2. štev Pavšalni fpanko v dpžavi SHS. II. leto Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Uredništvo in upravnišivo »Zarje« v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. Sprejemajo se le franki rani dopisi. Rokopisi se ne vračajo. ZARJA Socialistično glasilo. Posamezna številka stane 1 Din Naročnina po pošti z dostavljav-Ijanjem na dom -t Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko ti Din. Reklamacije so poštnine proste. Oglasi po dogovoru. — Proletarci vseh dežel, združite se! V Ljubljani, v soboto 13« januarja 1923. Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi! Jugoslavija in Francija. Nahajamo se neposredno pred francosko akcijo proti Nemčiji. Francija m Belgija bosta zasedli del Porenja ter s tem zasekali Nemčiji težko gospodarsko rano in pa tudi nacionalno bo ta korak Francije občutno zadel nacionalni čut Nemcev. Oba udarca sta silno nevarna; prvi ogroža narodno gospodarstvo, drugi pa zbuja čut maščevalnosti, ki ni proti narodu kakor so Nemci prav nobena primerna igrača. Nastop Francije — je torej skrajno negospodarski in nepremišljen. Kakor je pa videti iz zamene političnih not, stoji za to akcijo tudi mala antanta, katero je Francija prisilila s •tem, da ji daje olajšave glede vojnih dolgov, ki jih imajo pri Franciji. Nedvomno računa Francija, da nje korak ne ostane brez posledic, ker groze stavke delavstva, Rusija grozi z internacijo Francozov, vrhutega pa utegne nastati v Nemčiji odpor, ki bo popolnoma onemogočil antanti nadaljno eksploatacijo Nemčije, kar tudi ne bodo mirno gledali angleški in ainerikanski kapitalisti. Očividno podpira akcijo Francije tudi mala antanta, kljub temu, da nima prav nobenega drugega in teresa na zadevi, kakor da ima plačati Franciji ogromne dolgove. Povsem jasno pa je, da bo v slučaju, če nastanejo komplikacije na zahodu, pričelo vreti tudi na vzhodu in v srednji Evropi. In te-dai bo zopet diktirala Francija m poslala malo antanto v ogenj za Francijo. V Belgradu slutijo to. Zaradi-tega prišepetavajo, da se skliče razpuščena narodna skupščina ter da se sestavi nova vlada, ki bo sestavljena iz raznih strank in bi pri tem kazali radikalci svojo koncili-jantnost v vprašanju sporazuma med plemeni v državi. Po našem mnenju te vesti niso zgolj volilni manever, marveč dobro preračunana taktika, ki naj omogoči in podpira francosko imperialistično politi ko. Vsakemu laiku v politiki jo jasno, da balkanske državice nimajo ne gospodarsko ne politično prav nobene politične potrebe, ne interesa, da podpirajo sterilno Francijo, ki se lahko vsa njena veličina sesuje v trenutku. Nasprotno pa balkanske državice, če bi se spuščale v novo vojno, zanetijo nov požar, ki se ne bo končal s porazom Francije ;!li male antante, marveč bo otvoril novo krvavo vojno za Balkan in za rešitev večnega orientskega vprašanja. Kapitalizem ser danes igra z usodo človeštva, oholost kapitalizma je postala tako ogromna, da utegne v doglednem času opustošiti svet še huje, kakor ga je upostošila zadnja svetovna vojna. Grozoviti so načrti kapitalizma, enako grozovit bo njegov padec, ako se ne izpametuje! Pred volitvami v narodno skupščino. Rok za reklamacije je minil že danes teden. Kdor ni reklamiral svoje volilne pravice, če so ga sestavljal« volilnih imenikov slučajno izpustili ali pa nasprotniki iz reklami rali, ta dne 18. marca ne bo volil, pa je amen. Volino gibanje se še ni popolnoma razvilo, ker stranke še vedno čakajo na politične konstelacije, eventualno tudi na skupne nastope, kar nam dokazuje, da imamo že preveč strančic v Sloveniji in sedaj je prišel še dr. Šušteršič, ki že par 'tednov dela prav usiljivo reklamo za svojo kandidaturo. Svoje mnenje o Sušteršičevi kadidaturi smo že zadnjič povedali. Dr. Šušteršič bo kandidiral, m sicer sedaj pod zaščito radikalcev, katerim bo pa ostal zvest le toliko časa, dokler bodo v Srbiji vladali radikalci, s katerimi je po oblastnosti in neobzirnosti popolnoma soroden. To, kar je Bašič za Srbijo, bi bil v miniaturi Šušteršič za Slovenijo v drugih razmerah: absolutist, neobziren diktator in buržoa s kapitalistično dušo. Vse druga stranke čakajo. No- bena, razen SLS, še ni povedala, kako nastopi pri bodočih volitvah, (lasi je nedvomno, da bodo razne stranke tudi pri teh volitvah sku šale zadati odločen udarec režimu s tem, da bodo kooperirale. Tudi tendenca delavskih strani: gre za tem, da se delavske socialistične organizacije zedinijo za skupen nastop pri bodočih volitvah. Od nove narodne skupščine ne pričakujemo nič. Nova narodna skupščina bo v temelju še bolj reakcionarna, kakor jo bila razpuščena, toda prav nikakršnega razloga ni, da bi se delavstvo odreklo pravici kontrole v narodni skupščini. Tej pravici se proletarijat ne bo odrekel in ker ima ves- socialistični proletarijat ene in iste interese, je skupen nastop mogoč. Zavedamo se, kakšno nalogo imajo socialistični zastopniki v parlamentu, zavedamo se pa tudi, da je naloga razredno zavednega socialističnega volilstva, da da viden znak svoji politični moči s tem, da nastopi pri bodočih volitvah skupno. Ali bo to mogoče ali ne, mora pa biti kmalu jasno. Kaj je z ljubljanskim občinskim svetom. Do danes občinski svet še ni bil lican, dasi je že minulo precej ča-od volitev. Vložen je bil ugovor, pa ni potreboval niti pet minut adija, da poročevalec uvidi, da je utemeljen. V govor je naiven in lešno vlogo bi igral vsak, kdor bi i le upošteval. Pri razpustu prejšnjega občin* ega sveta je vlada čakala, pol leta, eden je razpisala in izvedla nove •litve, sedaj, ko so volitve že davno mčane, pa zopet zavlačuje skli- canje novega občinskega sveta, tako da bo Ljubljana eno leto brez občinskega sveta. Gospoda, povejte, kaj ovira sklicanje občinskega sveta! Ali so morda zakoniti zadržki, ali so tehnični, ali je akt tako težak, cla ga po mesec dni transportirajo iz ene pisarne v drugo! Kaj je torej vzrok! Pravite, da smo v demokratični državi, pa zavlačujete sklicanje občinskega sveta; pravite, da mora vsak državljan vestno in točno Zveza delovnega ljudstva s is II c vi j e protestni shod ir nedeljo 14. jan. 1923. ob poldesetih dop. v veliko dvorano ^Uniona" z edino t^čko dnevnega reda s Protest p p oti zavlačevanju sestave občinskega s treta ljubljanskega. izponjevati svoje dolžnosti, pa kljub temu ovirate, da