je zanjo konec. .Napravi mi dobro delavko iz nje.« »No, ali hočeš?« je vprašala teta Angelino. Potegnila jo je k sebi, se ju nasmehnila in jo ljubeznivo objela,
»Ali hočeš?« je ponovila.
Seveda je hotela. Že res, da je rada hodila v šolo, ampak po vsem tem, kar se je zgodilo... O, prav rada bo delala in se učila šivati. »Hočem« »No, dobro!«
O tem kajpada ni bilo govora, da bi dobivala plačo. In prav je bilo tako. Naj se najprej česa nauči! Čez tri leta pa bodo že videli ...
»Potem torej ostane Angelina kar pri nas?« »Pri vas ostane ...«
»To si se pa odločila kar čez noč,« je pristavila teta, ko je pospremila sestro do vrat.
»Če je treba, je 'treba,« je odvrnila mati.. »Kje pa bi .ji bilo boljše kot tukaj?«
Ko je mati odšla, je teta prijela Angelino za roko in ji rekla:
»Morala boš biti zelo točna, deklica moja, in prihajati na delo ob sedmih kot vsi drugi. Vam jo izročam,« je dejala in se obrnila k delavkam. .»Bomo takoj videli, kaj zna.«
Rekle so ji, naj odloži pokrivalo, posodile so ji haljo in trenutek nato je že sedela na stolu in šivala, in sicer za začetek hlačne trakove za uniformo. Strašno rada bi dobro izvršila svoje delo, zato se je potrudila na vso moč. Nekaj malega je znala šivati, prav veliko pa ne, toda hotela se je naučiti. Samo... v delavnici je bilo prevroče in delavka so bile videti žalostne. Teta se je sklanjala nad svoje račune. .Nihče ni spregovoril besede. »Ali. bo vedno kot danes?« se je vprašala Angelina. In strah jo je bilo. Dvignila je glavo in se malo vzravnala na stolu. Zadel jo je strog pogled likarice in takoj se je spet sključila nizko nad delo, .»Dajmo, dajmo! Saj nismo tukaj, da bi ¿jale prodajali,« je rekla likarica.
Težko je bilo reči, kje je bilo slabše: v šoli' ali v delavnici?
* * *
Doma skoraj ni .bilo dneva, da ne bi prišel kak sorodnik zaprtih fantov poizvedovat za novicami. Kar naprej so se vrstili! In bilo je jokanja in vzdihovanja in .tudi grožnjo so padale vmes.
»To me 'bo pokopalo,« je govorila starka in srkala svojo kavo.
Pogostokrat je imelo očeta Espri.ta, da bi poslal k vragu vso to množico Ijudüi, ki so posedali pri njem, mlatili prazne in ga ovirali pri delu Toda, ah naj jim pokaže vrata?...
»Kaj takega se še ni zgodilo v nobeni republiki,« jo govoril sam .pri sebi. .»Človek bi. dejal, da smo se povrnili v čase, ko so nam še vladali grofje dn uganjali svojo samovoljo nad nami. iLe kam naj se človek obrne! Na, doma je tudi vse narobe, Angelina je postala vajenka. Okroglega obraza ravno ni videtk«
'In .res se je Angelina trdo privajala delu, pritoževala pa sc ni. Njene drobne roke so bile posute s črnavkami od udarcev, ki so ji jih delavke naštevale z metrom:
»Ali misliš, da je že dovolj, če malo pomigaš in popihaš v prste? (Na, tu imaš!«
In meter je zapel. Kdaj pa kdaj je priletel tudi kak udarec z napTstnikom.
Med šivanjem so hudobnice stiskale ustnice, zavijalo oči in žcbralc molitve. Hinavke! Prebadale so draga druga z očmi in se kar med molitvijo obkladale z zbadljivkami. Samo v oči jih .je bilo .treba pogledati! Gospodična Marta, najstarejša, je bila debelo dekle ramenih .in zabuhlih lio .in z okroglimi črnimi očmi, v nasprotju z njo pa je bila gospodična Francka mršava, imela je belo polt in zelene oči. Toda na.j so bile njune oči zelene ah črne, njim pogled je. bil enak .in Angelino je vselej zazeblo pri srcu, ko se je srečavala z njim in se prestrašena seznanjala s sovraštvom, ki je sršelo iz njega.
Vsako jutro je morala Angelina na podstrešje po premog, morala ga jc stolči lin podkuriti v peči. Nikoli ni bila dovolj uma in meter je prepeval,
»Zlomila .jim bom ta meter na kosce in ga treščila v ogenj!« Toda kaj, ko bi jo potem nagnale. In ali ni bilo že brez tega zadosti skrbi doma?
»Ali si danes že kaj molila?« jo je nekoč vprašala gospodična Marta
(Nadaljevanje na 11. strani)
Vloga Z?@ze le
"ta
II
Okrajni in občinski odbori Zveze ženskih društev imajo svoje področje dela pri prosvetljevanju žena pri zaščiti matere in otroka, pri pospeševanju naprednega gospodinjstva in razbremenitvi zaposlene žene, kakor tudi pri izboljševanju življenjskih pogojev naie družine in podobno. S svojo aktivnostjo žene organizirajo in dajo pobudo za razpravo o važnih vprašanjih svojega področja širši javnosti, tako da pomagajo tudi pri uresničevanju programa naših množičnih organizacij, predvsem SZDL. Prav z ozirom na ta pro-grrm ustanavljajo ponekod posebna ženska društva, ki se ukvarjajo z gospodinjskim prosvetljeva-njem in ekonomskim dvigom kmečkih žena. Tam pa, kjer taka društva že delujejo, se je okrepila udeležba žena v njih, tako v Društvu prijateljev mladine, Rdečem križu, v Društvu naprednih zadrugarjev in Sekcijah žena-za-družnic, v Kmečkih zvezah, Ljudski prosveti in podobno.
Delo Zveze ženskih društev pa ni samo v tem, da igrajo važno vlogo v nakazovanju, ampak da s svojimi izkušnjami pomagajo tudi pri reševanju važnih problemov našega družbenega življenja, žene se morejo in morajo zanimati za razvoj in ustanovitev društev in
ustanov, ki lajšajo življenje naši delovni družini. To so razne ustanove za otroke: vrtci, domovi, sol-ske kuhinje in menze, jasli ita. Število teh ustanov je za naše potrebe še vedno premajhno. Njihovo delo in delovni čas pa ne odgovarjata vedno delovnemu času
potrebam in željam delovne žene. Prav iako važno vprašanje je pomoč delovni ženi po raznih servisih, ki perejo in krpajo perilo, konfekciji, polizgotovljenimi jedili, kantinah blizu delovnega mesta iid., vse tja do proizvodnje električnih in plinskih naprav za potrebe gospodinjstva. Pri '"m pa na bi smeli na zadnjem mestu omenjati izobraževanje žena na vasi in v mestu, širok načrt praktičnega pouka o higieni, ne°i, zdravju in vzgoji otrok in družinskih članov o vodenju go-podinjstva in pravilni prehrani, pa vse tja do pravilnega 111 ekonomike?? tro e-nja družinskega proračuna.
Vlak je odpeljal iz Modrica dalje proti jugu. Kmalu je proga utesnjena v soteski reke Bosne, ki se prebija skozi Ozren planino in povezuje ženiš k o-s ara j e vsko kotlino z ravno Posavino. Takoj ko je vlak zapustil Vranduk, se je pred nami odprl pogled na polje, kjer leži ob reki mesto Zenica, središče težke jeklarske industrije. Po še približno enoumi vožnji je vlak zapeljal na sarajevsko postajo, ki je najlepša na Bal kanu. Tam so nas tovarišice že pričakovale in nas odpeljale v Sudcnt-ski dom, kjer smo stanovale. Ta dom so dokončali pred dvemi jeli, je moderno urojc-n in ima svetle sončne sobe z eno ali dvema posteljemi, Iz doma, ki je na griču, ¡a krasen pogled na Sarajevo. 'Mesto od vseh strani obkrožajo visoke planine in ima izredno slikovit položaj. Posebno lep pogled je nanj ponoči.
