EjuGljttiislu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dam razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
^rednlitvo in upravništvo: Kolodvorske nlioe itov. 15. — Z urednikom ae more govoriti viak dan od 11. do 19. ure. — Rokopiai ae ne vračajo. — Ineoratl: Šoatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav
Ijauji dajo Ie p0pu»t. Velja za Ljubljano v upravniitvu: ca oelo leto 6 gld., sa pol leta 8 gld.? aa četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 50 kr.t poiiljatev na dom velja meaečno 0 kr. več. Po poiti velja sa oelo
leto 10 gl., aa pol leta 5 gld., sa četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden meaoo 85 kr.
Štev. 244.
V Ljubljani v ponedeljek, 26. oktobra 1885.
Tečaj II.
Cesar delegacijam.
Malokedaj ali morda nikoli niso se sešle avstrijske delegacije v tako kritičnem trenotku, kakor letos. Prevrat, ki se je tako nepričakovano iz-ySil na balkanskem poluotoku in vsled kojega se j® treznila cela Evropa, pretil je zlasti našo državo ®pfaviti iz dosedanjega mirnega položaja. Nekak strab, ki je v marsikaterem oziru opravičen, postil se je vsled najnovejših dogodjajev na jugu vsacega avstrijskega državljana in vspeh carigrajske konference in posvetovanja evropskih poslanikov nikakor ni bil tak, da bi se bil ta strah polegel. Oboroževanje posameznih držav balkanskega polu-otoka nadaljevalo se je z neko nervoznostjo do o&jnovejšega časa in uže bil je počil glas, da na tihem tudi naša država pošilja vojake na jug. Da je tej vesti povsod verjelo, temu se ni čuditi. Avstrija je gotovo od vseh evropskih velevlastij najbolj interesirana pri vsaki spremembi, ki se iz-Vr&i na vzhodu. Naravno je tedaj, da naša država ^uitn očesom nadzoruje vsako najmanje gibanje, ki Se pojavlja ondi in da se tudi pripravlja za V8e slučaje. A kakor ni dvojbe, da bi vsi avstrijski narodi veselim srcem prinašali nove žrtve, ako bi korist države to zahtevala, isto tako gotovo je, je za avstrijske državljane neprecenljive vrednost^ ako se država naša v ravno tem trenotku obvaruje pred podjetji, ki bi zahtevali moida °§rotnnili materijalhih žrtev.
Naše finance so se zboljšale in čas ni več da-ko bode finančni naš minister lahko s pono-s°m izjavil, da je oni deficit, ki se je pod prejš-njimi vladami množil od leta do leta in ki je z
grenko skrbjo polnil srce vsacega patrijota, izginil popolnoma. Uže letos pokazale so se denarne razmere državine v tako prijetni luži, da se je nad to prikaznijo oveselilo srce vsacega, ki mu je na procvitanju države kaj ležeče. A ravno ta pogled v lepšo bodočnost zatemnil se je spet vsled nepričakovanih homatij na jugu. Če bi država naša bila prisiljena z oboroženo roko poseči v mes, Bog zna za koliko časa bile bi zopet uničene dobrodejne nade, da se država vender uže jedenkrat iznebi denarstvenih kalamitet. Uže iz tega jedinega uzroka pričakovalo se je s težkim srcem besed presvitlega cesarja pri običajnem sprejemu delegacij. Upalo se je, da bode preblagi vladar kolikor toliko razjasnil svojim ljudstvom sedanji položaj ter jih oprostil tako vsaj nenriietne	171->	u,lu illlliaU-
Kakor je mord3 ni države, kjer bi državljani
imeli v istini tolike svobode, tolike pravice, kakor pri nag, tako se tudi malo kje nahaja toliko odkritosti vladajočih krogov državljanom nasproti v vseh važnih političnih zadevah, kakor je nahajemo pri nas v Avstriji. Besede, ki jih je presvitli cesar govoril z ozirom na dogodke na vzhodu delegacijam, so tako jasne, tako odkrite, da ne napol-nujejo le vsacega Avstrijca z zadovoljnostjo in hvaležnostjo, ampak se bodo tudi gotovo z odkritosrčnim veseljem razpravljale po vsi Evropi. »Ohraniti mir in varovati interese države, to bode tudi zanaprej še prva in glavna skrb Moje vlade“, v teh besedah presvitlega cesarja izrečeno je pred vsem, da se državi ne bodo nalagale nikake nove žrtve, da se davki ne bodo povikševali, drugič pa tudi, da bode država vedela si navzlic temu ohra-
niti dosedanji vpliv na vzhodu. Gotovo jako tolažilne besede! To se ve da je le tedaj mogoče, ako se druge velevlasti zlagajo za našo zunanjo politiko. In da je temu tako, o tem pričajo nam one vladarjeve besede, s kojimi je poudarjal „ozko in zaupno razmerje med vladarji treh velikih sosednih držav."
Te besede presvitlega cesarja vplivajo kakor solnčni žarek, ki je po dolgom času zopet prodrl skozi temne oblake. Sedaj je zjasnjeno nekoliko politično obzorje in na podlagi tega, kar so čule delegacije iz ust presvitlega vladarja, d& se tudi z nekoliko gotovostjo na to sklepati, kako mislijo postopati evropske velevlasti. Pred vsem je sedaj jasno, da bode diplomacija s stališča be-
rolinske pogodbe nričela svm» n*'-------------. f’ "
se boue ohraniti Status quo, kar pa ne izključuje,
da se pod posebnimi uveti in modifikacijami ohrani zjedinjena Bolgarija, na primer na ta način, da je knez bolgarski ob jednem guverner vzhodne Rumelije. Da Bolgarom mnogo več ni pričakovati, to izvira uže iz tega, ker nobena velevlast ne kaže posebne volje podpirati jih ter vstrezati njih željam. Dosedaj kazala je pač Rusija Bolgarom svojo posebno naklonjenost, a od zadnjega prevrata sem postala je velika severna država čudno hladna, da, skoro sovražna, svoji nekedanji varovanki nasproti. Kaj je prav za prav krivo temu, pač ni jasno, a Bolgarija morala bode vsakako računati z neprijetnim tem faktom.