bi izvoljeni občinski svet prevzel posle ljubljanske občine. Nobenega zakonitega razloga, nobene tehnične ovire nimate, toda občinskega sveta ne skličete; odrekate mu najbolj demokratično pravico izvrševanje javnega mandata ter preprečujete s tem delo v občini, j pomeni občina brez občinskega sveta, kaj pomeni za občino, če se celo leto ne stori nobenega koraka v prid komunalne politike, to ve vsak, ki pozna naloge ljubljanske občine. Zdi se nam, da je že prav zadnji čas, da se v tem oziru tisti, ki odločujejo o usodi ljubljanskega' občinskega sveta končno vendar zavedo edino svoje dolžnosti. Prav nič več ne zahtevamo od njih. Obsodba. Dne (i. in 7. januarja se je vršil v Celju kongres pokrajinske stranke SSJ. Ni nam še znano, kaj in kako so razpravljali na tem kongresu o dnevnem redu, vemo pa le, da je vsegamogočni tajnik Brnot predlagal, da se krajevna organizacija ljubljanska definitivno izključi. Izvedba tega sklepa se naroči glavnemu odboru v Belgradu. Glede mariborskih organizacij pa so izvolili posebno komisijo, ki naj so pogaja z mariborsko oblastno organizacijo glede zopetnega sprejema v pokrajinsko stranko. Brnot je doslej že štirikrat izključil ljubljansko organizacijo, ker se boji, da bi mu sodrugi v Ljubljani preveč gledali na prste. Kako je utemeljeval izključitev ne vemo, toda, če jo izključitev tako utemelje val kakor jo je doslej ves čas, potem lahko trdimo, da je zborovalce zavedel s podatki, katerih bi se resen človek ne posluževal. Toda o tem bomo sodili pozneje, ko dobimo podrobnejša poročila. Sklep je napravljen. S sklepom pa organizacija ni ubita in sodrugi; ki so v tej organizaciji, niso postali nič drugega kakor so bili doslej, ostali so socialisti, ki bodo vztrajali dalje kot socialisti in delali v zmislu socialističnega programa. Možakar je popolnoma v zmoti, če misli, da se idejo ubija s sklepi, s sumničenjem ali celo z obrekovanjem. Kakor na trboveljskem kon gresu lani, tako je tudi letošnji celjski kongres bil v razpravah nizkoten. To je pa povsem kriva pot. Naloga socialističnega proleta-rijata je torej, da premotri vse dosedanje dogodke v stranki, delovanje pokrajinskega tajništva in sploh razvoj proletarskega pokreta, ki trpi največ na tem, da so dobili v stranki vpliv ljudje, ki niso socialisti in ki ne znajo drugega kakor razbijati in razdirati delavsko solidarnost. Naša naloga je, da se i nadalje resno zavzamemo za ozdravitev teh razmer. Naša pot je ravna, naša pot je proletarska, pot konsolidacije in okrepitve delavskega gibanja. Kdor bo to delo oviral, bo našel resen od por. Dosedanja priznanja in vzpodbujanje k neumornemu delu od strani sodrugov in sodružic nam jamčijo, da se naš namen v najkrajšem času uveljavi. Delali bomo dalje, ker vemo, kaj je prav in kako moramo delati za socialistično misel. Pravilnik o delavnem času. Zakon o zaščiti delavcev deli vsa podjetja, v katerih je zaposleno pomožno (jsobje, v pogledu delovnega časa, v dve kategoriji: prva kategorija obsega industrijska in rudarska, druga kategorija pa vsa ostala podjetja. — Za prvo kategorijo, to je za industrijska in rudarska podjetja je delovni čas točno in nedvomno določen, kajti, zakon pravi: V industrijskih in rudarskih podjetjih ne sme delovni čas najetih delavcev trajati več nego 8 ur na dan, odnosno 48 ur na teden. V ostalih podjetjih, torej v drugi kategoriji pa naj znaša delovni čas po naravi in teži posla od 8 do 10 ur dnevno. . Minister za socialno politiko določi sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju trgovskih, industrijskih in delavskih zbornic, v šestih mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo, z uredbo delovni čas za vsako kategorijo tukaj označenih podjetij Tej nalogi, obvezi, naloženi z zakonom je ministrstvo ustreglo z izdelanim pravilnikom o delovnem času. Pravilniki, štirje po številu, pa so zgrešeni tako s formalne, nič manj pa tudi z meritorne strani. Pravilnik naj izvede zakonita določila, naj z detajlno obravnavo, ki pa se more in mora gibati seveda le v okviru zakona, omogoči in pospeši kar najtočnejšo in najsmisel-nejšo razlago zatarna. Prva zahteva pa, ki jo stavimo na vsak pravilnik je, da je pregleden, točen in ne meša v zakonu urejene materije. Tej prvi in kardinalni zahtevi pa se ti pravilniki niso oddolžili, nasprotno, kar po sili spravljajo zakonova določila v nejasnost in napravljajo v pogledu onega, kar naj bi razložili, razjasnili, popolno nejasnost. Že uvodoma je bilo povdarjeno, da pozna zakon le dve kategoriji. Kljub temu ustvarja ministrstvo v svojih pravilnikih tri kategorije. Ministrstvo je namreč v osnutku izdelanih pravilnikov uredilo delovni čas za industrijska, rudarska podjetja, delilo pa ureditev delovnega časa v trgovskih in obrtnih podjetjih. Ker je izvedlo ministrstvo v svojih pravilnikih tako razdelitev, je ostalo neurejeno vprašanje delovnega časa v onih podjetjih,'ki so slična trgovskim, obrtnim in industrijskim in na katera se tudi nanaša zakon o zaščiti delavcev. V razkosavanju podjetij potom pravilnikov, bi skoro uspelo delu lesne industrije, da bi zakon o zaščiti delavcev za nekatere lesne delavce dominirali in derogirali. Kot kurijozum bi kazalo, da bi se ponatisnili vsi izdelani pravilniki, da bi svet videl, kako se »delajo« pri nas zakoni in postave. Ker se delajo zakoni tako, zato bo tudi težko rodila zaželjene uspehe konfe renca, ki jo sklicuje ministrstvo v Beograd. Kajti, konferenca bi mogla uspeti le takrat, če bi bili izdelani pravilniki po nastopnih vidikih: Delovni čas za industrijska in rudarska podjetja je v principu urejen. Neurejeno in ministrovega pravilnika čaka le še vprašanje, na kak način sklene v teh podjetjih zaposleno delavstvo podaljšanje delovnega časa. Tega pa seveda izdelani pravilnik ne uredi, marveč predvideva za to vprašanje zopet nov pravilnik. Mimogrede bodi omenjeno, da predvidevajo izdelani pravilniki na ducate novih pravilnikov, ki jih bo ministrstvo še izdelalo, dela »bukvama«, mesto enotnega, jasnega pravilnika. Glede obrtnih, trgovskih in njim sličnih podjetij pa more ministrstvo izdelati točno kategorizacijo, upoštevaje naravo in težo posla. V tretjem delu pa naj bi ministrstvo s pravilnikom rešilo ona vprašanja, ki so vsem podjetjem skupna, to je: izjemno podaljševanje delovnega časa, odpiranje in