NARODNI GOSPODA GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Uredba o izplačevanju denarnih vlog, ki so bile vložene pred 7. septembrom 1939 Belgrad, 7. septembra. A A. Na podlagi § 113. fin. zak. za leto 1939/40 in na predlog ministra za trgovino in industrijo ter finančnega ministra je ministrski svet predpisaI uredbo o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih. Čl. 1. Vse obveznosti, nastale iz pogodb in drugih pravnih poslov, ki imajo za predmet vlaganje denarja na štednjo v kakršni koli obliki, ostanejo v veljavi in se morajo izplačevati po predpisih nove uredbe, kakor tudi po dosedanjih pravilih, v kolikor ta uredba pravilnikov ne bi spremenila. Čl. 2. Vloge na štednjo na knjižice in hranile vloge po tekočih račun ib se bodo izplačevale po tej lestvici: a) vsote do 3()()() din. brez ozira na višino vlog. se bodo izplačevale brez odpovedi ; b) vsote od 5000 do 20.000 din po enomesečnem odpovednem roku; c) vsote preko 20.000 do 50.000 din po dvomesečnem odpovednem roku; d) vsote nad 50.000 din po trimesečnem odpovednem1 roku. Vsote, ki. so odpovedane in ki ne bi bile dvignjene ob poteku roka, ostanejo na razpolago vlagateljem. Čl. 5. Terjatve po tekočih in drugih računih, katerih lastniki so protokoli rane firme in gospodarstveni ki, se bodo izplačevale brez odpovednih rokov, toda samo za stvarne potrebe. Glede stvarnih potreb se bosta sporazumela lastnik računa in dotični denarni zavod. V primeru sporov bo odločil minister za trgovi m o in industrijo preko svojih organov, a v banovini Hrvaški hrvaški ban. Čl. 4. Terjatve po tekočih in drugih v logah privatnih oseb. s katerimi se morajo izvršiti obveznosti za dovršit e v že započetih gradenj, se izplačujejo brez odpovednega roka do zneska, ki. je potreben za uredi tev teh obveznosti. V primeru spora se bo uporabila določba prejšnjega člena. Čl. 5. Omejitve, predvidene v uredbi, se ne nanašajo: na terjatve pri Narodni banki, na čekovne račune Poštne hranilnice, na tekoče račune pri Državni hipotekarni banki, na terjatve enega denarnega zavoda pri drugem denarnem zavodu, na terjatve zavarovalnih družb Narodni gospodar Letnik 40 Številka 9 Strani 129— 144 Ljubljana, 15. septembra 1939 pri denarnih zavodih zaradi izplačila elementarnih glavnic. Istočasno so izvzete terjatve javnih teles pri državnih denarnih zavodih in samoupravnih hranilnicah. Čl. 6. Prenosi z enega računa na drugi račun pri istem zavodu se morejo izvršiti neomejeno, toda s tem prenosom ne more nihče pridobiti večje pravice kot jo je imel prvotni lastnik računa. Čl. 7. Za zneske, položene v gotovini po 7. septembru 1939 se omejitve, predpisane po tej uredbi ne nanašajo. Čl. 8. S predpisi te uredbe se ne spreminjajo pogoji za izplačilo starih vlog pri denarnih zavodih, ki uživajo državno zaščito po uredbi od 25. novembra 1934 s spremembami in dopolnili. čL 9. Odgovorne upravitelje denarnih zavodov, ki se bodo pregrešili zoper predpise te uredbe, bo kaznoval minister za trgovino in industrijo z denarno kaznijo 5000 din, a zavodu more odvzeti pravico sprejemanja hranilnih vlog. čl. 10. Dokler je ta uredba v veljavi,, so denarni zavodi dolžni mesečno pošiljati Narodni banki podrobne podatke, ki jih bo Narodna banka od njih zahtevala. Čl. 11. Ta uredba stopi v veljavo takoj. # Izredne razmero na svetu so vznemirile denarni trg, zlasti vlagatelje. Marsikje se je začel naval na denarne zavode, ki je bil paničnega značaja. Izgledalo je, da hočejo vlagatelji brez misli na svojo škodo, brez misli na škodo celokupnega gospodarstva odnesti iz denarnih zavodov vse, kar sc da. Izgledalo je, kakor da hočejo vlagatelji drug drugega prehiteti v misli, da bodo pač le prvi še dobili denar iz denarnega zavoda, poznejši pa ne več. V takih razmerah je bila res potrebna pametna odredba, da zbegane ljudi pomiri, bila je potrebna1 mirna roka, da ljudi vodi in varuje pred lastno pogubo, v katero so šli kakor čreda, ki ne vidi prepada, proti kateremu drvi. Tako pametno odredbo, tako mirno roko naj predstavlja, uredba o izplačevanju denarnih vlog, ki je stopila v veljavo 8.septembra in ki -so jo objavili vsi listi in jo tudi mi prinašamo-. Bistveni namen te uredbe je torej pomirjen je in red, zato da ne bi bilo panike in z njo združenega nereda in škode. Prvi dnevi že tudi kažejo-, da je uredba svoj namen dosegla, ker se povsod opaža pomirjen je. Uredba je dala vlagateljem neko sigurnost glede njihovega denarja, zlasti pa jih zagotovila, da ni treba med njimi tekme, kdo bo prvi denar dvignil, niti strahu, da bi, poznejši nič več ne dobili. Nasprotno, uredba jim zagotovi, da jim je ves denar njihovih hranilnih vlog na razpolago in sicer takoj brez odpovedi do 5.000 din, po enomesečni odpovedi vsote do 20.000 din, po dvomesečni odpovedi vsote do 50.000 din in po trimesečni odpovedi vse vloge brez omejitve. Uredba celo predvideva hudo, da ne rečemo najtežjo kazen za1 denarne zavode, če se ne bi določil te uredbe strogo držali. Ta kazen je, da se j im odvzame pravica sprejemati hranilne vloge. Pod pr etn j o take kazni je jasno, da bodo denarni zavodi napravili vse napore, da vlagateljem osvobodijo njihove hranilne vloge točno po lestvici in v rokih kakor zahteva člen 2. uredbe. Pa tudi gospodarska podjetja imajo sigurnost, da ne bodo prišla v zadrego Ui trpela škode, ker uredba varuje tudi njihove interese in jim stavi na svobodno razpolaganje s tekočega računa pri denarnem zavodu vse zneske, kolikor gredo za stvarne potrebe (člen 3.). Mnogi vlagatelji potrebujejo za jesen denar za nakup živil, za obleko, za knjige in šolske potrebščine. Vsem takim se torej ni treba bati za denar in jim ni treba dvigati več kakor je potrebno, ker bodo ostalo lahko dobili, kadar in kolikor jim bo potrebno. Glede uredbe same pa za pojasnilo navajamo za naše posojilnice sledeče: 1. Posojilnice pod zaščito morajo vedeti, da ta uredba velja le za nove vloge, to je novo vloženi denar, ali za oni del starih vlog, ki je bil pred 7. septembrom na podlagi razporeda stavljen vlagateljem na razpolago, pa ga vlagatelji niso dvignili. Glede starih vlog velja slej ko prej uredba o zaščiti denarnih zavodov od 23. novembra 1934 (člen 8. uredbe). 