.09 10 6 - 2 - PROSI ZA NAS. KI K TEBI PRIBEŽIMO O v-; <> o<> o v C' ;> c> o<> o o ❖ Ta škapulir sta razodela za¬ četka 17. stoletja Jezus in Marija častitljivi Uršuli Beninkaza, vsta- novnici reda Teatink v Neapeljnu. čudovite čednosti je opazoval sv. Neri pri tej služabnici Božji, je bila zamaknjena in v I. Začetek. i 3 njenem sercu je plamtela goreča ljubezen do Boga in do bližnjega. Ko je bila zamaknjena nekega dne (na svečnico), se ji prikaže Marija Devica z Božjim detetom v naročji. Bila je belo oblečena, ogrinjal jo je sinji plajš, obdajalo jo je veliko devic enako oblečenih. Kakor Iju- beznjiva mati jo Marija nagovori takole: „Ne boj se, Uršula, obriši si solze, ter potolaži se ; po žalosti in zdililjejih tvojih prišlo bo čisto veselje, glej v mojem naročji mo¬ jega Jezusa, ki je tudi tvoj, in po¬ slušaj, kar ti veleva." Potem spre¬ govori Jezus : Ukaži ji, da naj zida samostan, kjer naj 33 redovnic ravno tako, kakor Marija, oblečenih (belo obleko in sinji plajš) po sa¬ mostanskih pravilih živi pod ime¬ nom brezmadežnega spočetja. Ob¬ ljubi jim obilno milosti in duhovnih dobrot podeliti, ako bodo živele po pravilih. Uršula je potem prosila i* - 4 - Jezusa, da naj te obljubljene mi¬ losti podeliti blagovoli tudi tistim, ki bi med svetom živeli, brezma¬ dežno Devico častili, stanu primerno čistost varovali in nosili sinji ška- pulir. To prošnjo ji dovoli Jezus, in da jo tega prepriča, ji med za¬ maknjenjem da viditi, kako angelji veliko veliko škapulirjev derže v rokah in jih dele na vse kraje po zemlji. II. Vpeljava. Precej potem je ta pobožna služabnica Božja jela izdelovati majhne škapulirje, ktere je blago¬ slavljal duhoven, in delila jih je med vernike. Vsak ga je s pobož¬ nim sercem nosil in vidilo se je kmalo, koliko dobrega sadu da je ta pobožnost prinašala kristjanom. Še preden je Uršula umerla, je bil ta škapulir uterjen in že sploh razširjen. Papeža Klemen X. in XI. — 5 - €>- 's » sta ga potrdila in previdila z od¬ pustki. Pobožni možje, kakor sv. Alfons Liguori so živo priporočali vernikom škapulir čistega spočetja, da je to Mariji posebno prijetno, da taki se štejejo k družini Marijni, pa da najbogatejši Devica tudi manši službe najobilniše povračuje. III. Namen. Udje imajo dvojin namen: 1. častiti slavne prednosti Marijine, posebno njeno brezmadežno spo¬ četje, 2. moliti, da bi se grešniki spreobrnili k Bogu. A. Kar prvi namen zadeva, je verska resnica, ktero mora vsak kristjan terdno in živo verovati, da, čeravno so vsi ljudje spočeti in ro¬ jeni v izvirnem grehu, kteri se jim še le po sv. krstu zmije, vendar Marijine presvete duše ni nikoli no¬ ben greh omadeževal ne pred roj¬ stvom ne po rojstvu, ona je bila 4 --«»■ brez vsega madeža spočeta, to je: že prvi trenutek življenja po¬ polnoma sveta, čista. Ta prednost je za Marijo velika čast, in to pre¬ dnost in čast v srcih vernikov oži¬ viti in ohraniti, je prvi namen udov sinjega škapulirja. Ta namen spolniš, ako večkrat enega izmed naslednjih zdihljejev obmoliš: »Hvaljeno bodi sveto in brez madežno Spočetje preblažene De¬ vice Marije 4 * ali: „V svojem spočetju o Devica Marija! si bila brezmadežna. 