LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST.
St. VIII.
Vsebina : 56. Po škofijski sinodi. — 57. Poročilo o delovanju bratovščine SS. Cordis v letu 1902. (Nadaljevanje in konec.) — 58. Razsodba c. kr. upravnega sodišča na Dunaju v celovškem pokopališkem vprašanju. — 59. Perijodična poročila in izkazi za leto 1903. — 60. Paramenti izza časa
Bj cesarice Marije Terezije. — 61. Konkurzni razpis. — 62. Škofijska kronika. S
sua
is | p
56.
Po škofijski sinodi.
P. t. gospodom duhovnikom!
I.
Neizrečeno sem hvaležen Gospodu Bogu, ki nam je delo sinodalno prav posebno blagoslovil. Ves uspeh pripisujem prvič pomoči in priprošnji prečiste Device Marije, ki je sedež modrosti Božje in Mati dobrega sveta in kateri sem koj spočetka vse svoje škofovsko delovanje posvetil, drugič pa posebni dobroti božjega Srca Jezusovega, ki je vnetim častivcem svojim obljubil, da jih bo podpiral v vseh njihovih podjetjih in jim dal srečen izid.
Da, zares, Gospod Jezus je bil s Svojim Duhom v sredi med nami: saj so srca naša žarela svete ljubezni in svete navdušenosti, ki je bila od zgoraj vanje vlita. Kako vneto ste se udeleževali posvetovanj v raznih oddelkih! To so mi pričali zapisniki in mnogi praktični predlogi, katere sem rad sprejel in po njih svoje naredbe popravil. Hvala predsednikom in posebno še izvestiteljem za trud in podporo.
Kaj naj rečem o napeti pozornosti pri razpravah v cerkvi, in sicer ne samo pri zanimivih, podučljivih in spodbudnih duhovnih govorih duhovnega našega voditelja, ampak tudi pri dosti dolgo trajajočih govorih mojih, s katerimi sem razne nasvete, želje in določbe utemeljeval. Opazil sem, da zanimanje raste od dne do dne, da sveta radost prevzema srca Vaša.
Tudi po zastopnikih svojih ste mi podali precej prošenj in želja, katere vse so bile v resnici utemeljene že same po sebi; zastopnikom ni bilo treba razlagati jih in potrebe njihove utemeljevati. Prav rad sem vse prečital in tudi na vse koj odgovoril; upam, da ste bili z odgovori zadovoljni.
In kaj naj rečem o jutru zadnjega dne? Slovesna sv. maša, sklepni govor, skupno sv. obhajilo 376 du-
hovnikov, očiščenih v zakramentu sv. pokore, vnetih ljubezni do Gospoda Jezusa Kristusa in pripravljenih na nove žrtve v časni in večni blagor milih naših vernikov! To je impozanten, veličasten prizor! Kaj ne, ne bomo ga pozabili.
Srčno se zahvalim vsem pomočnikom pri sinodi, posebno beležniku in gospodom, ki so toliko duhovnikom preskrbeli stanovanje: trud naj Vam povrne dobri Oče nebeški.
II.
Sinodalne določbe se sedaj tiskajo. Upam, da bodo do novega leta dotiskane in bodo z novim letom vse določbe postale obvezne. Postavili smo v sinodi trden temelj, na katerem hočemo v svojem duhovno-pastirskem delovanju stati, in odkazali pravec, v katerem se hočemo vsi gibati, da z enotnim postopanjem in prizadevanjem zares ves narod po vseh župnijah v istem duhu vzgajamo in vodimo.
Izmed duhovskih zadrug sem jih petero posebno priporočil: bratovščino sv. družine, bratovščino sv. rožnega venca, apostolstvo molitve, Marijine kongregacije in tretji red sv. Frančiška. V tesni zvezi ž njimi so izobraževalna društva za može, posebno za mladeniče.
Dolžnosti vseh teh se lahko izpolnjujejo: apostolstvo molitve zahteva, naj se vsako jutro molitve, dela in trpljenja istega dne s Srcem Jezusovim darujejo nebeškemu Očetu na namene, na katere se Gospod Jezus sam na naših altarjih daruje; bratovščina sv. družine priporoča skupno molitev družine pred podobo sv. družine; želi posebno, da se zvečer skupno moli sv. rožni venec; bratovščina sv. rožnega venca ravno molitev sv. rožnega venca bolj natanko določuje; želi
12
namreč, naj se vsak teden vsaj enkrat v molitvi spominja vseh 15 skrivnosti. Ali bi bilo kako posebno breme za naše družine, ko bi se ta tri društva povsod v vsako hišo vpeljala? Saj bi s tem le vsakdanje navadne molitve bolj posvetili, za nje se bolj zavezali, mnogo odpustkov dobili in bolj gotovo vsi večkrat prejemali sv. zakramente, brez katerih se ni mogoče obvarovati smrtnega greha in ostati v milosti Božji.
Za mladino naj bi se vpeljala Marijina kongregacija, za druge pa tretji red. Obe društvi sta z bratovščino sv. družine vred neizmernega socijalnega pomena, ako se v duhu in smislu od cerkve odobrene organizacije vodita. Molitvene dolžnosti za Marijino družbo so kaj male in neznatne, za tretji red sicer malo veče (vsak dan 12 očenašev), vendar lahko mogoče zraven drugih že omenjenih molitev priporočenih bratovščin.
Tem se pridružijo z njimi tesno zvezana izobraževalna društva za može, posebno za mladeniče.
Treba le spretnega in požrtvovalnega vodstva, da življenje in vnema ne zaspi. Za bratovščino sv. rožnega venca je voditelj župnik dotične fare; centralnega voditelja ni. Pri vseh drugih je pa potreben centralni voditelj. Tretji red sv. Frančiška vodijo očetje frančiškani, katerim želim prav veliko vneme in gorečnosti in agilnosti. Za vodstvo sv. družine je že imenovan preč. gosp. kanonik Kajdiž, za vodstvo apo-stolstva molitve pa preč. gospod svetnik in spiritual dr. Franc Ušeničnik: obema gospodoma priporočam, da ne prenehata duhovnih pastirjev vnemati za neutrudno delo pri dotičnih družbah.