Mesto je zgrajeno na stikališču dveh ku';ur, zato tudi arhitektonsko predstavlja zanimivo mešanico vzhoda in zahoda. Stari del mesta, s svojimi orientalskimi hišr.v.mi, ozkimi in krivimi uličicami, se dviga visoko na obeh bregovih reke Miljacke, medtem ko se novi del širi po ravnini sarajevskega polja. Za nas je bil obisk Sarajeva zelo zanimiv. Obiskale smo tudi vzorno urejeni Zemaljski muzoj, ki 'je najbogatejši na Balkanu, V njem je zastopanih več kot 2000 let zgodovine. Vreden ogleda ijc tudi Mestni muzej, v katerega so prenesli iz bogataških turških hiš kompletne, originalne sobe z vso ojjremo.
Ob zgodovinskem mostu, na katerem je na Vidov dan leta 1914 streljal mladi Gavrilo Princip na av-sMijvkega Ferdinanda, j'e Gavrilov anuz"j, kjer so zbrane slike, pisma in drugi dokumenti iz tistega časa in prikazujejo delo revolucionarne
Naše komune bodo reševale veliko teli problemov, zato je zelo važen pomen in vloga okrajnih odborov zveze ženskih dru&lev. ki že imajo nekaj izkušenj in bi morale ta vprašanja nakazati ter se boriti za njihovo pravilno rešitev.
Zato je glavni odbor Zveze ženskih društev Slovenije razpravljal o tein, da bi imel konference v vseh okrajih o nalogah Zveze ženskih društev, da bi pripravili volitve novih odborov, kier jih še ni. V istih okrajih pa, kjer je že Zveza ženskih društev in je čutiti njeno delo na vseh področjih, naj nadaljujejo s tem delom bre- ozira na organizacijske oblike, ki bi morda otežkočale njihovo delovanje. Namen organnaciiskih sprememb je le, da se okrepi akivnost fena v reševanju zgoraj omenjenih problemov. Raren tega pa ie naši ženi zarigurano mesto v rajnih svetih in komisijah pri oh-in^kih, okrajnih in mestnih ljudskih odborih v upravnih odborih zdravstvenih in socialnih ustanov, v tirnih svetih, stanovanjski ckupno-t'. šolskih odborih in v vseh organih družbenega upravljanja, ki se uveljavljajo v naši deželi.
* Prvi dnevi oktobra šele potekajo in do pokopa tega koledarskega leta je še daleč. Vendar pa ne misli tako 'Društvo prijateljev mladine v Piranu. Čeprav je šele prav na začetku svojega delovanja, že misli na največji praznik naših otrok — na praznovanje Novoletne jelke.
Kaj in kako bo ta praznik potekal, se še ne ve dodobra,- kajti vse je odvisno od denarja, ki bo na razpolago. Kaže pa, da bo vse lepo in prav, saj so nekatera podjetja Društvu prijateljev mladine že priskočila na pomoč. Tako so prizadevali člani DPM že potrkali na vrata Tovarne mila (Salvetti) v Pirana in ne zaman: pocljcbjc je darovalo 20.000 din; Splošna plovba Koper 15.000; »Ribič« Piran tudi 15.000: Gostinsko podjetje ; Metropol« iz Pirana S.000 in gradbeno podjetje »Konstruktorjev 5.000 dinarjev. Seznam darovalcev na še ni popoln prepričani smo, da bodo zgledi imenovanih piranskih podjetij pritegnili še druga podjetja in ustanove. Del doslej nabranega denarja bo porabilo Društvo - prijateljev mladine za kritje stroškov ob »Tednu otro-
Moderna tričetrtinska jopa, ki jo lahko naredimo iz starega, ponoše-nega plašča
ki", večji del joa 'je pripravljen za Novoletno jelko.
To je hkrati prvo poročilo o delovanju na novo ustanovljega Društva prijateljev mladine :in veseli sinn. da ga lahko objavimo neposredno nekaj dni po njegovi ustanovitvi.
LOM
EVERCLA7E-T KANIN E IN LIKANJE. Everglaze je naziv za tkanine iz bombaža ali umetnega prediva, ki je impregnirano z umetno smolo ter ima vtisnjene vzorce. Impregnacija zmanjša mečkanje in obenem daje vzorcem daljšo trajnost. Po daljši uporabi blaga, posebno pa po večkratnem pranju, se blago vendar zmečka in vzorec se nekoliko potlači. V tem primeru lahko blago brez skrbi zlikamo, da odstranimo )*ubo. Potlačenega vzorca pa seveda ne moremo več popraviti, ampak ga z prevročim likal-nikom in z močnim pritiskanjem še bolj potlačimo. Zato likamo samo s toplim likednikom in le toliko, da ¡zgladimo neprijetne gube.
Pranje perila zahteva navadno od gospodinj precej časa in napora, zlasti tam, kjer ni na razpolago pralnice. V stanovanju se nabere obilica neprijetno sopare, ki jo povzroča kuhanje perila in gospodinja mora vzdigovati in pretakati velike količine vode, preden je perilo oprano. Zelo zoprno je tudi mencanje perila. Malokatera pa si lahko privošči pranje s pralnim strojem. Nekatere sil ga tudi premišljajo uporabljati in zatrjujejo, da se pri pranju s strojem perilo kvari in trga. Povedali vam bomo dva nasveta praktičnih gospodinj, ki sta svoj način preizkusili in sta z njim zadovoljni :
1.	V skledi raztopite 30 dkg pralnega mila, ki ga lahko nastrgate, da bi se hitreje raztopilo. Medtem pripravite 30 1 mlačno vode, v katero primešajte stopljeno milo, dve in pol žlici terpentina in 3 žlice salmiaka. Vso to dobro premešajte in namočilo zvečer v raztopino belo perilo. Barvasto perilo je .treba namočiti v drugi posodi, lahko pa porabile v ta namen raztopino, v kateri je ibilo prejšnji dan namočeno belo perilo. Pazite, da parilo ne bo preveč natlačeno. Čc ga imate veliko, je treba napravili več raztopine, če ga je malo, pa seveda sorazmerno manj. Iz te raztopine zjutraj hitro zmencajte perilo na perilnici, kar gre prav hitro izpod rok. Ko boste to opravile, naložite perilo zopet v škaf in po-Jijte čezenj vročo vodo. Pustite v njej perilo kako uro, nato pa ga splaknite, dokler ne bo vodi čista.
2,	Belo perilo namočimo v mehki mrzli vodi kot običajno. Namočeno perilo v vodi izmencamo, ožmemo in ga namočimo za 12 do 16 ur v sjjodaj opisani raztopini. Čas namakanja se ravna po stopnji umazano-sti merila. Čim bolj je umazano, tem dalj ga moramo pustiti v raztopini.
Pripravimo si 50 1 mehke mrzle vode. V njo razmešamo posebej pripravljeno milnico iz 2 <in pol -kilograma mila in malo vode. K tej tekočini prilijemo še 2 žlici salmiaka in 4 žlice terpentina.
V ito mešanico namočimo kos za kosom. Perilo med namakanjem večkrat premešamo tako, da pridejo vrhnji kosi globlje v raztopino.
Poslojiek namakanja pa lahko izvršimo tudi drugače. V enako pripravljeno, toda toplo raztopino namočimo kar suho perilo. Krvavo perilo prej speremo v mrzli vodi. V topi'i raztopini naj se perilo namaka le 8 do 10 ur.
