■'t p »iti prejemali: M wilo j« t o naprej 26 K — h }»i lela , 13 , — , Sstrt , , 0 , 50 „ »eccc , 2 .20, V izrivali tvu prajtar.*: xa »jJo leto naprej 20 K — h leta , 10 , — , 2»trt , > 6 , — „ «ur , 1 „ 7i)„ lihi peiiljanje n* dum IS !j na metea šm?' m**- lii/pi Političen list za slovenski narod. Naročnine in luteratt •prejema upravništva v Katol. Tibk&rni, Kopitar* jeve ulice št. 2. Rokopisi se n« rraftajo, nefrankovana pisma se vsprejcraajo. Uredništvo je t Seme- Eilkib olicahSt.S, f., 17. Izhaja vsak tlaa.iivaemSl temelje iD pramike, ob pol 6. uri popoldne. ¥ Ljubljani, v četrtek, 11. decembra 1902. XXX. Državni "zbor. Dunaj, 10. grudna. Krošnjarstvo. Danes je zbornica nadaljevala nadrobno razpravo o kroSnjarskem zakonu. Razprava je bila jako živahna, ker posamezne stranke hočejo za krošnjarje popolno prostost, druge zahtevajo popolno prepoved kroSnjarstva, a tretje Bkušajo doseči opravičeno varstvo domače industrije. To stališče zagovarjajo osobito katoliško narodni pc ula.-.oi s Kranjskega, v prvi vrsti zastopnik V. kurije dr. Š u s t e r d i č. Danes je dr. Š u b t e r š i č utemeljeval pri § 2. dva predloga. Prvi predlog meri na to, da naj bodo pridobnine prosti vsi krošnjarji, ki dobe v smislu § 16. v revnih krajih pesebne izjeme, ali ki so v smislu § 12. za vsako drugo delo nesposobni. Ta predlog Susteršičev ni obveljal, pač pa drugi, da so kročnjarake knjižice koleka proste za krošnjarje, katerim § 16. in 12. dovoljujeta izjeme in olajšave. Paragraf 3. določa pogoje za krošnjar-stvo, in Bicer mora kroSnjar biti avstrijski državljan, star 33 let, samopraven, vsaj leto dnij bivajoč v okraju obrtne oblasti, zdrav, noomndeievan in a a u p a n j a vreden. Češki poslanci bo že v odseku predlagali, naj bo zadnji pogoj glasi: »neomade« ževan in ako ni suma proti njegovi zaupanja vrednosti". Ta predlog je danes zagovarjal dr. P 1 a fi e k. Poslane o P f e i f e r je obširno priporočal izjeme in olajšave za kranjske kroS-njarje. Dr. b u s t e r fi i č in dr. Ofaer sta ute melje~ala predlog, naj za krofinjarja vobče zadošča 30 let starosti. Pripomnim pa, da za izjemne kraje, kakor je tudi kočevBki okraj, v smislu § 16. zadošča starost 24 let. Dalje dr. Susteršič dokazuje, da je izraz »zaupanja vreden" premalo jasen, ker daje subjektivnemu prepričanju preveč proBtoati. Dalje predlaga dr. S u s t e r fi i č pre-membo zadnjega odstavka v § 3., da mora obrtna oblast glede atarosti dovoljevati iz- jeme za osebe in kraje, označene v §§ 12. in 16. Obveljali so z nebistvenimi premembami predlogi obrtnega odseka. Paragraf 5. Po načrtu odsekovem bi obrtna oblast dovoljevalakrošnjarstvo za določen čas, toda ne čez eno leto, in sicer za domači ali več okrajev y isti deželi. Dr. S u s t e r š i č pa je predlagal, da dovoljenje velja eno leto in za iz• jemne krošnjarje, kakor so v kočevskem političnem okraju, za vso Avstrijo. Oba ta predloga sta obveljala, kar je velika pridobitev za ribniške in kočevske krošnjarje. Paragraf 6. določa, da dovoljenje podaljša obrtna oblast k večjemu za eno leto. — Obvelja. Paragraf 7. določa, da more obrtna oblast dovoljevati krošnjarstvo sploh za več okrajev. — Obvelja. Paragraf 8. določa, da mora kroSnjar v mestih in trgih ter v krajih, kjer je sedež policijskega ali političnega urada, dati v podpis svojo knjižico. Oblast pa more podpis odreči ali pa dovoliti krošnjarstvo za d o-ločen čas, najmanj tri dni. Dr. O f n e r je predlagal, naj velja to dovoljenje vsaj 8 dni, Noske želi vsaj 5 dni. — Oba predloga odklonjena. PoBlauec Po v še pa je v daljšem govoru utemeljeval, da je ta določba hud udarec za krošnjarje v revnih okrajih, kakor je kočevski. Žito predlaga, naj se zadnji odstavek črta. Ker so Čehi in Poljaki glasovali za Povšetov predlog, je obveljal 8 96 proti 32 glasovom. Ta preme m ba v za konu je zopet velika pridobitev za kranjske krošnjarje, ker jim ne bode treba v mestih in trgih dajati knjižice v podpis. Ako se posreči, da obvelja Se § 16. po predlogu manjSine, potem so kranjski krošnjarji Se na boljem, nego doslej. Seveda ima potem še gosposka zbornica besedo. Paragraf 9. določa, da velja dovoljenje le za določeno osebo, ki je mora nositi seboj ter je na zahtevo pokazati županstvu, policiji in pol. oblasti. Šolo obiskujoči otroci ne smejo hoditi b krošnjarji. KroSnjar ne sme blaga prodajati na semnjih ali v pro-dajalnicah ali brez dovoljenja hoditi ponoči po hišah. Tudi ta paragraf obvelja. Jutri nadaljevanje; glavna bitka bode pri § 16. Kranjski Krošnjarji. (Govor poslanca Vencaj2a.) Dne 3. grudua je poslanec Vencajz v državnem zboru govoril: Načrt zakona, ki je v razpravi, je posledica večletnega boja mej trgovcem in malim mežem, ki išče svojega kruha, mej tovarnarjem in domačo industrijo. Namen tega načrta je, da se krošnjarstvo omeji in sčasoma popolnoma prepove. Ne vem, ali se to ujema z »naprednostjo« sedanjega časa. Prosta trgovina je navadno vsakemu na jeziku. V sosednih državah so v tem oziru mnogo naprednejši. Na Francoskem je krošnjarstvo prosta obrt. Na Angleškem je treba kroSnjarju le policijskega certifikata in 17 let starosti, na Nemškem le potnega obrtnega lista. Pri nas pa naj se sklene zakon, ki utegne na tisoče oseb in družin pahniti v revščino. Res je sicer, da krošnjar večkrat ponuja manj vredno blago in da škodo trpi zanesljivo dobro blago, toda zakon bi moral natančno d ločiti, kdaj je umazana konkurenca. Zakon pa bi tudi moral varovati stare pravice in se ozirati na potrebe posameznih držav* Ijanov. Ne bodem se bavil s aocialno - političnim značajem tega vprašanja, marveč hočem le opisati razmere prebivalstva v svojem volivnem okraju, ki je zdravo telesno in duševno. V