Centralnega vodstva pa manjka Marijinim družbam in izobraževalnim društvom. Ali vendar bi bilo nujno potrebno. Drugače ni mogoč pregled, koliko je društev, kje bi se še mogla in morala ustanoviti; drugače tudi gorečnost posameznih gospodov opeša, mnogi si ne znajo pomagati, ne vedo prav začeti in ne vstrajno voditi.
Na Goričanah, in festo Stigmatum S. Francisci, 17. septembra 1903.
Zato imenujem škofijskim voditeljem Marijinih družb veleč. gosp. stolnega vikarja Janeza Kalana in ga pooblastim, da stopi v osebno in pismeno zvezo s predsedniki Marijinih družb, da po dekanijah skliče na shode predsednike in morda še kake mladeniče, da prireja in vreja razne veče shode, kakor vidi, da bi bilo potrebno ali vsaj koristno in sploh da nadzira vodstvo kongregacij, in ukrene vse, kar je za njihov razvitek potrebno.
Škofijskim voditeljem izobraževalnih društev pa imenujem veleč. gosp. stolnega vikarja Luko Smolnikarja in ga pooblastim, da po previdnosti ukrene vse to, kar je za krščansko izobrazbo naših mladeničev in mož potrebno, da pomaga društva ustanovljati, voditi in v gorečnosti ohraniti, da nadzira njihovo vodstvo, se posvetuje z načelniki in odstranjuje vse, kar bi društvom moglo biti v kvar.
Oba gospoda voditelja bodeta koncem vsakega leta sporočala škofijstvu o gibanju in napredku, pa tudi o pomanjkljivostih imenovanih družb, da bodemo mogli imeti točni pregled o gibanju in ga koristno voditi.
Isto želim, da tudi voditelji družbe apostolstva molitve, bratovščine sv. družine in tretjega reda koncem vsakega leta poročajo škofijstvu o gibanju in delovanju dotičnih svetih zvez.
O razširjevanju, delovanju in uspehih bratovščine sv. rožnega venca naj koncem vsakega leta župniki izveščujejo gg. dekane in le-ti škofijstvo. V obče pa bodo ravno gg. dekani pri konferencah in pri vizita-cijah prav mnogo mogli storiti za prospeh vseh imenovanih društev in za pravo omiko našega ljudstva pričenši koj z mladino, dokler je še nežna in se more odvrniti od surovosti, pa obvarovati na potu krščanskih čednosti.
Te določbe koj veljajo, še preden »codex synodi dio e česana e« na svitlo pride.
f Anton Bonaventura,
škof.
57.
Poročilo
o delovanju bratovščine SS. Cordis v letu igo2.
(Nadaljevanje in konec.)
Trnovo (4 konference): Točnost v dnevnem redu in poslovanju duhovnika; o čebelici; duhovnik in svobodorečnost; dober namen in duhovnik; kako otroke naučiti, kaj je zatajevanje, kako jih nape ljevati k zatajevanju ?
Ribnica (10 konferenc): Katere so napake cerkvenih uslužbencev (cerkvenika, organista in strežnikov) in kako naj jih odstranja duhovnik; duhovnik z ozirom na zmernost; kako se morejo z vspehom voditi Marijine družbe; besede Cerkvenikom; ka-
tere napake ljudstvo pri duhovniku najhitreje opazi in jih najhuje obsoja; obredi in razvade pri svetem obhajilu bolnikov in pri delitvi sv. poslednjega olja; priprava duhovnikova za sv. mašo in zahvala; ureditev pouka v krščanskem nauku v ponavljavnih šolah; kako je ravnati ob izključenju udov iz Marijinih družb; kako naj se duhovnik obnaša do političnih nasprotnikov; iz socijologije; alkoholizem in duhovnik; položaj tovarniških delavcev v večjih obrtnih krajih, i. d.
Novomesto (12 konferenc): Kako ustanoviti in kako odstraniti nevarnosti, da Marijine družbe ne postanejo le navadne bratovščine; namen evharističnih shodov; duhovnik kot voditelj cerkvenih matic nasproti cerkvi in državi; kako odstraniti nevarnosti nečistosti pri odraščeni mladini; legitimacija per subs. matrim. z ozirom na cerkvene in državne določbe; kako v tem oziru postopati glede Ame-rikancev; razvade pri čuvanju mrličev, pri „venec plesati“ na božjih potih; kako tvarine iz katekizma praktično in uspešno razlagati; kako naučiti mladino, da se z uspehom udeležuje sv. maše; affrntas in spovednica; spovednik in tihotapstvo; oderuštvo pri vinski kupčiji; razno iz kazuistike.
Tržič (zaradi sv. birme v okolišču samo 2 konferenci): O božjem izvoru zakramenta sv. pokore; o zasebni pobožnosti duhovnikovi; katere cerkvene pobožnosti so zapovedane, katere le nasvetovane in kako naj se obhajajo.
Vipava (5 konferenc): Kako naj duhovnik deluje v smislu knezoškofa; vsakdanja vprašanja; kako naj se vodijo Marijine družbe, da obrodijo zaželjen sad; o dolžnosti društva duhovnikov na čast presvetemu Srcu; evharistična slavnost; katere molitve naj molijo otroci pri sv. maši; o molitvi duhovnika ; o mašnih rubrikah; o katehetični metodi; poročilo iz dekanijskega shoda.
Vrhnika (7 konferenc): S čim preprečimo, da po pregovoru: „Quotidiana vilescunt“, ne postanemo mlačni; o Marijinih družbah; o brevirju; o dogodkih zadnjega časa; o premišljevanju; o spominski knjigi; o poduku ženinov in nevest; o družini v župnišču; praktične opombe glede premoženja, naloženega v hranilnici; občevanje z ženskim spolom zunaj župnišča; o dekanijski knjižnici ; o povračljivih in priložnostnih grešnikih; praktične pastoralne zadeve; o rubrikah; „Eme-riten Verein.“
Žužemberk (4 konference): Slov.-hrvaška „Evha-ristia“; o postni postavi; poročilo iz dekanijskega shoda; križi ob potih; o poselskem vprašanju; pokopavanje drugovercev; kako ravnati z mešanimi zakoni.