2. Lestvico iz člena 2. je treba pravilno tolmačiti. Vlagatelj, ki je brez odpo- vedi dvignil 5.000 din v smislu določila pod čl. 2 a), more odpovedati na enomesečni. odpovedni rok le 15.000 din. ker je 5.000 din že dvignil. Vlagatelj, ki je na podlagi enomesečne odpovedi dvignil 20.000 din, pa more po preteku dvomesečnega odpovednega roka dvigniti le 30.000 din, ker je 20.000 din že prejel po določilu a) in b) člena 2. 3. Vlagatelj, ki je svojo vlogo vezal na odpovedni rok, ne dobi ničesar, dokler ni pravilno izvršil odpovedi in ni dogovorjeni odpovedni rok potekel. Tako tudi Zadružna zveza ne bo mogla; staviti na razpolago posojilnicam naložb na njihovih vezanih računih, razen kolikor jih bodo posojilnice odpovedale in bo odpovedni rok potekel. 4. Lestvica iz člena 2. je precej visoka in res ne odgovarja višini hranilnih vlog, kakor so običajne pri posojilnicah, kjer prevladujejo le mali vlagatelji. Zveza je pod vzel a korake, da bi se v uredbi upoštevale tudi posebne razmere posojilnic, a ni uspela. Tako je obveljala ena in ista lestvica za banke in za posojilnice. Dr. Jožu Busaj: Donosnost male kmetije le v zadružništvu (Nadaljevanje.) Ravno tako smo navajali zadružne elektrarne, ker na kmetih je zopet pomen elektrike večji za. razsvetljavo gospodarski h poslopij in za pogon strojev kakor za razsvetljavo istanovanj. Nismo navedli zgoraj lesnih zadrug, katere so le 4 in hmeljarskih, kateri sta 2. Vse zgoraj navedene vrste kmetijskih zadrug predstavljajo skupaj 445 zadrug z 69.795 člani. Število kreditnih zadrug v obeh zvezah pa znaša 498 in imajo kreditne zadruge 147.698 članov. Iz le primerjave se vidi, da je število vseh vrst kmetijskih zadrug manjše od števila kreditnih zadrug in število članov kmetijskih zadrug pa za več kot 30% manjše od števila članov kreditnih zadrug. (Ti podatki se nanašajo na 31. XII. 1938 glede števila zadrug, na 31. XII. 1937 glede števila članov.) 11. Koko po je z velikostjo kmetijskih zadrug? Res je njih število manjše kot število kreditnih zadrug; zato pa je mogoče njihovo področje in obseg njihovega poslovanja večji? No bomo Vas tukaj dolgočasili še s številkami iz prometa ih iz bilance kmetijskih zadrug. S tem bi predavanje postalo presuhoparno. Glede področja ali okoliša teh zadrug pa velja po večini to, kar je Reiffeisen zahteval za kmečke posojilnice, da morajo svoje poslovanje omejiti na področje ene fare ali ene občine, kvečjemu na nekaj sosednih občin ali sosednih fara. ki neposredno mejijo druga na drugo. To je tako zvano načelo soseščine pri zadrugah. Zadruga pomeni iskiipnost poslovanja. Zato pač član kmetovalec ne more biti preveč oddaljen od sedeža zadruge, ako hoče z zadrugo poslovati. Nemogoče je, da bi živinorejska zadruga s tako podrobnim delom kot je selekcija obsegala več kot eno občino, ker mora držati v evidenci in pregledovati živali v hlevih vseh članov in voditi trajno in natančno kontrolo nad talko zvanimi rodovniškimi živalmi, t. j. kravami, vpisanimi v rodovnik in nad njih potomstvom. Ravno tako je nemogoče, da bi strojna zadruga šla preko gotovega okoliša. Strojni zadrugi so meje precej ozko odmerjene z delovno sposobnostjo (kapaciteto) kmetijskih strojev. Zadruga more imeti le toliko članov kmetovalcev, da more njena motorna mlatilnica v času mlačve vsem članom omlatiti njihovo žito. Če bi torej zadruga hotela imeti več članov, bi morala nabaviti pač še drugo garnituro strojev. V praksi pa je tako, da si kmetovalci ustanovijo še drugo strojno zadrugo. Približno isto. kar smo navedli za živinorejske in strojne zadruge, velja tudi za nabavne in prodajne zadruge. Torej tudi za te velja načelo soseščine, da more zadruga uspešno delati le s člani manjšega okoliša. Za mlekarske zadruge je sicer izkušnja pokazala, da sc zadruga, osnovana za manjše področje ni mogla obdržati. Zakaj ne? Zato. ker iz manjšega okoliša ni mogla dobivati zadostne množine mleka, da bi se izplačala strojna predelava in bi se pokrivale režije. S tem pa nikakor še ni rečeno, da morejo te zadruge izhajati le na večjem področju. Mlekarske zadruge potrebujejo gotovo dnevno množino mleka, nekako 800—1000 litrov, da morejo' v redu vršiti obratovanje in pokrivati režije. Pri tem pa je celo mnogo ugodneje, ako morejo to dnevno množino mleka zbrati z manjšega področja. Če so torej gotove mlekarske zadruge morale s poslovanjem prenehati, ni to zaradi premajhnega okoliša, ampak zaradi premajhne množine mleka v dotičnem okolišu. Zadruge so se pač ustanovile premalo premišljeno, ne da bi se bilo poprej ugotovilo, ali pridelujejo kmetje v njihovem okolišu zadostno dnevno množino mleka, da bi mogle zadruge nemoteno obratovati in pokrivati režije. 12. Razložili in dokazali ste nam, da je za večjo donosnost male kmetije potrebna združitev kmetov v kmetijske zadruge. Ali pa je z zadrugami poskrbljeno na eni strani za večjo donosnost, na drugi strani za večjo zaposlitev? Ali je potem postranska zaposlitev kmetove družine v domači ali hišni obrti nepotrebna? Nikakor! Kmetijske zadruge pač dajo ugodnejši donos malim kmetijam. Zaposlitev kmetai in njegove družine v kmečkem delu pa s tem ne zraste, nasprotno gotove kmetijske zadruge zaposlitev celo očitno zmanjšujejo. Tako zlasti kmetijske strojne zadruge zmanjšajo zaposlitev s tem, ker uvajajo za kmečko delo kmetijske stroje. Vsled tega na mali kmetiji izhajajo z manj delovnimi dnevi ali celo z manj delovnimi silami. Osvobojeni delovni dnevi oziroma delovne moči so na razpolago za domače industrije, v letih po vojni zlasti veliko tudi za tovarne in za delo in zaslužek v mestu. 