41 „Prosi za nas Očeta, čigar Sina Jezusa si od sv. Duha spo¬ čela in rodila. 44 i 100 dni odpustkov. Pij VI. 21. nov. 1793. O Marija brez madeža izvir¬ nega greha spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo! Pa tudi v dejanju častiš brez¬ madežno spočetje Marij no, če skrbiš: 1. da je tvoja duša — ktero ? - 9 - svetnikov, papeža in sv. maše za človeško dušo. Bilo je treba tudi čeznaturniti darov, t. j. posvečujoče gnade Božje ; nato so morali še lju- beznjivi navdihljeji Božje volje v podobi djanskih in nagibnih gnad na dušo rositi, drugače bi se člo¬ veška duša ne bila mogla rešiti. - Marterniki so morali umreti, cer¬ kveni učeniki sv. resnice pisati, pa¬ peži in cerkveni zbori krivoverske nauke ločiti in resnico braniti, mi¬ sijonarji v daljne dežele potovati, novi mašniki se posvetiti za zveli¬ čanje človeške duše.. Potem, ko je bilo vse tako že pripravljeno, ko je Bog s svojo vsmiljeno vsemogočno¬ stjo človeško dušo iz nič vstvaril, je bilo treba še angelja varuha; celo življenje se bo moral z njo truditi; Jezus Kristus se bo vsaki dan z njo pečal, tudi Marija Devica bo imela z njo veliko opraviti, — vsi svetniki in angelji bojo morali v ne- - 10 - besih zanjo prositi in nanjo misliti. Za vsako sv. misel in željo, za vsako sv. besedo, za vsako čeznaturno dobro delo bo morala gnada Božja rositi na tisto dušo; nevidni hu¬ dobni duhovi se bodo morali od nje odganjati in njili napadi odvračati; zalezovanje skušnjavca bo delalo nebeškim priprošnikom veliko skrbi. Božja ljubezen, Božja vsemogočnost, pravičnost in usmiljenje, Božja do¬ brotljivost in modrost se bodo vde- leževale zveličanja te duše; ona pa bo vedela vse to. Predraga Jezusova kri jo bo morala v sv. zakramentih umivati, razne vrste posvečenih stvari: voda, olje, sveče, pepel, rožni venci, ška- pulirji, svetinje se bodo morale z ne¬ izrekljivimi močmi napolniti zanjo. Duša in Telo Božjega Sina in vsa njegova Božja natura se ji bo mo¬ rala večkrat v hrano podeliti; pri tem ne bo sicer nič čudnega viditi, - 11 - vendar se bodo vsakokrat veči ču¬ deži godili, kakor da bi Bog 1000 novih svetov stvaril. Ta duša bo zamogla svoj glas do nebes povzdi¬ gniti, in kadar bo govorila na zemlji, jo bojo tam gori culi in njene be¬ sede razumeli. Ona sme Jezusovo zasluženje, Jezusove molitve, Jezu¬ sove dobre dela tako rabiti in Bogu darovati, kakor da bi bile njene lastne dobra dela. Ječine vrata vic zna odklepati in si po svoji volji izvoliti, koga iz ječe bi rešiti po¬ magala. Vsak trenutek je blizo Boga in nje serce je tako svet kraj, da mu nihčer gnade deliti ne more, kakor Bog sam, ne angelji, ne Ma¬ rija, ki naj bo češena vekomaj. — Glej koliko priprave od Božje strani je treba za dušo ; ker da v nebesa pride in se zveliča, morala je po¬ stati otrok Božji, brat ali sestra Jezusa Kristusa, in Božje nature deležna biti. — Če toraj s svojo - 12 — ■ 1 » - T molitvijo zabraniš, da se to, kar je Bog za dušo storil, z grehom ne zgubi, ali če se je zgubilo, da se spet pridobi — ali ni to veči čudež, kakor mrtvega obuditi? 