Po preteku določenega časa perilo spiramo v topli vodi tako dolgo, da v raztopini dobro zmencamo in naito je voda popolnoma čist.?. Nazadnje
perilo preplaknemo še v mrzli vodi in pranje je gotovo,
Za pisano perilo segrejemo razto-jjino, v kateri smo namakali belo perilo, in v njej pisano dobro pre-mencamo. Izpiramo ga prav-tako kot belo in sicer najprej v topli, nazadnje pa šele v mrzli vodi. Izjema so le pisane tkanine, lici jih moramo izpirati le v topli vodi. Važno pa je, da imamo za ta način pranja res mehko vodo. Kjer je ni, jo zmehčamo z dodatkom sode. Voda pa mora biti zmehčana še preden ji primešamo milnico in druge dodatke.
Pri opisanem načinu pranja prihranimo v primerjavi s prejšnjim toplim, ko smo perilo .prekuhavali, tri četrtine na času in človeški energiji in štiri petine na kurjavi. Izdatki za zralna sredstva ostanejo ista, ker je cena terpenitina zelo visoka. Razen itega se pri tem pranju perilo ne poškoduje tako kakor pri' kuhanju, Pri 'izpiranju vodo večkrat menjamo, perilo pa čim manj ože-mamo.
IDRIJSKI ŽLIKROFI
Testo: 50 dkg moke, 2 rumenjaka, 1 osminka litra mleka, voda, sol, 3 dkg masti za zabelo, j
Nadev: 1 kg kuhanega pretla. tenega krompirja, 5 dkg masti,
2 beljaka, drobtine, cimet, poper, majaron, sol, 3 dkg masti za zabelo.
Iz količin za testo napravimo nepretrdo testo kakor za rezance, ga precej tanko razvaljamo, nalagamo na testo po dolžini v primerni razdalji nadeva kupčke, ki jih ovijamo s testom. Med cmočki prerežemo testo po dolžini in širini, ga dobro stisnemo na obeh straneh cmočka. da dobimo »ušesa«, Obrnemo ga tako, da pride rob testa na spodnjo stran, na zgornji strani pa napravimo s prstom luknjico, vendar tako, da testa ne pretrgamo. Zlikrofe kuhamo tri minute v slani vodi, na kar jih odcedimo ter polijemo z razbeljeno mastjo. f Serviramo jih h golažu ali »ba-kalcii', to je koštrunjemu mesu v omaki, lahko pa tudi kot sa" mostojno jed s solato. V tem primeru jih zabelimo s prepraženi-mi drobtinami.
Nadev: Pretlačenemu krompirju primešamo mast, del beljaka fdel pa ga porabimo za mazanje testa, da se žlikroti lepše spri-mejo), malo drobtin, majarona nopra, cimeta in soli. Vse skopaj uer^temo in naredimo iz zmesi enakomerne velike kupčke.

organizacije »Mlada Bosna.« V sredini mesta, blizu pestre Baščaršije, smo si ogledale Begovo džamijo, ki je najlepša v Sarajevu in sploh pri nas. Kasneje smo pogledale še č;n'> vo džamijo, ))rav tako remek - delo orientalske arhitekture. Obe sla iz 15. stoletja.
Popoldne smo napravile izlet k izviru reke Bosne, ki pride na dan pod Igmen-planino. Pravijo, da ima 70 izvirov. Čudovito lepo in romantično je tam. Vsak izvir zase tvori malo jezero, le ponekod se spušča večji vrelec izpod skale. Zvečer je v;c to razsvetljeno z učinkovito mz-svetljavo.
Na cesti pod Igmen-planino sloji spomenik borcem NOB, ki so v ostri zimi 1942 med ofenzivo zmrznili. To in še mnogo drugih doživetij iz težkih časov NOB so nam pripovedovale tovarišice iz Glavnega cdbora ¡finske zvz'. BIH, katerih givt'2 smo bili v Sarajevu.
Drugo jutro smo se zbrale na CK ZK. Tam nas je pozdravila tudi tov. Olga, republiški poslanec in narodni heroj. Seveda se je sukal pogovor največ okrog tržaškega vprašanja, dogodkov ob S." oktobru, sedanjih razmer v Kojjru in seveda dela v organizaciji. S svoje s'trani so nam prikazale tovarišico svoje delo, ki ga usmerjajo predvsem za dv-ig žene iz zaostalosti in v skrb za njeno splošno izobrazbo.
Tako prijetno nam je bilo! Imelo smo občutek, da se poznamo že dolga lela. Družila nas je velika ljubezen do naše .domovine iin želja za njeno in našo srečno bodočnost. Ze-
lo jSmo jih razveselile, z darilom, ki smo ga jim poklonile. Darovale smo 'jim knjigo »Istra in Slovensko Pri-morje«, kjer je opisana osvobodi!na borba Istre skozi stoletja.
Popoldne so nas gostiteljice odvedle na Trebevič-planino, ki se dviga 1.600 metrov nad Sarajevom. Od tam je prekrasen pogled na del mesta in velik del Bosne. V . daljavi se belijo stene mogočne Crvene klisu-re na planini Romunija, od koder je privilirala Titova armada in osvobodila mesto. Tu se je rodila pesem, ki jo Bosanci pojejo, ko plešejo kolo: »Kad je Tito prešo Romani-ju...« Po kratkem počitku v Domu grafičarjev smo se spustile v dolino in se na večer vrnile v Sarajevo.
Pozdravljanja in stiskanja rok ni bilo ne konca ne kraja, ko smo se naslednje jutro poslovile od naših gostiteljic in se odpeljale proti Dubrovniku.
Prav kmalu je ostala za nami zelena svežina Besne, Pokrajina se je popolnoma spremenila. Ko je. pri vozil vlak iz 4 km dolgega predora, je zavila jiroga v sotesko neukrotne reke Neretve, Jablaniiškemu jezeru naproti. Vlak hiti mino hidrocentra-le, monumentalnega spomenika naše sedanje tvornosti. Sest polnih mesecev sta pritekali Neretva in Rama, da sta napolnili lo ogromno površino in pokrili tudi vasice, nad katerimi zdaj (šumljajo valovi novo-iiiisitalcga jezera. Dolina postaja spet bolj .in bolj ozka, prepolna divje romantike. Samo reka ¡Neretva, železnica 'in cesta v gradnji, na obeh straneh pa silni skalnati velikani ta-
ko različnih in čudovitih oblik. Zopet se soteska razšifci, vlak za vozi v Mostar, ki nudi lepo in skladno sliko, ves obdan od ibujne južne vegetacije. Vlak brzi dalje po kršni Hercegovini, po Popovem polju, ki je skoraj 6 mesecev stalno pod vodo, mimo prav skromnih naselij. Pravili so nam, da .je država skušala te ljudi preseliti v rodovitne kraje, vendar niso hoteli zapustiti svojih ubornih domov.
■Kakor bi. padla zavesa na ;to, kar smo sedaj gledale, se pred našimi očmi pokaže pokrajina kakor iz pravljic, čudovito sinje morje, opevani otok iLokrum 111 bližnji otoki. Spuščamo se po neštetih serpentinah mimo vedno zelenih cipresnih gajev in oljčnih nasadov. Granatna jabol-
ka žarečo žarijo. Vedno nižje in nižje se spuščamo, tik do reke Omble, potem spet oster ovinek, proga teče skoraj ob morju in že smo v Gružu — železniški postaji Dubrovnika.