13. Povedali ste nam in dokazali s številkami, da se naš mali kmet še veliko premalo poslužuje ugodnosti, ki mu jih nudijo kmetijske zadruge. Kateri so pa vzroki tega pojava in kaj bi se dalo napraviti, da bi se v večji meri ustanavljale kmetijske zadruge in bi kmetje zaradi lastne koristi z njimi sodelovali? Vzroki za neugodno stanje kmetijskega zadružništva so različni in naj v sledečem kratko navedem le najvažnejše. Prvi vzrok tega pojava je gotovo premajhna zadružna zavednost, ali bolje povedano, prevelika sebičnost. Znani individualizem našega kmeta, ki izbegava vsako skupnost v gospodarstvu zaradi podedovanega liberalnega načela: »Vsak zase«. Izbegava pa naš kmet skupnost zato, ker skupnosti ne zaupa. Tudi to njegovo miselnost potrjuje narodni pregovor: »V španoviji še pes pogine«. Dasi zadruge med našimi kmeti delujejo že desetletja, vendar jih naš kmet tudi premalo pozna in ceni. Nekaj je na tem krivo' dejstvo, da imamo premalo zadružne vzgoje pri mladini, v (»snovni šoli premalo zadružne izobrazbe in premalo zadružne propa- gande. Šola le v redkih primerih glede zadružništva vrši svojo dolžnost. Nekaj krivde je pa tudi na tem, da mnoge kmetijske zadruge ne delajo tako, kakor bi bilo potrebno, nekatere so pa celo propadle in s tem postale za kmete svojega okoliša svarilni zgled, da se je pri takih poskusih bolje držati ob strani in previdno čakati, ali bo zadruga uspela ali ne. Zelo tehten razlog je naposled dejstvo, da nam manjka -sposobnih zadružnih delavcev, zlasti poslovodij v nabavnih in prodajnih zadrugah. Res, da imamo leto za letom zadružno šolo v Ljubljani. Toda od fantov, ki so šolo dovršili, mnogi le preradi iščejo potem kake službe v pisarni v mestu, namesto da bi ostali na kmetiji in posvetili pridobljeno znanje domačim kmetijskim zadrugam. Nadaljnji razlog je še ta, da vodstvo kmetijskih zadrug, posebno nabavnih in prodajnih ni tako preprosto- kakor je vodstvo kreditnih zadrug. Pri nabavnih in prodajnih zadrugah je treba večje gibčnosti in pa trgovskega znanja. Žali-bog se pa potem navadno zgodi tako, da tisti, ki ima potrebno gibčnost in trgovsko znanje, zadrugo vodi tako, da zadruga propada ali mora likvidirati, on si pa na istem mestu ustanovi svojo privatno trgovino, ki dobro uspeva, dočim zadruga ni mogla uspevati. In še zadnji zelo tehtni razlog je tale: dasi že dolgo obstoji pri nas kmetijsko zadružništvo, vendar še nismo uspeli, da za to kmetijsko zadružništvo organiziramo dobro blagovno centralo s strumno disciplino in povezanostjo blagovnih zadrug napram blagovni cen-trali, da bi bile blagovne zadruge s svojo centralo tako povezane kakor so kreditne zadruge s svojo zadružno zvezo. Ne moremo preiskovati, kje je iu krivda. Ugotovimo le dejstvo, ki ga nihče ne more tajiti. 14. Navedli ste stanje našega kmetijskega zadružništva, ki ni zadovoljilo in navedli ste nekaj vzrokov za nezadovoljivo stanje naših kmetijskih zadrug. Pokažite nam še pot k izboljšanju! Hoditi moramo pot skupnosti in če vidimo ovire za razvoj kmetijskega zadružništva, jih moramo odstranjati. Če se naš kmet še drži prepogosto liberalnega načela »Vsak zase«, ga moramo z zadružno izobrazbo in zadružno propagando preobraziti v družabnega človeka, ki bo znal cenili geslo zadružne solidarnosti »Vsi za enega, eden za vse«. Z zadružno vzgojo bomo morali začeti zgodaj že pri šolski mladini v osnovni šoli. Četudi hočemo pospeševati ustanavljanje kmetijskih zadrug, bomo vendar postopali pri ustanavljanju z vso previdnostjo v zavesti, kako velika škoda je za ugled in zaupanje v zadružništvo, ako nepremišljeno ustanov- ljena zadruga propade ali likvidira. Zadružne šole imamo sedaj 1. in II. letnik, namenjena je kmečkim sinovom, ki imajo namen ostati doma na posestvu, da sodelujejo in pomagajo pri vodstvu domačih kmetijskih zadrug. Pri sprejemanju v zadružno šolo bo treba na to bolj strogo gledati. In tudi z organizacijo nove blagovne centrale, ki bo. nudila res vodstvo in pomoč blagovnim zadrugam, smo tudi že začeli. Treba je le, da tudi obstoječe blagovne zadruge spoznajo, da brez njihovega sodelovanja, brez stroge zadružne -discipline močna blagovna centrala ni mogoča. Vzor pri tem delu nam bo pa kreditno zadružništvo, ki stoji tako visoko po številu svojih zadrug, po številu članov in po visokih številkah zbranih kmečkih prihrankov. Kar smo dosegli s kreditnim zadružništvom, isto moramo doseči v naslednjih desetletjih z našimi kmetijskimi zadrugami, potem bo pa za donosnost naše male kmetije mnogo bolje poskrbljeno, kot je danes. Dr. Branko Jan: Položaj kmeta v Švici in pri nas Kadar se razpravlja o agrarnih vprašanjih, se kaj rado zgodi, da se navaja kot klasična dežela urejenih gospodarskih, predvsem agrarnih razmer, Švica. Ona se navaja navadno kot primer, 'kako je treba kmetijsko politiko voditi, da se kmetu pomaga. Kakor je to na eni strani hvalevredno, da izkušnje, ki jih dobimo drugod, s pridom uporabimo doma, tako je na drugi -strani švicarske kmetijske razmere nemogoče presaditi na slovenska tla. Ustroj prebivalstva je pri nas povsem različen od onega v Švici. Pri nas je 60.5% vsega prebivalstva kmetov. V Švici znaša ta odstotek 21.4% ; 45.6% pa je v Švici takega prebivalstva, ki je pridobiten v industriji in v obrti. Švica je torej izrazito industrijska država, v sled česar so tudi problemi in vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s kmetijstvom povsem drugi, kakor pa pri nas. Že samo dejstvo, da se bavi 78.6% prebivalstva z izvenkmetij- skimi poklici, cl a slutiti o močnem notranjem trgu, ki povprašuje za kmetijskimi produkti. Predvsem je torej rešeno eno vprašanje, vprašanje namreč, kam s kmetijskimi pridelki. Tudi ‘sc nam nudi drugačna slika, ako pogledamo, kako je prebivalstvo naseljeno pri nas in kako v Švici. Pri nas nimamo naselij, ki bi imela več kakor I()().()()() prebivalcev. Saj šteje Ljubljana kot največje slovensko mesto nekaj nad 8().Gt)0 duš. V Švici pa živi 11.5 % prebivalstva v naseljih s sto tisoč prebivalci, a 69.6% v naseljih s pod' I().