2. Umiraj', či potrebujejo tvoje molitve. a. Glej tisto dušo tam; ravno zdaj je zaslišala svojo sodbo. V tem trenutku je govoril Jezus, glas nje¬ govih besed je ravno zdaj utihnil. Tisti, ki za ranjkim žalujejo, so mu še le oči zatisnili; sodba pa je že sklenjena, vse je končano. Naglo se je vse zgodilo, a vse je bilo prav milostljivo, sila milostljivo. Ni je besede, s ktero bi se dalo po¬ vedati, kaj se je tu zgodilo. Enkrat, ako je Božja volja, bomo vse vidili. — Življenje je končano, oh kako kratko je bilo ! Smrt je prišla, pa hitro je šla naprej; Kako majhnotne — 13 - se zdaj duši vse težave in grenkosti tega sveta zdijo! Dosegla je veselje, ki se ne bo nikoli končalo. Jezus je govoril, dvomiti ni več mogoče. Pa kakšno veselje! Tako veselje, tako sladkost, toliko srečo, da je nobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni slušalo, nobeno človeško srce ni občutilo. Boga gleda zdaj, in pred njo se je odprla večnost, ki nima nobene meje, ki je brez začetka, brez konca. Tema je zginila, sla¬ bost jo je zapustila; čas, ki jo je tolikanj težil, je pretekel. Zdaj ni več v nevednosti, zdaj vse ve, kajti Boga gleda. Nje duh je veličastva poln, iz kterega nove moči dobiva. Noben jezik ne more izgovoriti, kaj in koliko zdaj ta duša ve in vidi. Nje volja plava v reki same lju¬ bezni, neizmerna sladkost presunja vsa nje čutila. Kakor se goba z vodo napolni, ako se v morje vrže, tako je ta duša napolnjena s sve- T — u — tlobo, z lepoto, s sladkostjo, ne- umerljivostjo. To so pa le slabe besede, ki ne morejo povedati sreče, ktero ona zdaj vživa. „Nobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni slišalo, nobeno človeško srce ni občutilo, da, vse to vživa duša, ki je ravno zdaj, še le pred nekterimi trenutki, v telesu zdihovala slaba, kakor naj slabejše otrok. To pa še ni vse. Ni se ji bati, da bo kedaj to srečo zgu¬ bila; zagotovljena ji je za zmiraj, in njena lastnina je vekomaj. Greh se ji ne sme bližati, in nobena po¬ manjkljivost je ne sme omadeževati. V sredi samih sprememb in veselih raznoterosti, ne ve za nobeno spre¬ membo, akoravno raznotere okuse vživa. Kronana je s kraljevo krono in kraljevala bo vekomaj. In po¬ sestvo tolikega veličastva, — kako po ceni ga je dobila! Kaj je vse trpljenje, kaj so vse težave in brid¬ kosti tega sveta proti takemu ve- r — 15 - ličastvu! Zdaj je dobila za vse to večno veselje, večno lepoto, — Boga samega! Nje čudni dušni mir ji priča moč novega življenja, zaved¬ nost, same sebe ji je gotova za¬ stava njene neumerljivosti in več¬ nosti. Kaj ne, da se ti to dopade — in ne občutiš veselja, ako po¬ misliš, da je to sad tvojih molitvic, ktere si za umirajoče opravljal? Kako čudapoln je svet, ako po¬ mislimo,koliko njegovih prebivalcev vsako uro — po dnevi in po noči v večnost potuje! Brž ko ne,ga ni tre¬ nutka, da bi ne stala kaka duša pred sodbo, ki prvikrat zagleda mili, ljubeznivi Jezusov obraz, in zasliši njegove sladke besede. — O nespa¬ met ! o neumnost! to je vse, kar reči moramo, ako vidimo naše prevelike skrbi za posvetno, skušnjave, ki nas