kočevskem okrajnem glavarstvu je narava jako skopo oblagodarila zemljo. Tamošnje prebivalstvo ima v letu le eno že tev in se le skromno in b težavo preživlja na nerodovitnem polju. Sila kola lomi. Prebivalstvo se od pamtiveka peča z domačo industrijo in le tako se vzdržuje na svoji rodni zemlji. Ldeluje namreč lončeno in leseno robo; ta je v kočevskem okraju prvi pogoj obstanka. Lončeno robo je tamošnje prebivalstvo iedelavalo že ob času, ko je bil obrt fie malo razvit. Središče te domače industrije je sodni okraj ribniški. Tu izdelujejo krožnike, sklede, lonce, otroško igrače itd. To robo prodajejo na semnjih in večinoma kot krošnjarji od vasi do vasi v domačih in so&ednih deželah. To robo izdelujejo moški doma na svojih malih posestvih, ko nimajo dela na polji. Ko obdelajo polje in požanjejo, bavijo se b to domačo industrijo. Delavnice imajo na svojih bivališčih, žgo v posebnih pečeh z lesom. Navadno ima po eno peč več lončarjev, ki se vrsto, ali pa si najemajo peč za 40 vinarjev. Vsak lončar žg6 na leto štiri- ali petkrat, vsaka peč mu da za 40 gld. blaga. Ce računamo troške ilovice za vsako peč na 5 gld., kurjavo na 14 ia druge troSke na 1 gld., ostane lončarju polovica, torej na leto komaj 100 gld. Ta lončena roba gotovo ni za konkurenco, kakoršno hoče omejiti U zakon. Druga vrsta domače industrij* v ribniški dolini je »suha roba«, leseni krožniki, sklede, škafi, rešeta itd. To robo izdelujejo v ribniškem, velikolaškem in tudi žužem-berSkem okraju. Ribniški sodni okraj Šteje 13 431 prebivaveev v 67 vaseh, velikolaški 9514 prebivaveev v 129 vaseh; v ribniškem okraju se bavi z domačo industrijo okoli 3000 oseb, toroj četrtina prebivalstva, v ve-likolaSkem 1600 oseb, torej Šestina. Glavni leseni izdelki so rešeta in sita. Refiet narede na leto do 300.000, sit pa do 400.000, dalje škafov, žlic in druge robe, vsega skupaj do 500.000 gld. vrednosti, zobnih trebnikov za 60.000 gld. V Dobrepoljah izdelajo blaga za 800 gld. na leto. Vsa ta domača£industrija torej ne more biti konkurenčna na svetovnem trgu. Krošnjarji to robo razpečavajo po vaseh na Kranjskem in sosednih deželah ter popravljajo staro. Ribničan je v ljudskem življenju stalna figura, ki je vedno dobre volje in ga povsod čislajo kot znanega in prijetnega gosta. Ta domača industrija je že stoletja stara in priznana na najvišjem meBtu. Že 23. oktobra 1492, ko so Turki opu-s to šili kočevsko in ribniško dolino, ao podaniki kočevske, poljanske in ribniške graščine od cesarja Friderika IV. dobili pri vi- LISTEK. Ljubezen do bližnjega. Spual J. Š. Baar.*) Poslovenil Fr. Štingl. Videl sem v praškem »Rudolfinu« Ho-ralkove načrte slik. Naslikano je na njih, kar bo ljudje napravili iz Kristusovih del telesnega usmiljenja. Ostrmel sem od groze in sem se spomnil žive ilustracije is naše vasi. * * * Z gosto temo je črna noč zagrnila revno vas, ki j« kakor prislonjena, pritisnjena k ogromni grajščini. Kakor razcapani, zanemarjeni otroci lakomnega očeta so se mi zmerom zdele one koče, stisnjene okrog grajSčine. Niti sleda ni ostalo danes po nali vasi. Težka in atrašna noč je uničila in zadušila življenje, pokrila revščino. Vae je zaspalo. Pod slamnato streho v koči »pri. Malcu« na umauni postelji so •) Is knjige: Naleaeno na cestč vsčdnlho li- vota. Studie a nilady. Napsal J. S, Baar. V Praie. 1901. Cena 1 K. spali stariSi in po tleh na slamnioah iz žak-ljevine kakor smeti so se valjali otroci. — Pod streho tik toplega dimnika je dremala izgrbljena, zavita mačka in spodaj v veži na cunji je letal raztegnjen kodrast pes. Iz globokega apanja se je prebudila iena. »Ali ne slišiS ničesar?« prebudila je z vprašanjem moža in se posadila v postelji. »Eh, spi! Kaj bi slišal!« zamrmral je čemerno mož in se obrnil na drugo stran. In zopet je vse spalo. V tem časa je že zgoraj pri dimniku — naravnost nad mačko — tlel tram. Skozi lino kakor skozi usta je dihala in pihala na njega zavratna noč. Stoletni tram, suh in slabo smolast, je polagoma, počasi prasketal. Imel je ie v sebi kakor dlan veliko, izpaljeno luknjo. Kakor žareče oko, kakor gnojna rana, tak je bil v temi tleči les. Zdaj in sdaj je po njem, kakor bi ga božal, apreletel slaboten, tresoč, vijoličast plamenček liki jeziček, vzdignil se je, poskočil in sopet se je vlegel, zasukal in zavil. — Zaprasketalo je jasneje — ali samo pes spodaj pred durmi je pazljivo vzdignil skrbno glavo in gledal navzgor v temo — kjer je iz izpaljene luknje kakor iz ognjišča švigal že daljši plamenček, rumen kakor zlato in stegnjen kakor kača. Ni več ugasnil, ampak gorel je in svetil, višje in višje se je vlekel, lazil poleg poškodovanega, ne-ometanega dimnika. Rastel je, stegoval se je, le da bi dosegel tam nad seboj slamnate Skope, ki so se zvijale od vročine. Svetloba je bodla mačko v očesa — prevrnila se je ter skrila zaspano glavo pod mehki trebuh. A v tem je nad njo zabučalo in zaprasketalo. Konec plamena je dosegel slamo, škope ao se vnele b polnim plamenom, poprej skrivni požar je zmagoslavno predrl streho — divje, razuzdano, od veselja pijan se je sukal, plesal okoli dimnika. Prežgane škope so padale doli, mačka, na katero so padle iskre, je zavpila od bolečine, in pes spodaj je grozno zatulil . . . »£a božjo voljo, tatovi,« vzkliknila je žena, ki Be je bila sopet prva prebudila. Njene oči so ustraSeno gledale kos rdeče zarje, ki je prodirala skozi špranje duri v sobo. Pes in mačka sta z vso močjo praskala na dur>, hotefl priti noter k ljudem-- ropot in prasketanje je rastlo čim dalje bolj ... »Jezus — Marija — saj gorimo« — zastokal je mož in že je letel skozi duri. Z razpuščenimi lasmi, samo v srajoi, je letela za njim Sen*. Svetlobna zarja, ki se je čez stopnice izpod strehe doli valil* liki reka raztopljenega zlata, nameSanega s krvjo jih je polila ter p*tisnila nazaj...... »Otroci — otroci!