Trebnje (8 konferenc): O pravilih sodalitatis; vzroki propadanja kmečkega stanu; o rubrikah; de absolutione danda et abneganda; poselsko vprašanje; iz socijologije.
Radoljica (11 konferenc): Socijalne čednosti duhovnikove; de fide, de justitia; de mortificatione; o odpustkih, posebno za duhovnike; rubrike brevirja in vzvišenost brevirja; ordo dux est ad Deum et quae a Deo sunt, ordinata sunt; kako bi za-mogli kateheti več vspeha doseči; antisemitizem, kako ga umeva sv. cerkev, ali tudi Slovence zanima to vprašanje; krščanski socijalni reformi podlaga je verska šola; o janzenizmu in jožefi-nizmu na Kranjskem od leta 1770—1870; o katoliški renesansi ali katol. prebujenju v drugi polovici 19. stoletja 1848—1900; na kaj morajo katoliški zastopniki ljudstva gledati, in katerih nevarnosti se je ogibati, da proderö katol. načela v maso ljudstva; razna sredstva v pokristijanjenju javnosti; časnikarstvo in družabno gibanje; o socijologiji.
II.	Pismeni elaborati.
Ni sicer zapovedano, da bi se morale pri konferencah obravnavane tvarine pismeno rešiti, storili so pa nekateri gospodje to prostovoljno, kar je posebno hvale vredno, kajti pri pismenem izdeljevanju se bolj uglobi v tvarino in elaborat se lahko porabi za tisk v enem ali drugem znanstvenem listu.
Pismeno so izvršili naloge nastopni gospodje v dekanijah:
Leskovec: g. Anton Abram (zakaj naj duhovnik deluje nato, da se socijalno vprašanje ugodno reši?) g. Jos. Pravhar (kako upliva kapitalizem na revneje sloje); g. Fr. Erzar (Tisk in duhovnik). Vrhnika: g. Fr. Lakmayer (s čim preprečimo duhovniki, da po-pregovoru: „Quotidiana vilescunt“ ne postanemo mlačni v izvrševanju duhovniških opravil in dolžnosti); g. Jak. Kleindienst (o brevirju); gospod J. Karlin (o spominski knjigi); g. F. Bernik (o premišljevanju; o grešnikih iz navade, priložnostnih in povračljivih); g. Val. Oblak (o dekanijski knjižnici).
Kamnik: g. Zabukovec (o izseljevanju Slovencev v Ameriko).
Trnovo: g. Karol Lenasi (kako naj rabi duhovnik svoj jezik, v čem greši, v čem naj se varuje). Ribnica: g. Pešec (o alkoholizmu); g. Rihtaršič (kako naj se obrača duhovnik do političnih nasprotnikov); g. Janež (priprava za sv. mašo in zahvala); g. Rihtaršič (katere napake ljudstvo pri duhovniku najhitreje opazi in najhuje obsoja); g. Krumpestar (beseda Cerkvenikom in: duhovnik z ozirom na zmernost); g. Kolbezen (kako se morejo z uspehom
voditi Marijine družbe); Fr. Kralj (katere so napake cerkvenih uslužbencev).
Tržič: g. Kržišnik (zapovedane in le nasvetovane cerkvene pobožnosti); g. Barle (božji izvor zakramenta sv. pokore).
III.	Posebne želje in razna vprašanja pri konferencah.
Žužemberk: a) Naj se preskrbe slovenske pridige za Slovence na Kočevskem, b) V direktoriju naj se o tridnevnicah ali drugih posebnih dneh tiskajo odpustki, kakor je navada na Dunaju, c) Se li sme moliti rožni venec meseca oktobra, oziroma v adventu, če je med sv. mašo petje z orgijami ? kaj če je sv. maša peta?
Odgovor: ad a) so se že preskrbele; ad b) se bo zgodilo; ad c) ne.
Loka: Naj se ustanovi v bogoslovju stolica za asce-tiko in mistiko.
Odgovor: se je že preskrbelo za večjo ascetično izobrazbo — stolice ustanoviti ni mogoče.
Kamnik: a) Naj se spisujejo župne kronike; naj se ustanovi dekanijska knjižnica, b) Ali bi ne bilo dobro, da bi se izdala knjižica, v kateri bi bile popisane vse slovenske naselbine v Ameriki in kraji, v katerih so slovenski duhovniki? c) Ordinarijat naj bi se obrnil na deželno vlado, naj bi politična oblast ne delala zaprek brez potrebe porokam na Nemškem. Naj se naznani, kaj se zahteva na Nemškem od naših ljudi, ki se tam želč poročiti.
Odgovor: ad a) je celo zapovedano; ad b) Pre-vzvišeni g. knezoškof so že s škofom Trobcem v do govoru zaradi te zadeve, pojasnilo glej v tem listu kakor tudi o točki c).
Sacerdotes Adoratores.
To društvo lepo napreduje. Duhovniki prihajajo h Kristusu, ki je pot, resnica in življenje in vodijo k Njemu vernike. „Gospod, kam hočemo iti, Ti imaš be-
sede večnega življenja.“ Več kot šesti del vseh duhovnikov po celem svetu (72.000) je že pri društvu, ki še vedno narašča. V naši škofiji je čez polovico duhovnikov častilcev presv. Zakramenta. Natančni pregled ja ta-le: Vpisalo se jih je 339. — Vpisalo, pa nobenega libela poslalo, torej dejansko ne pristopilo jih je 18, umrlo 27, v druge škofije prestopilo (razni redovniki) 9, izbrisanih 19, zadnji čas opominjevanih 20, iz drugih škofij so pristopili 3. Vsi drugi kaj redno pošiljajo libele.