zapiranje obratov, zaposlitev mladostnih delavcev itd. itd. — Vsa ta vprašanja pa mora urediti, ne pa samo znova ponavljati zakonovo besedilo. Odločno pa mora ministrstvo varovati to, da bodo pravilniki odgovarjali zakonom, njegovemu smislu, ne pa, da se navaja zakon, kakor odgovarja to dobri ali slabi re ferentovi volji. V dokaz te samolastnosti le en primer: Zakon pravi, da se smatrajo za industrijska podjetja vsa ona podjetja, v katerih dela najmanj 15 delavcev po povprečno uporab ljenem številu delavcev v enem tromesečju. Referenta v ministrstvu pa ni stresel mraz, ko je definiral pojem industrijskega podjetja tako, da je poleg drugih momentov določil tudi moment, da je industrijsko podjetje samo ono, ki ima nad Din 250.000 investiranih. Torej moment, ki ga niti »najpopularnejša« narod-no-gospodarska abecedarska knjiga ne navaja. Ta primer kaže na eni strani nespretnost refčrentovo, na drugi strani pa razodeva, kako velika nevarnost obstoja, da se omeji osemurni delovnik na kar najmanjše število podjetij in delavcev. Konferenca, ki bo razpravljala o osnutkih pravilnikov, ho mogla postopati v očigled neštetim nedoslednostim, nepravilnostim in tudi nezakonitostim, samo eno stališče! Da umakne ministrstvo za socialno politiko te osnutke pravilnikov, pa izroči izdelavo naših na gornjih principih slonečih pravilnikov vešči in pošteni roki. Ministrstvo za socialno politiko se mora zavedati, da si delavstvo ne bo dalo vzeti zakonitih pravic s še tako skrpucanim pravilnikom! Svetovna kriza in njena rešitev. Zunanji minister dr. Beneš če-hoslovaški je napisal v Silvestrovi številki lista „Prager Presse“ članek (seveda v zmislu sedanje družbe) z gorenjim naslovom, ki ga podajamo v nastopnem izvlečku kot pojasnilo za razumevanje sedanje svetovne krize: Dasi je problem svetovne krize tako kompliciran’ da je težko napraviti analizo, vendar se lahko označi kot politična, gospodarska, socialna in filozofsko-etična. Značilni politični znaki sedanje svetovne krize so politična nesigur-nost, nestalnost razmer in splošno nezaupanje. To stanje povzročajo razmere v posameznih evropskih državah, predvsem pa nastopna štiri glavna vprašanja svetovne politike: a) Rusija in njen notranji položaj. b) Problem Nemčije: eventu-elni dogodki v notranjosti in raz- merje Nemčije do Francije so velik vprašaj v evropski politiki. Ne oziraje se na povsem psihološke probleme med obema narodoma kaže že vprašanje petnajstletne okupacije delov levega Porenja in vprašanje Saarske kotline, da pomeni rešitev francosko-nemškega razmerja dolgoletno razpravljanje o celi vrsti političnih vprašanj, ki bodo iz dosedanjih vprašanj šele nastala in katerih dalekosežnost se ne da preračuni ti. c) Vprašanje Orijenta: to vprašanje tvori toliko nerazjasnjenih zadev, toliko nezaceljenih bolečih točk, da jih tudi konferenca v Lausanni ne bo mogla spraviti s sveta; dogodki na Balkanu in v Mali Aziji tudi v bodoče ostanejo velika komponenta današnje krize in bodo slej ko prej nudili evropski politiki novega materi-jala za vznemirjanje in nesigurnost. d) V psihološkem pogledu igrajo gotovo vlogo v današnji svetovni krizi tudi mirovne pogodbe. — Do- kler ne bo prenehalo stremljenje po reviziji mirovnih pogodb, toliko časa tudi ni pričakovati političnega poiuir-jenja. 2. V gospodarskem pogledu tvorijo svetovno krizo nastopne okol-nosti: a) razdejani prometni in kreditni sistem, velikansko uničenje gospodarskih vrednot, preobrat v gospodarskih® razmerah v okvirju posameznih držav vsled razširjenja in uničenja posameznih industrijskih panog; draginjske razmere, porast birokracije itd., kar je vse neposredna posledica vojne. b) Dejanskemu povojnemu stanju, pa se pridružuje še drugi faktor: reparacije in interaliirani vojni dolgovi, ki se niso obravnavali skozi štiri leta in so sedaj veliko breme za vsako evropsko rekonstrukcijo. 3. Tretji, gospodarsko krizo bistveno pospešujoči element je že preje omenjena politična nesigurnost, ki ovira, da se ne sklenejo gospodarske in financijelne pogodbe, se ne razvijajo gospodarski ednoša-ji, povzroča nesigurnost v vseh kreditnih zadevah in povzroča: uničevanje valut. To uničevanje valut pa je eno najresnejših vprašanj svetovne krize. 4. Politična in gosoodarska kriza ima tudi svojo socialno stran. a) Vojna je izzvala svetovno gibanje za demokratizacijo življenja. b) Drugi faktor, ki igra v svetovni krizi važno vlogo je mednarodni socializem. - - Predvojni socializem. reprezentiran po drugi interna-cijonali. ne vsebuje dovelj dejansko konstruktivnih podlag, ker je njegova bistvena stran negacija sedanjega družabnega reda. Negativna stran marksizma se je pokazala predvsem po vojni, ko je šlo za to, da se ustvari mir. Del socialistov, zvest marksističnim načelom, je šel do bolševizma in oznanja naprej: Boj, odpor, negacija. Drugo krilo pa je spoznalo, da je dal demokratizem socializmu veliko moč v roke, da pa je istočasno zavezal so- cialiste k pozitivnemu, konstruktivnemu delu. Vsled tega je bil socializem prisiljen v kompromise, kar je poostrilo njegovo odeljeno krizo. - 5. Iz tega kaosa v mišljenju o političnih, gospodarskih in socialnih zadevah izhaja zaključek: Nastala je filozofsko-etična kriza. V praksi se kaže ta kriza v tem, da se izliva vse politično, gospodarsko in socialno in filozofsko-etično naziranje v dva toka: Prvi povdarjajo, da je vojna dvignila in utrdila nacionalno čustvo in da je to čustvo glavna sila vsakega političnega dela. Druga struja, zastopana po levičarskih strankah, pa povdarja dejstvo demokratizacije Evrope in soudeležbe malih posestnikov, kmetov in delavcev v vladi in državni upravi. Ta struja hoče vzdržati te pridobitve. utrditi podlage in, ker potrebuje za to delo miru, zahteva definitivno zajamčenje miru. j S tem preide seveda vprašanje svetovne krize na polje notranje politike v posameznih državah. 