2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. avgusta 2012  Leto XXII, št. 31 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 2. avgusta 2012 Porabje, 2. avgusta 2012 »DOBRO JE NAZAJ PRITI, KA SMO SE TÜ NARODILI…« STR. 4 POLETNI UŽITKI V PIRANU 2012 STR. 6 Medijski tabor na monoštrski televiziji Poletje je v polnem razmahu, nekateri uživajo na morju, mi pa se pridno učimo o novinarstvu in medijskem delu. Za medijski tabor smo se odločile, ker nas delo pred in za kamero veseli in se želimo s tem ukvarjati tudi v prihodnosti – so zapisale dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Martina, Tjaša in Laura, ki se udeležujejo medijskega tabora na monoštrski televiziji. Petdnevni tabor med 23. in 27. julijemje poteke v okviru projekta Mura-Raba TV II. V letošnjem letu smo imeli šest udeležencev, tri iz Prek-murja in tri iz Porabja. V ponedeljek dopoldne smo program začeli z ogledom prostorov Gotthard TV. Po predstavitvi udeležencev se je takoj začel tudi strokovni program. Tisti, ki jih je najbolj zanimalo delo snemalca, so lahko osvojili znanje o uporabi kamere in njenih primernih postavitvah, drugi pa so se lahko poglobili v novinarske naloge. Potem ko so udeleženci že osvojili osnove snemanja in novinarskega dela, so lahko spoznali tudi proces montiranja. V petih dneh so se lahko preizkusili tudi v praksi, pripravili so več posnetkov in prispevkov, ki bodo objavljeni v dvojezični oddaji Bepillantó/Vpogled. Dijaki pa niso samo delali, saj smo za njih organizirali razne programe. Imeli smo na primer kolesarski izlet, pomerili smo se v kegljanju in z gokarti na dirkališču v Rönöku. V četrtek smo se odpravili v adrenalinski park v Gyöngyösfalu, kjer smo izvajali različne naloge in premagovali ovire od 8 do 15 m nad tlemi. To je bil popolnoma nov način zabave ne samo za dijake, temveč tudi za nas, mentorje. Dijaki so bili seveda zelo aktivni in uspešni tudi v televizijskem studiu, pred in za kamerami. O njihovi ustvarjalnosti pričajo posnetki, za katere so sami predlagali ideje in so jih z malo pomoči tudi sami posneli. Medijski tabor se je končal v petek pri jezeru Hársas s piknikom. Vsak udeleženec je prejel potrdilo o sodelovanju na taboru. Nato se je s peko slanine in prijetnimi pogovori končal drugi medijski tabor, ki ga bo Gotthárd TV priredil tudi naslednje leto. NVN Udeleženci in mentorji na izletu pri križu v Modincih/Mogersdorfu Martina, Tjasa in Laura v studiu monoštrske televizije Štajerski Slovenci v Evropski prestolnici kulture GLEDAT, KAJ DELAJO ... V mariborski Veliki kavarni je postavljena razstava Gledat, kaj delajo – vpogled v slovensko zgodovino, kulturo in sedanjost na avstrijskem Štajerskem. Koncept razstave, ki je v programu Evropske prestolnice kulture Maribor, je pripravila mag. Elisabeth Artl iz Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko oziroma Pavlove hiše v Potrni, ki je vsebino tudi predstavila na izjemno dobro obiskanem odprtju. V nekdanji Veliki kavarni se je zbralo najmanj 200 obiskovalcev različnih generacij, kar kaže na izjemno zanimanje za preteklo in tudi sedanje dogajanje na avstrijskem Štajerskem, s poudarkom oziroma odličnimi informacijami o Slovencih, ki živijo kot dolgo nepriznana manjšina v tej avstrijski zvezni deželi. Že moderatorka Petra Bauman je v uvodnem, predstavitvenem besedilu navedla številne podatke o štajerskih Slovencih, da jih je denimo po uradnih podatkih okoli 2200, kdaj so ustanovili prvo narodnostno organizacijo, Kulturno društvo člen 7, kako uspešno deluje Pavlova hiša v Potrni/Laa-feldu pri Radgoni. Velja zapisati, da je bila otvoritvena slovesnost za Maribor in Slovenijo prava učna ura o Slovencih na avstrijskem Štajerskem. Na razstavi … Gledat, kaj delajo … (naslov je povzet po slovenski ljudski pesmi: Pojdem na Štajersko … gledat, kaj delajo, gledat, kaj delajo ljubice tri …) so poudarjena tematska področja: dvojezičnost, življenje ob meji in z njo, položaj slovenske etnične skupnosti in slovenska dediščina mesta Gradec, pouk slovenščine, večjezična kulturna dejavnost, vloga Pavlove hiše, znane osebnosti iz zgodovine in sedanjosti, povezane s Slovenijo, in še veliko podrobnosti iz dogajanja ob meji. Predstavljena je serija fotografij »Styrians« Branka Lenarta in »Inge Morath« – Zadnje potovanje Stojana Kerblerja in dokumentarni film Mi smo tu, Slovenke in Slovenci na avstrijskem Štajerskem, ki je bil posnet v produkciji Davida Kranzelbinderja. Elisabeth Artl, ki je pripravila koncept razstave, je poudarila, da sta z začrtanjem meje po prvi svetovni vojni iz skupnega štajerskega kulturnega prostora »nenadoma nastali dve deželi, ki na videz nista imeli veliko skupnega. Toda, če zgodovino Štajerske natančneje pogledamo, je treba pripomniti, da je ob tem, kar je ločevalo, obstajalo tudi veliko skupnega, in v zadnjih letih se je to skupno še okrepilo.« Slovenske dediščine deželnega glavnega mesta Gradec ni prepoznati le po imenu, marveč je bila leta 1811 v tem mestu ustanovljena prva stolica za slovenistiko, katere nosilec je bil razsvetljenski pesnik Janez Nepomuk. Dokazov o sledeh slovenstva v Gradcu je še več in večina jih je predstavljena na razstavi. Pomemben delež, da je bilo odprtje razstave ... Gledat, kaj delajo ... učna ura na visoki, tudi znanstveni ravni, je dodal dr. Christian Promitzer z Zgodovinskega inštituta Univerze Karla Franca v Gradcu s prispevkom, kratkim esejem o Štajerski. Povedal je, da je bilo v Gradcu odprtje podobne razstave pred dvajsetimi leti. Od tedaj se je veliko spremenilo, kajti takrat ni bilo zaželeno omenjati »samostojne tradicije slovenščine na tleh avstrijske Štajerske.« Tedanji drobni, skromni začetki, »pionirsko delo«, imajo zdaj širši pogled. »Ta pogled se je po eni strani razširil od obmejnih predelov na pokrajinsko glavno mesto Gradec, kjer obstaja tradicija, ki je delno stara dve stoletji; na drugi strani slovenščina in njene govorke in govorci zdaj nimajo statusa ek-sotičnega kot na začetku devetdesetih let. Iz graškega zornega kota je dejstvo, da sta bila do konca prve svetovne vojne dva državna jezika na Štajerskem, kar postaja del skupnega spomina.