V Dubrovniku smo si ogledale vse zanimivosti prekrasnega mesta, priče njegove bogate preteklosti in važne vloge, ki jo je igral v zgodovini, Prijetno nas je izinenadilo srečanje z našo nekdanjo koprsko znanko :tov. Olgo Družina. Zvečer smo se odzvale prijaznemu vabilu du-brovniških žena in nemalo smo bile ponosne na to, da smo v svoji sredi imele slovensko ženo — narodnega heroja tov. Olgo. Večer je minil res prijetno,, .izmenjale smo svoje misli o delu, o vlogi naše organizacije in o časih, ko smo se borile za to, kar danes imamo.
Ob zori naslednjega dne smo se z udobnim parnikom »Dalmacija« odpeljale proti Splitu.
L... a
R.A	
iBS	i. v,;
t' r.'W ¡® i:;,;. ■ ; Spi - ji	«tP-?.: b _ J "
Sifc, i	
Bosanska svatba iz
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
Po vrsti 'visoki.li porazov, ki so dali slutiti, da je usoda Kopra v ljub-Ijansko-priniorski nogometni ligi zapečatena, nas je v neaeljo preseiietita
vest. da so Koprčani v Ljubljani premagali moštvo Slovana z 4:1 '1:1). Mimo moremo reči, da je ito doslej največje presenečenje v ljubljansko-primorski ligi, saj Slovan na svojem igrišču še ni bil poražen, najmanj pa je kdo pričakoval, da ga bo premagal zadnji na 'tabeli.. Upajmo, da je s tem velika 'kriza, v ¡kateri je bil Koper, premagana in da v prihodnjih
kolih ne bo treba več govoriti samo
0	»presenečenjih«.
Zmaga nad Slovanom je bila plod taktike in izredne požrtvovalnosti Koprčanov. Nasprotniku so vsilili visoko igro z dolgimi pasovi, ki ji ni bil kos. Predvsem pa je treba poudariti, da so Koprčani štaitali na pivo žogo in s tem že v kali zatrli nameravane napadalne akcije domačinov. Ko (je Slovan uvidel, da in.. zmaga ušla iz rok, je začel z gr. igro, ki .je v drugem polčasu prešla \ surovost. Precejšnjo krivdo za to ima sodnik Sovine, ki je pogosto menjal svoje odločitve. Najbolj pa mu zamerimo ito, da ni kaznoval, kakor je treba, fizičnih napadov na koprske igralce. Upajmo, da bo vsa; odgovorni nogometni forum nadoknadil to, kar je sodnik Sovine »pozabil«. Pri ¡tem pa moramo poudariti športno zadržanje ljubljanske publike, ki je zaradi surove igre izžvižgala lastne igralce. Da ni prišlo do incidentov, je zasluga koprskih igralcev, ki na surovost niso odgovarjali. Za Koper so dosegli gole: Norbedo 2, Bertok
1	in Della Valle (iz enajstmetrovke).
V Izoli so domačini spet prepustnih dve .točki nasprotniku. Po neodločnem rezultatu v prvem polčasu
je Krim v nadaljevanju dosegel dva gola in zasluženo zmagal. Čeprav ne moremo govoriti o premoči gostov- v polju, zmagi ni kaj oporekati, ker so bili 'Krimčani odločnejši v svojih akcijah pred vrati.
Od primorskih moštev je bila razen Kopra zmagovita tudi Postojna, ki je na svojem igrišču premagala kranjsko Mladost s 4:3 11:1). Zanimivo je, da so Kranjčani vodili že s 3:1, nato pa so domačini v silovitem finišu izenačili in tik pred koncem celo dosegli zmagoviti gol. Čeprav bi po poteku igre bolj odgovarjal neodločen rezultat, je vendar treba dati vse priznanje Postoj.nčanoni, ki kljub razliki dveh golov v korist gostov, niso izgubili morale.
5ežančan-i so morali na trdo pot v Ljubljano k Grafičarju, kjer si pač
Angelino
(Nadaljevanje s 7. strani)
Pirostodušna, kot je bila, je An-.gelika odvrnila, da ne. Na molitev ra bila pomislila.
»Pojdi na podstrešje klečal! Vrnila se boš, ko ¡te 'bomo poklicale.«
Oh, kako jo jo imelo, da bi pobegnila, s kakšnim veseljem 'bi se odpravila kamorkoli, k dobremu staTemu očetu Hamonicu na primer. In ko se je spomnila dni, ki jih je prebila pri njem, so jo oblile solze. Lahko bi sicer ušla, toda ji ne Ibi nič pomagalo. Kar si je želela, ,je bilo samo to, da bi bili ljudje malo bolj pošteni, ¡:n če so se že spravili nadnjo, da jo bodo trpinčili, vsaj s pobožnjašt.vom naj bi je tako ne trapili Pogostokrat je'namreč prišla nanjo vrsta, da je morala moliti angelsko češčenje.
Nekoč je šivala gumbnice, itoda gospodični. Francki niso bile všeč.
»Zaični znova!«
Začela je znova, a ves njen trud rje bil zaman. Gospodična Francka je vzela njeno šivanje v roke, ga pregledala z zlobnim smehljajem in izjavila:
»Ven na stopnice! Nazaj boš pa prišla, ko boš znala šivati gumbnice.«
Temu se je ¡torej reklo biti va-jenkal
»štorklja nerodna,« so ji .pravile, »kruha si že ne boš nikoli služila. Treba ti bo sešiti vrečo, ti jo obesili okrog vratu in te poslati, prosit vbogajme.«
Angelina pa jim ni odgovarjala,
»Zakaj se le tako zaganjajo vame?« se je vpraševala.
Delavnica je bila zanjo to, kar je bila za Henrika ječa, in nemara še hujše kot to. Iz ječe .te vsaj izpustijo ...
niso mogli nadejati kaj preveč ugodnega konca. Graličar je zasluženo zmagal s 5:1 in si tako še bolj utrdil položaj na čelu tabele. Kranjski Triglav pa je na svojem igrišču prepričljivo premagal ljubljansko Ilirijo s 5:0.
V nedeljo bo na sporedu sedmo kolo, v katerem se bosta med drugim srečala v Kopru Koper in Postojna. Tabela pa je po šestem kolu nasleelnja: Grafičar Krim Triglav Mladost Slovan Ilirija Izola Postojna Koper Tabor
POPRAVEK
Zaradi sprejema po telefonu se nam je v zadnji številki pripetila neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. V Piranu ni šahovske sekcije DPD Svobe>da, pač pa je samostojno šahovsko društvo. Tre-tjekategornik dr. Mirko Lok^všek, ki je igral simultanko, ni dobil ti partij in 13 izgubil, marveč je igral 24 partij, od katerih je 13 dobil, 3 remiziral in le 6 izgubil. Prosimo bralce, da nam nenamerno pomoto blagohotno oprostijo.
6	5	L	0	19:10	11
6	4	1	1	17:5	9
6	3	1	2	25:8	8
6	3	1	2	13:9	7
6	3	0	3	10:9	6
6	3	0	3	11:14	6
6	1	2	3	11:13	4
6	2	0	4	10:18	4
6	1	1	4	9:32	3
6	1	0	5	13:19	2
(Nadaljevanje s 1. strani) podobnih problemih, ki tarejo kmečkega človeka. Seveda vseh nakazanih problemov ne bodo mogli rešiti v eni s'api. marveč postopoma, vendar vztrajno.
Pereč problem, ki so ga tudi načeli in terja nujno rešitev, je vprašanje sečnih dovoljenj. Gozdarji trdijo, da je letošnji plan sečnje že izčrpan, za prihodnje leto pa bodo začeli nakazovati drva šele v drugi polovici novembra. S tem pa se Lažani nikakor ne morejo sprijazniti, ker je v novembru že sneg in vaščani ne morejo do drv vse do spomladi. Praktično to pomeni, da bodo ostali brez drv vso zimo, ker nihče nima zaloge.