5. Kako rešiti vsa ta vprašanja? a) Gotovo je, da preživlja Evropa dolgo, zelo dolgo rekonvalescen-co in da bodo potekla desetletja preden bodo rešena vsa vprašanja. — Predvsem pa je treba doseči mir glede politične atmosfere. Mirovne pogodbe, slabe ali dobre, naj tvorijo tudi v bodoče glavno podlago novega evropskega sistema. b) V gospodarskem oziru se mora predvsem: intenzivno delati, hitro in brez odloga ustvariti no/ fiskalni in finančni'sistem, kakor tudi upostaviti red v upravi. c) Neizbežna je dalje ureditev reparacijskega vprašanja. Nujno je, da se določi reparacijska vsota Nemčije iti ostalih sovražnih držav. — Šele potem more nastopiti vprašanje stabilizacije valut. d) V socialnem pogledu je važno, da se reorganizirajo socialistične stranke in se stabilizira razmerje med socialisti in komunisti. POLITIČNI PREGLED. Belgrajska radikalna vlada ni- ( ma parlamenta. Sklepa pa vendar | o oboroževanju vojske. Y ta namen : je izvolila ožji »brambni svet«, kateremu je dala na razpolago nad tri milijarde kron za vojsko. Obstoja torej opravičen sum, da hoče stranka izrabiti vojsko v svoje politične namene ali pa grozi vojna, o kateri mora po ustavi sklepati narodna skupščina. »Drž. obrambni svet«, ki ga tovorijo ministrski predsednik, vojni minister, ministra vnanjih in j notranjih zadev, ministra financ in prometa ter šef generalnega štaba, lio torej ustanova, ki utegne v kratkem nadomeščati našo »izborno« ustavo in naš parlament. Muslimani pa le imajo dva ministra, Muslimani so se pogodili s Pa-šičem, zato jim je pa dovolil kar dva ministra Omeroviča in Seriča. Prvi je postal minister trgovine, drugi pa je brez portfelja. Naš Pucelj pa ni prišel na vrsto ne z ministrstvom in ne s kočevsko železnico. Radikalci zagovarjajo zakon o zaščiti države ter silijo na to, da se tiskovna svoboda še bolj omeji, zla- sti tudi glede na kritiko radikalne stranke. Volilni oklic belgrajskik komunistov je bil celo v Zagrebu zaplenjen. Hrvaški blok nesložen? Na Hrvaškem se blokaška politika nič prav ne razvija, čeprav ima prav ugoden teren z ozirom na razpoloženje. Frankovci, ki jih je blok izključil, nastopijo pri volitvah v narodno skupščino samostojno ter gre njih agitacija sedaj glavno proti bloku. Vsekakor pa utegne blok pri volitvah nastopiti z uspehom ter po volitvah izpremeniti svojo absti nenčno politiko. Sestanek republikancev v Zagrebu. Zadnjo nedeljo je sklical dr. Ivo Politeo shod republikancev v Zagreb. Prejšnji dan se je pa udeležil, kakor poroča zopet »Slov. Narod« zaupnega sestanka narodnih socialcev v Ljubljani. Mešetari torej, in mešetarji so nezanesljivi. Kako so Italijani razdelili Primorje, Primorski Slovenci so skoro pozdravljali Mussoliniji. Sedaj jim je pa pokazal konjsko kopito s tem, da je politično razdelil Primorje popol- LI3TEK. Red. »Ob takih časih pošlji svojemu otroku potice in klobas, če jih imaš, ali pa vsaj kruha, če si ga moreš od ust utrgati, nikar pa ne izgubljaj nc-. potrebnih besed, časa in denarja, posebno pa ne. piši laži«. »Naprej« št. 8 od 10. 1. 1923. Čitateljem »Zarje« je gotovo znan nemški pregovor, ki pravi: »Kleine Fische, gute Fisehe!« Pa ni brez podlage ta pregovor; kajti treba je začeti pri žveplenkah, če se hoče doseči kaj velikega, To ve Ija glede časa, glede denarja, pa tudi glede neumnosti. Do tega spoznanja je prišel tudi »Naprej«, ki se je v svoji številki od minule srede spravil nad poštne znamke. Pravi, da bi bilo treba na pošti polovico manj ljudi za preobračanje pisem in žigosanje znamk, j če hi vsi dopisovalci prilepljali i znamke tako, kakor jo v redu, namreč na desni gorenji rob pisma ali dopisnice. Ja, kaj bode pa rekla mednarodna »Briofmarkonsprache«, ki je precej sorodna esparantu?! Ubogi zaljubljenci! Prav je, da je red; tudi na pošti, predvsem -pa na pismih. Mesto, da hi poštarji preobračali pisma, naj raji’ preobračajo kozolce, maga-ri na Prulah ali pa v Zeleni jami. Šika se jim, če pošiljatelji pisem ne poznajo reda! Pa ne samo pri znamkah, am pak tudi drugod mora biti red; na pr. pri knofih. Comu imajo hlače toliko knofov? Potrata časa in de- narja! Zadostovalo bi, če bi bila pri vsakih hlačah samo dva knofa, ki bi držala en ajšteržle počez, tako, kakor včasih, ko smo paglavci igrali za tuze. Telovnika pa pravzaprav sploh treba ni; tudi suknjič bi lahko nadomestila nekdanja rimska toga, potem bi bile še hlače odveč. Koliko se izgubi z zapenjanjem knofov časa, ki bi bil lahko drugače, bolj koristno izrabljen! Tovarne za- kno-fe bi lahko pognale najmanj polovico ljudi na cesto, da bi delali odpuščenim poštarjem kratek čas. O hafteljnih in muterlih pri ženskih oblekah sploh niti ne govorim, ker ne maram postati delikaten. Omenim naj le, koliko ur zamude ženske s friziranjom las. Torej lase proč, delavci iz tovaren za glavnike in česala ven! Pa čevlji! Cernu neki toliko I luknjic, knofkov, trakov in pentelj? ■ Copate naj nosi svet, pa bo zjutraj lažje vstajal in se ne bo prehladil, če bo lahko kar skočil v široke copate, lepo postavljene k zglavju pri postelji. Zaspani bodo lahko dlje -ležali, manj nabodov bo, manj zdravnikov, lekarnarji bodo manj zaslužili in, kar je glavno: brezposelni čevljarji bodo delali družbo poštarjem in glavnikarjem. Pa še voli in volički bodo lahko rastli brez rogov, ker jih nihče rabil ne bo. Ceste se morajo zravnati; železnice prav tako. Koliko izgubimo časa, ko moramo hoditi in vozariti po ovinkih! Prema črta najkrajša, ni vrag, da bi ne bila ravna železnica, ki bi vozila naravnost po zraku, cenejša od sedanjih vijugastih. Svet bi veliko profiliral,’ če bi. cajtenge izhajale v kolikor mogoče majhni obliki, n. pr. v taki v kakor-šni izhaja »Naprej«. Še boljše bi pa bilo, če hi izhajal kar prazen papir, v katerem bi pošiljali svojim otro- noma v italijanskem zmislu. Gorico in Goriško je priklopil videmskeuvi okrožju, Kras in Notranjsko Trstu. Istro pa Pulju. Tako je napravil za središče primorskih Slovencev sama italijanska kulturna žarišča, Primorje pa razdelil na tri narodno mesar,e dele, da pride samodločba narodov bolj do veljave. V Gorici so ob tej priliki priredili Italijani in Slovenci velike demonstracije, ki pa se jim Mussolini le roga. Vlade snujejo vojne in obrambne svete. Belgrajska, rimska in pariška vlada so že osnovale vojne svete. V teh korakih tiči priprava na vojaško diktaturo ali zaradi nevarnosti vojne ali pa zaradi notranjega položaja držav. Značilno je to, da se snujejo taki sveti ob istem času, kar pomeni toliko kakor da je ta mednarodna or ganrzacija vojnih svetov osnovana na podlagi sklepov te ali one državne konefrence morda celo konference za razorožen je. Atentat na dr. Rasma. Češkoslovaškega finančnega ministra dr. Rašina je v Pragi pred njegovo hišo nevarno