« Ugledni zgodovinar je omenil tudi eno prejšnjih razstav v Veliki kavarni o »Nemcih v Mariboru« ter poudaril povezanost med njima, kjer je pomembna osvetlitev dogodkov in procesov v 20. stoletju. Dr. Christian Promitzer je sicer pretežno zgodovinsko razmišljanje končal v sedanjem času, ko se Slovenija vključuje v globalno ekonomijo, Avstrija se gospodarsko odpira proti vzhodu, ob meji nastajajo vzajemni gospodarski interesi. Po zgodovinarjevem mnenju je pomembna vrnitev Slovenije v simbolični in ideološki prostor Srednje Evrope, še zlasti, ko je postala članica Evropske unije in ko je bilo vzpostavljeno schengensko območje odprtih mej. Podžupan mestne občine mag. Tomaž Kancler je v kratkem nagovoru poudaril pomen sodelovanja med Mariborom in Gradcem, ki ima bogato tradicijo in pomembne načrte. Pohvalil je organizatorje, ki so pripravili enkratno, vsestransko zanimivo in vsebinsko bogato razstavo in ji napovedal odličen obisk. Tudi vodja mednarodne hiše avtorjev Max Aufischer, ki je soodgovoren za mednarodne kulturne stike Gradca, je izrazil zadovoljstvo, da je postavljena tako pomembna razstava v Mariboru. Ni nepomembno, da se je odprtja udeležil tudi Heinrich Schmidlechner, župan občine Radgona – okolica, kamor spada Pavlova hiša v Potrni. Pomen njegove prisotnosti je v tem, da je moralo miniti daljše obdob-je, da so tudi v okolju, kjer živi največ slovensko govorečih prebivalcev, začeli javno govoriti o Slovencih, slovenski manjšini in obiskovati večjezične in večkulturne prireditve v Potrni. Razstava v Mariboru, ki bo odprta do 14. septembra, pomeni za štajerske Slovence priznanje tako v Avstriji kot v Sloveniji, nekaj, na kar so morali čakati več desetletij. Pozoren in dobronameren obiskovalec se lahko do podrobnosti seznani z življenjem ob meji, ki je bila dolgo tesno zaprta in dobro varovana ter neprijazna do prebivalcev ne glede na narodno ali jezikovno pripadnost. Zelo podobno, če ne popolnoma enako kakor meja, ki je dolgo in po nepotrebnem ločevala Porabje in Goričko, da ne omenjamo bodeče žice, železne zavese, proti Avstriji. Vse to je zdaj mimo, toda čisto pozabljeno še dolgo dolgo ne bo, prav je, da ne obremenjuje mlade generacije ne v Avstriji ne v Sloveniji ali na Madžarskem. ERNEST RUŽIČ Na razstavi ... Gledat, kaj delajo … je s fotografijami,zemljevidi, skicami, knjigami, dokumenti in filmompredstavljen nekdanji in sedanji utrip na avstrijskem Štajerskem v povezavi s Slovenijo, predvsem njenim severovzhodnim delom. Od drejve do stauca – duga paut lesá na Štajerskom Gaušče pokrivajo 30 procentov süjoga tala naše Zemlé, v Sloveniji je tau eške več: lejs najdemo na 60 procentaj rosaga. V etoj maloj državi rasté 71 féle domanji drejv, zatok je nej čüdno, ka se že od davnik dosta lidi spravla z gauščov pa lejsom. V Zgornjoj Savinjskoj dolini, v krajini više od Celja, najdemo v vesnici Nazarje Muzej gozdarstva in lesarstva (Erdészeti és Faipari Múzeum), šteri na indašnjom gradi čaka najgir lidi z lejpov razstavov. Gda človek nutstaupi v muzej, more včasi broditi: z listja pa deske more gorpriti, s kakše drejve so je vösekli. (Tau se najbole šaulski mladini vidi). Dale leko dosta zvejmo od najvekši, najbole kusti pa najstarejši drejv po svejti pa v Sloveniji, leko pa vidimo tau tö, kak vse féle se leko lejs ponüca v modernom cajti. V glavni dvej sobaj, šteri sta malo kmični, leko spoznamo, kak so do drüge bojne vertivali z lejsom v Zgornjoj Savinjskoj dolini, kak so ga vösekli, pelali, žagali pa gorponücali. Zvün toga spoznamo, kak so delavci po gauščaj delali, živeli, gde so se držali pa ka so geli. »Do prve svetovne bojne so delavci v gaušči z rokami sekli drejve, s sekerami, kak so ’maseka’ pa ’malarin’. Med bojnama so nücali ročne žage kak ’robidnica’ pa ’amerikanka’. Eške samo po drügoj bojni so začnili nücati motorne žage« - je raztomačila vodička po muzeji Danijela Jerina. Delavce so po domanje zvali »olcerji«, šteri so drejve vrazmosekli na 4 mejterov duge falate. Vzimi je trbölo lejs spraviti doj v dolino. Za tau so nücali takzvane »riže«, po šteraj se je lejs »čujsko« doj s plamine. Te »tobogane« (csúszda) so napravili samo z lesá, eške cveki so nej z železa bili. »Lejs se je doj s plamine čujsko 120 km na vöro, eden falat je leko biu žmeten 900 kg. Ka bi je malo prencali, so na riže djali ’železne mačke’, ka so bili akli z železa« - je povödala mlada vodička. Gda pa je biu lejs že v dolini, so ga dale pelali »furmani«, foringaške. Meli so kaula na dva konja, depa v zimi so lejs pelali s sanami ranč tak. Te »riže« so nücali samo do drüge bojne, ka se je lejs zavolo »mačkov« sploj pobantivo. Od tistoga mau so se odlaučili za žičnice (felvonó), najoprvin za takše, pri šteraj je sama žmetnost lesa male bagone doj vlekla. Tau so bile »gravitacijske žičnice«. »Pri tej je tau lagvo bilau, ka so je med pot-jauv nej mogli staviti. Zatok so je nücali samo 10 lejt. Od 60-i lejt je bilau vsikdar več motorni žičnic, štere so leko stavili, pa v male bagone tak nutdejvali nauvi lejs.« Če so bili delavci dukši cajt (več kak edno leto) v plaminaj, so si iz lesa napravili »bajto«, veuko leseno kučo. Če pa so bili samo na kratko, so si iz lesa pa skaurdja vküppostavili „skaurdjevko”, malo ütico. »Znautra na srejdi je bilau gniške, tam so küjali pa se segrejvali. Z dva kraja so bile stolice, gde so sejdli. Ozajek pa so meli postele, gde so merno leko spali. Delavci so v plamine prišli v pondejlek zrankoma, v eden koš so djali šker, gesti, piti pa gvant in ostali do sobote zadvečerka. Te so se povrnauli v dolino« - so nam raztomačili. Človek pa je že od inda vöponüco mauč vodé. V Zgornjoj Savinjskoj dolini so na sprtolejt delavci »plavci« spakivali lejs na reki Dreta in Savinja, pa ga tak po vodej dojpüščali. »Ojdli so 12-24 vör po ledeno mrzloj vodej, nej so meli nikši posebni gvantov ali črejvlov. Vsikši den so si mogli sami zriktati gesti – gda pa gda pa je gospodar k lagvoj plači eške cüjdau liter vina« - je o žmetnom deli plavcov po-vödala Danijela Jerina. Delavci so si pomagali z akli pa dugimi boti, če se je lejs stavo po vodej, meli so pa takše železne »črejvle« tö, s šterimi so leko po lejsi ojdli. Te je biu moker pa sploj šklisek. Zgornja Savinjska dolina je sploj znana po svoji »splavaj« (tutajok) ranč tak. Z malimi splavi (8x12 m) so se delavci po vodej pelali oprvin do Celja. »Tam so te male ’samce’ povezali v vekše splave pa se pelali do Zagreba. Tam je Sava že sploj šurka, tak so vküpzvezali 12 do 24 mali splavov, pa je grato ’mitroviški splav’. Té je biu šurki 18 mejterov, dugi pa 60. Pelalo ga je 5 splavarov, prejdnjen med njimi se je zvau ‚kormanjiš’« - smo čüli od vodičke, štera je eške povödala, ka je paut do Beograda trpela 4 kedne, v 19. stoletji do Črnoga maurdja pa celau 2 mejseca. Gda so splavari prišli do cila, so razvezali splav, odali lejs pa se povrnauli domau pejški ali s cugom. Nej je pa trbölo cejli lejs odpelati daleč, vej je pa Zgornja Savinjska dolina mela med o-böma bojnama 260 vodni žag (»venecijank«), gde je delalo več kak 300 delavcov. »Tistoga ipa so v žagaj delali mali pojbičke od 12 lejt, tak so je vöponücali. Lejs so vrazmo žagali v deske, štere so sledik sišili. Gda so posenile, so je furmani pelali do Šmartnoga ob Paki, ji spakivali na bagone, pa s cugami odpelali po cejloj nekdešnjoj Jugoslaviji.