To so v glavnem vprašanja, s katerimi se je že zdaj spoprijel novi vaški odbor v Lažah. Seveda to še niso vsa V občinskem statutu je na primer predvideno, da mora »krajevni odbor skrbeti za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov.«, če so t,i pravilno izkoriščeni, če so izkoriščene vse možnosti v pogledu obdelovalnih površin i.n tako na-prei. Izboljšanje pašnikov je ena velikih nalog, saj je od tega odvisna glavna panoga tega podroe'1-ja -- živinoreja. Z melioracijo zamočvirjenih predelov in podobnimi ukrepi se bo dalo še veliko orido-biti. Mnogo je še nalog in dela. vendar pa bo novi vaški odbor v Lažah gotovo uspešno reševal vse probleme, saj ¡ma za Seboj čvrsto podporo vseh vaščanov.	R. Z.
PREKLIC Bertok Salvador in Pavel iz Pobegov preklicujeta žaljive besede izrečene proti upravnemu odboru Kmetijske zadruge Pobegi-Čežarjii ter -se zahvaljujeta, da so odstopili od itw.be.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob prerani izgubi dragega očeta
VINCENCA FLERJA
kakorkoli pomagali, se najlepše zahvaljujemo. Predvsem smo hvaležni odboru Zveze borcev in odboru SZDL, Dijaškemu domu in gimnaziji, mladinski organizaciji iz gimnazije .in učiteljišča, sorodnikom, vaščanom ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoča družina Fler
ZAHVAJA
Upravi Toplic pri Novem mestu in postaji Ljudske milice se zahvaljujem za delo iin sitnosti v zvezi z ročno uro, ki sem jo izgubil, dobil pa vrnjeno z njunim posredovanjem.
Hod/ar Marijan
Tudi za sodnike so pravila
V	četrtem kolu primorske nogometno zveze sci kar na dveh tekmah nista pojavila določena sodnika. Zalo sta imeli srečanji Priinorje—'Piran v Ajdovščini in Olimpija—Rudar v iBertokih .prijateljski značaj. Prav bi bilo, ela bi ta primer vodstvo tekmovanja raziskalo in krivce tueli kaznovalo. Rezultati prijateljskih srečanj so P.RIMORJE—-PIRAN 2:2 (2:1) in OLIMPIJA—RUDAR 1:1 (0:1).
Vodeči na tabeli Nova Gorica B ■je prepričljivo premagala na svojem igrišču Koper B s 5:0 (2:0). Jadran iz Dekanov pa je premagal Anhovo s 4:0.
V NEDELJO ZAČETEK PRVENSTVA V HOKEJU NA KOTALKAH
23. okobra se bo začelo državno prvenstvo v hokeju na kotalkah, v katerem sodelujejo štirje klubi: Nova Gorica, Pulj, Cement iz Rovinja in Viktor ¡Lenac iz Reke. Nova Gorica bo igrala na svojem igrišču 30. oktobra s Cementom, 13. novembra z Viktorjem Lencem in 27. novembra s Puljem.
KOPRSKI NOGOMETNI CENTER
V	nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo nogometnega tekmovanja v koprskem centru, ki sc ga udeležujejo moštva Paclne, Šmarij, Bertokov, Kopra C, Pirana B in Izole B. Na sporedu je bila samo tekma v Pad-ni med domačim Partizanom in Koprom C, ki se je zaključila z neodločenim rezultatom 3:3 (0:0). Domačini so bili vso tekmo v Talili premoči in so lahko Koprčani z neodločenim rezultatom zadovoljni.
ODBOJKA
Kakor smo nedavno poročali, bi morala biLi v Kopru mednarodna tekma v odbojki med Mont.pcllie-rom (Francija) .in koprskim Partizanom. Toda Franrozi so gostovanje iz tehničnih vzrokov odložili.
Sprememba v popustih zii mesečne vozovnice m avtobusih
Ker so zaradi draženja materiala in drugih sitrosKov, zlasti pa zaradi draženja avtobusov, tako domačih, kot uvoženih, vsa avtobusna podjetja v Sloveniji prišla v težek gospodarski položaj, so bila prisiljena, spremeniti nekatere postavke v cenah prevoza potnikov. Doslej je Slovenija imela najnižje prevozne cene v Jugoslaviji. Za zdaj avtobusna podjetja še tudi ne bodo zvišala prevoznih tarif za redne prevoze s popustom, za katerega dobijo regres, prisiljena pa so ukiniti popuste za mesečne vozovnice za delavce in uslužbence, To breme so avtobusna podjetja po drugih republikah že lani prevrgla na podjetja, pri katerih so delavci in uslužbenci, ki reflektirajo na znižano vožnjo, zaposleni. Toika 9 člena 16 zvezne uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, ki je bila objavljena v U-radnem listu FLRJ št. 54 lani, pravi, da povrnejo delavcem in uslužbencem stroške za prevoz na delo,
v kolikor presegajo 600 dinarjev mesečno, gospodarske organizacije, kjer so zaposleni. Ti stro_ki gredo po gornji uredbi v breme materialnih stroškov gospodarske organizacije.
Glede na prednje navedbe bodo avtobusna podjetja s prvim novembrom ukinila vse komercialne popuste za mesečne vozovnice delavcem in uslužbencem. To velja za avtobusno podjetje SAP v Ljubljani, kot tudi za avtopodjetje Slav-nik v Kopru (nimamo še podatkov za Avtopromet Gorica). Zato je važno za vse prizadete delavce m uslužbence, da o tem ukrepu obvestijo svoja podjetja in ustanove ter si preskrbijo od njega kritje razlike v ceni vozovnice na 600 din mesečno, da zaradi ukinitve popustov od strani avtobusnih podjetij ne bodo prizadeti. Prvega novembra bodo prenehali veljati vsi omenjeni popusti za mesečne vozovnice delavcev in nameščencev.
NEDELJA, 23. X.: 8.15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pesmi; 8.-10 Za naše kmetovalce; 9 00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00-Naši kraji in ljudje: Komuna Sežana; 15.40 Nedeljski promeruid-ni koncert; 16.40 Ljiidsk>-pros\eliii obzornik: Kaj bomo igrali v nOvi sezoni; 20.00 Glasba po željah v hrvaščini; 21,00 Radijska drama.
PONEDELJEK, 24. X.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Sloven-solisti Radio Skoplja in Radio Beo-ske narodne; 20.00 Povabilo k valčku: 20.40 Naroelne pesmi izvajajo solisti radio Skoplja in Radio Beograda; 21.00 Naš tedenski program; 21.30 Morja široka cesta; 21.45'Lahka in zabavna glasba; 22.15 Plesna glasba.
' TOREK, 25. X.: 14.00 Ocl melodije do melodije; 14.40 Kulturno živtljenje na Primorskem; 14.50 Igrajo instrumentalni narodni ansambli; 20.00 Koncert Grega, Chopina. Ael-dinsela in Rahmanov.i; 20.30 Gluck: Orfc.j in Evridika, opera v 3, dejanjih; 21.30 Lahka glasba;
SREDA, 26. X.: 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 »Glasbena kronika«, 11.45 Poje moški zbor SKUD »Slava Klavcra« iz Maribora p. v. Rajka Sikoška; 21.00 Kulturni pregled v hrvaščini: 21.30 Iz domače in tuje književnosti: Ameriška -kratka zgodba — Slurt storv 22.00 M. Goulcl: Spirituls; 23.30 Plesna glasba.
ČETRTEK, 27. X.: 11.00 Od melodije do melodije; 11.40 Kulturno pismo; 14.50' »Sveti se beli dan« ... in druge; 20.00 Sprehod po Dunaju, 21.00 Iz znanih ops-.vl: 21,30 20 minut po pisanem svetu operne glasbe: 22.30 Plesna glasoa.