« saplakala je mati, spravljala je speče po konci, tresla jih, budeč jih z grozno besedo: »Gorimo!« Malec b ponvo vode v roki in z blaznim naporom borivea, ki hoče uničiti sovražnika, je zletel pod streho. Spoznal je ni-čevnost svojega početja —■ ogenj zgoraj nad glavo se mu je smejal in vriskal — poln bolesti, jeze in premaganega gorja je zagnal ponvo kakor kamen po svojem sovražnika . . . Kot kača je ogenj zasiknil in poliial Vodo, kakor rosno kapljo. »Vun nosi! — Vun nosi!« vpil je mol in z obleko v naročju se je vračal izpod strehe — »pernioe zveži — trugo vun vrzi!« klical je obupano. Zgoraj pod streho je razsajal ogenj. Boril se je s temo in je zmagoval nad njo legij, da smejo svojo živino, platno in leseno robo prodajati na Hrvaškem in drugih deželah. Valvazor, kranjski zgodovinar, piše v ■voji znani knjigi »Ehre des llerzogthums Krain«, da »bivajo v vaseh ribniške doline mncgi, ki izdelujejo leseno krožnike, sklede, škafe, sita, režeta ter to robo neso na hrbtu in na konjičkih ne le po domači deželi, ampak tudi daleč drugod po sosednih do ielah.« Ribničan je ie stoletja izvrševal to od cesarja Friderika IV. podeljeno in od cesarice Marijo Terezije ter cesarja Jožefa II. priznano mu pravico, da smo krošnjariti z iz delki svoje domače industrije; torej si je po našem državljanskem zakoniku pripose-stvoval to pravico. To pravico mu je vedno tudi zakon priznaval. Po § 17. zakona z dne 4. sept. 1852 št. 252 ima Ribničan pravico, da sme po dovršenem 24. letu krošnjariti. Dovoljenje mu more dati kočevski okr. glavar za vso državo. Po sedanjem načrtu pa bi moral biti vsak krešnjar star 33 let in bi mogel dobiti koncesijo k večjemu za eno leto. Recimo, da ta krošnjar biva na meji kočevskega okraja. Romati bi moral eden, dva dni do okr. glavarstva brez dela in zaslužka. Po tem zakonu pa mu more obrtna oblast dovoliti tudi le tri dni delt in potem naj gre. Ta določba mere Ribničan u popolnoma onemogočiti krošnjarstvo ter ga spraviti na beraško palico. Toda v podrobnosti sedaj ne smem segati. saj bode prilika pozneje o tem govoriti. Pokazal sem, da Ribničan s svojo lončeno in leseno robo nikomur ne dela škode in konkurence, ker prodaja le svoje izdelke. Zato pa bi ga ta zakon tudi ne smel tako catro zadeti ; za R-bničana mora veljati izjema. Po mojih mislih moramo imeti pred očmi osebo, a ne krošnjarstvo kot tako; le oseba more biti nevarna. In v tem oziru moramo ločiti krošnjarja, ki le od tega iivi, od onega krošnjarja, ki ima stalen dom ter le v gotovem času zapusti dom in družino, in konečno od onega krošnjarja, ki prenaša od hiše do hiše svoje izdelke in obenem popravlja staro blago. Kakor sem omenil, izdela ae v ribniškem in velikoiaškem okraju blaga za pet do šeststotisoč goldinarjev, od tega pa kroš-njarji izpečajo le 70.000 gld. na leto. Krošnjar je še dobrotnik. Ako krošnjar ne prinese blaga, prodaje ga prekupec mnogo dražje. Ako pa krošnjar hodi od hiše do hiše, s tem uravnava ceno za kupca. Zato naj bi zakon še branil takega krošnjarja. Profesijski krošnjar je vse kaj druzega, nego naš Kočevec ali Ribničan. Prvemu naj m prepove krošnjarstvo, a drugima naj zakon dovoli izjemo. To bi bilo pravično in •oo. politično. Vprašam vas: Katera država ali kateri državni zbor bi imel ta pogum, da bi a ailo revežu vzel kofičok kruha, ki ga zasluži za svojo družino? Upam torej, da sa bode zbornica ozirala na te razloge. Velik nedostatek v zakonu je tudi ta, da avtonomna oblast nima nobene besede. In ravno avtonomna oblast najbolje pozna razmere v deželi, okraju in občini. Tudi po samezna oseba je avtonomni oblasti znana, nego državni. Z ozirom na vse te razloge predlagam: Zbornica skleni: Načrt se vrne obrtnemu odseku logom, da ga popravi, in sicer : 1. Krošnjarstvo naj se razdeli: ») krošnjarstvo kot poklic; b) krošnjarstvo stalnega prebivalstva zoni kot postranski zaslužek ; c) krošnjarstvo z izdelki domače strije. 2. Z ozirom na različne razmere v po sameznih kronovinah in dežel* h naj se v okviru državnega zakona prepusti deželnim zborom, da uravnajo krošnjarstvo po svojih potrebah. (Odobravanje.) bolj z na- v se- indu- 1'arlamentarni položaj. V dunajskem parlamentu so sa vršila včeraj važna posvetovanja o sredstvih, s katerimi bi Be posrečilo napraviti v parlamentu prosto pot proračunskemu provizoriju. S češkimi poslanci so se pogajali pred vsem Poljaki in pa Člani katoliškega centra. Slo se je v prvi vrsti za to, da Cehi za ta slučaj opuste obstrukeijo, za to uslugo pa vlada predloži v najvišje potrjenje znana dva sklepa češkega deželnega zbora o zvišanju učiteljskih plač ter o davku na pivo. Pri včerajšnjem posvetovanju so Cehi cdbili ta nasvet, češ da s sklepi deželnega zbora ne marajo mešetariti, vendar sodijo gotovi krogi, da se konečno večina uda. V tem slučaju bi seveda sedanja sprava ne igrala še nikaka uloge. Skoro istodobno se je posvetovala če* ška parlamentarna komisija o spomenici s* nemški elaborat ter sklenila, da se izvoli posebna komisija 12 članov, ki bo soatavila dotični češki odgovor. Komisijo je izvolil češki klub v sporazumu s konservativnimi veleposestniki. Katoliško gibanje na Gorenje-Avstrijskem. Poročali smo ie, da je minuli praznik v Welsu govoril gorenje avstrijski deželni glavar dr. Ebenhcch. Zbor, ki se ga je udeležilo do 4000 mož, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano katoliškega doma, je bil obenem občni zbor katoliškega ljudskega društva za Gorenjo Avstrijo. Is poročila zapisnikarja dr. Kerna je razvidno, da šteje društvo 40 000 članov, in da se je samo v minulem letu pomnožilo število družabnikov za 2000 moi. Razširjanje katoliškega časopisja mej družabniki je ena glavnih nalog vsestranski vplivnemu društvu. Zanardelli t »krpeih. Odsek italijanske poslanske ■borniM, ki se bo pečal z znano vladno predlogo o lo- Okrog in okrog, na vseh straneh se je strahopetno umaknila. Požar si je tako svetil na svoj plen, katerega je drobil in uničeval. Kakor kosti v čeljustih divje zverine so prasketale late, slama in les. Obeljeni lidovi in pročelja sosednih hiš so kakor čela zabolela — na kraju vasi se je zaslišal glas ponočnega čuvaja: »Goril Pri Malcu gori!