« Na konci svoje poti je lejs prišo do tišlarov pa cimermanov. Té drügi je sploj dosta bilau v Zgornjoj Savinjskoj dolini, vküp so klali kleti, mline, žage, kašče pa kozolce. Vküper je delalo pet cimermanov pa so ojdli od iže do iže. Meli so lesene lade, gde so nut meli vse škeri. Vekši kozolec za süšenje sená so postavlali skoro dva mejseca. Tišlarska šker je tö bogato nutpokazana na razstavi. Ništerne male žage se zovéjo v etoj krajini »mačeči rép« pa »lasicin rép«, železnoj peči pa so domanji dali prausno imé »gašper«. Pripovejst o gauščaj, o njini delavcaj, o lesej, šteri se pela, čujska z brega v dolino, plava z reke v maurdje, bi se leko eške dugo-dugo vlekla. Mi mo tü svojo paut zdaj končali, če koga eške več briga, aj se samo batrivno odpela v Nazarje, gde do ga domanji gvüšno gorprijali z oprejtim srcom pa s »savinjskim želaudcom« (kak uni pravijo svojoj kolbasi). -dm- Vküp so sklali veuke „riže” – po tej se je čujsko lejs v dolino V Zgornjoj Savinjskoj dolini se že od davnik spravlajo z lejsom Z veukimi splavi so se pelali eške do maurdja tö OD SLOVENIJE… »Dobro je nazaj priti, ka smo se tü narodili…« »Dej se človek narodi, zatok je tam najbaukše. Gda si der indrik, tam si nej doma. Dober žitek smo si naredli v Meriki, pa itak. Dej se narodiš, tam maš svoje korenjé, pa té so najbole krepke,« je pravla Erika Racker (Mohap), stera je bila doma na gledanji juliuša pa na začetki augustuša. Vitalna ženska je, vsigdar ma smej na obrazi, trno rada guči. Slovenstji eštje tak guči, kak če bi vsigdar tü živala. Če bi človek nej vpamet vzejo, ka tü pa tam malo engliški misli, slovenstji pa guči (naredli smo si dober žitek, djali so nas v karanteno), bi leko mislo, ka je nigdar nej odišla iz naše krajine. Dapa, kaj vi nej! Odišla je kak mlada deklična, 14 lejt stara. Odišla je, kak dosta drugi Slovencov, gda je vövdarila revolucija na Vogrskom. Že 56 lejt živi v državi Illinois v Meriki. »1956. leta sam odišo z Oreovec babov. Najprva smo prišli v Maudince (Mogersdorf) v Austriji, po tistim so nas pelali v Wieno (Bécs), tam smo bili dva ali tri tjedne. Potistim so nas te na šift djali.« Odišli so pri Dolenjom Seniki, rejk Rabe. »Enoga sodaka smo dolaplačali, ka nas je pelo. Pa te, gda nas pela, pridemo skur vcuj k granici, tam je pa bijo eden drugi sodak. Jaj, skurok nas je dola strejlo! Tisti naš je te pravo, naj tiuma baumo pa tam ostanemo. Išo je z njim gunčat, pa ma je vejndrik kaj pejnez tö dau, pa te nas je püsto,« se je spominala Erika na tiste stare dogodke tak živo, kak če bi se gnes godilo. Gda sem jo pitala, kak tau, ka je ona z babov odišla, mi z enov sapov tapravla cejlo zgodbo (történet) svoje držine. »Naša baba so tö bili v Meriki, ranč tak kak tvoja baba (stara mati). 1912. leta so odišli v Meriko, nazaj na Vogrsko so prišli 1920. ali 21. leta. Zakoj so tašli? Mladi so vsi odišli. Dosta ji je tak šlau, ka so si pejneze naredli (prislüžili) pa so steli nazaj priti, ka bi jim doma tö baukše bilau. Mo’ mati se je v Meriki narau-dila 1915. leta, njeni brat, moj vüjec pa 1920. leta. Vsi so nazaj domau v Sakalauvce prišli, ka je moj dejdek sám sin bijo, pa so starištje steli, naj nazaj domau pride, ka je ram bijo pa je grünt bijo. Dapa mojma dejdetja se je tau trno nej vidlo, ka so oni nej zatau bili, ka bi delali s kravami pa z zemlauv. Oni so iz Sakalauvec bili, po iži Ívané (Oreovecz). Gda sam se dja narodila, dejdek so več nej živali. 1936. leta so mrli, slepič (vakbél) se njim je zvužgo, tistoga ipa si zavolo tauga mrau.« Erikina mati se je oženila na Dolenji Senik, njen oča je bijo Ferenc Racker. Mejla je eštje dva brata, Francina pa Piština. »Moj oča je mrau 1950. leta. Mati je sama ostala s trejmi deteti. Ka de delala? Te me je mo’ baba vzela v Sakalauvce. Tau je bilau 1951. leta. Zatok sam te največ v Sakalauvca v šaulo ojdla.« Dapa 56. leta sta Erika pa baba že tö na Dolenjom Seniki bile, zatok ka so njim v Sakalavca ram vkrajvzeli. Vüjec je 50. leta odskočo v Austrijo, potistim v Meriko. Tistoga ipa je tau dojšlo, ka so njim vse, ka so meli, vkrajvzeli. »Babo so vö iz rama ličili, ram so njim vkrajvzeli, konje smo meli, konje so nam vkrajvzeli... Ne vejm, sto je bijo te tanács-elnök (predsednik občine), vejndrik Papp se je piso...« Babi pa Eriki je drugo nej ostalo, ka sta onadvej tö odišle na tihinsko, kak dosta, dosta lidi tistoga ipa iz naši slovenski vesnic. Telko bole, ka je babin sin, Ferenc Oreovecz te že v Cichagoni živo. »Dosta lidi je tistoga ipa že tam prejk (v Austriji) bilau, mi smo vejndrik najslejdnji šli, ka te so že mejo novembra pa zaprli. 26. oktobra smo tašli, gda smo v Meriko prišli, je bilau že konca decembra ali januara. Gda smo na šifta bili, trno mi je lagvo bilau. Lagvi cajt je bijo, zima je bila, dosta nas je bilau na šifti. Moja baba nika nej betežna bila... Prišli smo v New York, tak mislim, ka je bilau januara 57. leta. Te so nas djali v karanten, zatok, ka so mlajši Joškana pa Micina Majcan bletje (ošpice) meli. Tam smo mogli biti kakšna dva tjedna. V Cichago smo prišli 17. februara 1957. leta. Moj vüjec so nas že čakali, gda smo s cugom taprišli.« Tak pravijo, ka se mlajši pa mladi bole brž navadijo tihinskoga rosaga, se navčijo rejč. Eriko je njeni stric septembra 57. leta že dau v šaulo spisati. »S tašimi malimi mlajši sam ojdla, ka so bili pet ali šest lejt stari, dja sam pa bila že štirinajset. Istina, ka sam mala, nizka bila. Za tri mejsece sam že englištji gunčala. Brž je šlau. Mlajši so radi bili, ka so me leko včili... Ovak je lüstvo tö dobro bilau, če si kaj nej znau, so ti pokazali.« Največ naši lidi, ka so že malo starejši odišli, je včasin delati začnilo po kakšni fabrikaj. Za tau, ka bi se včili, nej bilau časa, vej so pa mlajše meli, pa njim je trbelo si eksistenco spraviti. Dapa Erika je ešče mlada bila, zatok je tam začnila v šaulo ojti. »Na nauvo sam mogla ojti v 8. klas, te sam že skurok šestnajset lejt stara bila. Dapa te sam že delala tö. Vsikši den sam išla po šauli delat, navčila sam se druknivat (strojepis) pa sam na kuperte adrese druknivala. Za edno vöro so mi 75 centov plačali, dapa tau je tö fajn bilau.