Za poduk in kratek cas. Grogor Jož. Plohel, doktoi1 bogoslovja, dekan in nadžupnik Ptujski. (Dalje.) Ptuj slovi za najstarejše mesto Štajerake dežele, le Oelje si prizadevlje mu prevzeti to čast, pa menda do sedaj brez uspeha. Že v začetku krščanske dobe je bil Petovinm — tako so Rimljani naa Ptuj imenovali — imenitno rimsko mesto — municipium — t. j. mesto, katerega stanovniki so bili rimaki mestjani — cives romani. Taki so iz avoje sredine volili starešinstvo, ktero jih je vladalo; in to hoče za tisto dobo nekaj reči. Bili so bogati, promet je bil obilen; v Ptuj je držala glavna cesta iz srca (Rima) ogromnega rimakega cesarstva, in se je tu v 3 panoge dalje na sever in jugovzhod razcepila. Vojaštva je bilo v Ptuji navadno obilo in večkrat so 8e tukaj zbirale cele rimake armade, da so zamogle vdariti na sovražnika, na katero koli stran je bilo treba. Meato je imelo različua poaestva, celo sedajne Varaždinake toplice so tisti čaa bile Ptujske občine.*) Ivan Tkalčič tako sklepa : V Toplicab je Ptujska občina v drugem stoletji — okoli 1. 170 p. K. r. postavila drago in krasno svetišče — tempel, — posvečen nimfam (Nymphe bile 80 starim poganom boginje stndencev, kopelj itd.) tako velikih stroškov pa Ptujska občina ne bi bila prevzela, ako Toplice ne bile njena lastnina. Zagraje okoli studenca, kjer zvira tisti krop, ti kažejo ostanke nimfeja — kteri pa je bil za nekoliko let pogorel. V trdi marmor vidiš vrezane in jako umetno izdelane različne poganske podobe ; in nad vrati, katere peljejo v krasen vrt v Toplicahj vidiš v stari rimaki kamen vaekane besede :\ (Nymphis Aug. 8acr. itd.), katere se v sloven^ki besedi glasijo : Vzvišenim Nimfam svetižče, bbčina Ptujska je na zapoved Lucija Tulija Tuska cesarakega poalanika . . . . to avetišče povzdignola. Ptuj glavno meato gornje Panonije bil je v 4. atoletji p. K. po Gotih, v 5. stolctji po divjib Huaih popolnoma razrušen, in ni bil več v stanu se do prejšnje veljave povzdignoti. Ko so pred 40 let delali železnico iz Beča na Trat, je zabliščala Ptuju za nekoliko časa zarja boljše prihodnjosti, ker glavna črta bila je zmerjena tudi po Pesnički dolini: Ptnj-Celji, ali obveljala je Maribor-Celje, in Ptuj je ostal na strani. Luč krščanske vere je bila staremu Ptnjn že rano zasvetila, ali po sv. Mohorju, ki je bil tovariš sv. Ev. Marka in škof v slavni Akvileji, ali po Androniku, ki je bil učenec sv. Ap. Pavla in prvi škof v imenitnem Sremu — Sirmium — daleč doli na Savi, kjer stoji sedaj mesto Mitrovica, to še med nčenjaki ni dognano ; — z obema imenitnima mestoma je bil Ptuj v tisti dobi v tesni zvezi, toliko pa je resnično: da je Ptuj že konec 3. stoletja imel svojega škofa, ker je že 1. 303 sv. Viktorin Ptujski škof storil smrt mučenika. (Dalje prih ) Smcšnica. 45. Bolnik: ,,Tri leta mi že oči nagajajo. Povsod že pomoči iščem, pa povsod zastonj. Morebiti mi Vi, gospod, veste kaj svetovati?" Doktor: ,,Kakor na Vašem obrazu berem, ga preveč pijete, zato so oči eedalje buje. Ako ne pustite vina, bote nazadnje še oslepeli. Prvo je tedaj, da prendarite, ali se bote vinn odpovedali ali pa očem. Eno mora biti. Po- *) Sumporno Toplico kod Varaždina u Hrvatskoj. Opisal Ivan Tkalčič. Zagreb 1869. misUte, kaj Vam je ljubše.-- Bolnik: ,,Gospod! na vse kraje sem premialjeval." Doktor: ,,In kaj mislite storiti?" Bolnik : nDa bom vendarle pri vinn ostal. Videl sem že zadosti na tem norčavem svetu, pil ga pa še vse premalo.