obstrelil 21 letni zavarovalniški uradnik Jožef Šoubal iz Broda. Rašin je absolutist. V češkoslovaškem časopisju so strastno napadali Rašinovo finančno politiko, Od tod najbrže izvira tudi sklep Šoubala, da ga umori. Atentator je imel ta namen že dalje časa. Dr. Rašin je ranjen na pljučih in hrbtenici. Poškodba je tako težka, da, če dr. Rašin tudi okreva, ostane dela nezmožen ter hrom v spodnjem delu telesa. Šoubal se priznava komunistom, kar pa se ne zdi verojetno. Avstrija se približuje Mažarski. Avstrijski kancler dr. Seipel in minister za zunanje stvari dr. Griinber-ger sta posetila budimpeštansko vlado ter se posvetovala o gospodarskih vprašanjih. Italija, Avstrija in Mazurska hočejo menda tudi imeti svojo zvezo ali antanto. Pariška konferenca, ki so jo sklicale Francija, Belgija, Anglija in Italija, ni uspela. Anglija vzdržuje svoj načrt, Francija pa svojega. Francijo podpirata Belgija in Italija. Ker je Anglija zapustila konferenco ter izjavila, da ostane kljub temu s Francijo v prijateljstvu, bodo naravno sklepale ostale države o zasedbi bogatega premogovnega nemškega Porenja. Ni pa gotovo, koliko bo ta-zasedba koristila Franciji, ako jo izvede. Francija je imela že doslej preveč premoga in novega trga ne bo lahko dobila. Nemčiji se pa s tem plačevanje tributa še bolj otežkoči. tako da utegne ta korak Francije povzročiti v kapitalizmu gospodarsko krizo, ki mora vesti v težke zaplet-Ijaje. Zahodni kapitalizem bo Evropo prisilil, da se končno upre izkoriščanju. Tedaj pa ne bodo pomagali ne francoski, ne angleški in ne belgijski topovi. Antantni imperialistični kapitalizem hoče pognati Evropo v obupen položaj, katerega naj se pa kapitalizem nikar preveč ne veseli. Nemčija še upa, da Francija in Belgija no bosta zasedli Porenja, ker to ni dopustno v zmislu verzalj-sko pogodbe. Sklepi reparacijske komisije ne opravičuje takih korakov, zlasti pa bi morale tak korak po ugotovitvi kakih zapadlosti prej dovoliti zavezniško državo skupno. kom potic in klobas. Klobase bi morah1 biti prav mastne, da bi se papir pošteno zamazal in bi se ne dale nanj pisati laži in bedarije. Balant Smuk, poštar. TtuN Amerikanec Henry Ford ima svoje težave. Henry Ford se pritožuje, da ga hočejo premogovniški baroni guliti pri cenah za premog in jeklarski magnatje pri cenah za železo in jeklo. Zato je sklenil zapreti svoje tovarne. Izjavil jc, da se ne bo dal „iz-koriščati“ kapitalistom z Wall Stree-ta. tudi če nikoli več ne odpre svojih tovaren. Henry ima svoje posebne muhe, zato je on nekaka bela vrana v kapitalističnemu svetu. Hn čas napada Žide in jih dolži vsega zla na svetu. Potem jih kliče na pomoč pri delu za ustvarjanje novega denarnega stan- V tem pogledu so pa druge države nekoliko previdneje in bolj sposobne presojati položaj kakor francoska nacionalistična buržoazija. Nemčija je pretrgala diploma-tične zveze s Francijo ter izjavlja, da mod njo in Francijo ne velja več mirovna pogodba. Drugo vesti pa trdijo, da so doseže nov sporazum med obema državama. Tretje vesti pa pripovedujejo, da se francoski akciji proti Nemčiji pridruži tudi Anglija. Gotovo je le to, da bo svetovni kapitalizem zahteval od Nemčije tribut; če bo ta v nevarnosti, bodo zopet edini. To je vendar vsa morala kapitalističnih imperialistov, majhnih in velikih! Francija kliče vojsko pod orožje. Ministrski predsednik Poaincare je obvestil vlade v Varšavi, Bukarešti. Belgradu in Pragi o nastalem položaju po razsulu pariške konference. Navedene države se torej zlagajo z akcijo Francije proti Nemčiji. Ali bodo kaj ugovarjale? Ali se tudi v.ta namen oborožujejo? Poljski državni zbor (sejern) ima 444 poslancev. V njem ima krščanska nacionalna zveza (desničarski blok) 169 poslancev, zmerna ljudska stranka 70, radikalna ljudska strankti 49, poljska socialistična stranka 41, narodna delavska stranka 18, tri kme-tiške skupine štejejo (4, 3. 5) 12 poslancev. narodne manjšine 83 in 2 komunista. Poljski senat (tam ga še imajo) šteje 111 članov, ki se dele: 52 krščanska narodna zveza, 14 zmernih in 9 radikalnih pripadnikov ljudske stranke, 7 socialistov. 2 narodna delavca, 21 manjšinskih in 0 raznih. Lausannska ali orientska konferenca ne more nikamor z mesta. Popolnoma jo obtičala in če so prekine, se bo nadaljevala orientska vojna. Angleži baje zapuščajo Carigrad, kar poineni, da se umikajo iz strategičnih vzrokov. Grčija napade Carigrad? Grčija so pripravlja, da zavzame Carigrad, ker zbira v Trakiji četo. Angleški in francoski poslanik sta ugovarjala pri grški vladi. Vlada je izjavila, da priprav ne prikriva. Grčiji utegno dajati potuho Italija eventualno tudi Anglija. No, Grki žele šo vojno, če bodo še enkrat temeljito pretepeni, bodo potem že nekaj časa mirovali. Španci tudi snujejo nove stranke. Španija je med najbolj reakcionarnimi državami v Evropi. Dasi se tam pogostoma pojavljajo stavke, anarhisti (?), republikanci, je španska reakcija taka gibanja doslej vedno krvavo zadušila. Španski katoličani so pa sedaj ustanovili novo stranko, ki jo imenujejo ..Socialna ljudska strankah V tej stranki so se združili neodvisni katoličani, katoliška strokovna društva, tradicijonisti (Karlisti) ter del mauristov. Program te nove stranke je sicer socialno pobarvan, vendar pa stranke, ki se združujejo v tej novi stranki ne prerokujejo napredka. Edino, kar si obetamo od te nove stranke, je to, da se z njo prične več političnega življenja, ker se bo nje delovanje raztegnilo na deželo ter na ta način pospeševala indirektno demokratizacijo Španije, ker bo nova. stranka bolj popularizirala politiko. darda. Svetovno vojno je hotel končati na svoj način, organiziral je mirovno ekspedicijo, ki se je na barki na potu v Evropo stepla med seboj in ni niti pričela miriti pretepaške evropske dežele. Henrv je imel dovolj dela miriti svoje „pacifiste", evropska vojna pa je divjala nemoteno naprej. Sedaj je Hetiry sklenil zapreti vrata svojih tovaren, da .,štrafa“ kapitaliste, ki mu računajo previsoke vene za jeklo in premog. V resnici pa je Henry kaznoval delavce, ki niso pri stvari prav nič prizadeti. Komaj so se malo e^omogli iz ene brezposelnosti, že so sc znašli v drugi. Morda se Hcnry še premisli in pobota s svojimi tekmeci. Ako pa tovarne resnično zapre, bo direktno in indirektno prizadetih dva milijona delavcev, ki