« Ljudje so vstajali vsi ustra-šeni iz toplih postelj. Kakor bi bil poiar raztrosil perišče isker po vasi; tako je v vseh dozdaj temnih oknih zabrlela luč. »Kje gori?« so vprašali glasovi. »Pri Malcu, pri Malcu« — odgovarjali so drugi. Razplakal se je zvonček na vasi pod lipo, zaškripali so ključi v ključavnicah in dari v steiajih — in od vseh strani so vkup vreli ljudje — molje in ženske, otroci in starčki .... »Da ie mi tam preveč ne trudii — sam tega ne popravil — le obleko in čevlje si pokvaril«, opominjala je žena mola, oče sinove, mati otroke. »Le glejte — lepo od daleč — da se vam kaj ne zgodi . . . .« in leteli so tja k tistemu iopku, ki je sedel kakor v vazi na štirih zidovih Malčeve koče. V velikem polkrogu, kakor nasip vodo v ribniku, so že ljudje obkolili požar. »Dobri ljudje, bratje in sosedje, pomagajte, pomagajte!« je vpil Maleo in stegoval od ognja v temo tja k tej gromadi ljudi črne, opečene roke. »Vodo, vodo!« so vpili nekateri, »nimamo posod! Škafe posodite — ponve dajte!« Ali ni se zganil nihče. »Ne posodim, nič ne posodim« — si je rekel v duši sleherni, razbili, potolkli bi mi je. In tako se je tu sukal, obupno klical pred ognjem kakor na odru pred očmi gledaloev Maleo sam in sam hitel s svojimi posodami po vodo..... »Skedenj mi relite ! Vsaj skedenj I Imam tam vso letino — za nas kruh — sa kra-vico krmo — pomagajte — pomagajte!« klical je obupno. A nihče ga ni slilal — vse glave so se obrnile v tem trenotku v temo, kjer je zavrilčala trobenta požarne hrambe. »Polarna bramba, polarna bramba! Že prihaja!« je klicala prijetno iznenadena množica, veseleč se, da vidi novo brizgal-nico, leskeče čelade, sekire — da sliii trobiti povelja In nekoliko ljudi jim je letelo v temo naproti. (Dalj« priH.) Nova španska vlada. Po poldrugoletnem odmoru je v Španiji priiel zopet na krmilo vodja konservativne stranke Silvela, ki ga liberaloi mej vsemi najbolj črtijo. Zadnjič so ga, kot znano, strmoglavili ravno ob razpravi glede reiitve kongregacijskega vprašanja, ki je sedaj pokopalo tudi Sagasto, vsled česar napovedujejo Silvelovemu kabinetu kratko dobo. Toda vsekako bo lažje izhajal novi kabinetni načelnik, kot njegov prednik, ki si vkljub temu, da so mu bila na razpolago vsa mogoča sredstva in je sam izvedel parlamentarne volitve, ni mogel priboriti zanesljive večine. To je dokaz, da liberaloi v splošnem nikjer ne razpolagajo z večino. Program nove vlade je zelo obširen; pred vsem hoče sanirati parlamentarne in finančne razmere ter z odločnim nastopom storiti koneo vednim nemirom v večjih mestih drlave. Iz brzojavk. Avstro-ogrska pogodba. Dunajski list „Die Zeit" ve poročiti, da so se v zadevi tega vprašanja pojavile nove te-žkoče ter da je tizell v nagodbenem vprašanju stavil ultimatum. — Obstrukcija čitvi zakonske zveze, je ministerskega predsednika silno vznojcvoljil. Že zadnjič smo namreč poročali, da so v odseku, ki ga je ad hoc izvolila poslanska zbornica, le trije člani zanesljivi zagovorniki vladne predloge, vsi drugi pa so njej nasprotni in ne bodo glasovali zanjo. Poraz jej je torej že a priori zagotovljen. To Bilno jezi Zanardellija in že sedaj je izjavil svojim najvernejšim somišljenikom, da bo podal ostavko, ko se pokaže, da načrt ne prodre. Da je pa to izjavo malo olepšal, je izjavil, da se ne umakne radi tega, ker stoji za opozicijo Vatikan, ki se mu ni voljen umikati. Razloga torej vkljub temu ni poveJal. Bolj meška je izjava notranjega ministra Giolittija in tudi bolj praktična. Mož namreč pravi, da je mnogo bolje umakniti zakonski načrt, nego vprizorili povsem nepotrebno krizo. — Iz navedenih dejstev pa pred vsem sledi, da Zanardelfijev načrt ne postane tako kmalu zakon. Podpore za macedonske begune. Bolgarski knez Ferdinand je daroval za macedonske begune, katerih je vedno več na bolgarsko-macedonski meji, 20 000 frankov. Knezova mati Sofija pa je darovala 5000 frankov. Onih 10.0(0 rublje v, katere je darovalo s'ovansko blagotvorno društvo v Petrogradu, je razdelil mod begune ruski odposlanik Bahmetov. V Dubnici na bolgarsko-macedonski meji se je ustanovil poseben odbor, ki pobira raznovrstne darove za to nesrečno turško rajo. Tudi bolgarsko gospe zbrale so se v poseben odbor,, ki bode pobiral po vsej Bolgarski darove za te nesrečneže. Po večjih mestih bolgarskih se prirejajo predstave in koncerti v isti namen. Pri jednem samem takih koncertov so nabrali 5000 frankov. Turški zastopnik je pri ruskem odposlaništvu protestiral proti takemu nabiranju darov, pa zastonj, kajti dobil je zasluženi odgovor. Zahteve Nemčije napram Venezueli. Včeraj smo omenili, da se gre v sedanjem prepornem vprašanju mej Venezuelo ter Nemčijo oziroma Anglijo v prvi vrsti za velike tirjatve, ki jih doliuje Venezuela evropskim podanikom. Iz pojasnil Bulowa v nemškem državnem zboru je razvidno, da doliuje Venezuela Nemčiji skupno 13,020.000 bolivarov, torej 10 416 000 mark. Od tega odpade na odškodnino iz prve revolucijske dobe 1,700.000, iz najnovejših nemirov pa 3 milijone bolivarov. Iz manipulacije z denarjem za veliko