nadlegujejo, surovost, ki v nas go¬ spodari, in tako malosrčnost, mlač¬ nost in neobčutljivost za Boga! - 16 — b. Pomisli še: Pred nekterimi tre¬ nutki je ta duša bila še v nevar¬ nosti ; ni še bilo gotovo, je-li bo vse to dobila, kar zdaj vživa ali ne. Vojska je bila dvomljiva. Na življenje in smrt sta se vojskovala pekel in nebo za dušo. Dozdevalo se je, da bo pekel zmagal. Umi¬ rajoč je kazal zadosti potrpljenja, toliko, da bi zamogel zaslužiti vse, kar se zaslužiti da. Pa zadnjo gnado, sktero se zadnji sovražnik premaga, gnado stanovitnosti je Bog postavil zunej meje zasluženja — in tako je zmaga vlekla bolj na stran pekla. Bil je strašen trenutek — trenutek zadnjega vojskovanja. Vse je bilo na tehtnici, in vse, kar se je od večnih časov za izveličanje te duše pripravilo, je bilo v nevar¬ nosti se zgubiti; in take zgube se godijo na vseh krajih sveta vsaki dan. Dozdevalo se je, da ta duša ne -*>■- bo dosegla sadu dobrih del in mo¬ litvic, ki so se zanjo opravljale. —Ali se še da veči nevarnost misliti, kakor je ta? Vidil je Jezus nevarnost. — Zarad njegovegazasluženja si zaslu- ženje dobimo — atu je ta ljubezniva postava pretrgana. Gnado stanovit¬ nosti nam je on zaslužil, in vsak, kdor jo dobi, jo zarad njegovega za- služenja dobi; vendar se zdi, kakor da bi bil ta trenutek razsodbi Božjega usmiljenja prepustil. Ena postava je v tem trenutku imela še veljavo — postava podporne mo¬ litve. — Glej ga moža, ki ravno zdaj umira, tvoj sosed je in ti si njegov prijatelj ; lahko pa, da si njegov sovražnik ; znabiti si njegov dobrotnik, morda si njegov mejaš ali 1000 milj proč od njega; zna¬ biti ga poznaš, lahko tudi, da ga nikoli vidil nisi ter nič od njega ne veš-; ne veš tudi, da ravno zdaj umira; vse eno: Zmaga njegove zadnje vojske stoji' na tvojih pod¬ pornih molitvah, zguba ali zveli¬ čanje njegove duše je v tvojih rokah. Jezus je sklenil, rekel bi, da moraš I ti, ne on, to dušo rešiti in dodjati, kar ji manjka; ti moraš delo kro¬ nati, ki se je toliko časa opravljalo za tisto dušo. Lahko, da ne boš tega nikoli zvedel, še le ko sam k sodbi prideš, vender v občestvu svetnikov in zjedinjen z Jezusom moraš ti odrešenik te duše in zma¬ govavec v tej strašni vojski biti. Da toraj drugi namen sinjega škapulirja spolniš, moli za spre- ohrnenje grešnikov, moli za umi- ' rajoče, ter premisli, da, če s svojo molitvijo grešnikom gnado spokor- jenja sprosiš, njih dušo rešiš; če umirajočim srečno smrt sprošiš, Jezusovo nedokončano delo kronaš, če vernim dušam*) po- *) Oh te revne duše! izvoljene Kristusove neveste so, pa so tako pozabljene in zapuščene ! Za- . ■ —— !9 - magaš, nebesa z novimi svet¬ niki polneš, Marijo častiš in ji veselje delaš. služiti ne morejo nič; zadostiti, kar so zamudile, se ne da več; ne morejo ne pokore delati ne od¬ pustkov zadobiti; nimajo ne sv. zakramentov, ne altarja, na kterem bi se sv. maša za nje darovala; udje sv. katoliške cerkve so, ali papež nimajo oblasti do njih — zanašajo se na našo ljubezen, na naše molitve, na odpustke, ktere iim mi zadobimo. Kako čudno je, da živi tako hitro svojih