Nekaj je treba pri vsem tem vender še v poštev jemati. Kakor je neverjetno, nemogoče vender ni, da se jedna ali druga orožju stoječih balkanskih državic spozabi in prenagli, ali da, ne
Listek.
Prokleta!
Koman. Spisal Emile Richebourg; po E. Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
Te besede so moža silno pretrsle, in šine mu ^'sel v glavo, da utegne biti njegova soproga Venderle nedolžna.
S tresočim glasom klikne:
»Da, jaz bi te bil umoril! Imel sem celo prvi P v svoji besnoči to misel. Spomnil sem se pa llajinega sinčka, in takoj se je ves moj srd spro-^eoil v britkost! Tvoj sin te varuje pred mano °'j še kakor neumna moja ljubezen do tebe pri • me najin otrok k temu, da pozabim, kar se ^Sodilo in ti odpustim! Njemu samemu se imaš 8 ,Vatoti za mojo prizauašbo! — Ti si pa baš a, 7 rekla, da sem se maščeval, ne da bi vedel, J® tlioja čast v nevarnosti. Valentina; kaj li P°menjajo te besedti? Aii hočeš s tem reči, da 181 Pozabila svoje dolžnosti?"
Grofinja je molčala.
»Za božjo voljo, izjavi sel* nadaljuje grof
»Izjavi se, povej mi resnico, Valentina! Si li kriva, da ali ne?“
»Povprašajte se sami, gospod grof!“ odgovori ona mrzlo. »Jaz nemam vam ničesar po-jasnovati!“
On se je britko smehljal.
»Neumnež! neumnež! Hotel si dvojiti?* zamomlja. »In jaz sem vender videl z lastnimi očmi . . .“
Vstavši nadaljuje:
»Pustiva to stvar; saj je mučno za naju obeh. Zdaj pa govoriva o vašem sklepu. Ne odhajajte, OBtanite tu! Ako nečete storiti tega zaradi mene, storite vsaj zaradi svojega sina, zaradi sveta !# — »Sklenila sem trdno, da idem preč, gospod grof. Stvar sem dobro premislila. Midva ne moreva več skupaj živeti.0
»Da, kaj ne, jaz se vam gnjusim!“ zavrne on s zadušnim glasom. »Se-ve-da, vi me niste nikoli ljubili. Vi me sovražite, ker sem vam ubi ljubimca!!!"
Grofinja se je tresla, a njeno oko je plamenelo. Pa zaprisegla Jsi je bila, da ne spregovori besedice v svoje opravdovanje. In bila je dovol. pogumna, da je molčala.
„Vi mi ne odgovarjate!8 »To je res, jaz vas ne ljubim!" izpregovori naposled.
»Tega ne rečem, da se mi gnjusite, pa groza me je pred vami! Če vas nisem mogla ljubiti, kdo je bil temu vzrok? Vi sami! Vi imate plemenite in lepe lastnosti, grof; znala sem le-te ceniti. Pa vi niti ne slutite, kaj sem trpela vsled čudnega vašega značaja, vsled vaše ljubosumnosti! Da! v začetku najine poroke bila bi vas lehko ljubila, in sam Bog zna, da sem to tudi hotela. A kaj ste storili za to? Ravnali ste z mano kakor z otrokom, ne kakor s ženo! Jaz nisem poznala živenja, to je res. Bila sem nevedna, naivna, morda tudi priprosta. Kakih svetov ste mi dajali? Nobenih! Ali ste se sploh trudili, da bi me vodili? Ne! Prepustili ste me meni sami, in niste mi dovolili nobene prostosti. Bili ste samo-silnik! Jaz sem imela dobro voljo, a vi ste jo potrli. Moje čuvstvo ste dušili; skratka: iz mene ste naredili ničlo! čez mojo veselost in mladost razgrnili ste črni pajčolan! O, jaz vam nečem očitati! Le istina naj bode med nama in trenotkom, ko se razhajava. Jaz vas ne bodem sodila. Pomislite, kako živenje ste mi napravili, in obsodite se sami!"
meneč se za to, kar so velevlasti ukrenile, začne hoditi svoja pota. Bi li Evropa, ako se kaj ta-cega prigodi, to mirno gledala, ali bi za dobro spoznala, da poseže v mes ter z mečem v roki vstvari zopet stari red? Vender taka vprašanja so za sedaj pač še prezgodna. V očigled veselim sedaj vladajočim razmeram, kakor so nam jih pokazale besede presvitlega cesarja, sc tudi za trdno nadejamo, da na ta vprašanja nikdar odgovarjati ne bo treba.
Stališče Srbije v vzliodno-rumelij-skem vprašanji.
Iz srbskih krogov poroča se v „ Polit. Corr.“:
V slednjih osmih dnevih razneslo se je iz Srbije
0 Srbiji toliko različnih vestij, da se pač nikdo ni mogel poučiti o pravem položaji ter o postopanji kraljestva. Vender je postopanje kraljestva v svojih nagibih jasno in korektno.
Kneževina bolgarska, katero je vstvarila Evropa, kazala je takoj v prvih urah svojega življenja neko animoznost proti srbskemu bratskemu narodu in srbski sosedni državi, kar je moralo dalje stoječe osupniti, Srbe pa neprijetno dirnoti. Sploh je znano, da si je Srbija postavila tudi to nalogo, da pomore k zopetnemu kulturelnemu in narodnemu probujenji rodnega bolgarskega naroda, in sicer da pomore toliko, kolikor je v njenih močeh. Znano je, da so bili ravno Obreno-viči, kateri so si napisati na zastavo preporod balkanskih narodov iz lastne moči ter pričeli zbirati inteligentne Bolgare, kateri naj bi bili zmožni sodelovati pri narodnem preporodu svoje domovine.