venezuelsko železnico, ki so jo gradili 1888 do 1894, se je napravilo dolga 7 in pol milijona. Konečno je še mnogo večjih in manjiih dolgov, pri katerih so večinoma interesirani podjetniki in trgovci. Vlada se seveda sedaj ne bo več mogla ustavljati in če ne bo hotela takoj pomiriti razburjenih nemških in angleških vladnih krogov, bota Nemčija in Anglija zasedli vse venezuelske carinske urade in se na ta način polagoma odskodovali. Sili se predsednik Castro ne bo mogel upreti, ker se venezuelska vojna moč na morju ne more kosati z nobenim zunanjim brodovjem. I' I v; ogrskem parlamentu. Neodvisna stranka je v včerajšnji seji sklenila da na vsak način obstruira budgctni provi-zorij ter da prepreči tudi rešitev vojaško predloge pred novim letom. — Španski parlament o d g o d e n. V obeh španskih zbornicah je novi ministerski predsednik Silvela prebral kraljev odlok, s katerim se odgodi zasedanje za nedoločen čas. — Raz-por z Venezuelo. Listi poročajo iz Caracasa, da so združene nemško angleške ladije zajele Štiri venezuelske ladije, nasprotno so pa v glavnem mestu aretirani vsi angleški podaniki. Nemški in angleški zastopnik sta že ostavila C .racaš, ker nista v določenem roku dobila odgovora na ultimatum. — Afera Lupu. Ta afera je sedaj defini-tivno rešena, ker so dotični akti vposlani pravosodnemu ministeratvu, kjer bodo obležali. — Hrvatski deželni zbor je v drugem in tretjem branju sprejel bud-getni provizorij. Kajpada so zanj glasovali le banovi privrženci. — Pruski deželni z b o r se snide 8. januv. — Volitve v francoski senat se vrše 4. januv. V včerajšnjem miniaterskem svetu je naznanil Cjmbes, da računa po dosedanjih pripravah na pomnožitev vladnih glasov za 10. Izjava. Nepoznanemu dopisniku »Naroda«! Vas, ki Be za imuniteto Tavčarjevo skrivate, poživljam, da se s polnim imenom podpišete, ako ste pošteni. Od ponesrečenega liberalnega Koatanjeviškega shoda sem me vedno napadate po „Narodu"; vzrok mi je prav dobro znan. V dopisu z dne 1. decembra t. 1. pravite, da mora vsak prej & goldinarjev zapiti, preden se mu izplača posojilo. Do zdaj se je dalo 655 posojil. Ako mi dokažete le en slučaj, da bi bil jaz koga sili! k pijači ali pa da bi bil res plačal za pijačo 5 goldinarjev, Vam za vsak slučaj izplačam 1000 K. Dalje mi očitate goljufijo. Li navedite najmanjšo nepoštenost pri posojilnici ali kje drugje in me kar ovadite pri sodišču 1 Lahko rečem, ko bi se pri vseh posojilnicah tako vestno postopalo, kakor postopamo pri naši, ne bi bilo treba prav nobenega revizorja. Ko bi bil jaz poslušal dr. Slanca, ki je med liberalnim shodom k meni priiel, me po roki gladil in nagovarjal z besedami: »Oče Kerin, dajte Vi ljudi pomiriti, da ne bo to kričanje«; — no potem vem, da bi me »Narod« imenoval »starega poštenjaka in vrlega narodnjaka«. Povem pa, nepoznani dopisnik, da bi si jaz štel v največjo sramoto, ko bi me »Narod« hvalil. Sv.Križ pri Kostanjevici, dne 4. dec. 1902. Janez Kerin, posestnik in načelnik posojilnice. Občinske volitve v Zireh. Ž i r i, dne 3. desembra 1902. Slučajno mi je prišel v roke »Slov. Na- kjer je tudi rod« It. 271. z dne 25. m. m., notica o občinskih volitvah v /.ireh. Čudno da se g. županu tako prijetno zdi sedeti na županskem stolu, čeravno bi moral vedeti, kaj govori § 19. obč. vol. reda. Seveda tudi ■ drugimi paragrafi kaj čudno delajo. Ves lolč so pa sedaj razlili liberalci na našega obče spoštovanega g. kapelana L a v r i č a. Prosili bi, naj nam vendar povedo, s čim se je pregrešil, da je priiel pri stranki »konjske fige« v tako nemilost, da preže nanj kakor lačen pes na oglodano kost. Ni jih sram niti najbolj lažnjivih spisov proti njemu. Kar se tiče agitacije, liberaloi le sebe poglejte! Kdo — vas prafiamo — prehodi vse hribe in doline z večjo silo nego vi? Kdo se poslužuje pod-lejših sredstev nego vi? Potem se pa ie ponosno bahate, rekoč:Smo lagali, p« bomo še lagali, drugače ne zmagamo! Pravite na primer: »Ako bodo klerikalci zmagali, bodo vodo vravnavali; koliko bo to stalo, grunte bodo vam snedli.« Ali pa: „Občinsko hišo bodo zidali, katera bode stala 15 000 gld « Kar se tiče vode, jo bo treba uravnati, bodi Bi župan Peter ali Pavel, saj je ie vendar skrajni čas, drugače bo lepa žirovaka dolina kmalo pravo jezero. Ali vendar morate vedeti, da se bode voda uravnala z deželno in državno podporo in prizadetimi udeleienci, ter da hribovskih posestnikov to ne bo »snedlo«. Občinsko hišo seve ste si pa sami izmislili v svoji iivi fantaziji za vale agitacijske namene. Bodite vendar, ko agitirate, toliko zgovorni ter povejte, da ima občina skoraj 7000 dolga, povejte koliko denarja ste potrošili za nepotrebno semnjišče. Tega seve se ie ne more zahtevati, da bi mogli povedati, na kolikih kamnih je monogram A. K. vašega spoštovanega župana. Nam očitate, da smo napeli vse strune, pa mi delamo le s pravieo,vi pa z laimL Res je šel g. kaplan obiskat sosednega župnika v Lučne, ker mu pa ni bila pot znana, Sel jo prašat v dotično hišo, kod polje pot Bkozi liberalno rezidenci v Lučne. Bilo pa ni tam tistih par vaših naprednih lantov, pač pa, ko ste ga zagledali, sto si mislili: Že gre agitirat, le za njim! h trga se vidi, kako podlo je vse zlagano. Kar se pa tiče imen, katere mu vi dajete, bi pa vam svetovali gg, ki v Btranki »konjske fiije« zvonec nosite, pometito pred svojim pragom, da vam no bo treba gledati za svojimi ženami, kedar bo prišel na dopust kakšen vojak, da ne bodo vaše žene tožile: gospodar in dekla me bodeta spravila v grob. Tukaj imate polje za vaše delo, gospoda kaplana pa pustite v miru, ker vam ni storil nič slabega. Mar so ne sramujete, ko pišete, koliko učnih zamud ima, ker vendar viiak žiroveki