« Po tistim je končala gimnazijo, pa začnila ojti na univerzo. Tau go najbole boli, ka je univerzo po dvej leti tak njala, nej končala. Rada bi se spravlala s turizmom, hotelirstvom. Dapa živlenje je ovak prineslo. Gratala je tajnica (titkárnő). »Tau je tö nej naletja bilau. Od šefov (főnök), steri so velke šolé meli, sam se dosta mogla včiti.« Vsigdar je v Cichagoni pa v okau-lici živala, ka je prej tam mejla žlato, spoznance iz staroga kraja. »Itak eštje vtjüper ojdimo, samo ka nas že trno malo djé, ka smo 56. leta odišli. Nazaj na Vogrsko je najprva 1972. leta prišla, potistim 82. pa 85. leta. Zdaj je prišla s padašom na več kak en mejsec. Trno si je želejla videti Budimpešto, stera se ji je fejst vidla, željo je mejla malo staupiti v Slovenijo tö. Gda sem ji pravla, ka ešče dobro guči slovenstji, mi je pravla: »Svojo materno rejč ne smej nišče pozabiti. Baba so 1979. leta mrli, zdaj z nikim več ne gučim slovenstji. Meni so oni bili moja mati, moja baba, moj padaš, vse so mi bili. Trno sam je rada mejla. Tau je nej dobro, ka tej mlajši (mlade generacije) nedo poznali svoje (pra)babe pa (pra)dejdeke, nedo znali za svoje korenjé.« Marijana Sukič Težave slovenskega gospodarstva Slovensko gospodarstvo se bo po oceni Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) prihodnje leto skrčilo bolj, kot je bilo napovedano maja. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se bo skrčil za 1,4 odstotka, in ne za 1,1 odstotka. Za letos je EBRD ohranil napoved dvoodstotnega krčenja slovenskega gospodarstva. EBRD v svoji najnovejši napovedi za Slovenijo ocenjuje, da kreditni krč zaradi nerazpoložljivosti kakovostnega kapitala bank še ni popustil. Analitiki EBRD poudarjajo, da državi za dokapitalizacijo največje banke v državni lasti ni uspelo pritegniti zasebnega vlagatelja in da bo to še vprašanje, s katerim se bo država morala ukvarjati do konca letošnjega leta. Vlada je s ključnimi sindikati dosegla dogovor o varčevalnih ukrepih, kar daje pozitivne obete za izpeljavo potrebnih reform, še navajajo analitiki EBRD. Slovenski izvoz po njihovih ugotovitvah ostaja šibak zaradi recesije na najpomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih trgih, zlasti v Italiji. Uran se mora umakniti iz Slovenije Ljubljanski nadškof Anton Stres in upokojeni nadškof Alojz Uran sta v skupni izjavi potrdila, da je Uran v dosedanjih pogovorih v Vatikanu v pokorščini sprejel navodilo, da se v bližnji prihodnosti začasno umakne iz Slovenije. Stres in Uran obžalujeta, da se je ob govoricah v povezavi z Uranovim umikom v javnosti pojavilo »toliko različnih domnev, ki so med katoliškimi verniki in v celotni javnosti sprožile nemir in nezaupanje«. Razlogov za umik nista pojasnila, vendar v tem, da je Uran sprejel navodilo o umiku iz Slovenije, ne vidita kršitve človekove pravice do bivanja v domovini, ampak spoštovanje pravice Cerkve, da klerikom zapove kraj bivanja. Razlogi za odhod Urana kljub različnim ugibanjem, med drugim tudi o domnevnem očetovstvu in vpletenosti v gospodarsko afero, tako še naprej ostajajo skrivnost. Prav tako ni uradno znano, kam natančno naj bi se Uran preselil, najverjetneje pa naj bi ga premestili v eno od ustanov v Trstu. Erika Racker se rada smejé pa trno rada guči … DO MADŽARSKE Več možnosti je, če maš drüštvo Od leta do leta je žmetnejše pridti do pejnaz, če kakšne prireditve ali programe škeš organizirati. Najbaukše je, če edna ves več organizacij ma pa tiste vküper delajo, etak te ešče tak kak leko napraviš npr. eden vaški den, zato ka tašoga reda iz dva ali tri talov leko s pejnazi pomagajo. Dvej organizaje vsakša ves ma v Porabji, zato ka vsepovsedik majo lokalno pa narodnostno samoupravo. Tau je dugo lejt dojšlo, dapa gnesden že dobro, če maš edno drüštvo tö, zato ka so taši razpisi, gde se samo drüštva leko prijavijo. Za volo tauga je v Porabji že več drüštev nastalo s tejm ciljom, med njimi je veriško tö, štero so lani ustanovili. Zaka pa s kakšim ciljom, od tauga sem spitavo Imrena Trajbara, steri zdaj živé v Varaši, ovak je pa z Verice doma. - Imi, kak se zové, pa zaka ste ustanovili drüštvo na Verici? »Ime drüštva je Drüštvo za vas Verica-Ritkarovci. Ta ideja, ka drüštvo ustanovimo, je prišla od župana And-raša Dončeca. Zato, ka nej narodnostna pa nej lokalna samouprava nej mejla telko penez, ka bi programe pa vaške dneve leko organizirala. Dosta taši razpisov je, gde samo drüštva leko peneze prosijo, pa zato je nujno bilau nam tau drüštvo ustanoviti.« - Kelko vas je bilau, gda ste drüštvo ustanovili? »Šestdvajsti nas je bilau.« - Tau so vse vaščani? »Zvekšoga, dapa nej vsi, zato ka nas je par taši, šteri so inda svejta živeli na Verici, zdaj pa že v Varaša živemo, kak jaz pa župan. Tau edno leto, ka delujemo, tri nas je že več, tak ka zdaj nas je že devetdvajsti.« - Meli ste že kakšne programe? »Lani smo ešče nej meli, zato ka dočas smo se vküppobrali, je že konec leta bilau. Letos smo začeli s programi, fabruara na fašenek smo meli veslico. Na izlet smo šli na Gorenji Senik, gde smo si pogledali Küharjevo spominsko hišo. Aprila smo meli pripovejdanje pravljic, žau, sploj malo mlajšov je prišlo, dapa tau je biu prvi poskus, mislim, ka drugič de nas že več. Zdaj 4. avgusta pa smo soorganitorji vaškega dneva.« - Tau vejmo, ka programe brezi penez ne moraš organizirati, kakšni proračun mate na tau leto? »Dosta nejmamo, članarina je petstau forintof naleto, ka je nej dosta. Od samouprave smo dobili peneze, dapa tau vse z namenom. Zvün tauga smo se ešče glasili na razpise. Na vaški den smo od sklada Sándor Wekerle dobili več kak sto tisoč forintov, ka je velka pomauč za nas, zato ka zdaj telko menje košta občini, ka mi vcujdamo.« - Te natečaje pisati pa ta-zračunati je nej malo delo, mate vi za tau tašoga človeka, šteri se razmej na tau? »Če gledamo te razpis, ka je sklad Wekerle emo, je eden menši projekt biu. V tejm malo izkušenj ma župan pa jaz tö, tak ka müva dva sva tau vküpnapelala. Biu je eden drügi razpis tö, samo tam nismo uspeli.« - Vejn, ka mate taše plane tö, ka bi stare križe (nagrobnik) obnovili. Kak zdaj tau stoji? »Meli smo, pa ešče mamo taše plane, samo zdaj, žau, na tau smo nej dobili peneze. Iz te stari, obnovljeni križov, na šteri so slovenski napisi, škemo narediti edno spominko mesto, edno razstavo na prostem. Tau se je zdaj nej posrečilo, dapa drügo leto znauva sprobamo.