()()() prebivalci. Pri nas pa živi 91% prebivalstva v naseljih, ki štejejo manj kakor 10.000 prebivalcev. Velika naselja predstavljajo močne konzumne centre, ki omogočujejo hitro vnovčevanje produktov. Na drugi strani povedo te številke, da švicarska industrija ni osredotočena na maloštevilnih mestih, temveč da je enakomerno razdeljena tudi na deželo. Ta industrija »na vasi« pa omogoča pravilno usmeritev »bega« delovnih moči s kmetije v i ndustrijo. Švicarski kmet ima torej to' prednost, da je številčno slabši kakor slovenski, da ima na razpolago močne industrijske centre, ki skrbe za hitro vnovčevanje produkta, ter da je s tem navezan predvsem na notranji trg. Če hočemo pravilno spoznati položaj kmeta v Švici in pri nas, je potrebno tudi, da vidimo, kakšen je ustroj kmetijstva. Predvsem je važno ugotoviti dejstvo, da je v Sloveniji 41.5% vse površine gozda, a v Švici samo 28%. Dalje, razpolaga v Sloveniji 154 tisoč kmetijskih gospodarstev s 65200 km2 produktivne zemlje, a v Švici ima 258.000 gospodarstev 22 tisoč km2 take zemlje. Razmerje gospodarstev je torej kakor I : 1.5, razmerje produktivne zemlje pa kakor I : 5.5. Ti dve številki pa dokazujeta, da je povprečna švicarska kmetija večja kakor povprečna slovenska kmetija, Leta obsega pri nas 8.5 hai, v Švici pa 9.2 ha. Res pa je na drugi strani, da se nahaja v sklopu povprečne kmetije v Sloveniji 1.9 ha orne zemlje, v sklopu one v Švici pa 1.25 ha. Poslednja primerjava pa kaže na to, da je švicarska kmetija usmerjena na travniško gospodarstvo (Graswirtschaft). Da je temu res tako. dokazuje ne samo bežen pogled skozi okno vlaka, temveč tudi pogled na številke, ki so navedene na drugem mestu. Na -splošno je švicarska kmetija preveč enostransko usmerjena. Vse tišči v mlekarstvo. Tega sc zavedajo tudi odgovorni činitelji, ki propagirajo prehod od travništva na poljsko gospodarstvo^ da bi s tem razbremenili izvoz mlekarskih produktov in poživeli notranji žitni trg. Presenetljivi rezultati pa se pokažejo, če primerjamo gostoto kmečkega prebivalstva. Na 100 ha produktivne zeml je pride pri nas 55 kmetov, v Švici pa samo 18, ali dvakrat manj kakor pri nas. Slovenija je v primeri z vso državo zaradi hribovitega značaja in obilice gozdov v toliko na slabšem, da pride v vsej državi samo 55 kmetov na 100 ha produktivne zemlje. Slovenska zemlja je prenaseljena. Poglejmo še, s kakšnimi delovnimi silami razpolagata švicarski in slovenski kmet. 100 švicarskih kmetov razpo laga s 35 konji, 100 slovenskih pa sumo s 14. Govedi ima 100 švicarskih kmetov 425, a 100 slovenskih kmetov 100 glav. Poslednja številka kaže, da so trditve glede mlekarskega značaja švicarske kmetije pravilne. Švicarski kmet ima torej živalskih delovnih sil v zadostni meri na razpolago in zato se ni čuditi, če more svojo produkcijo intcnzificirati. Pri nas bi torej morala biti racionalizirana in inten-zificirana predvsem živinoreja, da bi k splošni intenzifikaciji poljedelstva sploh mogli pristopiti. Kljub dejstvu, da je švicarska kmetija usmerjena na mlekarstvo, da so klimatične razmere v primeri s klima-tičnimi razmerami v Sloveniji mnogo slabše je donosnost pšenice, koruze in krompirja na hektar mnogo večja kakor pri nas: v Sloveniji v Švici na 1 ha v q na 1 ha v <| pšenica 8.5 23.5 koruza 12.8 50.5 krompir 51.5 179.6 Pri donosnosti zaostajamo torej za Švico pri pšenici skoraj dvakrat, pri koruzi 1.5 krat in pri krompirju pa kar za dva in pol krat. fz ustroja prebivalstva, njegove porazdelitve na mesta in vasi, je nujno, da Švica svojo kmetijsko proizvodnjo in-tenzificira, t. j., da vtakne v zemljo čim več kapitala in dela, da more zemlja čim več donašati. Tista meja. ko se nadaljnje angažiranje kapitala in dela ne rentira več, v Švici po mnenju kmetijskih strokovnjakov še daleč ni dosežena. Todn kljub ugodnostim, ki jih švi- carski kmet uživa glede na svoj položaj v ustroju prebivalstva, je bilo izraženo mnenje, »da mora švicarski kmet bolj, kakor kateri koli drugi gospodar v drugi poklicni skupini, racionalno in silno štedljivo gospodariti, če hoče svoj eksistenčni boj vzdržati z uspehom za daljšo dobo« (dr. L. Miillei ). Če Švica pri danih pogojih s položajem svojega kmeta še ni zadovoljna, kaj naj potem rečemo mi ‘f1 V Švici jo torej vprašanje povsem drugo kakor pri nas. Tam je vprašanje v tem, kako kmetijsko proizvodnjo in-tenzificirati, kako uspeti, da bo zemlja še več proizvajala. To vprašanje je za Švico velikega pomena, ker mora velik del življenjskih potrebščin uvoziti. Od celotnega švicarskega uvoza oz. izvoza odpade na n voz izvoz življenjske potrebščine 29.4% 9.6% surovine 54.7 % 7.1% gotovi izdelki 55.9% 85.3% Vidimo torej, da od celotnega uvoza odpade največ na življenjske potrebščine in surovine (64%). Od vsega izvoza pa zavzema izvoz gotovih izdelkov visoko nad tri četrtine (85%). Za nas Slovence je vprašanje povsem drugo. Manjka nam močan notranji trg, dasi smo glede tega mnogo na boljšem, kakor če gledamo na ostale dele države. Mi moramo svoje kmetijske pridelke izvažati. Mi smo v veliko večji meri odvisni od položaja — političnega in gospodarskega — v zamejstvu, kakor pa kmet one države, ki ima močan notranji trg. Zaradi tega, zaradi dobrega ali slabega vremena v zamejstvu, mi ne moremo svoje produkcije v kmetijstvu intenzi- liciiuti do luke stopnje, kakor j c to možno v Švici. Prišli 'bi v težak položaj. ker bi pridelali naenkrat ogromne količine agrarnili produktov, za katere ne bi našli kupca. Na drugi strani je to zopet nemogoče zaradi tega. ker nimamo na razpolago zadostnih kapitalij. Ekstenzivna agrarna produkcija pa ima še to za posledico, da daje zemlja produkte slabše kakovosti, vsled česar zopet ne moremo biti konkurenčni na svetovnem trgu. Tako se vrtimo v začaranem krogu: če agrarno produkcijo intcnz.il