faran ve, da ga ni bilo pri nas duhovna, hi bi so bil toliko trudil za kršSanski nauk, kakor g. Lavrič. Druga dva »zmaja« pa tudi najboljše pri miru pustite, ker vendar veste, da vas ne bodeta hodila prašat, kaj smeta delati kaj ne. Povemo pa vam, da imata več zaslug za našo občino, kakor vsi vaši častni občani. Prihodnjič pa kaj o reklamacijah. Verodostojnost „ Narodovih" brzojavk. Iz Šenčurja pri Kranju 6 dec. »Pri občinskih volitvah v Šenčurju so v vseh treh razredih zmagali liberalci; žup nik poražen, navdušenje nepopisno. Sad Brejčevega shoda«. Tak talagram je dobil «Narod« iz Kranja. »Gorenjska vstaja iz spanja, ena največjih njemh občin je prišla liberalcem v roke, tresite se klerikalci« I Tak monolog si je držal maraikteri liberalček, ko je pri zajutreku dobil v roke ((Slovenski »Narod«. Da pa svet zve, koliko v o r o d o stojnosti je pripisovati takim brzojavkam, zato oi zgoraj stoječo no koliko natančneje oglejmo. Šančurska ob čina je silno nesrečno skupaj znešena. V njej so volivci nič manj kot iz štirih župnij. Kake tri petine jih pripada župniji istega imena, ostali dve petini se pa razdelite med vele-sovsko, predvorsko in cerkljansko faro. Doslej so se vedno med seboj kosali takozvani »zgornji« in »spodnji«. »Zgornjim" se prišteva cela velesovska župnija, Tupaliče iz Predvorsko, Možjanca iz cerkljanske, potem pa iz šenčurske župnije Ilotemaže, Luže in Olševk, kjer slavnoznani bivfii žabniški uflitel) Perjan širi napredno kulturo in razteza mreže, v katere bi rad yjel nekaj gimpeljnov, kakor se mu je v Žabnici deloma posrečilo. „S p o d n j e" tvorita le vasi Šenčur in Srednjavas ter dobra polovica Visocega. „Zgornji" so tedaj gotovo dvakrat močneji po številu voiilcev kot »spodnji", zato se ni čuditi, da pri vsakih volitvah propadejo slednji. Tudi letos jim ni bila sreča mila, zato so tudi to pot podlegli v tretjem razredu z jako častno majšino II. in I. razred so pa kakor vselej brez boja prepustili »zgornjim". To je resnica! Čemu tedaj liberalen triurni? Pri nas se glede na politično gibanje s t a n j e n i poslabšalo, ampak ravno za katoliško narodno stranko se jo zadnjih par let položaj mnogo zboljšal. Mi upamo, da bo kmalu prišel čas, ko ne bomo več govorili o »spodnjih« in »zgornjih«, ampak o k a t o -liško-narodnih in liberalnih volivcih; poslednji bodo de-cimirani in brez vsakega po mena. Bližamo se krizi. Ce je pa pri zadnjih volitvah prišel v odbor kak liberalen »n a v ž a r« ali »d r a g a r«, ne bodite smešni in ne bobnajte v svet, da so zmagali liberalci, saj so bili izvoljeni lo s pomočjo katoliško narodnih voiilcev, kteri niso mislili na to, kak telegram utegne pri nesti „Slov. Narod". Ca bi bili prej to ve deli, bi so bili desetkrat premislili, predno bi bili oddali svoje glasove komu, ki je na sumu liberalstva. Društvo občinskih in drugih avtonomnih uradnikov. Iz Žalca, 11. dec. Dne 7. t. m. vršil so je v Žalcu ustanovni shod društva občinskih in drugih avtonomnih uradnikov. Shrda so se udeležili zastopniki petih okrajnih glavarstev in mnogo kolegov je brzojavno in pismeno javilo, da se strinjajo s sklepi zborovalcev. Da doRežo društvo ta svoj namen, je neobhodno po trebno, da se vsi občinski in drugi avto nomni uradniki združijo v društvo in da sežejo po samopomoči. Zato bode društvo ne politično, se raztezalo prako cele Avstrije ne glede na narodnost in politično mišlje' nje; glavni smoter mu je zboljšanje in za-gotovljenje stanu občinskih in drugih avtonomnih uradnikov. Vsak ud plača pristopnine enkrat za vselej 2 kroni in letnine 6 kron in dobiva zato v slučaju bolezni bolniške podpore 2 K na dan, plačanega zdravnika in zdravila. V slučaju onemoglosti in starosti pa dobi pri merno podporo, preskrbuje se pa tudi vdove in sirote umrlih vdov. Društvo bo delalo na to, da država po postavi vse občinske in druge avtonomne uradnike tako preskrbi, kakor druge svoje služabnike, ne da bi izgubili občinski uradniki pri tem svojo avtonomno svobodo. Da se pa bode to moralo zgoditi, to bode uvidel vsak trezno misleč poznavalec občinskih uradov. &aj izvršujejo samo ob črnski uradi v prenešenem delokrogu vsa važnejša dela, kakor so pisarijo za vojaški nabor, raznovrstne volitve v deželne in dr žavne zastope in druge velevažne korpora cije. Država bode morala skrbeti za to, da se postavno uredi služba občinskih uradnikov, da se za nje preskrbi tako, kakor za druge državne uradnike, ako hoče, da bode imela zveste, izobražene in zanesljive delavce v teh uradih Zato se pa morajo najprej združiti vsi občinski in drugi avtonomni uradniki, da sežejo najprvo po samopomoči in samoobrambi, kajti le potem vsi skupno lahko zahtevajo zboljšanje in ga bodo tudi dosegli. Pri osnovalnem shodu se je izvolil za časni odbor, kateri ima nalogo, sprejemati ude in predložiti v potrjenje društvena pra vila vladi ter sklicati po potrjenih pravilih občni shod. Ker se zamore glavna skupščina vršiti le tedaj, če je dovolj udov pri društvu, apeliramo na vse naše gospode kolege, da vsi pristopijo k našemu društvu. Ker ni za sedaj potreba prav nobenega plačila, kajti članarina se bode pobirala po občnem zboru, zadostuje za sedaj prijava pristopa po dopisnici ali začasnemu načelniku g. Ivanu Kač v Žalcu ali pa tajniku g. Martinu Goršek v Šoštanju na Štajerskem. Ali sme načelnik krajnega šolsk. sveta in krajni šolski nadzornik tako postopati? Daleč smo prišli na Kranjskem, da je mogoč že pri nas dogodek, o kakoršnih smo bili navajeni brati le iz na pol omikanih držav. Srce se nam krči od opravičenega srda, in ojstfe besede nam silijo pod pero, vendar so hočemo premagovati in z mirno besedo sporočiti, kako se v Trnovem pri Ilir. Bistrici liberalci