Vidi se, da bi jih bilo lahko še več pri družbi zlasti sedaj, ko ljudstvo s tako navdušenostjo kleči in moli pred tabernakeljnom, duhovniki ne smemo zaostati. Upamo pa, da bodo s časom vsi duhovniki člani tega društva, kakor so že do malega vsi pristopili k društvu ss. Cordis. Umestno bi bilo, da bi pri konferencah ss. Cordis eden ali drugi nekoliko spodbudil svoje sobrate, kakor se je zgodilo v kamniški dekaniji, kjer so vsled tega postali vsi adoratores in pristopili društvu. Enako se je zgodilo, kakor se sliši, tudi v Kočevju. Tako je prav; med seboj naj se navdušujejo prijatelji in brez dvoma bo tak bratovski opomin premnogo lepega sadu obrodil.
Glasilo društva je nemška „ss. Eucharistia“ in slovensko hrvaška, katero dobiva vsak član in pri kateri so libeli, da se izpolnijo mesečno ali na dva meseca in se pošljejo podpisancu. Pri tej priliki se pripomni, naj blagovolijo čč. gg. člani na libel zapisati številko, katero imajo na sprejemnici, da se olajša uvrstitev po številkah.
Slovensko-hrvaška „Ss. Eucharistia“ je letos jako lična, ima lepe slovenske govore o presv. R. Telesu podaja tudi vse važne podatke o gibanju v društvu — prav toplo jo torej priporočamo
Kdor hoče pristopiti društvu, naj naznani željo podpisancu, ki mu bo preskrbel sprejemnico, „ss. Eucharistia“ pa naj si naroči vsak sam naravnost pri odprav-ništvu v Krku (Veglia, Istra) (pošljeta se 2 kroni).
Naj častijo Jezusovo presveto Srce v presv. Zakramentu srca vseh duhovnikov, vseh vernikov, naj ga častijo 'v vseh tabernakeljnih, po vsej slovenski zemlji do konca dni! Adveniat Regnum Tuum Eucharisticum!
Flis.
58.
Razsodba c. kr. upravnega sodišča na Dunaju
z) celovškem pokopališkem vprašanju.
9žt.7054 ex 1903.	©egeutoart ber 9iäte bež	f. !. 33ertt>altung$geridjtišI)ofe3
J)r. 9ieifftg, greifjerrn bon ^acobi, genfer uiib £>r. ©djtoarj, 3 m 91 a m en ©etn er gjlajejtfit bež Äöifer«! banu	beä	@c£)riftfüf)rer3 f. I.	#offefretär§ ©rafen tuenburg,
©cr !. f. 2$crn.iaItungšgevid)tšl)0T f)at unter	bcm	über	bie	33cjd)luerbe bcv Sird)enborftef)ung ©t. ^ctcr unb
fijjc bež f. t ©euatspräfibcuten ®r. Diitter toon	SHter, in ^aul	iu	ftlagenfurt gegen	bie ©ntjcfycibuug bež Sanbes*
aužfcfjuffež bež |jerjogtuinež Mruteu bbo. 20. idoOember 1902, Q. 18.066, betreffenb bie ©rridjtuug einež fonfefftonel^ len Sriebhofež, nad) ber ant 24. Suni 1903 burd)gefüljrteit öffentlidjen ntiinblidjen 23eidjanblttng, nnb jtoac nad) Sin* hörutig bež 23ortragež bež ^Referenten, fonde ber Služfiifirnng bež Dr. Šofer Sttggiu, SlbOofaten in Slagenfurt, in 23er* tretnng bet 93efc^toevbe, fonde bet ®cgenaužfnf)rungen bež Sanbežratcž Dr. SBil^elm üDtüller, in SJertretnncj bež be* langten £anbežaužfd)uffež bež $erjogtumcž tarnten, 31t 9ted)t erfannt.
Die a n g c f o d) t c n e © it t f d) c i b u n g to i r b a l ž gcfe^ltd) nid)t begriinbet attfgchobctt.
@utfd)eibungžgrunbe:
Daž Oorbet)alttid) ber Srtutrfmtg bež 23aufoufeitfež für ettoa attžjufUl)reube 23aulid)feiteit gcftcHtc Slnfnd)en ber tird)enOorftet)ttng ber Dom* nnb ©tabtpfarrfirche ©t. ißeter ttitb fßaul in tlagenfnrt nm bic 23e)oilIigung gur @rrid)tuug cincž ridnifd)*latl)olifd)cu Sriebt)ofež auf ber Slcferftarjelle idr. 386 ber tataftral*@emeinbe Seljenegg itn Derritoriunt ber ftolitifdjcit ©emeiube ©t. ißetcr Ijat ber ©emeinbeauž* fdjufj Oott ©t. bßetcr mit 23efd)lufj Oom 5. December 1901 unter .pimociž auf bett beOorfteI)enbcn 93au ber taraloaufen* bal)tt, auf bic ftoltjeilidje, fotoic fauitäre llebcrtoad)ttttg cincž Sricbl)ofež, auf bett nur itt biefer 93aulinie möglid)cn Stitfbait bež @d)Iad)tl)aufcž nnb bie bamit Ocrbunbcuc @rricf)tuug cincž 2$ief)marftež, fotoic barattf, bafr fid) ber gattje ©rttitb* fotttfder biž auf einen Heilten Deil im Seuerrat)oit ber ÜJtu* uitionžtnagajine befiubct uttb and) bic 23autatigfcit in ber ©etneinbe l)auf.)fäd)lid) ltur nad) biefer jRidjtung t)in tnbglid) fci, abgctoicfcu.