« - Sto ma te ideje, sto postavi vküp letni program za drüštvo? »Tau si vözmislijo naši člani, potistim pa müva z županom probava uresničiti, če se da. Zato je dobro edno drüštvo, ka tü vsakši leko tapovej na sestanki svojo mnenje, svoje ideje, pa itak je nej tak uradno kak edna občina. Pa tak mislim, ka edno drüštvo več lidi vej motivirati, tau delaš, taše plane maš, kak se na sestanki pogučimo. Edna občina je nej tak naleki, zato ka dosta predpisov, zakonov mora upoštevati. Pa leko, ka tej lidgé, šteri so v drüštvi, so bola aktivni, kak tisti, šteri so v samoupravi.« - Ka so prajli k taumi starejši vaščani, gda ste drüštvo ustanovili? »Istino, ka starejši so nej člani drüštva, dapa pomagajo nam pa se strinjajo s tejm, ka delamo. Zato, ka tau, ka mi delamo, se zato vidi, pa mislim, ka de se s tejm ves malo tö razvijala.« - Mate kakšne cilje za drügo leto ali ešče za več, ka bi radi bili, ka bi se uresničilo? »Nejmamo taši cilov, bola gledamo razpise, pa če leko, te se pridružimo, pa če de se kaj dalo, te tisto naredimo.« - Tak ka vi te naaupek delate, najprvin dete na razpis, pa samo potistim zmišlavate, ka bi leko s tauga v vesi napravili. Vašo drüštvo je slovensko drüštvo? »Konkretno je nej slovensko drüštvo, bola bi pravo, ka našo drüštvo je za ves. Vseedno če je stoj Slovenec ali nej, važno je, ka za ves ške delati. Seveda je tudi cilj, da se ohrani v vasi slovenščina in slovenska identiteta.« - Kak so tebe nanje vzeli, ka predsednik baudeš? »Težko je bilau, dugo me je mogo naš župan nagučavati dočas ka sem vzejo tau funkcijo. Tašoga človeka so iskali, šteri zna slovenski tö, zato ka je tau važno bilau. Za volo tauga, ka dob-re stike škemo meti s slovenskimi organizacijami. Drügi kriterij je pa tau biu, aj vej pa želi sodelovati z občinov. Kak smo malo kauli pogledali, sto bi leko prišo v poštev, tudi jaz nisem najšo drüge alternative, pa za volo tauga sem te vzejo.« Karel Holec Zamejski Madžari naj bi volili v pismu Na parlamentarnih volitvah leta 2014 bodo zamejski Madžari, ki imajo dvojno državljanstvo, volili verjetno po pošti, je povedal poslanec Fidesza Gergely Gulyás na poletni univerzi v Tasnádfürdőju v Transilvaniji. Madžarski parlament bo sprejel zakon o volilnem procesu jeseni, toda tudi v vladni stranki FIDESZ niso enot-ni, kateri način glasovanja bi bil najustreznejši za zamejske Madžare. So pa enotnega mnenja, da če bi zamejski Madžari z volilno pravico lahko oddali svoj glas le na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, bi se jih volitev udeležilo zelo malo. Po mnenju Gulyása se zdi najprimernejše glasovanje po pošti, preučuje pa se tudi možnost glasovanja po elektronski poti. Če bi se parlament odločil za glasovanje po pošti, bi morali zamejski Madžari oddati svoj glas že pred dnevom volitev na Madžarskem, da bi lahko njihove glasove prešteli hkrati z glasovi na Madžarskem. Za madžarsko (dvojno) državljanstvo je zaprosilo 300 tisoč zamejskih Madžarov, je povedal na isti poletni univerzi Zsolt Semlyén, namestnik predsednika vlade. Vojaška oprema iz Nemčije Madžarska je brezplačno dobila od Nemčije vojaško opremo, in sicer 10 vojaških tovornjakov in 500 čelad, ki jih je minister za obrambo Csaba Hende prejšnji teden prevzel v Feldkirchnu. Uporabljene, toda tehnično dobro ohranjene tovornjake, znamke Mercedes-Benz, bodo dobili vezisti, čelade pa vojaki, ki služijo v Afganistanu. Mednarodna likovna kolonija Mednarodna likovna kolonija, ki jo enajstič organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in Galerija - Muzej Lendava, bo letos od 8. do 15. avgusta v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Na koloniji bo ustvarjalo sedem umetnikov. Predsednik drüštva Imre Trajbar Pozdravni napis na začetki Verice Poletni užitki v Piranu 2012 Kot že kar nekaj let se je tudi letos 35 osnovnošolcev, srednješolcev in spremljevalcev odpravilo v najlepše primorsko mestece Piran na jezikovne počitnice. Deset dijakov iz osemletne in štiriletne gimnazije, devet učencev z Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, osem z Dvojezične osnovne šole Števanovci ter dve učenki s Srednje strokovne šole Béla III. ter pet učiteljic in en učitelj se je tudi letos odločilo za izpopolnjevanje znanja slovenskega jezika na prijeten način. Primorska – dežela morja, sonca, sreče in ljubezni se vabljivo pojavlja v sanjah vseh nas, ki smo jo že kdaj obiskali, ki smo tam že kaj lepega doživeli ali le slišali o njej. Tudi letos se nas je napotilo iz Porabja več takih, ki že prav dobro poznamo Slovensko primorje, slovensko Istro, moramo pa nazaj, ker nas nekaj vleče v njene kraje. 12. julij 2012 je bil letos začetni dan teh lepih poletnih doživetij … Skoraj hladno vreme med potovanjem, zaspani potniki, ki prav zaradi tega kar mirno sedijo na svojih sedežih na avtobusu, dobra voznika iz Murske Sobote in niti nismo opazili, da smo že na Primorskem. Kaj pa se je »dogajalo« v glavah potnikov, ne vem. Gotovo so se vsak po svoje pripravljali na jezikovne počitnice, saj je bilo že pred potovanjem povedano, da se mora vsakdo potruditi, da govori čim več slovensko. Vemo pa, da to nekaterim še zdaj povzroča resne težave. Škoda, saj je dejstvo, da učenje slovenskega jezika ni lepa stvar le zaradi tega, ker se spodobi znati materni jezik, jezik svojih prednikov, spodobi se identificirati z njim v zgodnjih letih, to pa spodobi tudi zaradi ponujenih možnosti, kot so smučanje na Rogli pozimi in jezikovne počitnice poleti v Piranu. Ekipa letošnjih jezikovnih počitnic je bila od vseh, ki so v teh šestih letih hodili v Piran, najbolj prijazna. Zbrali so se iz vseh porabskih šol veseli, srečni otroci z odprtim srcem, polni pričakovanj, pripravljeni na delo. Delo se je torej veselo začelo tudi za nas, spremljevalce, kajti noben otrok ni želel »po svoje« preživeti piranskih dni. Po kosilu prvega dne smo se malo pogovorili o tem, kako se je treba prilagajati določenim situacijam med skupnim bivanjem, kaj pomeni sodelovati pri programih, in dogovorili smo se, pri katerih interesnih dejavnostih bo kdo sodeloval na jezikovnih počitnicah. Nekateri so se odločili, da bodo sodelovali v gledališki skupini, ki jo je tudi letos vodila učiteljica Metoda Perger. Drugi so se pridružili Biserki Bajzek z ZSM, soorganizatorki piranskega tabora, ki je vodila folklorno delavnico. Preostali pa so ustvarjali v likovni delavnici, risali so, slikali in ustvarili lepe risbe. Delo je potekalo vsak dan po določenem dnevnem redu. Zajtrk smo pojedli ob osmih zjutraj, potem šli na morje z vzklikom »Gremo na morje!