pripravljajo za volitve. N ičelnik krajnega šolskega sveta v Trnovem, ob enem krajni šolski n»d'.orniU g Ivan Urbančič, je p'i naročilu krajnega šol. sveta ža naročil pri tukajšnjem mizarju Pet kovšek u potrebno mizarsko dolo za popravo zanemarjenega nadučiteljevega stanovanja Naenkrat pa je rnizar|u delo odpovedal in šel k g. nadučitelju Jerneju Ravnikarju. Ta ga vpraša: Zakaj ste delo ustavili? G. Ur bančič pa reče: Zdaj so volitve pred durmi. Liberalni volilni komite Vam je dal alter nativo, ali liberalno volite, ali se vsaj volitev popolnoma zdržite. Drugače se Vam stanovanje ne bo popravilo. Jaz vendar ne bom skazoval takemu dobrot, ki bo zoper mene velil. Mi bi g. Urbančiča vprašali: 1. Ali ne veste, da ste kot načelnik krajnega šolskega sveta dolžni nepristransko gospodariti z občinskim denarjem, katerega so itak po veliki večini »klerikalci« zložili? 2. Ali ne veste, da v javni službi kot organ krajnega šolskega sveta sploh agitirati ne smete? 3. Ali Vam ni znano, da je tako postopanje atentat na volilno svobodo, katera je po zakonu zajamčena, in da ste s tem hudo zagrešili zoper zakone, ki pripovedujejo vsaktero kupovanje glasov' in oviranje državljanov gleda proste volitve ? Voliloc občine Trnovo pri Ilir. Bistrici. Cerkveni letopis. Marijina družba v Trstu »Svetilnik« poroča o občnem zboru Ma rijine družbe v Trstu : »Zborovanje se je vršilo v lepem redu. Poročilo o delovanju družbe od zadnjega občnega zbora do danes in račun dohodkov in stroškov se je sprejel z odobravanjem na znanje. Nato so bile z vzklikom izvoljene v odbor, in sicer je bila v skupini »Marijinih sester« izvoljena za nastojnico gospa Ntžka P i r j e v e c , za odbornice pa gospe: Zinka Rybareva, Ana H v a 1 o v a , Franjica Ferjančičeva in Ana baksidova. V skupini »Marijinih hčera« je bila izvoljena za nastojnico gdč. Zinka V i č i č o v a , v c dbor pa gdčne: Ljudmila Mankočeva, Ana G o d i n a , Ivanka G a j e t a in Dra gica K o š m e r 1 j. Po končani volitvi je zavladala po dvorani vseobča zadovoljnost. Na vseobčo zahtevanje se je določilo, da se ustanovi tudi v Marijini družbi letni prinos ali udnino Bogatejše družabnice, in posebno pa zaSčitnico Marijine družbe bodo plačevale 10 kron, vse druge pa po 2 kroni na leto. Ubogim dfužabnioam se ta prinos zniža ali pa tudi popolnoma odpusti. Veliko zanimanje je na zboru vzbudilo poročilo o » M a -r i j i n e m domu«. Pravila za ustanov-Ijenje posebne zveze in posebnega odbora, ki bo imel nalogo vzdigniti naš »Dom«, so že predložena na pristojne oblasti. Namen našemu demu bo, pripraviti Marijini družbi dvorano in kapelico za družbine shode, a tudi zavetišče za uboge Marijine otroke, ko bodo bolne, ali v potrebi ali pa brez službe.« Dnevne novice., V Ljubljani 11. decembra. Kočevska gimnazija se pričenši z 1. 1904 razširi v višjo gimnazijo. To leto se otvori peti razred, potem pa vsako leto riadaljni razred. Prihodnje leto se prične tudi z zgradbo novega gimnazijskega poslopja v Kočevju in se je v tej zadavi že mudil dvorni svetnik Berger v Kočevju. Kaj pravi k temu poslanec notranjskih mest in trgov dr. Ferjančič. Kedaj bo o n kaj izpo-sloval za Postojno. Ali ne kriči v tej zadevi posebno način, kako so slovenski liberalci postopali glede idrijsko realke in obre menili davkoplačevalce. Vedno liberalci hva lijo svojo »trdnjavo«, »zavedno Notranjsko.. Uspeli tega notranjskega liberalstva je ta, da je »zavedna« Notranjska najbolj zapuščeni del slovenske domovine. Trideset let učitelj v eni občini jo g. nadučitelj Ambrož Poniž v Ri-hembergu. Topiči so naznsnjevali po občini 6. t. m. ta redki dogodek. Občinski zastop, na čelu mu g. župan Pavlica, se je podal v šolo ter g. nadučitelju v imenu občine izročil diplomo častnega občanetva. G. župan je povdarjal, da je vsa občina hvaležna g. nadučitelju, ki je vzgojil lepo število k r-š č a n s k i h mož, pridnih gospodarjev in skrbnih očetov. Tako je, kjer učitelj deluje z ljudstvom ! Vincencijeva družba. Dne 14 grudna 1902. bode v Marijanišču ob sedmih zjutraj sveta maša za družbane svetega Vincenoija Pavijana a skupnim obhajilom, popoldne ob šestih pa tudi v Marijanišču občni zbor. Častnim občanom je imenovala občina Zminec vseučiliškega profesorja g. dr. Simona b u b i c a. Za volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu so Lahi že razvili agitacijo. Okoli volivcev hodijo po Primorskem ljudje, ki zahtevajo, naj jim ljudje izroče glasovnice, čeS, da jim je to povelje dal vsemožni v zavarovalnici dr. F. C i m a -d o r i. Slovenci so z agitacijo zopet silno zadaj. Politično društvo »Edinost« naj bi bilo v tem oziru nekoliko živahnejšo. Volivci v rečeno zavarovalnico naj ne izročajo glasovnic nikomur nepoznanemu, marveč naj jih dopošljejo političnemu društvu »Edinost« v Trst. Odlikovanje. Slavna češka akademija cesarja Franca Jožefa I. za znanstvo, bele-tristiko in umetnost v Pragi je podarila go-spoduJos. Proch&zki, skladatelju, vir tuozu za klavir in učitelju »Glasb. Matice« v Ljubljani na podlagi predloženih novih njegovih skladb jako pohvalno priznanje in častni honorar 800 kron. Umrla je v Krškem, kot smo že omenili, v petek po dolgi mučni bolezni gospa Marija P r e m r o u, soproga znanega narodnjaka in notarja g. Premrou-a iz Kobarida, edina hči g. odvetnika dr. Mencinger-ja. Pre-rano umrlo ohranili bodo mnogoštevilni prijatelji velecenjene rodbine v blagem spominu. Umrl je v Feldholu pri Gradcu dne 5. t. m. pomorski višji komisar I. reda, vitez Franc Jožtfovtga reda itd. g. I v a n M a -r u š i č v 61. letu svojo starosti. Truplo pokojnika so prepeljali na pokopališče v Št. Andrežu pri Gorici. Pokojnik je bil brat ranjkega profesorja monsgr. A