Der Sanbežaužfdjufj t)at mit feiner nunmehr augefod)* tenen (Sutfdjeibung ootn 20. 92oocmber 1902, Q. I8.0tj6, biefett abtoeižlid)cn 23cfd)cib beftätigt. Der Saubežaužfchitjj uaf)m tjiebei beti ©taubpunft citt, bajj jtoar allerbingž citt Deil ber Slbtocifungžgrmtbe bež ©emeinbeaužfchuffež nid)t alž aužfd)laggebeub anerfannt loerben tonne, bajj jebod) bet betu Umftanbe, alž ber tird)c citt fubjcftiocž 9ted)t, alfo cin burd) bic 91ed)tžorbiiuug gefdjil^tež Sntereffe, gerabe in ber ©enteinbe ©t. ^Seter einen Sriebfjof ju errid)ten, nid)t juftcljt nnb alž ttad) § 3, lit. d, bež ®efcj3cž Oom 30. Slpril 1870, 9t.*©.*23l. 5Rr. 68, bie ©rridjtuug üott Sriebf)öfen in bett fclbftčiubigeu SBirfungžfreiž ber ©enteinbe gehöre, bic festere auf ©runb ber iljr juftehenbeit „freien ©elbftbeftim* mn it g" in ber auf .gtoecfmajjigfeitžgrmtbe ju ftiifjcnbcn 33eurtl)eilung bež il)r oorliegenben ©efttdjež in feiner SSleife nnb iužbefoitbcre nidjt burd) bie 9tüdfid)t auf ein attgcblidjež, jebod) nid)t oorl)aubcncž fRedjt ber tird)c befd>ranft getoefett fci. Dicfcr ©tanbpunft ber augcfodjtcueit ©ntfdjeibung ift jebod) citt unhaltbarer.
Die 23enüjjung einer ©runbflädje jur Seerbigung einež ober mehrerer 3dettfd)ett ift in erfter Sinic eitt Služflujj bež @igeututužrcd)tcž att ber ©rititbfläd)c, üermöge toeldjcnt ber (Sigeutiimer nad) § 354 bež Slllgemeinen bürgerlichen ®cfcj3*
bud)cž mit ber ©ubftanj uttb ben ÜRujjungen einer ©achc ttad) SBillfür 511 fdtaltcu berechtigt ift.
Durd) jebe Unterfaguug ber SSenüjjung einer (ürttnb* fläche ju bem angegebenen Stoccfe fantt bal)er eine 23er* lejjung ber 9icd)tc bež SigetttUmerž, bejiehungžtocife im oor* liegettben Salte bež ©ebraudjžberechtigten eiutreten, iufoferite biefer Unterfaguug, bejief)ungžtoeife 23ertoeigernng ber 23e* toilligung gut Errichtung einež 23egrdbnižfdahež nicht jtofi* tioc, bic Služiibnng bež @igcntumžrcd)tcž bcfdjräitfenbe gefelft* liehe 23orfd)riften jugritnbe liegen. §icmit toibcrlegt fid) junäd)ft bie in ber ©egcnfchrift erhobene uttb auf bett bchattf.de* ten SOiangel cincž ocrlettbarcit fRed)tžaitffmtd)cž ber Rirdjett* üorftehnng gefüllte Sintoenbuttg ber ntangelnbeit 23cfd)tocrbe* legitimation, ba bie tirchenOorftehuug mit bem obenertoähn* ten, an bie ©emeinbeoertretung Oon ©t. ff3cter gerichteten ©cfttdjc ihr 9ted)t jur Errichtung cincž fird)Iid)cu T^rieb® Ijofež jur fonfreteu fdealifieruitg bringen toolltc uttb biefež 5R c d) t burd) bie abtoeižlidje Entfchcibuttg — toeitu biefelbe feine gcfej$lid)e ©rmtblage hat — oerlefjt fein f att it. Soft»5 terne jebod) bie Eintoettbung ber maugelnbeu Segitimation itt ber ©egenfdjrift and) barattf geftüjjt toerben toill, bafj jur Errichtung einež fird)lid)ett Sl'icbt)ofež ttnb bal)er aud) jur biežfdttigen 23efd)tocrbcführung nur bic ißfarrgemeiube, nicht aber bie &ird)cuüorftehung, alž toeldfe im oorliegenben ^alle ber fßfarrer itt ©emeinfd)aft mit bem &'ird)cnfdinmerer citt* f d) ritt, berechtigt getoefett fei, fo ift hierauf ju benterfen, bafj fid) bie abtoeifenbett ©ntfdjeibuugcu ber autonomen 23ehörben fcinežtocgž auf biefež Oermeintlid)e formelle ©ebrechett bež ©cfitdjcž ftütjtcu, baž itbrigcnž ber tirdjeuoorftehung, alž fRefnmfentantin ber betreffeubett t'ird)e, feiitcžtocgž baž tRed)t jur Errichtung cincž firdjiidjeu Sriebf)ofež abgebrochen toer* bcit fann, infofernc fie baž attž bett ju ihrer S3erfügung ftehettben äditteln bitrd)jitfüt)reu oermag.
Sollten anbere SOlittel nnb iitžbefouberc jene ber 2ßfarr* gemeinbe (Hoiifitrrcnjbeiträge) itt Slnfftrud) genommen loerben, fo ift ež ©ad)c ber lejdcren, itidjt aber ©ad)e ber ©euteinbe ©t. ff3eter, bereu sJlcd)te ju toahrett.
Služ beit obigen 91užfUt)rungen ergibt fid) aber and) jur @ad)c felbft, bafj bie augcfod)tene @ntfd)cibuug, tocId)e fid) at!žfd)liefjlid) auf baž ber föcmciube ©t. ißeter oinbijierte 9tcd)t bie Errichtung einež fird)lid)cn Sriebhofež innerhalb ihres Derritoriumž nach ihrer freien ©elbftbeftim* m n n g ju uttterfageu, ftü|t, feine gcfehlid)e ©tittblage hat.
Die (frvtrfjtnttg fivdjUdjcv Sriebhöfe gehört ithethrtitht nicht itt bett 2Birfttttg§frci§ ber ^iotittfrf)cn Wetitetnbc, fottbertt in jenett ber firditidjctt Crgntte; fie gelfört baf)cr attd) nicht itt beit felbftänbigcu SBirfungž* frciž ber ©emeiube, tocžhalb Oon einer Hebung bež freien ©elbftbeftiiumuugžrcd)tcž feine IRcbc feitt fattit.