ranjkih pozabijo! Kako je to? W. F. Faber piše: „Ker so jih v življenji preradi imeli in nič hudega nad njimi niso zapazit hotli, jnislijo, da tudi Bog nad njimi nič hudega našel ni. Ce pa življenje svet¬ nikov beremo (beri Hattler-jev S. J. ,.Wanderbuch“ ali življenje bi. Marg. Alakok — ali Bellarmina„od vic“) najdemo, da je v večnosti vse drugače, kakor smo si mislili. Vrazodenju karmelitarice Frančiške Pampelonske beremo, da je neka I4letna deklica dolgo morala v vicah trpeti, ker ni hotla rada umreti in se na smrtni postelji v Božjo voljo vdati. Nekega duhovna je vidila (imenovana karmelitarca) zarad malih zanikrnosti 40 let, nekega žlahnika, ki je prerad kvartal, 04 let v vicah. Nek Veliki gospod, ki je v življenju zarad svoje radodarnosti kot svetnik slovel, je moral 5 let se v vicah pokoriti, ker je po visoki službi preveč hrepenel, W. F. Faber pravi: „Če je bi. Frančiška nektere svojih redovnih sester, ki so v življenju čudeže delale, po 10, 20, 30 in 60 let v vicah trpeti vidila in — kakor so ji ene izmed njih naznanile, da se njih rešenje še ni približalo, kaj bo z nami? Je-liprav da za smrtne grehe tako slabo pokoro delamo in se za male grehe tako malo zmenimo? Je-li prav, da odpustkov ne cenimo, s kterimi bi lahko sebi in dušam v vicah toliko ko¬ ristili? Moli vsak dan onih 6 očenaš . . . str. 28, da zadobiš odpustke. — 20 3. Zgledi svetnikov, in: Koj hočem toraj v ta namen moliti ? 1.) Sv. Magdalena Paciška je 50krat na dan Jezusovo drago kri Bogu darovala za grešnike in za duše v vicah. Bog pa ji je nekega dne pokazal neizmerno število greš¬ nikov, kterim je na njene prošnje spokorjenje dal; vidila je tudi duš brez števila, ktere je s svojo mo¬ litvijo iz vic rešila. Kako lahko tudi ti to storiš: Moli prav po¬ gosto nasledno molitev? „Večni Oče! darujem ti pre¬ sveto kri Jezusa Kristusa v spravo svojih grehov in za potrebe sv. cerkve." (100 dni odpustk. Pij VII. 29. sušca 1817.) Tudi po potu, kadar na polje — k studenci — ali v mesto greš — jo lahko opravljaš in kadar po stopnicah v drugo nadstropje greš — zakaj bi je tudi takrat ne hotel moliti? - 21 - 2. ) Všasi po noči ne moreš spati — kako lahko bi, da namen sinjega škapulirja spolniš, onih str. 28 omenjenih 6 očenaš, češena si.. molil. S tem dobiš odpustke, ktere so papež Pij IX. 1856. tistim po¬ delili, ki v Rim, Kompostelo ali v Jeruzalem romajo. In če te od¬ pustke dušam v vicah nakloniš, oh koliko polajšanje jim napraviš ! 3. ) Kadar na sv. mašo ali spoved čakaš, namesto se zgovar- jati, lahko omenjenih 6 očenaš... in češena si . . . obmoliš. 4. ) Sveti Katarini Sienski je Zveličar nekega dne rekel: „Z vso gorečnostjo moraš moliti, pa za vse ljudi moraš moliti, ki so mistično (skrivnostno) telo sv. cerkve.