PETEK, 28. X.: 11.00 Šolska tirali.30 Poje pevski zbor gimnazije iz Ajdocščine p. v. C. Matičiča; 11.45 J. Brahms: Ogrski plesi; .13.45 Glasba po željah; 14.45 Spored slovenskih stanovskih pesmi; 21.00 Baletna glasba; 21.30 Naši skladateljski portreti: Biografija na štirih strunah — ob 183. obletnici rojstva N. Paganinija — Oddaja s komentarjem; 22.15 Plesna glasba.
Saj pravim, malo brljiv sem že postal. Premotila me je zadnjič mačka v izložbi v Čevljarski ulici, da nisem bolj pogledal, čigav lokal je bil to. Zadovoljil sem se le z velikima napisoma ob strani vhodnih vrat, na katerih stoji lepo po strani napisano »AL1MENTARI« in »JESTVINE«, pa je zaradi tega izpadlo tako, kot da mačke gospodarijo po trgovini oziroma poslovalnici št. 2 koprskega podjetja »Jestvina«. Temu pa ni tako in se moram kar lepo opravičiti in povedati pravega gospodarja omenjenega »sanitarnega inšpektorja s- sabljo«. Zgodilo se je to namreč v poslovalnici št. 2 podjetja »KLAS« v Čevljarski ulici, pozvietdel Sem pa tudi, da pri »Klasu« držijo mačke zaradi nevarnosti invazije velikih podgan v njihove poslovne prostore.
Vise do zadnjič nisem vedel, da je buffet ali restavracija ali kaj je, ki je v stavbi bivše Vojne uprave - - ■ podružnica ali dependanca hotela Palače iz Portoroža. Sla sva namreč s prijateljem in me je povabil ma požirek vina. Pri tem sta hotela najina želodca še kaj bolj konkretnega in sva naročila narezek. Prinesli so nama mortpdelo na krožniku, na katerem -lepo jasno in vidno piše: Palače hotel Portoro-se.. .
Zadnjič so nas obiskali tudi mladi Rečani, člani Slovenskega kulturnega društva Bazovica. Prijatelj je pozneje pravil, da se mu je od vsega pri njih najbolj dopadel boben, na kartonom so imeli naslikane «štiri lepotice v zelo pomanjkljivi obleki. Pravili so, da ima ta boben kaj pestro zdodovimo — da sicer privablja na razne zabave in plese zlasti nezrelo mladino, po drugi strani pa je kamen spodt.ike in predmet razpravljanja zlasti članov odbora.
V Kortah j.e bilo v nedeljo prav veselo. Zaključena je bila namreč trgatev, kar so vaščani proslavili z veliko »šagro«. Vse prav in lepo, če ne bi šli malo preveč na široko. Slavnostnega plesa in vseh drugih »obredov« so se namreč udeležili tudi številni pionirji, cicibani in celo dojenčki. Bili so v »spremstvu« zlate mamice in se niso dolgo zadržali — komaj do polnoči, toliko da je ples minil. To je seveda kaj vzpodbudno — saj je treba res začeti že ob vsega začetka, če naj kdo v življenju doseže »uspeh«. 2alostno je le to. da za lake primere obstoji posebna uredba, vendar ni nikogar, ki bi ji -znal priboriti primerno spoštovanje. To ve-¡lja tako za plese in podobne prireditve, za gostilno in druge lokale, (kot za kino in gledališče, kjer se na kljub vsem uredbam o javnem redu in miru tudi po osmi uri zvečer in celo do polnoči zadržujejo ttudi naši najmlajši. Zlasti je to hudo,, kadar je v vprašanju gostilna. saj popiti alkohol močno »pospešuje« otrokovo rast in njegov razvoj.
Ondan se mi je tudi pritožil nekdo oetz slabe pogoje, pod katerimi mora mladina plesati v Kopru. Ker je njegovo pismo zelo »zanimivo«, ga bralcem v celoti posredujem:
»Zakaj .ne bi .tudi v Kopru imeli eno primerno zabavno dvorano kot jo imajo po vseh vaseh za mladino, to je res potrebno kritike in obstoja tudi več razlogo za zdravlje mladine, da sene gnječe v t.akem prostoru kot je v Italijanskem Cir-coro ki se vrši ples v enem hodniku kar ne zadostuje, vendar moramo upoštevati da je to mesto in da s« tu steče mladina iz mesta m o-kolice v nedeljah, ter se zabavlja v taki ginječi ki ne odgovarja sami higieni, prepih je taki da lah-
ko pride do raznih bolezenskih posledic. Za ustanovit je treba da nadležni se ogledajo prav v nedeljskem časo ko mladina tu prihaja iz kina in se nabije ta hodnik.
Potrebno je da se najde en primeren prostor saj če se plača od 50 — 70 din za ženske in moške, tudi ima vsak pravico uživati primerno razonodo, vendar se tu u-stvarjajo tudi neki dobički, a mladina ne uživa zadoščenja komodi-itete.
V tem navajam prostor primeren v delavski restavraciji ali ni dovoljeno radi higiene ker je to jedilnica, pa tudi v klubu milice je jedilnica pa večkrat se mora ljudi uznemiravati v časo obedova-nja za namestiti mize radi plesa. Hotel triglav tudi ne zadostuje v zimskem* časo za si kratet čas v družbi.
Imamo n, p. v Santa Chiara primemo dvorano tudi če je za popravilo, saj se ustvarjajo vendar dobički ki se lahko to krije, poten v bivši m-enzi št, 2 je dvorana z malimi stroški se da to napraviti.«
Imam nekam slabe čekane, pa bi si bil kmalu ondan v Piranu enega od redkih zob zlomil, ker je v Ljudskem domu naročeni turški kavi bil še cel ječmen . . .
Lepo komunalno ureditev imajo v Rižani: vse na kupu so trgovina, stranišča m javna vodovodna pipa, kamor hodijo ljudje po vodo in nabirat »prijetne« duhove iz bližnjega »lajbna«.
Takih duhov pa se lahko brezplačno najedo tudi Koprčani okrog osme pa do devete ure zvečer, kadar mestini delavci praznijo v morje jamo javnega stranišča za avtobusno postajo . . .
Lep pozdrav vsem od Vašega
■ , - - *
Vaneta.
Zvočni zid je, prebit. N-ajpogum-mejši letalci so ga. prekoračili. Toda samo dve ženski sta, ki sta si to upali, dve Jacqueline: Američanka Jacqueline Cochran in Francozinja Jacqueline Auriol, snaha nekdanjega predsednika francosko republike Vincenta A uri ola.
■M-ade in USA, Jacqueline Cocinan je prva prebila zid. Dosegla je hitrost 10S7 kilometrov na uro ¡in francoska Jacqueline je hotela to hitrost povečati za vsako ceno. Ne več ženskega rekorda, ije mislila Auriol, ampak samo en rekord, za katerega se bodo bili moški in žene.
30. junija letos bi morala postati svetovni prvak, toda vse se je zaro-fcilo proti njej. 2e mesec dni pred tem je dosegla 1-151 km na uro v horizontalnem letu. Njen rekord so razveljavili, ker je mednarodna komisija ravno tedaj menjala pravila, ijaqueline ¡je imela prevelik zalet. Morala je torej začeti od začetka. Samo trideset dni ¡e bilo do določenega roka in trideset dni je zato zelo malo. Računati -morajo z vremenom, s stanjem letala, z instrumenti za merjenje in zmnožioo ostalih stvari, Bojazen, da bo prvenstvo ostalo v Ameriki, se je povečala, ko
Skoraj eno stoletje in četrt že živi ta ženska, pa še ni nikoli čutila potrebe po zdravniku. Ljubov Valeniinov-na Pušak je najstarejša Moskovčan-ka. Prav gotovo ve marsikaj povedati iz svojega življenja, saj 122 let ni tako malo. Stalno bedi nad njo skupina sovjetskih zdravnikov.
je bila Francozinja kaznovana, ker je za rekord letela niže, kot 73a pravila določajo. V teh stvareh so nenavadno strogi Jaqucline se 20 dni ni mogla dvigniti v zrak. Osem dni pred 30. junijem je potekla kazen. Toda vremensko razmere so bile ita-ke, da ni bilo niita. misliti na vzlet, Celo sedem dni je bilo vr.eme nemogoče, oblaki le nekaj st(b metrov nad zemljo, segali pa so vse tja do višine 2500 metrov. Toda vsa skupina je bila pripravljena, da naredi to, kar so imeli za nemogoče vsi, celo Auriol sama.