V vseh srbskih državnih zavodih, osebito v srednjih šolah in na visoki šoli bili so bolgarski mladeniči, kateri so se na srbske državne troške od-gajali. Najodličnejši sodelavci prvega bolgarskega
 1---- i,ri,n„	n„ nr,. Suknarov . bivši minister
za notranje zadeve, obiskavau so srbska lzobraže-
vališča. V srbski državni proračun bila je skozi več let postavljena znatna svota, katera je bila za to odmenjena. To nesebično ravnanje Srbije za bratski narod je gotovo dajal nadejo, da na našem pragu nastala državica vsaj sovražnih elementov proti Srbiji imela ne bode. Zuano je, kako malo se istinitosti strinja s tem.
Predaleč bi nas peljalo ter prisililo, govoriti o rečeh, na katere bi v tem resnem trenotji rajši pozabili. Glavni vzroki več kot antagonističnega obnašanja Bolgarije proti Srbiji naj si bodo kakci šni koli, gotovo je, da je bolgarska postala pribežališče vseh srbskih revolucionarjev, da se na njenem ozemlji proti naši varnosti in redu kujejo neprestano sovražne nakane, da je država, s katero živimo v miru, priprave vsaj dopuščala, če
Grof tožen povesi glavo.
Grofinja pa nadaljuje: „Dobila sem sina. Nadejala 3em se, da naju malo bitje uže združi. Pa ni bilo tako! Odkar ste dobili otroka, prezirali ste me popolnoma, kakor da sem zdaj svojo nalogo uže izvršila in nisem za nič več. Odtegnili ste mi tega otroka. Postali ste ljubosumni na-nj, in s tem ste me krutejše mučili nego li prej kedaj Tako ste me v vseh mojih čutih poniževali in žalili. Potreben je bil udarec, kakeršen je denašnji, da mi zopet dade vse moje sočutje, ves moj ponos! Postala sem zopet samostojna. V prvo je danes, grof, da gledate v moje srce, in tudi zadnjikrat! Zdaj sem pri kraji! Vso med nama je preč!M
Grof zavrne zamolklo: „Baš ste mi naznanili krivico, katero sem vam storil. Spoznam, da imate prav! A prosim vas še enkrat: ne odnehajte!" — *In jaz vam ponavljam: midva ne moreva več živeti skupaj!" — BPremislite vender!" zakriči on s tresočim se glasom. #Če odpotujete, ne bote videli svojega otroka nikoli več!"
Mlada gospa zatrepeče. Pa kmalu se premaga in mrzlo odgovori: MTo sem vedela." — ,, Tedaj vas nič ne odvrne od vašega sklepa?" — „Nič!“
—	„Dobro. Sami tako hočete. S silo vas ne bodem pridrževal. Smem li pa vprašat, kam odidete?"
morda ne celo pospeševala, katere so imele namen, spodkopavati postavni položaj v kraljevini: To moralo je vzbuditi premišljevanje ter nam naložiti potrebo, da okrepimo državno pozicijo.
Ko je kraljeva vlada se po polnem bavila z nalogo, da se dežela na vse strani razvije ter da na materijalno in kulturelno stran povzdigne, zvr-šil se je v Plovdivu dogode'.c z 18. septembra. Antagonistična Bolgarija premaknila je z revolucionarnim dejaujem ravnotežje na Balkanu, pre-maknjenje, katero je moralo Srbijo neposredno in dvojno občutljivo zadeti.
Po tem more se presoditi opravičenost fraz no srbskem hlepenji po moči", s katero se nekatera glasila javnega mnenja v inozemstvu tako radodarno igrajo. Stališče, katero je kralj Milan zavzel nasproti vzhodnorumelijskim dogodkom, ni bilo nič druzega, nego izraz nujne potrebe.
Pri Srbiji je šlo za to, da varuje življenske interese, katere je Velika Bolgarija morala smrtno zadeti. Zaradi tega se je izjavil srbski vladar, da pred vsem želi, da se popolnoma zopet uvede prejšnji položaj; če pa se to iz kakega vzroka nič več doseči ne more, potem je zahteval Milan I., naj se prenovi Balkan. V ta namen, in samo v ta, zaukazala se je mobilizacija ter se narod sklical pod orožje.
Če se Evropa odloči, da uniči revolucionarno delo Bolgarov — in v to bi jo morali priganjati lastni interesi, ker bi bilo labilno ravnotežje na vzhodu element vedne uevarnosti za evropski mir
—	potem je kralj dosegel svoj cilj: da se ohrani ravnotežje na Balkanu. Če se ne ohrani nedotak-nena berolinska pogodba ter še vedno ostanejo v nevarnosti življenski interesi Srbije, tedaj, a tudi še le tedaj, bi moral srbski vladar uporabiti vsa ona sredstva, katera so mu na razpolaganje, da ugodi potrebi samouhranitve. Evropa hoče ravnokar izreči slednjo besedo gledč dogodkov v Plovdivu. Jasno je, da Srbija, da si pripravljena za boj, mirno počaka to besedo. routiKa Kraljeve vlade itak ni nič druzega nego motenje miru brez potrebe.
Od odločb, katere bode storila konferenca v Carigradu, zavisna je usoda miru na vzhodu. Se ve da bi morale vlasti ob jednem misliti na to, da se v bodoče pripravljajo na bolgarskih tleh bombe s tem namenom, da se v kratkem vržejo v sosednjo ozemlje.
Srbske opravičene zahteve, za katere se hoče Srbija z vsemi jej na razpolaganje stoječimi sredstvi poganjati, se morejo tako-le določiti: 1.) Napravi naj se popolnoma in natančno prejšnji položaj. 2.) Če bi to ne bilo možno, naj se zopet uvede pogodbi ni položaj po besedah in po duhu, razširjenje življenske podstave srbstva. 3) Treba se zavarovati proti zopetni vrnitvi razmer na srb-
— „V d’ Arfeuille, v grad mojih pradedov, kjer sem se rodila, kjer se morem spominjati najlep-šega časa svojega živenja — svojega detinstva! Tam hočem moliti in jokati ter smrt pričakovati."