iciramo. bomo naenkrat stali pred vprašanjem, kam s pridelki, ko jih že itak težko vnovčimo, če pa produkcije ne intenzificiramo. to se pravi, če gospodarimo ekstenzivno, pa naši produkti z vidika kakovosti na zunanjem trgu niso konkurenčni. Kako rešiti to težavno vprašanje? Nujno je, da pričnemo misliti na hitrejšo industrializacijo Slovenije in vse države. Seveda mora biti načrt za industrializacijo napravljen vnaprej ter se ga je najstrožje držati. S tem v zvezi je izvajati javna dela, ki so za splošni razvoj gospodarstva pomembna. Z roko v roki gre z industrializacijo in z izvajanjem javnih del tudi pot do izboljšu- Dr. J. Basa j: Skrivnost uspeha Pogosto slišimo vprašanje, kako da ta ali ona zadruga ne more uspevati. Za neuspeh iščejo in navajajo razne ovire. Nasprotno pa. pogosto vidimo, da mlade zadruge včasih v razmeroma kratki dobi dosežejo zelo lepe uspehe. Odkod to? V čem je pri enih skrivnost uspeha, kaj pri drugih vzrok neuspeha ? Gotovo ima vsaka zadruga svoje po- ve zemljišč. S tem bi dosegli, da zaposlimo presežek kmetijskega prebivalstva v industriji, povečamo notranji trg in kupno moč prebivalstva, nismo več odvisni od dobre ali slabe volje zamejstva, poživimo lastno industrijo, ki bo delala za domači trg. Pri tem se pač ne smemo strašiti vprašanja, ki sc s tem v zvezi navadno stavlja: kam z industrijskimi pridelki, ko bo prišla naša industrija enkrat v položaj. da bo morala izvažati. Vse države se obdajajo s kitajskim zidom carin, deviznih predpisov itd. samo mi naj bi dopustili, da se držimo starih načel, s katerimi so druge države že davno napravile konec. Vprašanje gospodarske osamosvojitve pomeni tudi vprašanje svobode naroda. Če naš sosed ve, da smo od njega gospodarsko odvisni, če ve, da nam more dati živeti samo na ta način, da od nas kupuje, potem je jasno, da bo gledal, da nas spravi v svojo odvisnost, lega in pa dejstva, da je treba državljanom zagotoviti dostojno življenje v popolni svobodi, bi se moral zavedati vsak izmed nas. da bi tako doprinesel delež k močni gospodarski stavbi Slovenije in Jugoslavije. sobne razmere, v katerih je začela z delom in v katerih se vrši njeno poslovanje. O teh posebnih razmerah pri poeti i ni zadrugi tu ne bomo razpravljali. Skrivnost uspeha na en j ali vzrok neuspeha na drugi strani skoro pri vsaki zadrugi lahko najdemo v splošnih razmerah, veljavnih za vse zadruge. Zgled Da: ho stvar bolj jasna, naj za zgled navedemo primer. Kmetijsko društvo Jama-Praše je 13. avgusta imelo svojo zadružno proslavo: blagoslovitev za- družnega doma. Ta zadruga je bila osnovana šele pred tremi leti kot kmeti jsko-s troj na zad ruga in ima po treh letih že obsežen strojni inventar, na katerem je le še prav malo dolga, a si je zraven zgradila že čeden zadružni dom, ki služi predvsem kot shramba za zari ružne kmetijske stroje; zraven pa seveda je to dom zadrugar jev, v katerem se zbirajo na zadružne sestanke in seje in v katerem gojijo tudi zadružno izobrazbo. Gotovo je zanimivo v tem slučaju, kakor v drugih slučajih zadružnih uspehov in zadružnega napredka, poiskati tiste pogoje, ki so vodili do uspeha. To je važno posebno zaradi tega, da se more o teh pogojih za uspeh govoriti novoustanovljenim zadrugam im da se more zadrugar jem, zlasti članom upravnega in nadzornega odbora pokazati pot, ki vodi do uspeha. Zavednost Če govorimo o pogojih za uspeh zadrug, moramo na prvem mestu imenovati zadružno zavednost. Člani zadruge, posebno pa vodstvo, morajo imeti jasno spoznanje in obenem trdno prepričanje, da je v zadružni skupnosti mogoče za našega malega človeka, posebno za našega kmeta boljše, naprednejše gospodarstvo, ugodnejše vnovčevanje kmetijskih pridelkov in ugodnejša nabava kmetijskih potrebščin. Le potom zadruge morejo člani v gospodarstvu doseči višjo stopnjo napredka, ki bi jo vsak zase brez zadružne skupnosti nei zmogli. Ustanavljanje — iz potrebe Taka zavest mora biti v članih že pri ustanavljanju zadruge. Zato je napačno, če se hoče članom zadrugo vsiliti ali če se jih hoče pridobiti za zadružno skupnost z obljubami in prerokovanji. ki se ne morejo izpolniti. Najboljše uspeva zadruga tam, kjer je iz posestnikov samih izšla, želja in zahteva. da se ustanovi za ta ali oni namen zadruga. Zadrugo je torej ustanoviti le tam, kjer posestniki sami spoznajo, da je potrebna in ker jo zaradi tega posestniki zahtevajo. Če kje. tedaj posebno glede zadrug velja misel, da prisiljena stvar ali colo vsiljena stvar ni dobra. Svarilen zgled Tu so nam na mislih številne mlekarske zadruge, ki so se ustanavljale prva leta po vojni. Zastopnik tovarne za mlekarske stroje je šel okrog in razklada I in obljubljal in nagovarjal, da je ustanoviteiv mlekarske zadruge v kraju ne obhod na-, ker bodo kmetje potem redno dobivali znatne dohodke za mleko, ki da jih doslej nimajo. Zastopnik tovarne je seveda imel pri svojih razgovorih in predavanjih pred očmi predvsem svojo korist, to je provizijo za prodane stroje, ni pa odkrito povedal in določno postavil zahteve, da brez zadružne zavednosti zadruga ne bo šla. In tako se je osnovalo veliko' število malih mlekarskih zadrug, ki so pa kmalu po ustanovitvi prišle v težave. Morale so likvidirati in posestnikom je nastala znatna škoda zaradi tega, ker so imeli solidarno obveznost za stroje in jih je bilo treba plačati. Rabiti jih pa niso mogli več, niti ne prodati. Res da je Krek postavil za svoje zadružno načelo: »Začeti je treba,« To je čisto pravilno in tudi, za današnje razmere priznavamo to načelo, toda pod pogojem, da ljudje sami občutijo in spoznajo potrebo za zadružno skupnost in zaradi tega sami zahtevajo ustanovitev zadruge. Dobro vodstvo Mnogi pravijo, da je vendar vse odvisno od vodstva, to je od upravnega in nadzornega odbora. Če je vodstvo na mestu, bo zadrug a, uspevala ne glede na to ali je pri članih zadružna zavednost ali je ni. Toda to ne drži. Res je dobro vodstvo tudi