«, ki so ga živahni otroci vsak dan precej glasno zakričali po navodilu spremljevalke Irene. Voda je bila prvovrstna! Čista, topla, prav zato so se letos skoraj vsi letovalci kopali, plavali, se igrali in uživali v slani vodi, pod sončnimi žarki. Po kosilu bi morali imeti počitek – no, to je uspelo le nam, starejšim – mali in mladi so se tudi medtem igrali, se zabavali, karte so bile vseskozi pripravljene na mizici, ki so jo otroci že prvi dan namestili sredi hodnika. Vsako popoldne smo imeli delavnice, učenje novih besed in izrazov, sporazumevanje v slovenskem jeziku, glasbene delavnice, pri katerih so pridno sodelovali naši učenci. Te delavnice sta vodili učiteljici Renata in Marjeta, naši stari znanki iz Pirana, tehnično delavnico pa dve učiteljici, ki ju do zdaj nismo poznali. Ob večerih smo se sprehajali po mestu, jedli veliko sladoleda, kebaba, uživali v vseh dobrotah, ki jih ponuja obala Jadranskega morja v Sloveniji. Neutrudljivi športniki so pod vodstvom profesorja Lacija vsak večer zasedli telovadnico Osnovne šole Cirila Košmača, ki nam iz leta v leto zagotavlja prostore za jezikovne počitnice, in so do 23.00 igrali nogomet ali košarko. Predzadnji dan nas je ladja odpeljala do Kopra. Ogledali smo si mesto, ki je vsako leto lepše prenovljeno, pristanišče »Luko Koper« le od daleč, pojedli še kakšen sladoled in se do večerje vrnili v Piran. Vzdušje letošnjih jezikovnih počitnic je zaznamovala medsebojna ljubezen udeležencev. Starejši otroci so se prav dobro razumeli z mlajšimi, fantje z dekleti … Nekatere je celo srečala prva ljubezen, ki jo bodo dolgo ohranili v spominu, kajti zaljubiti se v takem lepem okolju je nekaj posebnega … Zadnji večer je bil zelo prijeten, v prijaznem razpoloženju so se predstavile vse skupine. Gledališka skupina je predstavila igro »Volk in kozliči«, v kateri nismo uživali samo mi gledalci, ampak tudi igralci. Plesna skupina je zaplesala kavbojski ples, veselje in navdušenje sta tudi nas spremljevalce spravili v dobro voljo. Potem smo si pogledali dela malih umetnikov in izbrali najboljše risbe, katerih ustvarjalci so bili: Gergely Gyeček (I.) z risbo, ki bi lahko dobila naslov »Ljubezen na obali«, Kincső Papp (II.) »Ulica v Piranu« ter Samuel Bekő (III.) z risbo »Akvarij v Piranu«. Gospa Valerija Perger, višja svetovalka za porabsko šolstvo, je vsakemu udeležencu podarila školjkico ali dve za spomin na piranske počitnice ter voščila še naprej lepe dneve do septembrskega začetka šole. Potem smo zapeli še nekaj slovenskih ljudskih in šli na ples, ki smo ga pripravili v avli šole. Bilo je lepo … Za vse doživeto se lepo zahvaljujemo najprej gospe Valeriji Perger, ki vsako leto poskrbi za finančno plat jezikovnih počitnic, organizira programe, se dogovori s predstavniki piranske šole. Hvala tudi ZSM in soorganizatorki Biserki (Gyöngyi) Bajzek. Hvala vama v imenu vseh udeležencev. Lepe počitnice želim učencem, učenkam, učiteljem in učiteljicam. Vidimo se spet l. 2013 v Piranu. Erika Köleš Kiss Vsi udeleženci jezikovnih počitnic na sklepni prireditvi V pasje vročih julijskih dneh je bilo prijetno v morju. PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Trombi »Gda si je plüča napuno, je leko dvej minuti fudo nut v svojo trompeto. Dvej minuti nagnouk, pa si je sploj nej zdejno. Takšnoga trombina več nega,« je pripovejdo veseli fudaš. »Ka je mali, ka me gledaš?! Ranč tak je bilou pa nika ovak nej,« je pogledno pojbiča, té pa je oči spüsto ta nika doj. »Leko, ka je tak bilou. Depa, ge tou ne morem vörvati,« se je zglaso eden možakar, oblečeni v skur svetešnji gvant. Veseli fudaš ga je pogledno, ga je gledo pa eden čas vcejlak tiüma ostano. »Dobro, te pa več nika ne povejm!« se je nut v sebe potegno. Zdaj je tam v senci velke grüške nevoula gratala. Lampe pune gestija so se dola stavile v svojom deli. Lidge so čemerasto vsi nagnouk poglednoli možakara. Pa skur vsi nagnouk so njemi začnoli gučati, aj tiüma bou. Trno dob-ro so poznali fudaša. Če stoj kaj prouti njemi povej, če stoj ne vörvle njegvomi pripovejdanji, več nika neške gučati. Ja, koriti so se začnoli, kak bi njim za žitek šlou. »Pa eške tou! Tak si prišo es k nam kosit, kak bi na bal išo, nej pa delat,« je na konci strou-so svoje čemere nanga eške domanji vert. Potejm so veseloga fudaša lepou prosili, aj dun pripovejda tadale. Dugo so se njemi molili, ka je po tejm rejsan trombina znouva naprej prineso. »Ja, kak sam že povedo! Takša plüča so nej mele ene fude nej. Zatoga volo so ga škeli meti v vsikšoj bandi. Depa, un je samo z meuv igro kou-lakvrat. Če dobro pounim, je tou bilou tisto leto, gda je sunce vodne kmično gratalo. Tiste krčme že davnik več nega. Tam so veselico držali. Igrali smo, ka se je vse vugibalo. Kak povejdano, nagnouk na sunce od zemle senca spadne. Skur takša kmica je gratala, kak vnoči. Slejgen pes je od straja nejmi ostano, kokouši pa so spat šle. Tam malo vkraj od krčme se je eden pojbič trno postrašo. Neje vedo, ka se godi. Niške ne vej, kak so se spice najšle v njegvi rokaj. Gor je vužgo posenjeno staro travo. Gor jo je vužgo, aj nazaj sveklo grata. Vsikši vej, kak takša trava gori. Pa tak nagnouk je cejli brejg v ognji biu. Že je skur nut v lejs odišo. Lidge so lejtali es pa ta, gasilcov pa nin nej bilou. Depa, biu je naš trombi. Stoupo je tavö. Globko je zrak v sebe potejgno. Nabole, kak je leko. Tou je eške niške nej vido! Takše se je eške nej zgodilo. Gda je trombi emo najbole puna plüča, je fudno. Tak je fudno, kak bi od nin vijer popino. Fudno je nagnouk pa ogen se je tak doj vgasno, kak bi spico doj vgasno. Ja, tak je bilou pa nikak ovak nej. Gda je sunce znouva sijalo, se je vö iz trave ranč več nej kadilo. Ja, tak je naredo té naš trombi.« Lidge so gledali pa poslüšali z odprejtimi lampami. Dugo so tak bili, veseli fudaš pa je že zdavnik zgotouvo pripovejst. »Kak pa je bilou ime tomi trombini?« je dun pito nekak. »Kak, kak? Vej pa Trombi, tou je zavole, ka nej?