se brezposelnosti prav nič ne vesele. Zmaga delavske stranke v Avstraliji. Pri volitvah v zbornico in senat v Avstraliji je dobila delavska stranka 32 mandatov (prej 24), nacionalisti 26 (prej 38), veleposestniki 11 (prej 13), liberalci 3. — Glasov so dobile pri volitvah v spodnjo zbornico: delavske stranke 620.000, Zakaj si belite glavo zaradi volitev? Sedanja volilna doba niso mačje solze. Politično razmere so so tako izpremenile, odkar so Slovenci delali poklone staremu Habsburgu ter obenem kričali na vsa usta med narod fraze o narodnosti, da se je res prav težko orientirati. Programi so bili prazni »viši«; volilci se niso dosti brigali za programe, ker so bili prepojeni z bombastičnimi krilaticami in navdušenjem, no da bi mogli ali sploh utegnili poj-miti, kaj posamezno meščanske stranke zahtevajo in nudijo v zmislu svojega programa. Dokaz temu je najbolj to, da se meščanske stranke in polmeščanske stranke sedaj preleve po trikrat v enem letu in končno še ne vedo, ali so na pravi poti ali ne, no vodo, kako bi utemeljili svojo novo fronto, zato pa lopo molče in lezejo pod frak strankam, o katerih so prepričane, da jih sprejmejo kot poganjače. In glejte, vse te skrbi so popolnoma nepotrebne. Stranke, ki imajo rosen in načelen program, ne zaidejo nikdar v tak položaj, ker se po svojem programu razločujejo od drugih strank. Stranke z izrazitim programom utegnejo tudi pri kooperaciji v važnih političnih akcijah varovati svoja načela. Dočim stranke, ki niso načelne in brez konkretnih ciljev, dožive ob vsaki taki priliki poraz. Dve stvari sta namreč pri kooperaciji: uveljavljenje svojega programa ali pa izdaja svojih načel. Prvo je pa mogoče le tedaj, če se družijo v kooperaciji stranke, ki imajo isto družabno stališče ali meščansko ali pa proletarsko, to je družabni razred med seboj. V tem tiči velik moralen pomen bodočih volitev, ki se bodo, kakor kaže, izvršilo precej točno po družabnih razredih. Na eni strani bo nekaj meščanskih strank, na drugi strani pa razred delavstva in nameščencev. Tu so bo vršil nehote razredni boj v tem zinislu, da bomo imeli pri bodočih volitvah pravzaprav le dve stranki, delavsko in meščansko. Na to opozarjamo že danes, kor kaže, da se bo volilni boj vršil v tem zmislu. V narodni skupščini naj zastopajo delavski razred delavski zaupniki, zastopniki delovnih slojev, kapitalistično me-, ščanstvo pa naj zastopajo njih zastopniki. In ako bi bili vsi volilci zavedni, bi razred delovnega ljudstva pri volitvah sijajno zmagal, ker je v družbi v veliki večini. Tožba zaostalega tiča. Narodni socialisti so bridko nasedli starim demokratom pri zadnjih občinskih volitvah. Ne samo, da so zaradi svojega nastopa z demokrati starega kalibra izgubili zaupanje pri svojih ljudeh, zgodilo se je še več. Njihovi zavezniki jih skušajo sedaj zavesti v vode, ki odločajo o sedanji usodi države. Nič ni torej čudnega, če pri- In tu je zopet dokaz, kako neumen je sistem, v katerem je omogočeno posamezniku, ki je po današnji „modri“ uredbi gospodar delovnih sredstev, zapreti tovarne kadar se mu zljubi, ne da bi se vprašal, koliko pomanjkanja prizadene s tem delavstvu. Henry je sicer dejal, da mu je za delavce silno žal, da pa ne more pomagati. On in njegov sin imata milijone in če tovarne nekaj mesecev ne bodo obratovale, ne bosta trpela pomanjkanje. Tudi jeklarskim trustjanom ne bo treba radi Forda beračiti, in premogovniški baloni bodo vseeno delali dobiček. Več sto tisoč delavcev vposljenih pri Fordu v Detroitu in drugih mestih, pa se bo moralo potikati za delom kar gotovo ni prijetno, posebno pa ne, če se dela ne dobi, in kjer se ga najde, so plače tako sramotno niz^e, da je delavčevi družini nemogoče ži- nacionalisti 543.000, veleposestniki in liberalci 230.000; za senat pa delavska stranka 650.000, nacionalisti 536.000, veleposestniki in liberalci 214.000 glasov. Moč buržuazije v Avstraliji se krha, danes je proleta-rijat z buržuazijo v parlamentu v razmerju 32 : 40. L VESTI. bajajo narodni socialisti do spoznanja, da jih taka zveza ne more voditi niti k cilju, ki ga imajo, ker, ne da bi hoteli omenjati kaj drugega, svojega delavskega programa, kolikor je resnobe v njem, niti najmanj ne bi mogli uveljaviti v taki politični zvezi, kakršno so imeli pri občinskih volitvah v Ljubljani. Sedaj pišejo jn govore o nekaki enotni delavski 'fronti po angleškem vzoru. Vprašanje enotne fronte ni tako enostavna stvar. Stranke imajo programe, imajo taktiko, ki se v marsičem razločuje ter brani ustanovitev enotne delavske fronte. Pač pa je mogoč enoten nastop delavstva, to je kooperacija. V tem primeru pride v poštev vitalni interes delavstva in vobče interes produktivnih ' in delovnih slojev, mezdnih delavcev in uradnikov. Ta program je pa program delovnega razreda. Interes delovnih slojev v državi je skupen, skupna pa niso razna druga vprašanja, ki jih imajo posamezne stranke često kot glavne zahteve, dasi direktno nimajo opravka s socialnim položajem delovnega sloja. Ves socialistično razrednozavedni del državljanov naj se torej resno vpraša, kaj, kaj hoče, kako hoče, pa bomo lahko izvajali najširšo kooperacijo v političnem in socialnem boju. Predpogoj zbližanju je socialistično prepričanje in razredni boj, o taktiki se da razpravljati, ker je le forma boja. Narodni socialci za republiko. V tem volilnem boju bo poleg volilnega gesla „avtonomija“ tudi jako uspešno geslo republike. Narodni socialci se izjavljajo za to geslo. K vprašanju republike treba omeniti, da imamo stranke, ki imajo v svojih programih republiko, imamo pa tudi stranke, ki le iz taktičnih razlogov propagirajo republiko. Zahteva socialistične stranke je republika, ker ima to zahtevo v programu, v svojem demokratičnem bistvu, druge stranke v Sloveniji ne poznamo, ki bi z enako resnobo negovala to formo države, ker ne odgovarja struk-turi drugih strank. Kako prihajajo narodni socialici do tega volilnega gesla, se nam zdi čudno, ker so doslej ravnali poponoma drugače kakor ravnajo republikanci. Dostavljamo le. da nas bo jako veselilo, če se narodni socialci izpreobrnejo, postanejo mednarodno razredna organizacija. socialisti in s tem tudi republikanci. Demagogi na delu! »Kmetijski list« objavlja volilni oklic SKS., iz katerega posnemamo, da je stranka izvedla »viničarski zakon«. Koliko