pogoj uspeha. Če smo kot prvi pogoj navajali zavednost članov, lahko kot drugi pogoj uspeha navajamo dobro vodstvo. Toda tudi najboljše vodstvo zadruge ne bo moglo voditi do uspeha, ako pri članih ni zavednosti, ni zadružnega navdušenja, ni poguma. Tako članstvo je velika ooklja in tudi najboljše, najsposobnejše in najenergič-nejše vodstvo ne bo moglo izpeljati zadružnega voza na višino, ako ga zavira nepremagljiva coklja malodušnosti, nezavednosti ali celo nerganja pri članih. Zavedni člani so obenem pogumni člani. ki jih začetne težave ne ustrašijo, ki jih nasprotovanja ne oplašijo, saj dobro vedo, da ima vsaka dobra stvar tudi svoje nasprotnike. In zadruge najdejo v začetku navadno veliko nasprotnikov v vseh onih, katerim zadružna zavednost pri kmetih ne gre v račun. Kolikokrat se dogaja, da na sestanke in skupščine, na katerih se razpravlja o ustanovitvi nove zadruge, pridejo talki nasprotniki sami ali pa pošljejo tja posestnike, katere so poprej obdelali in jih nahujskali, češ kje ho mogla pri nas zadruga uspevati, ko niso dani po- goji, kako bodo člani po nepotrebnem z zadrugo zabredli v dolgove, koliko bo treba plačevati jamstva poleg tega, da bo delež izgubljen itd., itd. Požrtvovalnost, vztrajnost Rekli smo, da je drugi pogoj uspeha dobro vodstvo. Zato pa je zelo važno, da se pri ustanovitvi zadruge v vodstvo postavi osebe, ki imajo za zadružno delo dosti smisla in volje. Ni to čast, ampak v prvi vrsti je to dolžnost, ki jo sprejme nase oni. kateremu je skupščina, zadrugar j e\ zaupala ali bolje naložila vodstveno delo v zadrugi. To so neplačane častne službe, a treba jih je vršiti vztrajno, z veliko smisla za red in z naj večjo požrtvovalnostjo. Tu smo že navedli lastnosti, ki se zahtevajo od članov upravnega in nadzornega odbora: vztrajnost, red. požrtvovalnost. V zadružnem vodstvu je treba delati ne le v začetku, ko je stvar nova in vsled tega zanimiva, ampak tudi pozneje, ko že slabša stran v človeku vpije, da je to že dosti, da je tega preveč, da je to dolgočasno, da se je tega naveličala. Zadruga zahteva red1. Red v poslovanju morajo držati predvsem oni, ki so postavljeni na vodilno^ mesto: red v zadružni imovini, red v zadružni bla-gaj ni, red v korespondenci, red v zadružnih poslovnih knjigah, red glede sprejemanja v članstvo in poslovanja s člani, red v vseh stvareh in vsikdar. In naposled najvažnejše, požrtvovalnost. Naše male zadruge ne morejo imeti plačanih tajnikov, blagajnikov, načelnikov, ne morejo plačati vsako zamudo časa za sejo, ne vsako pot, ne vsako pismo. Načelstvo pri naših zadrugah mora veliko ali rekli bi vse delati po načelu: »Zastonj, za božji Ion!« Blagoslov žrtev So taki. ki pravijo, da je zadruga vendar poslovna gospodarska ustanova in mora zato za delo priznati plačilo. Če bi to načelo uporabili na naše male kmečke zadruge, bi vse te zadruge prav hitro izbirale, obnemogle. »Brez muje se čevelj me sezuje. Če bomo zadrugi naložili plačilo za vsak korak, za vsako dejanje, bo zadruga kakor suha njiva, neplodna in setev bo usahnila, se posušila. Ravno žrtve, trajne in z dobro voljo prinesene žrtve članov upravnega in nadzornega odbora predstavljajo tisto plodno njivo, na kateri bujno raste in prinaša 'bogat sad zadružna setev. Kjer torej vidimo, da zadruga dosega uspehe, tam bomo vedno našli, d'a ima zadruga ne le zavedno članstvo, ampak tudi dobro vodstvo, ki z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vrši vse vodstveno delo za zadrugo. Skupnost Kot zadnji, a vendar najvažnejši pogoj pa moramo poudariti skupnost. Skupnost je najbolj bistvena lastnost za zadružno obliko. Zadružno gospodarstvo se loči od individualnega gospodarstva ravno po skupnosti. Kjer skupnosti ni. ni več zadružnega, življenja in seveda tudi ne more biti zadružnih uspehov. Zadruga je potem le še na papirju, le še po imenu, a ne več po svojem bistvu. Zadružna družina Na j lepše označu jemo to skupnost, če govorimo o zadružni družini. Takrat najlepše dela im naj lepše uspeva zadruga, če so člani med seboj im s svojim načelstvom v dobrih prijateljskih odno-šajih, če se čutijo kakor tri bili člani ene širše zadružne družine, če jih težave zadruge bolijo kakor lastne težave, če jih uspehi zadruge veselijo kakor lastni uspehi. Skupni interesi Skupnost more sloneti le na slogi, na sporazumevanju, na odločni volji, da sv kljub težavam, ki vedno prihajajo, skupnost za vsako ceno in s potrebnim premagovanjem ohrani. Ljudje smo z različnimi interesi, z različnim gledanjem na gospodarstvo in zato tudi z različnimi mnenji. Iz tega mnogokrat nastajajo nesporazumi, razpori, sovraštvo, nesloga. To je smrt za zadrugo, to je smrt za kakršen koli poslovni uspeh zadruge. Zato je edina pot, ki nais druži kljub različnim interesom im različnim mnenjem, pot sporazumevali ja in dobre volje, da skupnost ohranimo in da zaradi skupnosti odnehamo, se podredimo, odstopimo od brezpogojnega zasledovanja svojih osebnih koristi in uveljav-I jan j ai svojega osebnega mnenja. Res je to nekaterim težko, zelo težko. Toda to je neobhodno, ker brez tega ni plodonosnoga zadružnega dela im ni blagoslovljeno zadružne skupnosti. Poslanstvo zadružništva — obnoviti skupnost In ravno v tem je ogromni pomen zadružništva, da ustvarja: to skupnost, da budi pri članih zavest o potrebi in o veliki koristi te skupnosti. Zadružništvo ima sicer pred seboj gospodarske cilje. Moče voditi li gmotnemu blagostanju. Toda zadružništvo se mora zavedati, da je njegovo najvišje poslanstvo' v tem. da vodi v skupnost, v vzajemnost, k ljubezni med ljudmi in med narodi. Če smo v starih časih imeli 'gospodarsko srenjo, katero nam je liberalizem razbil in razkosal, je sedaj naloga zadruž- ništva, da to skupnost zopet ustvari. Ko ustvarja skupnost, zadružništvo s tem dviga moralno in dviga materialno vse te združene poedince k prijateljstvu in k blagostanju. Taka zadružna skupnost je potem rešilni