« njim je pravo. Potejn je fude naprej vzeu pa začno igrati. Lidge pa so zač-noli kositi. Un je igro, uni pa kosili tak brž, kak bi na veselici najbole veselo plesali. Miki Roš Cigarejtlinge Pismo iz Sobote Zdravdje je naše navjekšo bogastvo, se guči že duga lejta. Pa smo si tou prajli štirge pajdaši tö. Pa smo prajli eške tou, ka več eden ednoga cigarejtlina ne vužge. Ja, više nam je že prišlo, ka smo brezi cigarejtlina v lampaj več nej mogli strpeti. Više nam je prišlo, ka pejneze ta mečemo. Pa nam je više tou tö prišlo, ka nejmamo skrb za svoje zdravdje. V našoj staroj krčmej smo se zakunoli, ka eden več ednoga cigarkejtlina ne vužge. Doma sam tou na velke dau vözglasiti. Že tak brž sta bila pri meni oba našiva mlajša. Že tak včasin sta pejneze škela meti. Sta prajla, ka zdaj dun prišparam, ka nemo več kadiu, pa aj té pejneze njima dam. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je na ves glas vözglasila, ka me je dun pamet srečala. Moja žena pa je nika nej prajla, samo me je poglednola, kak ka mi ne vörvle najbole. Ge pa sam gvüšen biu v tou, ka tak bou, kak sam povedo pa kak smo se padaške zgučali. Ta je minoula ena vöra brezi cigarejtlina. Ja, trno duga vöra je bila, ge sam si brodo, ka je že polonje dneva taodišlo. Po tejm sam sunce pogledno, kak daleč je eške, ka večer grata. Nika je eške nej tak vövidlo, ka bi se tou brž zgodilo. Pa sam padaša zvau, ranč ednoga od tisti, ka tö nedo več kadili. Pito sam ga, kak njemi je kaj. Pa mi je vöovado, ka se njemi den trno dugi vidi, se njemi nebesko vleče, kak bi ga nigdar nej škelo konec biti. Pa je ranč tak pravo drugi pa tretji. Rejsan dugi, najbole dugi den je tou biu. Depa, dun je večer prišo pa za njim nouč. Že dugo sam nej tak brž v posteli biu. Na, zdaj mo spau pa nemo več na vöro gledo pa nemo več na cigarejtline brodo. Tou sam si rejsan želo, depa, nikak je tak nej bilou. Ne vejm, če sam pou vöre spau, več sam nej sneni biu. Tou pa zavolo toga, ka se mi je črvou tak lačno začnolo glasiti, kak bi že dva tedna nej nika v sebe dobilo. Nika, šou sam v künjo pa se pošteno nasüno. Zdaj mo dun spau, sam si pravo pa oči doj zapro. Pa bole sam škeu spati, menje je tou šlau. Nej pa nej, nej pa nejsam mogo spati. Meto sam se es pa ta po posteli, dokejč se je žena nej svadila pa sam odišo v drugo sobo spat. Tam sam si vužgo televizijo. Na, zdaj dun sneni gratam. Depa, nej! Gledo sam jo do tiste vöre, ka je trbelo gor stanoti pa v slüžbo titi. Ge pa sam ranč v tistoj minuti najbole sneni grato. V slüžbi sam nej kafeja piu, ka bi se mi ovak cigarejtlin lüšto. Bole sam znouva pajdaše pou-zvo pa je pito, kak je kaj gé. Vsikši je na velki gučo, kak njemi je trno dobro gé. Kak njemi tejlo pravi, ka je tou dob-ro, ka več ne kadi. Ge bi tou tö rad povedo, depa, kuman sam eške oči držo gor oprejte. Kuman, kuman sam se včako, ka se je slüžba končala. Doma sam se doj lego pa spau, kak bi nej spau dva tedna vküper. Spau sam pa senjo od cigarejt-linov. Kado sam ednoga za drugim. Nej pa nejsam mogo enjati kaditi. Zbüdo sam se pa sam nej znau, ka je tau zdaj gé. Sam za istino kadiu ali pa nej? Dobro, gda sam gor prišo, ka so senje bile, sam si zdejno. Depa, po tejm so se vöre znouva vlekle, ranč tak kak prvi den. Nej pa nej je škela nauč priti. Gda pa je prišla, sam samo lačen grato, spati sam pa nej mogo. Ka aj delam? Najboukše bi bilou, ka bi si eden cigarejtlin vužgo pa si kaj zbrodo. Že sam tou skur napravo, gda je telefon začno cingati. Zvau me eden od trej pajdašov. Pito me je, kak je kaj kriza gé, kriza zavolo cugarejt-linov. Pravo sam njemi, ka je velka gé, ka me redno mantra. Vej pa eden je nej nieden, mi je pravo. Vaj, kuman sam čako. Tak brž sam si ga vužgo. Žena je samo prajla, ka je vejdla, kak bou, moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa tou, ka me nigdar nede pamet srečala. Mlajši pa so nika nej prajli, ka so pejneze že dobili. Na drugi den smo se pajdaši dobili v krčmej. Kadili smo tadale, kak bi se sploj nika nej zgodilo. Miki zveza.hu PETEK, 03.08.2012, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA, 10.40 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.10 (NE)POMEMBNE STVARI: MAGIJA, 12.00 SVETO IN SVET: VERA IN KULTURA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ANGOLA: PREZRTA DEŽELA, DOK. ODD., 14.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.20 2012, LETO NIČ: FELIKS, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.10 GOL S KRALJICO, DOK. FILM, 18.25 OZI BU, RIS., 18.30 PIM IN POM: OLIMPIJSKE IGRE, 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, 0.40 POSEBNA PONUDBA, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PETEK, 03.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 9.35 NA OBISKU, 10.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.30 OLIMPIJSKE IGRE, 10.30 STUDIO, 10.35 JUDO, 11.30 VESLANJE – FINALE, 11.00 PLAVANJE, ATLETIKA, KOŠARKA, TENIS, 13.00 STRELSTVO - FINALE PUŠKE LEŽE, 15.00 JUDO, TRAMPOLIN, 18.30 BOKS, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE – FINALA, ATLETIKA, 22.15 ROKOMET - DANSKA : NORVEŠKA (Ž), 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 04.08.2012, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 KRILA UPANJA, DOK. FILM, 10.50 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 10.55 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.25 KINO KEKEC: MOJ SOSED TOTORO, JAPONSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 15.50 VILLAGE FOLK – LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 16.00 NAFTNO MESTO, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 17.45 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NAD., 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 KONCERT DARJE ŠVAJGER, 20.50 EMMA, ANG.-AM. FILM, 22.50 POROČILA, 23.20 POLETNA SCENA, 23.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.40 NAFTNO MESTO, DOK. ODD., 1.35 OZARE, 1.40 DNEVNIK, 2.05 UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 04.08.2012, II. SPORED TVS 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 POLETNA SCENA, 7.45 POLNOČNI KLUB: OBLEČENI V SONCE, 8.55 POSEBNA PONUDBA, 9.25 SLOVENCI V ITALIJI, 10.00 OLIMPIJSKE IGRE, 10.00 STUDIO, 10.10 TRIATLON (Ž), 11.30 VESLANJE – FINALA, 11.00 ATLETIKA, VATERPOLO - SRBIJA : ZDA, BADMINTON, TENIS - FINALA: POSAMEZNO (Ž), DVOJICE (M), 17.15 ROKOMET - HRVAŠKA : DANSKA (M), 17.30 TRAMPOLIN, ATLETIKA (HOJA M), BOKS, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE – FINALA, 23.00 ODBOJKA - BRAZILIJA : SRBIJA (M), 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 05.08.2012, I. SPORED TVS 6.55 ŽIV ŽAV, 9.