— BImate morda prav", deje grof suho. #Samota vam bode ugajala. Odpotujte torej. In nikdar naj vas ne greva, da niste hoteli sprejeti roke, katero sem vam hotel prožiti!"
On se hladno prikloni ter zapusti sobo z besedami: „Z Bogom! z Bogom!"
Grofinja se nekaj časa ne gane. Mislila je, da jo občutki zadušč Spominala se je svojega otroka!
Zvečer, preduo odpotuje, zahteva, da bi ga še enkrat videla. Prineso jej ga. Ona ga gorko poljubuje, pri tem britko jokajoč. Potem otroka izroči dojnici.
»O Bog, to je žrtva, katero sem morala prenesti!" tožeč zamomlja.
Trenotek kasneje zapusti poštni voz, ki jo je imel peljati v d’Arfeuille, v palačo Bussičres-ovo.
10.
To, da se je grofinja bila odstranila tako ua-nagloma, dajalo je povoda k tise',im krivim do-zdevkom. Grof je na vsa vprašanja trdokorno molčal. Svojo skrivnost je razodel le gospodu Ne-
sko-bolgarski meji, katere zasmehujejo mednarodno pravo ter delajo popolnoma nemožno mirno delovanje v kraljevini.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V soboto izvolil je Nj. veličanstvo cesar sprejeti delegacije ter o tej priliki odgovoriti na nagovor predsednikov. Ob kratkem omenili smo odgovor uže v sobotnem listu, obširneje govorimo danes o njem na drugem mestu.
V poslanski zbornici državnega zbora do- j končala se je v petek zvečer adresna debata. V soboto bila je slednja seja. Zbornični predsednik poslovil se je tako-le od poslancev: Nisem v stanu, naznaniti prihodnji dan seje in dovolil si bodem torej, naznaniti ga kakor tudi dnevni red pismeno častitim gospodom. Ker pa imam vzrok misliti, da
v teku tega leta ne bo nobene seje več, voščim vsem prečastitim gospodom, brez izjeme, so li na desni, levi ali v sredi, vštevši gospode ministre, prav vesele praznike in veselo novo leto. (Živahna pohvala.)
Nemški listi bavijo se obširno z adresno de-bato v našem državnem zboru. „Nordd. allg. Ztg.“ piše: „V Avstriji se je poskus opozicije, vojstvo potegniti v politični strankarski boj, javno obsodil." Na to list navaja nekatere liste ter konečno omenja: „Poskus, prepire, kateri nastanejo iz lokalnih ali osebnih vzrokov časih med posamičnimi vojnimi oddelki ter se skončajo s pretepi v gostilnah, poskus, take prepire kot simptome narodnostnega prepira označevati, se pač ni posrečil.*
In tako je še mnogo druzih listov iz Nemčije, kateri strogo obsojajo levičarski ta manever.
Tuje dežele.
Z juga prinaša „Ageuce Ha vas* senzačno vest, da so Srbi uže prestopili meje ter napali bolgarsko ozemlje; bolgarske čete pa da jim gredo nasproti; torej se je kmalu nadejati boja. To VČst pa prinaša samo ta list, menimo torej, da se ne obistini. — Najbolj razpravlja se po Ustili **u vprašanje, kako bode vzhodnorumelijsko vprašanje rešila konferenca. Delajo se razne kombinHcije, kako bi se moglo ugoditi bolgarskim zahtevam ter se vender ne kršila berolinska pogodba in bi se tako ne dal noben povod nezadovoljnosti Srbije in Grčije.
Grška zbornica otvorila se je minoli petek s prestolnim govorom, v katerem se poudarja, da je Grčija sprejela berolinsko pogodbo, a vzhodno-rumelijski dogodki so kalili ravnotežje na balkanskem poluotoku ter primorali vlado do vojnih ukrepov, da varuje svoje interese. Konečno izreka prestolni govor nadejo, da storijo vojaki svojo
storju Dumoulin-u. Bil je to možak poštenjak in prijatelj grofov. Navzlic svojej mladosti dosegel je bil Dumoulin kot beležnik uže mnogo sijajnih vspebov.
Sicer se je zdaj grof Bussičres po polnem odtegoval družbi ter živel je le svojemu sinu. Ta mu je bil malik.
Kmalu so ljudje o grofu govorili, da je čuden človek. Drugi so zopet menili: „Norec je!"
Izprva so ga omilovali, potem so mu postajali hladni, naposled so ga popolnem pozabili.
Tako ga je obdajala kmalu popolna samota, katere si je želel.
Prva oseba, kateri je neizprosno zaprl hifio, bila je gospodičina Lavra.
Skrivna slutnja mu je odkrila zlobno vlogo, katero je igrala v drami v Asni6res-u. Maloprid-nica dovršila je bila svojo osveto, a do smotra ni prišla; kajti grof ni hotel Lavrine ntolažbe".
Da brezvestno to žensko enkrat za vselej odpravimo, povedali moramo, da je še v istem letu zbolela za kozicami. Po dvomesečnem hudem tr' penji je ozdravila, a vsa spačena, imela je raztrgano lice, bila je grda ko greh.
Nekaj časa se je bilo cel6 bati, da os,ei’1 ’ vender posrečilo se je, obraniti jej desno oko. Ko
dolžnost ter ta zbornica dovoli vladi potrebna sredstva, če bi bili v nevarnosti državni interesi.
Najnovejša poročila iz Egipta pripovedujejo, da se v kratkem Sudanci sprijaznijo z Egiptom. Ce se to obistini, ne bode Wolffova misija imela ni-kakega povoda več. Turške pomoči, da se pomiri Sudan, potem ne bode trebil.
Razne vesti.