brod, ki ne pusti, da bi poedinci s svojimi družinami propadali, dočim bi se drugod kopieiloi bogastvo, laka zadružna skupnost je jez proti obubožan ju in proti propadanju družin. Plačilo za skupnost Zato je. ne le potrebno, da se v zadružništvu pondarja in goji zavest skupnosti. Ravno tako je potrebno., da za-dt ugar ji ob raznih prilikah skupnost pokažejo. Gotovo je skupnost najbolj potrebna in se najbolje javlja v poslovanju zadruge same. Toda skupnost je treba pokazati tudi ob zadružnih občnih zborih, ob zadružnih proslavah, ob zadružnih. obletnicah, ob blagoslovitvi zadružnega: doma itd. Če nas evangelij uči: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi,« velja ista misel tudi za zadružno skupnost. Kjer so gospodarji sporazumejo in si ustvarijo svojo zadružno skupnost, na taki skupnosti' dosegajo lepe uspehe, dosegajoi blagostanje in jim Bog daje v njihovem gospodarstvu prav poseben blagoslov. Prof. Borodaewsky: Zadružna vzgoja mladine na Češkem Zadružne ustanove bodo v vsaki državi šele takrat -šle nasproti boljši bodočnosti, kadar se bo sodobnim voditeljem zadružništva posrečiloi pripraviti čete mladih delavcev za zadružno delo. I i mladi delavci bodo potem sposobni', da polagoma nadomestijo svoje starejše zadružne sodelavce. So dežele, katere ne priznavajo tega principa. Daljnovidni zadružniki se tukaj upravičeno boje. da v teh deželah v kratkem ne bo primernega naraščaja, ki bi mogel prazna mesta v zadružnih organizacijah zasesti. Dejstvo je, da so se od. strani zadružništva v večini dežel ukrenile potrebne mere, da se ta pojav prepreči. Če pa nekatere dežele vendar še ne pripoznajo te potrebe, je potrebno, da jih pravočasno opozorimo in da tudi v teh pridemo do sistematične, zadružne vzgoje mladine tako, da bo bodočnost zadružništva jasna in ravna. Za tiste dežele, katere so v pogledu zadružne vzgoje mladine v kakem oziru zaostale, bi bilo dobro', da se seznanijo z ukrepi Češke, ki vsekakor prednjači v tem pogledu. V tej deželi se vzgaja mladina že dolgo časa sistematično in pestro v zadružnem duhu. Predvsem pridejo v poštev predavanja, o zadružništvu, katera tvorijo sestavni del pouka na kmetijskih, ljudskih in strokovnih šolah. Ta pouk se vzame zelo resno tako, da absolventi teh šol že dobijo zadružno-teoretienoi podlago. Isti namen dosegajo predavanja o zadružništvu, katera imajo različni vzgojni zavodi, med njim tudi nadaljevalna l judska šola po imenu Švehla. Poleg tega so kmečki mladini dostopna predavanja, katera se vršijo- na občnih zborih kampeli-čk in drugih zadrug ali pa tudi na zborovanjih, katera so sklicana iz drugih namenov za kmečko prebivalstvo. Vse to pa ni zadovoljilo kmeč- k e mladine v njenih stremljenjih, da se pouči o delovanju in ustroju zadružništva. Kmečka mladina si noče samo prisvojiti zadružnih načel, ampak si hoče pridobili še posebnega znanja zlasti v knjigovodstvu. Ustanoviti je bilo treba organizacijo, pri kateri bi se. mogla kmečka mladina seznaniti z delovanjem, nalogami in potrebami zadrug na ta način, da bi mogla ta organizacija: zadovoljiti vse potrebe kmeta glede zadružništva. Potrebni pogoji za tako organizacijo so bili dani pred ustanovitvijo protektorata z zadružno kmečko posvetovalnico. Ta posvetovalnica je imela celo vrsto zadružnih, okrožnih in okrajnih referentov in je omogočila kmečki mladini, da si pridobi tako teoretično znanje o zadružništvu, kakor tudi da zboljša praktično vodstvo pri zadrugah. Ti referenti so pritegnili nove člane v zadruge, so pripomogli, da so se zadružni deleži v redu plačevali, da so ljudje nalagali denar v kampeličke itd. Zaradi zadnjih političnih dogodkov je pa zadružna kmečka posvetovalnica morala prenehati s svojini delovanjem glede zadružne vzgoje mladine. To vlogo je prevzela nase Osrednja zveza kmečkih zadrug v Pragi. Pri tej se je osnoval poseben oddelek (VI) v ta namen, in na čelo tega oddelka je stopil poseben zastopnik mladine. Namen tega Zvezine objave Kako postopamo, če hočemo pri prilagoditvi pravil novemu zadružnemu zakonu določiti v novih pravilih večje ali manjše število članov upravnega ali nadzornega odbora, kakor pa ga predvidevajo stara pravila? novega oddelka1 je zadružna vzgoja kmečke mladine, katera naj stopi ob svojem času na mesto sedanjih zadružnih delavcev. Največja odgovornost za to delo pade na okrožne referente, katere imenuje Osrednja zveza v Pragi izmed kmečkih fantov, ki so pokazali resno zanimanje za zadružno delo. Okrožni referenti imenujejo v soglasju z zastopniki kra-jevnih zadrug okrajne referente (na vsako občino pride eden), kateri zbirajo in organizirajo kmečko mladino v posa-meznih 'krajih. Propagirati morajo zadružno delo, braniti zadruge pred napadi in organizirati knjigovodske tečaje. Skupno število referentov na Češkem znaša 4i)()0, v starosti povprečno od 25 do 50 let. Najmlajši je star celo 19 let. Mnogo jih je med njimi, ki tudi praktično delajo v zadrugah. Številni referenti so tudi že .samostojni kmetje. K zadružni vzgoji pripomorejo tudi mnogo kino predstave. Skoro 500 šol ima filmske aparate, ki več ali manj služijo tudi zadružni vzgoji mladine. V začetku tega leta je Osrednja zveza sklicala vse okrožne referente na tridnevno zborovanje za rešitev vprašanja, na kakšen način naj vodijo zadružno delo kmečke mladine. V zvezi z referati tega posvetovanja je izšla v vsakem pogledu zelo zanimiva brošura z naslovom »Pot kmečke mladine v zadružništvo . Nekatera sodišča so zavrnila vpis novih pravil v zadružni register, ker število članov upravnega in nadzornega odbora, ki so bili izvoljeni na občnem zboru, na katerem so bila. sprejeta nova pravila, ni soglašalo s številom, katere- 8'a so določala nova pravila. Pri -tem so se zadruge povsem pravilno ravnale po starih pravilih, ki so obvezna za vse, dokler niso nova pravila vpisana v zadružni register. Sodišča so pa na drugi strani vezana tudi na uredbo o