Der § 3, lit. d, bež ©efe^eS Oom 30. Slftril 1870, 9i.*©.*931. fdr. 68, auf tocld)cu fid) bie angefochtenc Ent* fdjeibung in mifjoerftänblicher Sluffaffttug bežfelben beruft, loolltc lebiglid) itt 253ahruttg faititärer 9iücffid)teu ttttb Suter* effett nur normieren, toent üott ©efefjež to egen bie
9>erpflid)titug obliege, betu ba ititb bovt jutage tretenben 93ebürfttiffe ttad) cinciti 93egräbnigpla£e ©cttiige ju Iciflcu. ®ic (Srridjtung bcr aug fauitäreu ©ruitbctt uotioeubigcu Snebf)öfe gehört alfo itt bett felbftäitbigcu SBirfuiigg» uttb 93erpflid)tuuggfreig bet- ©cmciube, ober mit attberen äßortcu: bic ©etiteiubc l)at bafilr 31t forgctt, bafj bcnt cttoaigctt dJtaugct au gceigucteu griebljöfeit abgef)olfett tu erb e. ®icg fd)Iicfjt aber burdjaug itidjt aug, bafj and) attbere fyaftorett uttb ingbcfonberc bic lircfjlidjeit Drgatte itt i i) r c tu 3B i v f 11 it g g = freifc freimiflig uttb cttoa jur tföaijruug religiöfer Ritter» effeti — allerb itt gg oljite 9$erlef5iiug bcr fauitäreu 3>or= fdjriftcu — ^riebljöfe errid)teit. ®ie augcfod)tcite Gčutfdjci» bttttg mar baber fdjott begljalb aufjitljcbett, mcil fic bcr Sirdjciumrfteljuitg ©t. fßetcr uttb ^5attl oljite gefefjlidje ©rttttb» lagc bag flledjt jur Srrtdjtitttg eitteg firdjlidjctt g-ricbljofeg abfprad).
£)ic aiigcfodjtcue (Sntfdjeibuug mar aber and) begljalb alž gcfcfjmibrig aufjttbcbeu, mcil fic bcr ©ciitciube and) nod) iugbefoubcrc citte Sompcteuj Oiubijicrtc, bic berfelbcn uidjt jufonunt, bag ift bic $ompctenj jur @tt t f d) eibtt n g bcr jj-ragc, ob bic 3Bibmung eitteg fßlafceg alg 93egräbuigftätte, alfo bic Gšrrtdjtuug cittcg g-ricbljofeg auf einem beftintmtcu fpiafjc attg betu fauitäreu ®efid)tgpuitftc jufäffig fei ober uidjt.
®cr Saubegaitgfdjufj beruft fid) biegbejüglidj auf bett § 3, lit. d, beg ®cfcbeg toottt 30. Spril 1870, 91.=©.=93I. 9lr. 68, beffett mal)re 93cbciituug jebod) bereitg oben gefcnn= jeidjuet mürbe. SKettit in einem bic Orgauifatiou beg öffeut» lidjctt ©anitätgbieufteg betreffeubeu ©efefje „bic (S r r i dj» tuug" toott $ricbl)5fett alg in beit felbftäitbigcu äöirfuttgg» freig bcr ©emcitibc gehörig bejcidjnct mirb, fo fantt bieg bod) uidjtg attbereg bebetitett, alg bafj bic ©etneittbe im 33c= barfgfatle uttb attg fauitäreu dJiidfidjtcu berpflidjtet ift, gricbljüfc jtt erridjtett ttttb baff uicmattb attberer fjiefiir itt 5lufprttd) genommen merbett barf.
£>ie 33crpf lidjtuug jur (Srridjtuug eitteg $ricb» Ijofeg umfaßt aber leincgmegg bag Dicdjt jur Ghttfdjei» buttg baritber, ob bic oon ber ©enteiube pflidjtntäjjig, ober
001t attberett freimillig ju erridjteuben ^ricbtjöfe bett fauitätg» polijcilidjctt 33orfd)rifteu cittfprcdjcu.
$itt § 3, lit. a, leg. cit., mirb attgbrüdlid) bic .pattb» Ijabuug bcr fanitätgpolijeilidjeit 33orfd)rifteu iu 93cjug auf ©trafjeit m. bcr ©cntcitibc bor bei) alten, mogegett bic lit. d biefer (Skfctjegftelle nicfjt Oott ber §attbl)abiing ber 33or» fdjriftcu iu 93cjttg auf bic Srridjtung oott ^ricbljöfeit fpridjt, fotibcrit bcr ®emeiitbc cinfad) bic (Srridjtitug bcr (notmenbi» gett) 93cgräbuigplä^c, fomic bic ^nftaubljaltuug ttttb lieber» madjitng ber bcftcljcitbcu 93egräbnigplä£e aufträgt.
3)icfe 95crfd)icbcu£)eit bcr 9l!tiou itt bcrfclbctt ©cfcfjcg»
' ftelle jeigt and) flar bett Uuterfdjicb, meldjcit bcr ©efefj» geber itt biefer löcjicljititg ntadjeu molite.
91 ur bic ©taatgtoermaltung, bag ift bic politifdje SSe^örb e, ift baljer nad) § 1, lit. g, leg. cit., alg Uebermadjunggbelförbe bered)» t i g t, bic 3B i b nt u it g c i n c g 1 a fj e g 3 tt itt 93 c c r b i» guttggplafce, bag i ft bic Gšrridjtung c i tt c g griebljofeg attg f an it ätg p 01 i jei li djett 9tiid» f i d) t e tt 3 tt unterfageu.