Ob štirih zjutraj je bila -vsa ekipa na letališču pri Bretignyju. Nekateri med tehniki mehaniki in strokovnjaki so se verjetno spominjali, kako so ma istem letališču pred 33 leti prvič v zgodovini izračunali hitrost zvoka.
Vse priprave, ki so jih imie.li s'e-daj, so -bile veliko popolnejše od o ni-h, ki so jih uporabili leta 1922. Glavna naprava za določevanje hitrosti je bil teodolit z utrahitro in precizno filmsko kamero, opremljeno s kronometrom in radarjem. Najprej so izmerili zračno razdaljo.med Bretignyj.em in Melunom, 17.250 metrov so izračunali. Na obeh skrajnih točkah so postavili po en teodolit. Njuni kameri -bi morali posneti letalo do milijoninke sekunde točno, ko bi letelo nad njima. Torej bi letalo .napravilo v razliki med cas'om enega in časom drugega teodolita 17.250 metrov. Iz tega se lahko izračuna hitrost.
Čeprav so bile vse te priprave več kot precizne, jim strokovnjaki le niso popolnoma zaupali in so zaradi točnosti postavili še radar, ki bi ravno tako meril hitrost in bi v primeru meglenega vremena popolnoma nadomestil filmsko kamero. Drugi .radar pa naj bi nadzoroval sam let aviona. Za njegovim platnom je sedel »virtuoz francoskega-radarja« Golomka in dajal Jacquelini točna navodila, kako leteti.
Bil je že skoraj večer 30. junija, ko s'o se oblaki dvignili do višine 3000 metrov. Sedaj je šlo že za minute. Auriol si je nadela pilotski ¡kostum, si. pripela padalo, sedla na pilotski sedež v »Mistére IV«. Zasilni vzvod nad njenim sedežem je ni vznemirjal. Vedela je, da posežejo po njem letalci le v skrajni sili. Številčnice, ki jih je bilo o-krog nje vse polno, so -bilie» pripravi jiene za nadzvočni let, lemach-meter, priprava, ki kaže razmerje med hitrostjo letala in zvoka, je miroval. Letalci mu pravijo »instrument za merjenje hrabrosti«, kajti resnično, kdor je prekoračil rdečo črto na njem, je prebil zvočni zid.
»Mistčre IV« je s- hitrostjo 300 Jan na uro švignil proti oblakom, Jacqueline pa je vključila radijski sprejemnik, po katerem ji bo dajal »radarski virtuoz« z zemlje vsa potrebna navodila.
»Tu radar, tu radar, vzemite kurz 310, vzemite kurz 310!«
»Razumem, razumem, povelje izvršeno, povelje izvršeno , . .«
Samo devet sekund je poteklo, pa se je Golomka ponovno oglasil:
»Tu radar, pazite, dajte polni plin, obrat, -kurz 100, kurz 100!«
Jacqueline je spravila v pogon tudi vse pomožne raketne motorje. Z maksimalno hitrostjo se je pognala naravnost naprej, proti Mel-unu. Tam ¡se je dvignila, obrnila leta-5o .in ponovno švignila s polno hitrostjo proti Bretingnyju.
Ko gre za-take rekorde, pride do izraza predvsem letalčeva hladnokrvnost in hitra in slepa pokorščina človek? ob radarju. Samo nekaj sekund več kot dve minuti je trajalo vse to. Instrumenti za merjenje so opravili svojo nalogo brezhibno,
Jacqueline Auriol je postavila nov in zadnji ženski rekord v hitrosti letenja. Dos'egla je hitrost 1.178 km na uro. Na več kot 17 kilometrih, ki jih je Jacqueline prevozila, se je približala zemlji samo za 30 metrov.

«Ë
fvt'," ^	- 1
- f * t « i &:X">.V / ;	Ü! 1; < » I
it
fc** ;

>'-í iS?.!t • ' .-..'f' V-, --is,;;:;:
Redka avtomobilska nesreča se je pripetila v ZDA. Kamion je zletel s ceste in se po pečinah prevrnil na spodaj ležečo pot. Napravil je dva cela obrata in nazadnje obstal v takem položaju, kot ga kaže slika. Pri vsem tem je šofer odnesel le neznatne praske
Niso redki primeri, da pokopljejo človeka, ki pravzaprav ni mrtev, ampak ima le skoraj neopazne znake življenja. Nekemu zdravniku, ki je imel na kongresu terapeutov v Karlsruhe referat o navidezni smrti, se je primerilo tole: v mrtvašnico so pripeljali mladega utopljenca in zdravnik, ki jc bil ta dan dežurni, mu je podpisal osmrtnico. Bila je nedelja, dežurni zdravnik ni imel drugega dela in je zato šel v mrtvašnico; začelo ga je zanimati, koliko litrov vode utegnejo imeti utop-Ijenčeva pljuča. To jie bil edini razlog, da je začel dajati utopljencu umetno dihanje. Iz pljuč je izteklo za pol škafa vode. Da bi se prepričal, koliko vode je še v pljučih, je začel z aparatom prisluškovati. Nenadoma je pa začutil komaj slišno utripanje srca. Tako je nehote in zgolj iz radovednosti rešil človeku življenje Ta zdravnik trdi v svojem referatu, da je mogoče človeku, pri katerem je nastopila navidezna smrt, rešiti življenje vse dotlej, dokler žive .njegovi možgani.
Včasih je odvisno vse od trenutka in nagle odločitve. Baselski kirurg Nissen, specialist svetovnega ugleda, je povedal primer nekega človeka, ki je prišel v bolnico obiskat -svojo ženo. Iznenada ga je obšla slabost, začel je loviti sapo, izgubil je zavest in se sesedel — bil je navidezno mrtev. -Neki asistenjt je pograbil prvi nož, ki mu je prišel pod roko, nu odprl prsni koš in mu pol ure masiral srce. Njegovo prizadevanje ni bilo zaman, človek je spet prišel k sebi.
Vemo, kolikšen je premer naše Zemlje, kolikšen je njen obseg, znana je njena hitrost okoli lastne osi, koliko je pa težka? Bes, da je ne moremo postaviti na tehtnico, vendar se da dognati to z računi. Izračunali so, da jie zemlja težka 6000 trilijonov ton. Številka je tako velikanska, da nimamo o lem nobene predstave, Poskusimo si to ra-zloži-t.i nazorno. Ce bi vsa razpoložljiva delovna sila na svetu nakladala zemljo na železniške vagone, bi naložili na leto 16 milijard ton. To nakladanje bi trajalo približno 370 milijonov lielt. Kompozicija vagonov, na katerih bi bila naložena zemlja, bi bila dolga blizu pet trilijonov kilometrov; z drugimi besedami: žarek svetlobe, ki gre 300.000-km na uro, bi rabil 500.000 let, da bi prišel od zadnjega vagona do prvega.