infamije leži v teh par besedah, uvidi lahko lo tisti, ki je opazoval to frazersko in demagoško vladino vlačugo na delu. Vsak najogabnejši vladni ukrep so ti politični abece-darji. poveličevali proti interesu svojih volileev, samo, da sta dosegla veti kakor se spodobi ljudem in je obsojena na životarenje. Modri možje, ki sede v kongresu, v senatu in v legislaturah, propagirajo sprejem zakonov, s kaieritm bi se delavstvu prepovedalo stavkati. Allright, ampak zakaj ne sprejeti tudi zakon, ki bi kapitalistom prepovedal zapreti tovarne ali rudnike? Če so stavke „dragi“ publiki škodljive, potem ji je brezposelnost delavstva tudi škodljiva. V prvem in drugem slučaju je delavec brez dela, torej je bistvo stvari ista v obeh slučajih. Izgleda, da bo socializacija res edino zdravilo za odpravo večnih stavk in industi ialnih kriz. Najboljše je, da se počasi sprijaznimo s tem dejstvom, pa si prihranimo trud s sprejemanjem zakonov, ki ne rešujejo socialnih problemov, pač pa socialni položaj delavskega ljudstva še bolj zamotavajo „Proletarec“. i ga hoteli »Jutrovci« za »špas« kandidirati. - Po »Narodovi« vesti se bo tudi dr. Korošec pogajal s komunisti za Ljubljano. »Slovenski Narod« ima ob vsakih volitvah prav »špasne« oči, ki vse narobe vidijo. »Slovenski Narod“ silno rad objavlja med volilnim bojem najrazličnejše volilne laži. Hm, bolezen! Dne 9. t. m. trdi zopet, da bo v Ljubljani kandidiral kot klerikalec dr. Andrej Gosar ter bodo zanj glasovali vsi klerikalci, socialni demo-1.-ati in komunisti. In če že v takih malenkostih ne morejo izhajati brez laži, kako bodo govorili resnico tedaj, kadar jim gre za politično oblast ali pa za milijone. Ako ni resnosti v malenkostih, je tudi ni pri važnejših vprašanjih. V mariborskem občinskem svetu imajo socialisti opozicijo, ki je ho- j tela provocirati razpust občinskega sveta. Po temeljitih razpravah in pojasnilih se je pa zgodilo, da je bil namesto odstopivšega podžupana (NSS) izvoljen na njegovo mesto s. Ivan Druzovič. Rekonstruirali so se tudi odseki, ker so NSS in SLS odborniki odrekli sodelovanje. Novi odseki so se popolnili zopet mešano, j Od devetih narodnih socialccv se : udeležujejo sej le še štirje. Delo pa kljub vsem težkočam gre izpod rok. 1 Interesantno volilno gibanje v mariborski oblasti. 1 udi takozvani štajerski Slovenci ne vedo, kako bi prejeli volilnega bika za roge. Dr. Kukovec propagira svojo gospodarsko stranko. Medžimurci postavljajo sami kandidate, v celjski dolini in Mariboru pa zahtevajo zopet „za vedni" obrtniki (demokrati, z jcdni-čarji in drugi), da se osnuje zveza demokratov, narodnih socialcev in samostojnežev. Ako pa ta zveza ne bo mogoča, potem bodo obrtniki podpirali tiste kandidature, kjer bo največ obrtnikov. Iz tega stališča je razvidno, kako so taki volilci naivni. Pri kandidaturah prihaja v poštev primerna zmožnost za politično delo in program. Poslanec, naj je milijonar ali obrtnik, če ni politik, ne šteje v parlamentu nič „JtUro“ joče. „.)inro“ poroča, da je gospoda okrog ..Kmetijskega lista" onemogočila napreden blok za volitve v narodno skupščino. „Na-P' edtia“ gospoda je imela torej ta namen, ki bodi le opomin volilcern, da se varujejo pred takim napred-njaštvom. Socialna vprašanja, ki so se reševala zadnji dve leti, so se reševala pod egido radikalnodemokratske vlade. Vsa poslabšanja je podpisal minister za socialno politiko dr. Žerjav. Tudi stanovanjsko vprašanje ni napravilo niti koraka nabolje. In kako je „.]utro“ obljubovalo uradništvu l ragmatiko, draginjske doklade itd., to ve vsak kdor je čital .Jutro". Zakaj se torej hudujete, če vam je so-drug Kopač na velikem shodu stanovanjskih najemnikov v Unionu to tudi povedal? Duhovit predlog. Na cel jakom kongresu je baje predlagal glavni tajnik Brnot, da se sklene, da je socialist samo tisti, ki pripada njegovi organizaciji. Ako je to resnica, pa res nima možganov v redu. Predsednik češkoslovaške republike je potrdil prvo smrtno obsodbo morilca Novaka, ker se dogaja pre- več umorov. — Brnotov „Naprej“ pravi, če bi uvedli za vse ljudi progresivni davek, pa bi ne bilo več umorov, ker bi vsakogar lahko kontrolirali, koliko denarja ima. Tudi to je logika — za počt! Umrl je v Celju stavbenik Ferdinand Gologranc. B. Sever iz Dol. Lendave je bil član razmejitvene kolisije. Ko je šel na Mažarsko, so ga Mažari aretirali ter obsodili v Budimpešti na smrt zaradi špionaže. Intervencija ni nič pomagala. Nahaja se v bolnišnici, ker je zaradi gladovanja v zaporu tako oslabel, da se komaj pričakuje njegovo ozdravljenje. Atentartoska organizacija proti dr. Rašinu je bila obsežneje. Po Lutrovih" poročilih so aretirali večje število komunistov. Zdravje Rašino-vo se boljša. Uradoval bo telefonično, dokler ne bo moegl v urad. Zdravstveno stanje v Ljubljani leta 1922. V ljubljansko javno bolnico je bilo sprejetih 12.841 oseb, med njimi je bilo tujih 9226. Umrlo je 376 oseb, in sicer 203 moških in 173 ženskih. Za legarjem je obolelo 51 oseb, za Škrlatico 16 (3 umrli), za davico 38 (umrli 4), za šenom 36' (umrla 2), za grižo 39 (umrl 1). za egiptovsko očesno boleznijo 101, za malarijo 41 (umrla 2), za sifilisom 179 (umrl 1), za drugimi veneričnimi boleznimi 156, za očesno blenorejo 19 novorojencev, za krupuzno pljučnico 16 (15 umrlo), za pljučno jetiko 275 (umrlo 79), za tuberkulozo drugih organov in škro-fulozo 549 (19 umrlo), na raku 258 (28 umrlo), na golši 44, na akutni bolezni dihal 25, na želodčnih in črevesnih boleznih 47 (umrli 3), na poškodbah izven obrtnih obratov 1036 (umrlo 23), v obrtnih obratih 44-1 (umrlo 5). na duševnih boleznih 500 (umrlo 24), na rahitu 1 in na garjali 240. V porodnišnico je bilo sprejetih 835 žensk, umrlo jih je 13. Rodilo se je 801 otrok, med njimi 42 mrtvorojenih, 38 jih je umrlo kmalu po porodu. Avtomobilski rekord. Večje število avtomobilov je prevozilo puščavo Saharo v Affriki od Tugurta do Tombuktua, kamor je kolona dospela dne 7. t. m. Velika eksplozija v Sofiji je nastala v delavnici, kjer so delali razne razstrelilne predmete. Delavnica je kila pravzaprav le tehnična, vendar so imeli v njej mnogo šrapnelov in piroksilina. Vnel se je piroksilin; ki je razstrelil tudi šrapnele. Porušenih je bilo 10 hiš. 20 oseb mrtvih in nad ! 100 ranjenih Ta ztde.d nam dokazuj-1, j kako malomarno je urejeno na Ba!