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 9.40 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE PERTOČA, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.15 ZGODBA Z ARKTIKE, DOK. FILM, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - LJERKA BELAK, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.30 ŽANOV SVET, RIS., 18.40 OKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU - REDEK PTIČ, ANG. NAN., 21.30 INTERVJU, 22.25 NA VRTIČKU: NEKOČ IN DANES, DOK. SER., 22.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 23.05 POROČILA, 23.35 POLETNA SCENA, 0.05 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 1.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.30 IGRALCI BREZ MASKE - LJERKA BELAK, 2.30 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 3.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.00 INFOKANAL NEDELJA, 05.08.2012, II. SPORED TVS 8.10 SKOZI ČAS, 8.40 POLETNA SCENA, 9.10 GLOBUS: ACTA AD ACTA?, 9.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, ALPE BREZ MEJA, 10.15 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 10.45 TOMAŽ HABE: TO SO NAŠA MESTA: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 12.00 OLIMPIJSKE IGRE, 12.00 STUDIO, 12.10 ATLETIKA - MARATON (Ž), 13.00 TENIS – FINALA, 14.00 BADMINTON, 15.00 GIMNASTIKA - FINALA PO ORODJIH, 17.45 KOŠARKA - KITAJSKA : ZDA (Ž), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ATLETIKA, 22.30 BOKS, 23.30 ROKOMET - NORVEŠKA : ŠPANIJA (Ž), 2. POLČAS, 00.10 SKOKI V VODO - DESKA (Ž), 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 06.08.2012, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.00 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.15 SPREHODI V NARAVO, 11.30 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKO JUTRO, 16.25 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO ENA PRVIČ PO SOČI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP: ČUDOVITA SEM ..., 17.35 KUŠČARJI, DOK. ODD., 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.55 KITAJCI PRIHAJAJO, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 UMETNOST IGRE: KABARET IN POLITIČNA SATIRA, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.20 DUHOVNI UTRIP, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.45 NAFTNO MESTO, DOK. ODD., 11.40 PRVI IN DRUGI, 12.00 OLIMPIJSKE IGRE, 12.00 STUDIO, 12.10 ATLETIKA, 14.45 STRELJANJE - FINALE TROJNI POLOŽAJ (M), 15.00 GIMNASTIKA - FINALA PO ORODJIH, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ATLETIKA, 22.40 ROKOMET - ŠPANIJA : HRVAŠKA, 2. POLČAS, 23.15 KOŠARKA - ARGENTINA : ZDA (M), 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 07.08.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.10 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.25 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.30 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.35 CIAK JUNIOR: SLEDI SVOJIM SANJAM, 11.45 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.20 UMETNOST IGRE: KABARET IN POLITIČNA SATIRA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 KITAJCI PRIHAJAJO, DOK. SER., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK. NAN., 16.25 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 VODJA, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 17.45 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.10 MINUTE ZA JEZIK, 18.20 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 20.50 POSTAJA TOPOLOVE 2009, DOK. FILM, 21.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS: TURČIJA, 0.00 BIKINI - SANJSKI OTOK NA ZAPRTEM OBMOČJU, DOK. ODD., 0.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 07.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.00 OLIMPIJSKE IGRE, 11.30 STUDIO, 11.40 KAJAK KANU NA MIRNIH VODAH, ATLETIKA, TRIATLON (M), 15.00 GIMNASTIKA - FINALA PO ORODJIH, 16.30 NAMIZNI TENIS - FINALE (Ž) EKIPNO, 18.00 NOGOMET - POLFINALE (M), 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.25 ATLETIKA, 22.20 BOKS, 23.30 SKOKI V VODO - DESKA (M), 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 08.08.2012, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PRIGRAM, 10.50 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.00 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.05 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVAL, DOK. SER., 11.10 ENID BLYTON PUSTOLOVŠČINE, 11.40 AFNA FRIKI: POMORSTVO, DOK. NAN., 12.05 POSTAJA TOPOLOVE 2009, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS: TURČIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 MAŠČOBE, DOK. ODD., 17.45 POGLED NA ...: GRUBERJEVA PALAČA, DOK. ODD., 17.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: MOJE LETO BREZ SEKSA, AVSTRAL. FILM, 21.30 OČETNJAVA, KRATKA TV-IGRA, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PRAVA IDEJA!, 0.05 GLASBENI VEČER: FESTIVAL RADOVLJICA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 08.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 OLIMPIJSKE IGRE, 10.15 STUDIO, 10.30 KAJAK KANU NA MIRNIH VODAH, ATLETIKA, 12.00 ROKOMET - ČETRTFINALE (M), 15.00 KOŠARKA ČETRTFINALE (M), 16.30 NAMIZNI TENIS - FINALE EKIPNO (M), 17.00 ODBOJKA - ČETRTFINALE (M), 19.00 ROKOMET - ČETRTFINALE (M), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.25 ATLETIKA, 22.00 ODBOJKA NA MIVKI - FINALE (Ž), 22.30 BOKS – ČETRTFINALE, 23.15 KOŠARKA - ČETRTFINALE (M), 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 09.08.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.45 VODJA, DOK. FILM, 11.00 POTPLATOPIS, MLADINSKA NANIZANKA, 11.20 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.40 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.10 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: VSE JE ENKRAT PRVIČ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.45 EKO UTRINKI, 17.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRINCESKA, ŠVEDSKI FILM, 21.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PANOPTIKUM, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 09.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.00 IGRALCI BREZ MASKE - LJERKA BELAK, 10.00 IGRALCI TUDI POJEJO, 10.15 OLIMPIJSKE IGRE, 10.15 STUDIO, 10.30 KAJAK KANU NA MIRNIH VODAH, ATLETIKA, 13.00 DALJINSKO PLAVANJE (Ž), 14.00 NOGOMET - TEKMA ZA 3.MESTO (Ž), 16.00 ODBOJKA - POLFINALE (Ž), 18.00 KOŠARKA - POLFINALE (Ž), 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.25 ATLETIKA, 22.00 ODBOJKA NA MIVKI (M), 22.50 NOGOMET - FINALE (Ž), 00.20 SKOKI V VODO - STOLP (Ž), 1.05 ZABAVNI INFOKANAL