©eint baljer and) bic £ird)ciiOorficf)ititg Oott ©t. f|3ctcr ttttb fßaul iu Älagenfurt in irriger 9litffaffung bcr bejiig» lidjctt gcfcjjlidjen 93orfdjriften bic ©ciitciubcoertretuttg oon ©t. ff3etcr um bic 93cmilligitttg jur ©rridjtuitg beg $ricb» Ijofeg — ttid)t aber um bic ©rtciluiig eitteg 93aufoitfcttfcg, mcldjc allcrbiugg itt bic Sompeteitj ber ©emeiube alg 93au» bcljörbc fällt — crfudjt fjat, fo mar bie ftirdjenborfteljuiig bei bettt llmftaube, alg bie Ä’otnpetcnjgrcujen 001t amtg» toegett einjuljalten fittb, mit biefeut iljrcm 9lnfttd)ctt an bie juftänbige politifdjc 93cl)örbe ju meifett, uidjt aber eine tttt» juftänbige ©ittfdjcibitug über biefeg 9(ttfitd)cit 31t fällen
$>ic aitgcfodjtcuc Sntfdjeibuug mar betttttad) and) megen llujuftäubigfeit ber autonomen 93cl)örbctt ju einem 9lug» fprudjc in ber ©adjc atifju^cbcn. üBiett, am 24. $itui 1903.
9t 11 c 11 b tt r g.	9111 c r.
(Siegel).
Perijodična poročila
Velečastiti gospodje duhovni pastirji se vabijo, da vpošljejo najpozneje do 1. novembra tega leta potom dekanijskih uradov knezoškofijski pisarni za leto 1903 običajna perijodična poročila in izkaze, in sicer:
1. o številu duš v posameznih duhovnijah,
2. o številu potrebnih direktorijev in šematizmov za leto 1904,
3. o številu prebivalstva po veroizpovedanju,
59.
in izkazi za leto 1903.
4. o premembah poštnih postaj, h katerim pripadajo posamezne duhovnije, istotako o telegrafičnih postajah,
5. o okrajnih in krajnih šolskih nadzornikih, če so duhovniki,
6. o pogreških, ki so se morda vrinili v letošnji škofijski šematizem in o podatkih, ki bi izpopolnili kra-jevni imenik.
60.
Paramenti izza časa cesarice Marije Terezije.
Najvišji dvornik Njegove c. in kr. visokosti nadvojvode Ludovika Viktorja, Maksimilijan grof Thurn na Dunaju, se je obrnil do prevzvišenega gospoda knezo-škofa s pismom z dne 26. t. m., št. 354, v katerem piše doslovno:
Seine k. und k. Hoheit der durchlauchtigste Herr Erzherzog Ludwig Victor beabsichtigt im Laufe der ersten Hälfte des kommenden Jahres eine Ausstellung von Meßgewändern und Paramenten aus der Zeit weilar.d Ihrer Majestät der Kaiserin Maria Theresia in Wien zu veranstalten.
Zu diesem Zwecke beauftragt mich Seine kaiserliche Hoheit, mich an Euere fürstbischöfliche Gnaden
mit der höflichen Bitte zu wenden, in absehbar nicht zu ferner Zeit alle jene Stifte, Klöster, Pfarreien etc. gütigst bekannt geben zu wollen, wo sich solche Gegenstände, — entweder von weiland Ihrer Majestät undAllerhöchstihren Töchtern selbst gestickt, oder aber gewidmet, — derzeit noch vorfinden.
Di bo mogoče ustreči želji Njegovi c. in kr. visokosti, naj čč. gg, ki imajo pri svojih cerkvah kaj pa-ramentov izza čisa cesarice Marije Terezije, to javijo kn. šk. ordinariatu vsaj do d n č 15. oktobra 1903.
61.
Konkurzni razpis.
Razpisujejo se župnije: Cerklje v kranjski dekaniji; Ljubno v radovljiški dekaniji; Mirna v trebanjski dekaniji; Planina v vipavski dekaniji; Sodražica v Ribniški dekaniji; Zapoge v kranjski dekaniji.
Prošnje za župnije Cerklje, Mirno in Zapoge naj se našlovč na veleslavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani; za župniji Ljubno in Planino na kn.- šk. ordina-
rijat v Ljubljani; za Sodražico pa na slavno lastništvo patronske graščine v Ribnici.
Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 24. dan oktobra 1903
Soseščani podružnice sv. Katarine v Lomu pri Tržiču silno želč svojega duhovnika. Ako bi koga veselilo tjekaj iti, naj to javi knezoškofijskemu ordi-narijatu.
62.
Škofijska kronika.
Knezoškofijskim duhovnim svetnikom so bili imenovani čč. gg.: Mihael Trček, ko je bil imenovan dekanom šmarijske dekanije, Anton J a mni k, župnik v Sorici, Ivan Podboj, župnik v Toplicah, dr. J o s. Marinko, profesor veronauka na c. kr. višji gimnaziji v Novem mestu, dr. Frančišek Uše-n i čn i k , spiritual v bogoslovnem semenišču v Ljubljani.
Podeljene so bile župnije: Skocijan pri Turjaku č. g. Jakobu Mercu, župniku pri Sveti Trojici nad Cerknico; Poljanica (Pöllandl) tamošnjemu č. g. žup. upravitelju Frančišku Sturmu; Babnopolje tamošnjemu č.g. žup. upravitelju Adolfu Knolu; Reteče č. g. Andreju Šimencu, župniku v St. Lovrencu ob Temenici; Šmartin pod Šmarno goro čast. g. Jakobu
Strupiju, kuratnemu beneficijatu na Goričici; Gotenice (Göttenitz) č. g. Josipu Gliebeju, kapelanu v Reki (Rieg) pri Kočevju; Veleso vo čast. gosp. Josipu Brešarju, župnemu upravitelju v Sodražici; Predoslje tamošnjemu č. g. župnemu upravitelju Ignaciju Zupancu; Leše tamošnjemu č.g.župnemu upravitelju Frančišku Bleiweisu; Sela pri Kamniku č. g. Antonu Jamniku, župniku v Sorici; Ihan č. gospodu Antonu Antončiču, župniku v Planini pri Vipavi; Koprivnik č. g Josipu Vrankarju, kuratu na Ustji.