Smaragdi cesarice Evgenije.
francoski Časopis „Revuo Professionelle" prinaša "aslodnjo zanimljivo vžst o smaragdih bivšo francoske cesarice Evgenijo. Med svatbenimi darovi, koje je Napoleon III. bil podaril Evgeuiji, nahajal so je tudi smaragdovi kinč, ki se je posebno odlikoval po krasoti m po svoji dragocenosti. Cosarica je pozneje ukazala iz toga kinča smaragde pobrati, kor je jo hotela dati zasaditi v drug kinč, a prave smaragde v svatbenem kinču dala je nagraditi s ponarejenimi kamni, ki so pa bili tako umetno brušeni, da celo najbistroumnejši poznavatelj na prvi pogled pravih smaragdov ni mogel ločiti od ponarejenih. Leta 1875 ukazala je francoska vlada, da so vsi koronni kinči, dragocenosti in demanti Preglodajo, ter vse dragocenosti, nakitja itd., koji neso bili vpisani v seznamu kupljenih biserov in nakitja na državni račun, vrno cesarski obitelji
Med temi nahajal so je tudi kinč s ponarejonimi smaragdi. Kakor smo uže omenili, bili so ti nepravi s®aragdi jako umetno izvršoni, in zavoljo tega ni čuda, da niti dragocenar, ki je ceno temu nakitju cenil, podrejenih smaragdov ni poznal, ter je cesarici Evgeniji Pravil, da z lehko vestjo more za-nje zahte vati v Lon-doi>u 100 000 frankov.
Cesarica je itak učinila, ter prodala nakitje g podrejenimi smaragdi juvelirju Hancocku, ki je tudi smatral smaragde za prave. Cesarici se v tem oziru "i moglo prav nič očitati. Preganjana po težkih, krutih Usodah, je po polnem pozabila, da je nekdaj smaragde Sv°je promenila.
Selo pred nedavnem je bilo konstatovano, da se ^ipljoni smaragdi za pravo samo ponarejeni, vsled česar 10 Hankock prosil cesarico, da mu povrne svoto, kojo Plačal on za nakitjo. Cesarica jo v prvem hipu ^matrala juvelirjevo zahtevanje za razžaljonje časti ter . .	vrniti	dragocenarju	one svoto. Po naključji
•*eJ »akrat pride v roke kinč, v kojoga jo bila ukazala *asaditi prave smara(}e; ni 8e torej več obotavljala tor Pobotala s Hancockom. Cesarica pa zdaj nosi 111J 8 Ponarejonimi smaragdi, koje niti juvelirji niso °&li ločiti od pravih, kot svoje najomilnejše krasjo. —k.
(Tatovi v razstavi.) Policija v Antvorpnu 2Danilje, da je bilo za časa razstave vkupo 577 tatov ^r,Prtih, ki so po narodnosti tak6 razvrščajo: 211 mcev, 117 Belžanov, 63 Nižjezomcev, 35 Angliča-
nov in 19 Francozov. V tolažbo užaljenih src nemških rodoljubov, prestrašeni vsled tako velicega števila tatov nomške narodnosti, pristavljajo nemški listi, da je bilo le zaradi tega tako malo angleških in francoskih tatov zasačenih, kor so bolj premeteni in se ne dado tako lehko prijeti.
Domače stvari.
Nj. veličanstvo presvitli cesar blagovolil je podeliti za po zadnji povodnji v občinah Bela Peč, Rateče, Kranjska Gora in Dovje naj bolj prizadete svoto 2000 goldinarjev iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (Doželni odbor kranjski) dovolil je po povodnji poškodovanim Gorenjcem 1000 gld. podpore.
— (Hektorjem na dunajskem vseučilišči) izvoljen je letos naš rojak gospod dvorni svetovalec dr. Josip vitez čižman, profesor cerkvenega praya.
— (Vrli žandarmi.) C kr. deželnobrambeno ministorstvo je dalo pohvalna spričevala in remunera-cijo naslednjim gospodom:	Stražmoštru	Ferdinandu
Hoffmanu in žandarmoma Franu Kankelyju in Ivanu Juvanu, ker so v logaškem okraji ob po-plavljonji srčno, požrtvovalno in vstrajno pomagali prebivalstvu tor rešili mnogo človoško življenje.
— (Vojaštvo.) Včeraj ob 10. uri 20 minul zvečer odpeljalo se je z mešanim vlakom 130 vojaškia novincev pod vodstvom jednega častnika k četrtemu batalijonu 17. pešpolka, kateri je v garniziji v Tre-binji.
— (Čudna taktika.) V sledujih dnevih imeli smo priliko čuti več glasov o utisu, katerega je napravil prvi govor našega slovenskega poslanca prof. Šukljeta in njegov nastop v državnem zboru. Opozicijski rtsni in humoristični listi bavili so se mnogo z z njim, in sicer tako malo nriiazno in sovražno, da se uže iz tega more .sklepati, da je nosWnec nrtif. Šnk]ie
popolnoma kos svoii nalogi in da so njegova navzoč-
nost v državnem zboru prav ocenjuje. Temu nasproti
Se vprvo pogleda v zrcalo, strahu in jeze zakriči. ®ftma sebi se je gnjusiia. Nikoli ni videla tako 8rde stvari, kakeršen je bil njen obraz!
Bog jo je kmalu dovelj kaznoval! Ogibal se je ves svet ter jo prezirali Ni jej ostajalo dru-Ze8*i, nego, da vstopi v samostan.