voditvi in vpoigledovanj n zadružnega registra. Po tej uredbi so dolžna zadrugo, čim je spremenila pravila, prenesti iz starega v novi register in pri tem upoštevati samo nova pravila in seveda tudi določila o številu članov upravnega in nadzornega odbora po novih pravilih. Zadruge bi morale torej upoštevati stara in nova pravila, kar bi bilo v konkretnem primeru nemogoče. Kako si pomagamo. da zadostimo tem navidezno nasprotujočim si zakonitim predpisom? Na ta način, da izvršimo volitev sicer po starih pravilih, obenem pa pri povečanem številu odbornikov določimo in vnesemo v zapisnik, da sledeči, imenoma navedeni, postanejo člani odbora šele z vpisom novih pravil v zadružni register. Če naj bo pa število odbornikov po novih pravilih manjše kot po starih, pa istotako določimo v zapisniku, da sledeči, imenoma navedeni, prenehajo biti člani odbora, čim bodo nova pravila registrirana. Izvršimo torej volitev oz. izločimo potrebno število pod pogojem, da bodo nova pravila registrirana. Ravno tako navedemo tudi isto v prijavi registrskemu sodišču. Pri tem pa seveda pustimo overoviti podpise tudi tistih članov upravnega odbora, ki bodo prevzeli svoje funkcije šele z registracijo novih pravil. — Opozarjamo vse zadruge, ki bodo še spremenile svoja pravila, da se ravnajo po gornjih navodilih, da se izognejo event. neprijetnostim. Lepa slovesnost Kmetijsko društvo Jama-Praše pri Kranju je še mlada kmetijska strojna zadruga. Šele tri leta je, kar je bila ustanovljena. Pa je letos 11. avgusta že obhajala lepo slovesnost: blagoslovitev novega zadružnega doma. To je bila prisrčna slovesnost, pri kateri se je tako lepo pokazalo', kako je zadruga obe vasi Jama-Praše povezala ne le v gospodarsko skupnost, ampak tudi v prijateljsko občestvo', sosedstvo. Človeka, ki živi v mestu in v individualnem gospodarstvu, katero pozna le tekmovanje na življenje in smrt, naravnost poživi, okrepi in razveseli, ko vidi še tako skupnost. Proslavo .so začeli s sprevodom v cerkev, ki se ga je udeležilo prebivalstvo obeh vasi. V sprevodu sta bila tudi boter in botra, domačina g. ing. Oblak in gdč. Jenkova. Kar vse, mlado in staro se je uvrstilo v sprevod. »Z Bogom začni vsa-:ko' delo,« to je bilo vodilo za zadružane ne le pri poslovanju zadruge, ampak tudi pri proslavi. Iz cerkve so se zopet v sprevodu) vrnili k zadružnemu domu, ki ga je blagoslovil domači gospod župnik. Poleg doma so> bil j razvrščeni zadružni stroji, ki jih je bila že lepa vrsta. Potem so bili pozdravi, ki jih je v imenu zadruge in njenega načelstva^ izrekel posestnik zadrugar. V imenu Zadružne zveze je čestital zadrugi k uspehu g. dr. Basa j; domači zbor je zapel nekaj lepih pesmi. Zastopnik Kmečke zveze in banske uprave g. Puš je govoril o kmečki zavesti. Nato se je razvila na vrtu pri mizah domača prijateljska zabava, s katero so vaščani obenem obhajali svoje »cerkveno žegnanje«, ki je bilo vprav isti dan kot zadružna] proslava. Vprašanja in odgovori V p r a š a n j e : Ali sodišča dovoljujejo firmo Hranilnica in posojilnicai' O d g o v o r : Kljub uredbi o regulativnih hramil-nicah. po kateri je beseda hranilnica zaščitena in uporaba dopustna le za regu-lativne hranilnice, vendar sodišča do sedaj še niso nikjer zavračala vpisa v zadružni register za zadružne firme, v ‘katerih je bila poleg »Posojilnica« tudi beseda »Hranilnica- . Vprašanje: Če sc delež zviša ob prilagoditvi pra-vil novemu zadružnemu zakonu ali siceršnji spremembi, alfi morajo tudi stari člani doplačali delež? Kako naj se to i z ve d e ? Odgo v o r : Pa zadružnem zakonu ne morejo bili v isti zadrugi različni deleži. Zato morajo pri povišanju deleža tudi stari člani delež doplačati. Postopek, 'kako naj se to izvede, ni nikjer predpisan. Zahteva se le, da je vsaik član na to -opozorjen, to pa na kakršen koli način. Če stari član ne bi hotel doplačati, je to razlog za izključitev iz zadruge, ker st1 ne bi pokoraval sklepom občnega zbora oziroma določbam pravil. V p r a š a n j e : Po -starih pravilih nismo imeli namestnikov. po novih pravilih jih pa hočemo imeti. Ali naj -se izvrši volitev na občnem zboru, na katerem se spreminjajo pravila ali na prihodnjem občnem zboru ? O d govor: Dopustno je oboje. Če se izvrši voli-te\ namestnikov na občnem zboru, ki sprejema nova pravila, naj se v zapisnik pri točki volitev namestnikov vnese klavzula, da so namestniki izvoljeni za -slučaj, da bodo nova pravila registrirana. Izvrši se torej pogojna volitev. Če bo -sodišče nova pravila vpisalo v register, izvolitev velja, če ne, pa se smatra, da volitev ni bila izvršena. To velja na splošno za vse tiste stvari, za katere po starih pravilih ni ničesar pred-vklenega, nova pravila pa imajo določbe o teh stvareh. Če se pa izvrši volitev na prihodnjem občnem zboru, ko so nova pravila že v veljavi, ni treba seveda nobene klavzule. V p r a š a n j e : Ali je treba namestnike registrirati? O d g o v o r : Registrirajo se samo namestniki članov upravnega odbora, pa tudi ti šele takrat, kadar dejansko stopijo v funkcije odbornikov. Namestnikov članov nadzornega odbora pa sodišču \ nobenem slučaju ni treba prijavljati. Popravek V zadnji številki je na strani 119 pri naslovu »Pravilnik o -opravljanju revizij zadrug in zadružnih zvez«, pomotoma izpadla beseda »revizij«, kar naj nam čitatelji blagohotno oproste. PRILOGA NARODNEMU GOSPODARIM ŠTEV. 9.. 1939 Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 16. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Beli cerkvi, ir. z. z n. z., bo 24. septembra 1939 ob 15 v pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrdilo računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Občni zbor Strojne zadruge Dragonja vas-Mihovci, r. iz. z o. z., bo 24. septembra 1939 ob 13 v hiši načelnika g. Peršuha. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Prilagoditev pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, r.