Kanonično vmeščeni so bili čč. gg.: Valentin Marčič na župnijo Slap dne 17. avgusta 1903; Jakob Merc na župnijo Skocijan pri Turjaku dne 28. avgusta 1903; Andrej S ime n ec na župnijo Reteče
dnč 4. septembra 1903; Frančišek Sturm na župnijo Poljanico (Pöllandl) drč 4. septembra 1903; Adolf Knol na župnijo Babno polje dne 4. septembra 1903; Mihael Trček na župnijo Smarije dne 14. septembra 1903; Jakob Strupi na župnijo Smartin pod Šmarno goro dne 14. septembra 1903; Josip Brešar na župnijo Ve-lesovo dnč 17. septembra 1903; Anton Stenovec na župnijo Duplje dnč 20. septembra 1903; Frančišek Blei weis na župnijo Leše dnč 1 oktobra 1903; Ignacij Zupanec na župnijo Predoslje dnč 2. oktobra 1903.
C. g. Alfonz Levični k, namestni gimnazijski učitelj v Kranju, je bil imenovan za veroučitelja na mestni nižji realki v Idriji.
Za profesorja na bodočih knezoško-f i j s k i h zavodih se je šel pripravljat na dunajsko vseučilišče č. g. Josip Kržišnik, kapelan v Tržiču.
V ka pucinski red je bil odpuščen novomašnik č. g. Vincencij Marolt.
C. g. Frančišek Pavlin, župnik na Colu, je resigniral na svojo župnijo in je bil nameščen kot župni upravitelj pri Sv. Trojici nad Cerknico
Premeščeni so bili čč. gg.: Josip Demšar iz Kočevja kot prefekt v deško semenišče; Josip Koblar iz Ribnice kot ekspozit na Goro pri Sodražici; Ivan Plahutnik z Iga v Cerknico; Frančišek Zupančič iz Črnomlja kot I. kapelan na Ig; Ivan Baloh iz Kranjske gore v Mengeš; Anton C o p iz Bohinjske Bistrice v Kranjsko goro; Ivan Janc od Sv. Križa pri Litiji kot župni upravitelj na Col; Evgen Legat iz Planine h Sv. Križu pri Litiji; Alojzij Merhar iz Sraartna pri Litiji v Planino; Ivan Erjavec iz Boštajna v Šmartno pri Litiji; Jakob Ogrizek iz Hinj v Vreme; Josip Per z iz Crmošnjic v Hinje; Jakob Ž u s t iz Radeč pri Zidanem mostu v Krško; Josip Podlipnik iz Šent Janža v Predoslje; Valentin Remškar iz Preddvora kot ekspozit v Matenjo vas; Jakob Pokorn iz Starega trga pri Poljanah v Horjul; Peter Janc iz Toplic v Stari trg pri Poljanah; Andrej Magajna iz Loškega potoka v Knežak; Leopold Kolbezen iz Dolenje vasi v Faro pri Kostelu; Josip Žagar iz Dobrepolj kot župni upravitelj v St. Lovrenc ob Temenici; Anton Golf iz Mengša v Dobrepolje; Ivan Sever iz Cerkelj pri Krškem kot ekspozit na Razdrto; Frančišek Bernik z Vrhnike kot kuratni beneficijat na Goričico; Jurij Karlin z Vrhnike kot župni upravitelj v Sorico; Matej Sušnik iz Selc kot
I.	kapelan na Vrhniko; Frančišek Zega iz St. Vida pri Zatičini kot I. kapelan v Selca; Ivan Lom še k iz Žužemberka v St. Vid pri Zatičini; Anton Lombar
iz Postojne v Cerklje pri Krškem; Andrej Ažman iz Semiča v Postojno; Leonard Zupan iz Smarije kot
I. kapelan v Tržič; Josip Pravhar iz II. kapelanije na I. kapelanijo v Semiču; Ivan Pelc z Ubeljskega v Reko (Rieg) pri Kočevju.
Na novo so bili nameščeni čč. gg. s e-meniški duhovniki oziroma n o v o m a š-n i k i: Matej Ahačič v Radečah pri Zidanem mostu; Rudolf Cepuder v Gorjah; Leopold Černe kot
II. kapelan v Žužemberku; Martin Drolc kot drugi kapelan na Igu; Josip Gostiša Preddvorom; Ivan Jovan na Bohinjski Bistrici; Mihael K m e t v Loškem potoku; Ivan Kozina v Dolenji vasi; Josip K ra ker v Crmošnjicah; Josip Logar kot I. kapelan v Kočevju; Ivan Mikuž kot II. kapelan v Poljanah nad Škofjo Loko; Peter Natlačen v Toplicah; Martin Pečarič v Boštanju; Leopold Podlogar v Črnomlju; Stanislav Premeri na Vrhniki; Frančišek Steržaj v Sent Janžu; Martin S tul ar kot II. kapelan v Semiču; Frančišek Vovko v Starem trgu pri Ložu.
Stalni pokoj je dovoljen čč gg.: Frančišku Jarcu, župniku na Mirni; Janezu Teranu, župniku v Ljubnem; Antonu Golobiču, župniku v Cerkljah.
Umrl je čast. gosp. Martin Narobe, župnik v Zapogah, dnč 20. avgusta 1903.
Priporoča se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.
V knezoškofijsko Alojzi j evišče je sprejetih za šolsko leto 1903/04 14. novih gojen cev, in sicer:
Petošolci:
Jonke Artur iz Kočevja;
Lesar Josip iz Ribnice;
Žrjav Gregor z Jesenic.
Četrtošolci:
Gerlovič Frančišek iz Cerkelj pri Krškem;
Gnidovec Anton z Ajdovca;
Sedej Frančišek s Trate.
Tretješolci :
Bogataj Lovro iz Stare Loke;
Gnidovec Anton z Ajdovca;
Mejak Jakob iz Ormoža;
Mi horč Ivan iz Zgoš p. Begunjah na Gorenjskem;
Hiti Frančišek od Sv. Trojice pri Cerknici;
Plevnik Anton iz Črnomlja;
Pestotnik Ivan iz Spodnega Tuhinja;
Žganjar Ignacij iz Dobrepolja
Knezoškofijsko deško semenišče Alojzijevišče šteje v letošnjem šolskem letu 58 gojencev.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 2. oktobra 1903.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.