Grofinja Bussičres je občutila veliko polajšanje, J® zopet videla d’ Arfeuille, predragi jej dom, ,! 6a je bila zapustila kot desetletna deklica, da
®'a k svojemu varuhu
Na
Sprejeta je bila z velikim veseljem. Ni čuda!
d’ Arfeuilie-u so se spominali vsi velikih dobrot,
'Je so se imeli zahvaliti njeni družini. pr Njeno gospodinjstvo na d’ Arfeuiile-u je bilo t,riV n>ajhno; Marijeta, kuharica in dekla — te 0^ebe so jej bile v hiši na postrežbo, in tn&r iu njegova žena, vrtnarjev pomočnik oskrb l'ek 8trežnik bili so pod direktnim vodstvom gra(jull"ta. ki je stanoval v ločenem boku starega Se bj,' t>a ni mislila na svojega otroka grofinja bi Št0Va.a Potila v tej samoti celo, srečno, saj spovej ' 'n ljubili so jo vsi. Pa njeno srce se je ,oj-t tako bolestno krčilo, ko se je spominala ■J* ofroka J Njena največa tolažba je bila, ne loll "	..................................
°>ke
pomagati, ubožčeke podpirati ter nad-
tolažiti. Pa tudi molitev jo je jako tešila.
ižražajo“še skoro vsa glasila desnice jako pohvalno in laskavo o poslanci dolenjskih mest, tako na pr. ^Politik", „Narodni Listy“, „Pokrok“, „Siidsteiorische Kost", „Edinost“ itd. Zlasti češki listi poudarjajo, da pridobila desnica s tem poslancem izborno moč. Radi konstatujemo tudi, da niti ^Slovenski Narod1*, liti Soča“ v svojih poročilih iz državnega zbora ne nžeta nič več onega sovraštva, katoro sta kazala svoje Ini prof. Šukljetu kot kandidatu nasproti, da se tem eč obnašata njemu nasproti sedaj, če tudi ne posebnd iimpatično, jfrj^ewd8i^-iegdno. Tem bolj iznenadil naJ \ „Slovonoc“ s svojim obnašanjem poslancu Šukljetu (jasproti. Ta list kaže proti njemu toliko zlovolje, da se moreno pač vprašati, li zastopa ta list še kranjska, slovenska, ali sploh pravična načela; posebno odlikuje se po svoji hinavski in nelojalni pisavi članek, katerega prinašata l'i9m^št;241 na prvi strani. Tu dotični poročevalec
Nekega dne spozna grofinja, da bodo v drugo mati. Veliko veselje je navdajalo njeno srce. Odvzeli so jej bili prvorojenca; pa ljubi Bog je imel usmiljenje z njo ter jej je dal nadomestilo. Na kolenih se je zahvalila nebesom za ta dar.
Pričeti jej bo odsehdob novo živenje. Njeno srce bode lehko objemalo z nežnostjo in ljubeznijo to pričakovano bitje!
Jokala je samega veselja 1 In pri tem se spomni svojega moža.
„Ce bi zdaj prišel," deje sama sebi, „odprla bi mu svoje srce, povedala bi mn resnico, odprla bi mu svoje roke 1“
In pisala je drugi dan svojemu soprogu: „Bog me ni zapustil. On naju je ločil, a dal je vsakemu jednega otroka. V petih mesecih bodem zopet mati!"
Hotela je dostaviti: »Pridi, pozabiti hočem vso krivico, prepričati te hočem o svoji nedolžnosti; midva bodeva še srečna."
Žalibog ostalo je bilo v njej še nekoliko raz* žaljenega ponosa, in to jo je zadrževalo, da ni dostavila teh besed. Pismo pa, kakor se je glasilo sedaj, bilo je grofu nov izvor dvoma in sumal (Dalje prihodnjič.)
iz državnega zborajpiraferega ni težko uganiti, ne mori .prikrivati svojih simpftfil' ffhanvitaga no°i«npa o katerem z neko posebno zadovoljnostjo pripoveduje,
kako hiii^o in	flukJjata rtiilal n trm, da je kazal
na to, kftkn «R j« mnral pr»f gjufrljo sgnift dni zaradi 7iHHPfTa	pregreška pred deželno sodniio 7,a«
govarjati ter na ta način izrekel svojo dvojbo o njegovem patrijotizmu. Tudi s trditvijo, da se prof. Suk-ljetu težko pnsrflči odpraviti Drj ..st.v^rnam pnprgvlm« utis, ki fla ie poslanec Knotz napravil s svoiimi ..sno-mini“, nokazal ie .Slovenec1*, kako blago^srce da ima.f. Profesor Šukljetu se to res ni posrečilo, a to jedino iz tega vzroka, ker vsled nekakega prestrogega postopanja predsednikovega niti k bosedi ni prišel.
Sicer pa je bilo pričakovati od onih slovenskih govornikov, ki so govorili za dr. Knotzom, da, čo ne uže iz kolegijalnosti, vsaj iz resnicoljubja zavrnejo perfidne napade velikonemškega kričača, kateri bi se zaradi teh svojih napadov v javnem življenji lahko kaznoval po določilih kazenskega prava in ki so tu le vsled imunitete, katero uživa vsak poslannc, ne morejo uporabljati. P*sJ^cu kanoniku l^hj^u, kateri je kmalu za Knotzom poprijel za besedo, vender ni neznano bilo, da je prof. Šukljeta Ni. veličanstvo presvitli cesar zaradi omenienoga prestopka pomilostil, in sicer najbolj zaradi tega pomilostil. ker~ je svoj • )regreŠoklTp ral S krvi jo. katero ift_o.n hnji I
iti Kraljevem Gradci prolil <•.	inl
m »v i n 0, ter na ta način zadostno dokazal svoj patrijotiz£pi.
postopanje „Slovončevo° v tej zadevi pa je gmovJTEuclno.
— (Gosp. Žiga Bohinec,) konzistorijalni svetovalec, imenovan je vodje namestnikom in ekonomom v tukajšnjem semenišči.
— (Umrl) je dne 23. t. m. Anton Tavčar, župnik na Kaki, v 59. letu svoje d6be.
— (Imenovanje na Primorskem.) Naučni minister imenoval jo aprob. prof. E. Kramarja članom izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole na Goriškom.