“ Sveti Jederti pa je bilo razodeto : „Kdor Očenaš, ali češena si Marija, ali kak psalm v imenu sv. cerkve moli, tako moliiev Jezus z veliko hva¬ ležnostjo kot sad svojega trpljenja ? - 22 - sprejme, nebeškega Očeta zahvali, molitev blagoslovi, jo pomnoži ter med vse ude katoliške cerkve raz¬ deli. Če pa že en Očenaš toliko velja, kaj še le sv. križev pot, in kaj sv. rožni venec — koliko velja sv. obhajilo — in sv. maša? Oh vi pobožni, ki pogosto sv. zakramente prejemate in vsaki dan sv. mašo slišite, kaj mislite, koliko duš bi že bili v nebesa poslali, koliko grešnikov spreobrnili, ako bi bili tiste obhajila in sv. maše v ta namen Bogu darovali? In ravno to je drugi namen sinjega škapulirja — grešnikom gnado spokorjenja prositi. 4.) Sveta Terezija je 32 samo¬ stanov ustanovila, pa iz tega na¬ mena, naj bi redovnice ondi vedno za tiste molile, ki Boga žalijo, s posebno gorečnostjo pa za pridi¬ garje in učenjake, kteri se za Božje resnice vojskujejo. Sama pa je po - 23 — cele noči molila za spreobrnenje grešnikov. Rekla je, da je priprav¬ ljena lOOOkrat svoje življenje dati, ako bi s tem le eno dušo rešila. Štirideset let je na ta namen mo¬ lila, in nič ni tolikanj prosila, kakor, da bi se Božja čast širila, ter je rekla, da bi rada še tako dolgo v vicah trpela, če bi le s tem storiti mogla, da bi ljudje Boga bolj spo¬ znali — častili — ljubili. Takrat še ni bilo sinjega škapulirja, ne toliko odpustkov, — vendar je bilo več gibanja za Božjo čast in za spreobrnenje grešnikov; — sedaj pa škapulir nosimo — in sv. Oče so za njegovo nošo in molitev 6 očenaš in 6 češena .. . tiste od¬ pustke podelili, ktere romarji v Rim, Kompostelo, v Jeruzalem za- dobijo; mi pa še teh tako lahkih pripomočkov se ne poslužimo? - 24 - IV. Odpustki. Odpustke, kterih more vdele- žiti se vsak ud, ki nosi sinji ška- pulir, so papež Gregorij XVI. 12. mal. šerp. 1845 potrdili in Pij IX. so 7. rožn. 1850 določili, da se za- morejo za duše v vicah obrniti. 1. Popolni odpustki. Tisti dan,ko se škapulirprejme. Smrtno uro. Prvo nedeljo vsacega mesca. Ob sabotah v štiridesetdan- skem postu. Tiho nedeljo in naslednji petek (Marija sedem žalost). V sredo, četertek in petek velikega tedna. Zadnji dan meseca julija. O širideseturnem izpostav¬ ljeni Sv. Rešujega Telesa — en¬ krat v letu. En dan v letu, kterega si sam izvoli. — 25 — En dan v letu, kterega določi o. veliki prednik Teatinov — do¬ ločen je pa 12. dan aprila. Enkrat v letu, kedar se du¬ hovne vaje opravljajo. V praznike, rojstva, vstajenja, vnebohoda n. E. Jezusa Kristusa, v Binkošti, presv. Trojice, najdenja sv. Križa (J. majnika) in povi¬ šanja sv. Križa (14. kimovca). V praznike čistega spočetja, rojstva, očiševanja (svečnica), ozna- novanja in vnebovzetja presv. De¬ vice Marije, tudi na god Marije Angeljske (Porcijunkula). V praznik sv. angelov varhov (2. oktobra) in nadangela sv. Mi¬ haela (29. septembra). V praznik naslednjih svet¬ nikov : Sv. Jožefa (19. suše,) blaž. Jožefa Marije kard. Tomazija (24. sušca), blaž. Pavla Buralis kard. Aretižkega (17. rožn.), Rojstvo sv. Janeza Kerstnika (24. rožn.). Ss. — 26 - Petra in Pavla (29. rožn.), Sv. Av¬ guština (28. avgust.), Sv. Terezija (15. vinot.), Vsili svetnikov, Sv. An¬ dreja Avelin. (10. listop.), blaž. Janez Marinonski (13. grudn.). Odpustki rimskih postaj (v mašnih bukvah zaznamovanih), ako se gre molit v cerkev očetov Teatinov, ali pa, če take ni, v drugo cerkev, kjer