Veliko smo že slišali o podzemeljski železnici v Moskvi. Vse njeno razkošje in grandioznost si lahko samo približno predstavljamo ob gornji sliki, ki prikazuje eno njenih postaj
Starostni zid
Kadar so kitala približajo zvočni hitrosti '(okrog 1200 km na -uro), premagujejo takoimenovani zvočni zid. Ostati pri tej hitrosti ije težavno, ker se letalo močno trese. Ce hitrost letala povečajo, lahko spet normalno leti.
V našem telesu je nekaj sorodnega zvočnemu zidu. Človeški organizem premaguje starostni' zid pri 60-tih letih. Med 60. in 75. letom mnogi procesi Staranja prenehajo, »obrabljanje« nekaterih organov in tkiv se zmanjšuje, nekateri deli se celo nadomestijo z novimi tkivi. Večina ljudi umre pred tem zidom, ali pa ravno takrat, ko so v dobi i»zidu«.



V zadnjem trenutku sta dva pogumna fanta potegnila to samomorilko iz valov. Samo nekoliko sekund še, pa bi jo slap v Hudsonti pokopal pod seboj.
Po treh urah vandranja so bili vsi do zadnjega pijani. Dimoniju so se oči same od- sebe zapirale in glava mu je bingljala navzdol; zdelo se je, da kiha v dudo, saj je izvabljal iz nje tako negotove in opotekajoče glasove, kot je bil on sam. Sangonera je ob skoraj suhem mehu začel prepevati in med rjovenjem, žvižganjem in riganjem začel peti neke stavke, ki so bili istočasno psovke in so letele na bogataše v vasi.
Vino so popili, toda upali so, da se bodo z njim znova oskrbeli v Canamelovi gostilni.
Blizu gostilne, ki je bila že zaprta, se je skupina srečala s Tonetom, ki je bil oborožen s puško in si s površnikom pokrival celo obraz. Kubanec, ki je dobro pomnil, kaj vse je počenjal v svoji mladosti ob podobnih prilikah, se je bal vsiljivih vprašanj teh ljudi in jih je hotel prestrašiti s svojo prisotnostjo.
Zdelo se je, da so fantje, ki sta jih vino in napor popolnoma strla, zadobili novih sil, ko so prišli pod gostilni-čarjeva okna.
Eden med njimi je začel peti pesmico z velikim obzirom do »gospoda don Paca, najboljšega prijatelja v družbi«, in ga povabil, naj odpre vrata ter naj se nante popolnoma zanese, ko bodo enkrat napolnili meh z vinom. Toda nihče se ni oglasil, tudi za okni se ni zganila najmanjša senca; vladala je popolna tišina.
V drugi kitici so fantje »gospoda don Paca« že tikali, in pevčev glas se je tresel, kar je obetalo celo povodenj nesramnosti.
Tonet je postajal nestrpen.
— Oh! . . , nikar tako nesramno! In skušal cfati glasu očetovski ton.
jo rekel prijateljsm
Toda trenutek ni bil prav nič prikladen za pametne nasvete.
Tretja kitica je bila posvečena Nelletti, »najbolj zapeljivi ženski v vasi«, nesrečno poročeni s tem stiskaškim Caname-lom, »ki ni bil prav nič vreden . . .«. Po tem znamenju se je podoknica spremenila v križni ogenj izzivalnih nesramnosti. Vsi so se tajali od blaženosti, ker so se zdele domislice veliko bolj okusne kakor vino, in smejali so se, da so kar pokali od smeha.
Tonet se je tresel od jeze. Bili so trenutki, ko je že hotel bežati, ker je slutil, da bodo izzivanja dosegla vrhunec. Toda njegova ošabnost ga je zadrževala v upanju, da bo njegova prisotnost le pomagala krotiti njihovo predrznost.
—	Hej! . , . pazite — je rekel z glasom, ki je komaj zadrževal jezo.
Toda bilo je vse zaman. Mladeniči so se imeli za najmočnejše v Palmaru in so hoteli pokazati, da se prav nič ne boje Kubančeve prisotnosti. Smejali so se njegovim opozorilom in domiselne kitice so kakor izstrelki letele proti gostilni.
Tonetova jeza je prekipela, ko je nek mladenič, Sam-marucin nečak, ciknil na zvezo med njim in Canamelom ter dodal, da si ne delita samo dobička Sequiote, marveč tudi Nellettine nežnosti. Dodal je še, da bo gostilna kmalu dobila naslednika, po katerem je mož zaman hrepenel.
Z mačjim skokom je bil Kubanec sredi gruče in ob medlem luninem svitu je bilo videti, kako je kopito njegove puike udarilo nesrečnega pevca po obrazu. Ta je, zmeden od udarca, prijel za puško, toda Tončt je bliskovito odskočil iii ustrelil . . .
Začelo se je lovljenje. Krogla je zgrešila cilj in izginila v daljavi, toda Sangonera, ki je čutil, kako mu je pod nosom švignila mimo, se je vrgel na tla in obupno vpil:
—	Morilci! Razbojniki! . . . Ubili so me!
Okna so se odpirala- ?. velikim truščem in med belimi «ncami je bilo opaziti svetlikanje puškinih cevi.
Toneta so takoj razorožili. Potisnili so ga k z!du. Tu se js otepal rok, ki so ga oklepale, in skušal prijeti za nož, ki ga jo nosil vedno s seboj.
—	Pestite me! — je vpil, peneč se od jeze. — Pustite
me, da ga ubijem!
Zupan in njegova straža, ki sta od daleč sledila družbi,, sta se vmešala, da bi se škandal ne razširil.
Don Miguel, s polhovko na glavi in karabinko v rokah, se je pretolkel skozi gnečo s suvanjem s pu"-ko, vesel, da je lahko brez krivde mlatil, ker ga je oblast ščitila,
Orožniški narednik je spremil Toneta domov in mu za-pretil s puško, medtem ko si je Sammarucin nečak, ki so ga spravili v neko hišo, zmival kri z obraza.
Sangonera se je medtem še vedno valil po tleh in vpil na ves glas, da je mrtev. Dali so mu popiti ostanek vina iz meha, pa kljub temu, da je bil s tem zdravilom zadovoljen, je še vedno trdil, da mu je krogla prevrtala telo skoz in skoz in da se zato ne more dvigniti. Toda duhovnik, ki je razumel potepuhovo zvitost, mu je dal dve dobrotvorni brci, ki sta ga takoj dvignili s tal.
Zupan je ukazal, naj družba nadaljuje potovanje, saj so pod gostilničarjevim oknom že kar preve ■ peli. Odličnež je čutil do Canamela tisto otroško spoštovanje, ki pa v majhnih vasicah vzbuja bogat človek, in zato ga je hotel obvarovati še drugih nesramnosti.
Mladeniči so se oddaljili, toda brez navdušenja. Zaman je Dimoni potegnil iz dude najbolj drzne harmonije. Pevci so imeli grlo suho, vina pa ni bilo več.
Polagoma so se okna pozaprla in cesta je ostala tiha in samotna. Toda zadnjim radovednežem, ki so se vračali domov, se je zdelo, da čujejo razburjene glasove v prvem nadstropju gostilne in hrup zadevajočih se omar ter zadržano ihtenje žene.
Drugega dne se niso v Palmaru o ničemer drugem pomenkovali ks>kor o tem, kar se je ponoči zgodilo.
Tonet se ni prikazal v gostilno. Ni hotel sprejeti nevšeč-nega položaja, ki so mu ga ustvarili neprevidni prijatelji. ■
Vse Jutro se je po'ikal po trgu, 111 se pa ojunaeil, da bi slopil preko, ker Je vidol gostilniška vrata natrpana z ljudstvom.
Tisti dan so praznovali v vasi zadnji dan slovesnosti. Godci iz Catarroje so se še isti večer vračali v domačo vas in puščali Palmar v njegovem kloštrskem enoličju.