— (C. kr. deška vadnica v Gorici) ima 610 učencev v vseh razredih, in sicer na slovensko-nemškem oddelku v I. razredu 71, v II. 95, v III. 81, v IV. 63 dijakov, na italijansko-nomškem oddelku pa v I. razredu 64, v II. 88, v III. 81, v IV. 67 učencev, vkup torej 610.
— (Zadnja povodenj) jo po tržaški okolici napravila nad 50 000 gld , blizu 20 000 gld. škode je le na Greti in v Rojanu. Tudi v mestu je zadnja povodenj še precej škode napravila, toda z okolico v nobeni primeri.
— (Občinske volitve.) Pri volitvi novega župana v Starem Logu v kočevskem okraji bil je izvoljen dosedanji prvi občinski svetovalec Matija Ei-senzopf, na njegovo mesto pa dosedanji odbornik Ivan H (5 g e. — Pri volitvi občinskega predstojništva v Kočevski E e ki bil je izvoljou županom Jakop Frietz, občinskima svetovalcema pa Peter Schmalz in Ivan Križ. — Pri občinski volitvi v Logu pa je bil županom voljen Josip Lakner in občinskima svetovalcema Ivan Rom in Peter Kurro.
— (Kraški teran.) S Krasa se „Ed “ poroča: Dutovlje, Tomaj in sosedne vasi so pridelale letos jako malo terana, kajti polje ni dalo nič, le latniki okrog hiš so bili nenavadno obloženi. Teran, kar ga je mislimo, da bode izvrsten, samo škoda, da ga je malo. Naj se torej kupci požurijo, kakor prejšnja leta tudi letos nas obiskati, kapljo dobe dobro. Naj pri tej priliki omenim, da terani iz Dutovlj, Tomaja so res med najbolja črna vina prištevati, pa samo dokler so v prvi roki. V krčmah, naj bo tu na Krasu, ali pa v Trstu, toči se med letom tudi kraški teran, pa ima le ime, druzega nič. Tudi na Vipavskem hočejo imeti torano. Jaz sem ga to poletje v neki vipavski krčmi pil če-trtinko, imel sem ga zadosti. Barvo mu ni manjkalo, alkohola pa šo manj. Reklo se mi je, da je iz nekega imenitnoga vipavskega hrama. Na tak način, tako sem si mislil, dola se konkurenca kraškemu refošku, pa naj so le dola, vondar: izvan Krasa ni terana, in če je teran, pa je pacan.
— („ Ljudske knjižn ice “) izšel je 20. snopič, kateri prinaša nadaljevanje povesti „ Beneška svatba**. Snopič stane 6 kr. »Ljudske knjižnice** dobivajo so še eksemplari od 1. do 19. zvezka polnoštevilno.
— (Napajanje travnikov pozno na jesen.) — V poznji jeseni. — Jesensko deževje pi-žejo „Novice“ odplavi z njiv, vinogradov, gozdov mnogo redilnih tvarin. Zato je voda potočnica v tem času najboljša ter napajanje ni zamuditi. Josenski čas je v to svrho najbolj pripraven. Ako imamo suho jesen, kaže noč in dan napajali ter se da nadaljovati, ko bi tudi sneg zapadel, če le mraz ne pritisne Napajanje škoduje, kedar voda zmrzne in z ledeno krasto travniko pokrije, ki se časih po več mesecev no raztali Koristi vender ledena odeja z mahom zaraščenim travnikom. Led namroč mah vzdigne iz tal in ko je travnik posušen, moromo mah z brano zelo lehko odpraviti. Nagi prostori se posejejo s travinim semenom in z železnimi grabljami povlačijo. Kanali se naj iztrebijo, zemlja pa za kompost porabi, kolikor je ostane, ko smo jame po travniku bili zasuli. Kompostni gnoj koristi največ travnikom. Želeti je, da si ga povsod kolikor največ pridelujejo.
Tržne cene.
V Ljubljani, 24. oktobra.
Hektoliter hanaške pšenice velja 7 gld. 20 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 63 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 3 gld.-9 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 5 gld.20 kr,; tur-šica 6 gld, 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Speli po 56 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2‘/a kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjsko 58 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 47 kr., golob 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 70 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Srede c, 25 oktobra. Srbija pomnožila je svoje čete ob meji proti Vidinu. Knez šel si je ogledat utrjevanja. V Sredci pričakuje se z zaupljivostjo konec konference.
Sredec, 25. oktobra. „Agence Havas" poroča: Srbi prodrli so čez Klisuro na bolgarsko ozemlje; bolgarske čete jim gredo nasproti.
Carigrad, 25. oktobra. Angleško-turška pogodba gledč Egipta se je podpisala.
Rim, 25. oktobra. Včeraj je v provinci ji Pa lermo na koleri obolelo 63 oseb in umrlo ‘27.
Telegrafično borzno poročilo
7. dnč 26. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih............................. 82	30
»	»	»	» srebru................................ 82	55
Zlata renta. .	. ..........................................108'90
5°/0 avstr, renta.........................................99'40
Delnice nftrodne banke....................................... 864'
Kreditne delnice.............................................284
London 10 lir sterling...................................... 125	05
20 fratikovec.................................................. 9-95
Cekini c. kr...................................................  593
100 drž. mark..................................................61-43
Urndni glasnik
z dnž 26. oktobra.
Razpisane službe:	Na	jednora/.rednici	pri Sv. Ja-
kobu učiteljska služba; 400 gld. in stanovanje. ProSnje do 15. novembra c. kr. okr. Šolskemu svčtu za ljubljansko okolico. — Na jednorazrednici v Jesenicah služba učitelja; 400 gld. plače. Prošnje tekom jednega meseca c. kr. okr. šolskemu svčtu v Krškem. — Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani službi dveh davkarjev VIII., oziroma dveh glavnih davk. priglednikov ali davkarjav IX., ali dveh davk. priglednikov v X., event. dveh proviz. davk. pristavov v XI. prestopnem razredu pri c. kr. glavnih davkarijah in davčnih uradih na Kranjskem.