je oltar Matere Božj e. Pij IX. 3. grudna 1847. Odpustki sedmerih rimskih stolnih cerkev, po dvakrat na mesec, ako se moli pred sedme¬ rimi oltarji v cerkvi o. Teatinov, ali, če take ni, v drugi cerkvi, kjer je kak oltar Marije Device. Odpustki, ktere zadobe, ki obišejo Božji grob in sv. deželo Palestino, po dvakrat na mesec, ako se gre molit v cerkvo tea- tinsko, ali vsaj v drugo cerkvo, v kteri je kak oltar Marije Device. - 27 Opomba. Kdor se hoče vdeležiti tukej naštetih popolnih odpustkov, se mora vselej spovedati, sv. obhajilo pre¬ jeti in moliti na papežev namen. 2. Nepopolni odpustki. 60 let: kdor pol ure Božje resnice premišljuje; 20 let: kdor bolnike, obiskuje ali za nje moli 5 Očenašev, Češe- namarij in Čast.; 20 let: Ob osminah praznikov Gospodovih; 20 let: Ob godovih svetnikov in svetnic iz redov pušavnikov sv. Avguština, pridigarjev, karmelitov, sv. Trojico in servitov —; 7 let in 7 štirdesetnic na vse druge godove Marije Device; 7 let in 7 štirdesetnic, koli¬ ko ikrat gre k spovedi in k sv. obhajilu. Potem še, vsak dan v bin- koštni osmini 300 dni. Ako se božja beseda posluša 200 dni. Za vsako dobro delo 60 dni — in še veliko družili. Pomniti je še: Udje, ki na čast presv. Trojice, Marije brezmadežne Device molijo 6 Očenašev, 6 Češenamarij, 6 čast bodi Bogu., in sicer v ta namen, da bi Bog sv. ka¬ toliško cerkev razširjal, krive vere zatiral, dodelil mir in edinost kerščanskim poglavarjem, dobijo vse od¬ pustke sedmerih rimskih stolnic, Jeruzalema, porci- junkule in sv. Jakoba Kom- postelskega in sicer vselej in povsod, kolikor kr at*) se Zarad tofcies — quoties se nam potrebno zdi tu najnovejših določil (sv. zbora za odpustke) ome-niti: 1. Gotovo je, da se za zgorej imenovanih šest Očenašev popolnoma odpustek dobile enkrat na dan. — Sveti zbor za odpustke vprašan: an indul- gentias.. lucrentur sodales toties — quoties et an in - 29 - imenovane molitve oprav- lj a j o — ni potreba zato posebne spovedi in obhajila tudi se zamo- rejo dušam v vicah darovati. Pij IX 14. mal. travna 1856. V. Kaj je storiti, če se želiš dobrot sinjega škapulirja vdeležiti ? 1. Škapulir moraš noč in dan nositi, če se je pa tako raztrgal, quoeunque loco preces ipsas fuderint — je 31. sušca 1856 odgovoril: Affirmative — pa dostavil: juxta votum consultoris, nempe servato decreto S. C. die 7. martii 1678 approbato ab Innocentio XI. Tu nazi- vano določilo pa se glasi: S. Congregatio declarat: semel dumtaxat in die plenariam indulgentiam in certos dies ecclesiam visitantibus concessam, vel aliud pium opus peragentibus lucrifieri. 2. V novem 26. avgusta 1882 potrjenem za¬ pisniku odpustkov za ude sinjega škapulirja se kon¬ gregacija sv. odpustkov ravno nato določilo sklicuje. Ergo: besede toties — quoties obsegajo le vse, rekel bi, brezštevilne nepopolne odpustke, ktere za- dobijo oni, ki sedmere rimske stolnice, Jerazalem, Kompostelo ali Porcijunkulo obišejo. Ce so tudi še drugi popoln, odpustki vmes, ali koliko jih je, se ne da določiti; kajti o J. Schneider S. J. konsultor kon¬ gregacije sv. odpustkov pravi: ,,najbolje je, ako se stran 28. omenjenih 6 očenaš ... ob moli z na¬ menom : vse tiste odpustke zadobiti, ktere je zbor za sv. odpustke namenil podeliti. Maurel 8. natis 1884. - 30 - da ni več za rabo, zamenjaj ga z novim. 