-| kanu- delavsko varstvo in varnost j življenja vobče. Občino Dunajsko Novo mesto upravljajo že š ti i i leta socialni demokrati. Letošnji proračun izkazuje lep prebitek, dasi je bila občina silno zadolžena. Pivi leti ni bilo mogoče mnogo napraviti, ker je bilo treba načrtov, racionelnega gospodarstva in kreditov. Vendar je občinski svet zlasti zadnji dve leti postavil občinsko gospodarstvo na zdravo podlago. Najprej je reguliral občinski svet mezdne in službene razmere nameščencev. Pozneje je ustanovil tovarno za klobase, eno kopališče preuredil, eno pa kupil, povečal je mestno ekonomijo, vzdržuje ribolov, čebelo-rejo, goji perutnino, ima vinograde, vožnje, povečal je vodovod in plinarno, pogrebni zavod in ustanovil mestno pralnico. Vsa ta podjetja so aktivna in donašajo občini prebitke. Leta 1922. je zgradila občina nad tristo stanovanj. Občina je tudi uredila socialno preskrbo ter ustanovila mestno knjižnico in veliko javno čitalnico. Uzoruo vodstvo te občine priznavajo celo meščanske stranke in so brez ugovora glasovale za proračun. Vrednost denarja! Če hočemo govoriti o vrednosti denarja, moramo uajprejc vedeti, kaj je denar pravzaprav. Denar za delavca ni nič drugega, kakor pobotnica, da je izvršil gotovo delo. Taka pobotnica sama na sebi nima vrednosti. To dobi šele tedaj, če morem to pobotnico zamenjati za živež, obleko, obutev in druge potrebščine, ki imajo svojo stalno ceno. Denar, pobotnica o izvršenem delu pa pogreša stalne vrednosti. Kdor ima veliko denarja, za tega ne igrajo cene blaga nobene vloge; plača jih, a ne gleda na njih višino. Kdor pa ima malo denarja temu je cena življenskih potrebščin največje važnosti. Ker 5e njegova pobotnica o izvršenem delu mala, si ne more nabaviti zadosti hrane, strada in peša, prodaja pod ceno svojo kri, čisto rdečo kri, od izkupička te krvi pa žive tisti, ki imajo veliko denarja, kteri mu ne vedo dati prave vrednosti in cene. Cim dalje to stanje traja, tem večja bo propast med obema skupinama. Kje je konec? Konec je v spoznanju, da mora biti drugače. Drugače postane lahko na dva načina. Prvi način je način surove sile. Nasproti tej sili so - bajoneti, ki služijo kapitalu, torej ni upa, vsaj danes ne, na uspeh. Drugi način je način mirnega, razumnega razvoja, ki ga povzroča spoznanje, razum. To je za danes edino možna pot za izboljšanje položaja. Spoznanje narekuje samopomoč v obliki združitve vseh, ki prodajajo zastonj svojo rdečo kri. Če bi dobilo Konzumno društvo za Slovenijo vsaj vsak mesec darovano po eno kapljo življenskega soka od vseh trpinov, bi imelo v enem letu milijone na razpolago in bi diktiralo lahko cene vseh življeftskih potrebščin. Darujmo torej v obliki hranilnih vlog svoji gospodarski organizaciji vsak po eno kapljo krvi na mesec — pa bo skoro drugače — boljše. Prijatelji, to je danes edino možna pot, zato treba odpreti oči in žrtvovati kri. Brez žrtev ni napredka! Kultura« Tretja delav. predstava v dramskem gledališču Svatba K r e -č i u s k e g a bo v sredo 13. t ni. ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic je v tajništvu ..Svobode", Židovska ulica I. nadstr. (nad drogerijo A. Kanc) in v strokovni komisiji v Šelenburgovi ulici 6. H. nadstr. Vstopnice so po polovični ceni. Socijnlni vestnik. Pokrajinska konferenca železničarjev v Celju se je vršila na Štefanovo. Konferenca pomeni napredek v železničarski organizaciji. Zadnji čas je, da se železničarji zopet oprimejo svoje strokovne organizacije. Ob koncu oficijelnega dela konference je bila sprejeta ta resolucija: ..Konferenca je prišla do zaključka, da železničarji ne morejo priti do svojih uspehov, ker so razcepljeni in zato ne poznajo ali pa nočejo poznati resničnega položaja. Konferenca ugotavlja sledeče: Železničarji naj vendar enkrat najdejo pravo pot, po kateri pridejo do skupne organizacije, potom katere si bodo izvojevali boljši življenski položaj. Zato konferenca apelira na vse treznomisleče železničarje, da delajo vsak po svoji moči na to, da se železničarski pro-letarijat končno zedini v enotno fronto, potom katere naj nastopa, ne glede na levo ali na desno brez ozira na osebnosti ter tako dospe končno do svojega cilja. Povdarja se. da je ta apel že ponovno bil izdan med železničarski proletarijat. da pa ni imel odmeva. Zato se .ponovno apelira na vse tiste, ki imajo dobro voljo, da to udejstvijo. Vodstvo Sa-veza se pozivlje. da izda tozadevno proklamacijo na vse železničarje in njih organizacije in da pripravi potom javnih železničarskih shodov ter potom strokovnih listov podlago za zedinjenje". Iz stranke. Celjski kongres nas jo zopet »preklel« z utemeljevanji, ki smo jih že večkrat ovrgli. Zaslišal ni nas, nihče ni nas vprašal, ali so stvari take, kakor jih je opisal tajnik ali niso. Take obsodbe ne moremo vzeti na znanje, ker se prištevamo socialistom. Prepričani smo, da bodo delavski zastopniki, ki so napravili tak sklep uvideli, kako krivo so bili informirani, s kakšnimi pretvezami jih je poročevalec pital. Obžalujemo, le eno, to je, da ni bilo nikogar na kongresu, ki bi bil zahteval, da se zasliši tudi tistega, ki se ga obsoja. Izključitev nima posebnega, pomena, ker se socialisti lahko organizirajo tudi zunaj take stranke ter se bodo pridružili celokupni organizaciji takrat, ko bo dobila tudi socialistično glavo, ko bo delala za socializem. Mi torej vztrajamo! Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj in lastnik: Konzorcij .,Zarje". — Tiska tiskarna J. Blasnika naslednik:. ■ aHEjBBBEEElBBBEB Ivan Jax in Sin Ljubljana, Gaspcsvetska c. 2 Šivalni stroji is stroji za pluenjs. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1S67. — Vezenje-poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler‘\ Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren: Diirkopp, Styria, Waffenrad. Gospodinje, ki kupujete testenine, makarone zahtevajte samo PEKATETE Testenine tudi same makarone iz sfaroznane tovarne ŽNIDARŠIČ & VALENČIČ, Ilirska Bistrica. Dobe se povsod. ===== Zaloga Bunc in drug, Ljubljana, Celje* IHarlbor, ===== = Ne prenagli se! == z nakupom ako si nisi ogledal zalogo pris JOSIP PETELIHC-U LJUBLJANA, S«. Petra nasip it. 7. Tovarniške zaloge najboljših Šivalnih strojev „GRITZNER“ za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago. Na veliko in malo.