Razpisane ustanove:	Baronovke	Salvay ubožna
obrestna ustanova (za osebe plemenitega stanu) za drugo polletje 1885 v znesku 740 gld. Prošnje, podprte z dotič-nimi spričevali, tekom štirih tednov knezoškof. ordinarijatu.
Dražbe: V Ljubljani posestva Ant. Škrabe iz Bresta (2675 gld. in 300 gld.) dn6 4. novembra; — zemljišče Frančiške Zajec iz Podgorice (110 gld.) dn6 31. oktobra.— V Vipavi zemljišča Jos. Šmeca iz Zemone (1270 gld. in 130 gld.) dn6 11. novembra. — V Ljubljani posestvo Mine Čemažarja iz Zadobrove (1320 gld.) dn6 31. oktobra. — V Novem Mestu posestvo Lovreta Bo setta s Pristave (1044 gld.) dn6 10. novembra. — V Zatičini zemljišče Jan. Ceglarja iz Št. Vida (900 gld.) dnž 19. novembra; — posestvo Jan. Zupančiča iz Jurke Vasi (3275 gld/ dnž 19. novembra. — V Krškem zemljišče Jan. Ober-starja (1094 gld.) dn6 4. novembra; — zemljišča Jan. Dvornika (35345 gld.) dn6 4. novembra. — V Kostanjevici zemljišče France in Leopoldine Hribar (3287 gld.) dni 11. novembra. — V Krškem zemljišče Jos. Pirca v občinah Ravno in Senuše (3246 gld.) dnč 14. novembra. — V Kostanjevici zemljišče Mihe Muničevega iz Rojca (3287 goldinarjev).
Umrli so:
Dnž 23. oktobra. Ignacij Praprotnik, črevliarjev sin, 14 mes., Kurja Vas št. 16, božjast. — Marija Paternost, pismonoševa soproga, 64 1., Stari trg št. 16, vodenica. — Alojzija Milochnoja, agentova soproga, 45 1., V Prulab št. 27, tuberkuloza.
V civilni b61ntci:
Dnž 22. oktobra. Peter Pirš, žagar in tesar, 45 1., oslabenje.
Srečke
z dnč 24. oktobra. Lin e c: 68 29 54 40 Trst:	3	89	51	47
56.
79.
	a rf P	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v mm	Tempo- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v ram
	M a -g 3	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734 38 733 38 732 98	5 4 14 6 10-4	bzv. , jzpd. sl.	megla d. obl. p. obl.	0-8 dež
	M ■3 M O lO IN	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730 40 728-34 724-91	8-6 11-8 11-2	bzv. j. sl. jzpd. sl.	obl. dež obl.	19 2 dež
Meteorologično poročilo.
Vožni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. oktobra 1885.
Lj-u/bljana.-TerTDiž;.
Postaje		Osobni vlaki		
		1.2.3. razred zjutraj	1.2. 3. razred dopolud.	1.2 3. razred zvečer
Ljubljana, juž. žolez.	odh.	640	11.40	6.35
Ljubljana, Bud. želez.		644	11 45	6.39
Vižmaije			6 53	11.55	6.48
Medvode			7 04	12.07	6 59
Loka			7.17	12.21	7 12
Kranj			7.31	12.38	726
Podnart-Kropa . . .	M	7.48	12 56 popol.	7.43
Radovljica (m. p). .		8 05	1 14	8,-
Lesce-Bled		•«	8.12	1.24	8.08
Javornik 			8 29	1 46	8.25
Joaonico 			8.39	1 57	8 83
Dovje			8 56	2.18	8.49
Kranjaka Gora . . .	»»	9.21	248	9 11
Ratoče-Bola Peč. . .		9 37	3.03	9 24
Terbiž		prih.	9.55	3.20	9.38
Ter^iž-Lj-uToljstna..				
		p« noži	popol.	iitfot
Torbiž		odh.	12 36	1.10	6.20
Ratočo-Bela Peč . . .		1.01	1.30	6 39
Kranjska Gora . . .		1.22	1.46	6.53
Dovje			155	2 19	7.19
		2.23	2 43	7.41
		tjutrsj		
Javornik 			2.30	2.50	7.48
Losce-Blod			2 56	3.15	8.13
Radovljica (m. p.)		3.03	3.22	8 21
Podnart-Kropa . .		3.27	3.44	8.44
Kranj			3.47	402	9.03
Loka		y>	4.06	4.20	9.20
Modvode			4.21	434	9.34
Vižmarjo			1 :u	4.46	9.46
Ljubljana, Rud. žel	prih.	4.44	4.55	9.55
Ljubljana, juž. žel. .	»♦	4.50	5 —	10 —
■■■■■■■■ v
TT cenec
ne izpod 14 let star, sprejme se takoj v neki večji proda-jalnici z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe vpo-šiljajo naj se opravništvu «Ljublj. Lista».	(161)	3-2
K	Mnogo	tisoč
®	šj
oseb je vsled pregleda in navoda knjižurice «Der jll gj Krankenfreund» (Prijatelj bolnikom) z preprostimi domačimi zdravili samo ozdravelo. Nobeden bolnik naj torej — naj uže boleha na katerikoli bolezni — ne zamudi, naročiti si malo knjižico iz Richterji jevega zalag&teljskega zavoda v Lipsiji. uj Treba pisati tjči le na koresponde nčnem listku n d knjižica se mu vpošlje brez troškov- (147) 21-3
^sasHsasasasasasasasasEiEsasasasasasHsasasč
V založništvu našem iziSla je na svitlo knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasni«) iz vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnlk
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij. t. Kleinajr & Fei. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Samo ta mesec še
*SSf • I»
11110
Glavni dobitek v gotovini
100.000 gld.
Dalje20.000gld. j 10.000 gld.l 5000gld. a. v. itd. 4000dobitkov
Srn
Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica 43
Za prihodnje leto
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
O o
o
Slovenska
Pratika
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Odgovorni urednik J. Nagli«.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fe d. B aro b °r|f T