2. Prvega mora blagosloviti in ti ga na vrat djati mašnik, ki ima zato oblast ali od papeža ali pa od velicega prednika Teatinov. 3. Veljavna tvarina tega ška- pulirja je volnato sukno sinje barve; nositi ga mora vsak ud tako, da en del visi na prsih, eden pa na hrbtu. Molitev za umirajoče. O naj dobrotljivejši Jezus, ljubljenec duš, zarotim te, po smrtni bridkosti svojega najsve¬ tejšega srca in po bolečinah svoje neomadeževane Matere, operi v svoji krvi grešnike vsega sveta, kteri sedaj umirajo, in ki bodo danes umrli. Amen. - ai - O v smrtnih britkostih trpeče srce Jezusovo, usmili se umirajočih ! (Vselej 100 dni odpustkov. Pij IX. 2. svečana 1850.) Molitev k Mariji za srečno sniert O Marija, brez madeža spočeta prosi za nas, ki k tebi pribežimo. 0 pribežališe grešnikov, o mati umirajočih, ne zapusti nas v naši smrtni uri, temuč zadobi nam po¬ polno žalost, odkritosrčno kesanje in odpušenje naših grehov, vredno sprejetje svete popotnice in potr- jenje po zakramentu poslednjega olja, da varno pridemo pred prestol pravičnega in usmiljenega Sodnika, svojega Boga in Zveličarja. Amen. 1U0 dni odp. Pij IX. 11. sušca 1856. Jezus, Marija Jožef! vam da¬ rujem svoje srce in svojo dušo. Jezus, Marija, Jožef! bodite mi na pomoč v moji smrtni sili. da ni več za rabo, zamenjaj ga z novim. 2. Prvega mora blagosloviti in ti ga na vrat djati mašnik, ki ima zato oblast ali od papeža ali pa od velicega prednika Teatinov. 3. Veljavna tvarina tega ška- pulirja je volnato sukno sinje barve; nositi ga mora vsak ud tako, da en del visi na prsih, eden pa na hrbtu. Molitev za umirajoče. O naj dobrotljivejši Jezus, ljubljenec duš, zarotim te, po smrtni bridkosti svojega najsve¬ tejšega srca in po bolečinah svoje neomadeževane Matere, operi v svoji krvi grešnike vsega sveta, kteri sedaj umirajo, in ki bodo danes umrli. Amen. - 31 - O v smrtnih britkostih trpeče srce Jezusovo, usmili se umirajočih ! (Vselej 100 dni odpustkov. Pij IX. 2. svečana 1850.) Molitev k Mariji za srečno smert O Marija, brez madeža spočeta prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O pribežališe grešnikov, o mati umirajočih, ne zapusti nas v naši smrtni uri, temuč zadobi nam po¬ polno žalost, odkritosrčno kesanje in odpušenje naših grehov, vredno sprejetje svete popotnice in potr- jenje po zakramentu poslednjega olja, da varno pridemo pred prestol pravičnega in usmiljenega Sodnika, svojega Boga in Zveličarja. Amen. 1U0 dni odp. Pij IX. 11 . sušca 1856. Jezus, Marija Jožef! vam da¬ rujem svoje srce in svojo dušo. Jezus, Marija, Jožef! bodite mi na pomoč v moji smrtni sili. - 3Ž - Jezus, Marija, Jožef! z vami naj se moja duša v miru loči Amen. 300 dni odp. Pij VII. 28. aprila 1807. Češeno, hvaljeno, in vedno mo¬ ljeno, naj Eešnje bo Telo! In če- šeno bodi sveto in neomadežano Spočetje blažene Marije Device. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.