n d r o j a M a r u š i č a. Pozor! Umobolen duhovnik hodi po Kranjskem in po sosednjih deželah, govori zmedeno, pogostoma tudi pohujšljivo, pripoveduje o svojih visokih službah, ki jih je imel ali pa bo šele dobil, in so vede večkrat tudi nedostojno. Že več let nima službe, prepovedano mu je nositi duhovsko obleko in opravljati duhovska opravila, vendar se tem prepovedim noče ukloniti ter hodi duhov-sko oblečen od kraja do kraja, izogiblje se duhovnikov, nadleguje pa druge ljudi, naj mu posojajo manjše ali pa večje zneske. Nesrečnež bi bil lahko preskrbljen z vsem potrebnim, ko bi hotel pokoren biti. Opozarjamo torej, naj mu nihče ničeBar ne verjame, in naj vsakdo ve, da ima opraviti z umobol-nim človekom, ki mu posojenega zneska ne bo mogel nikdar vrniti. Občni zbor »Stidmarke" v Trstu. Tridentinski „Alto Adige" poroča, da bo prihodnji glavni občni zbor vendarle v Trstu. Pred nosom laške kamore bodo Nemci Trst proglašali za svojo last. Ruskij kružok v Goriei šteje 40 udov. V nedeljo je imel ustanovni zbor. Govorila je o pomenu »kružka« gospa dr. Jenkova iz Ljubljane. Katoliiko delavsko društvo v Gorici je sklenilo ustanoviti zavod za sirote slovenskih delavcev. Socialni demokratje v Trstu nazadujejo. Kljub vsem naporom, da bi ohranili soc. dem. svojo organizacijo v Trstu na višini, se vendar kažejo zanje jako neprijetna znamenja. Pri volitvi zastopnikov uslužbencev v zadrugo kavarnarjev so soc. dem. propadli in je njim nasprotna stranka zmagala z veliko večino. Lenkovi porazi. Znani spodnješta-jarski nemškutar Lenko zgubiva v svoji domači občini vedno več pristašev. Sedaj se je še celo ondotni »fajerbor« preosnoval v slovensko »Požarno brambo« in izvolil načelnikom g. U š e n a. Nesrečna smrt Predvčeraj dnč 9. t. m. so nosili prebivalci vasi Dol. Zemon listje iz gozdov Jablaniške grajščine pri JI. Bistrici. Na strmi poti se je prevrnil voz in padel na tri osebe. J. Vrh, mladenič iz Dol. Zeinona, jo umrl, preduo so ga mogli rešiti izpod voza. Umrli je črn po obrazu; najbrže ga je pritisnilo za vrat, in tako zadušilo. Še drug mladenič in neka dekla, ki sta bila tudi pod vozom, sta bila rešena še o pravem času, in se jima ni kaj posebno hudega pripetilo. Kipi slovenskih literatov. Tukajšnji trgovec g. Jernej Ba h o v e c, Sv. Petra cesta št. 2, prosi nas naznaniti, da mu je mali doprsni kipec »Preširnov« popolno pošel, vendar je dal istega vnovič napraviti, ter ga v nekaj dneh zopet dobi. Ostali kipci bo še vsi na razpolago. Zloglasni tat ujet. Ujeli so v Gorici zloglasnega tatu Jožefa Brešiča iz postonjskega okraja. Brešič je bil zaradi tatvine že večkrat obsojen in tudi večkrat izgnan iz Trsta, z Reke, iz Pulja in iz Gorice. Plače dnin ob petkih. Z ozirom na gibanje, da bi se v vsej državi uvel popolni nedeljski počitek, je gremij dunajskih trgovcev doposlal centralnemu društvu industrijalcev na Dunaju spomenico, v kateri priporoča, naj bi se izplačevanje tedenskih plač vršilo ob petkih mesto ob sobotah, da bi imele tako delavske družine priložnost nakupiti Bi v sobotah, kar potrebujejo tekom tedna. Večina delavcev nakupuje namreč sedaj svoje potrebščine ob nedeljah, kar se ne bo moglo več goditi, ako bodo vse pro-dajalnice ob nedeljah zaprte. Tudi da bi imeli delavci preveč priložnosti, da zapravijo veči del svoje tedenske plače, ako bi imeli ves denar pri sebi od sobote do naslednjega tedna. Gremij dunajskih trgovcev povdarja, da bi trgovci ne imeli potem več nobenega vzroka nasprotovati nedeljskemu počitku, ako bi se uveljavilo izplačevanje tednin ob petkih. Milodar. lz zavoda Salezijancev se nam piše: Lop, močan harmonij priskrbel je Sa-lezijanoem g. Ivan Crnič, posestnik v Ljubljani. Bog plačaj njemu in onim, ki mu v ta namen pomagajo. Cenik za zdravila za leto 1903., katerega je ravnokar izdala vlada, se bistveno ne razločuje od prejšnjih cenikov. Pri 19. predmetih se je zvišala, pri 39. pa znižala taksa. Za pripravljanje zdravil po receptih zvišala se je cona za v to potrebna dela za 10 vinarjev; pri tem zvišanji izvzeta so pa bolniška blagajna in javni zavodi. Nadalje be je naložila lekarničarjem obligatoriška dolžnost imeti difteriški zdravilni serum in se je cena temu znižala na 25 % prejšne običajne cene. Kar se tiče tožbe, da so zdravila jako draga, pripomniti je, da so v Avstriji zdravila ceneja, nego ria Ogrskem, Hrvaškem, Kumuniji in Nemčiji; coneji nego v Avstriji so zdravila na Danskem in Norveškem. Far-macevtna komisija bode s časom izdelala po seben zdravilni oonik za zveze bolniških blagajn, da se tako vstreže blagajniškim, kakor tudi lekarniškim koristim. Razpisane dijaške ustanove. (Koneo) Na gimnazijo omejena dijaška ustanova dr. J u r j a Supana letnih 88 K. Pravico do nje užitka imajo zlasti ubogi, blagonravni in dobro se učeči mladeniči iz ustanovnikovega sorodstva in, kadar ni teh, blagonravni mladeniči iz fare Rodino (Breznica), potem iz fara Begunje, Radovljica, Lesce in Lese. Drugo na gimnazijo omejeno mesto dijaške ustanove dr. Jurija Supana letnih 127 K 68 h, Pravico do nje,užitka imajo dijaki iz vasi Šmartin pod Šmarno goro, Srednje in Spodnje Gameljne in, kadar ni teh, dijaki, rojeni v onih vaseh, ki so bile nekdaj dolžne žitno biro predmestni fari Sv. Petra ali fari Marije Device v Polju. Drugo mesto dijaške ustanove kanonika Jurija Supana letnih 89 K 12 b. Pravico do nje imajo dijaki sorodniki, ali pa dijaki, roieni v vasi Zdaipi; naposled dijaki iz župnij Zasipi, Zgornje Gorje in Bled. Druga ustanova N e-že Schittnig za učence in učonke v letnem znesku 40 K. Pravico do užitka imajo blagonravni učenci in, kadar teh ni, blagon-ravne učenke na ljudski šoli v Višnji gori, dokler hodijo ondod v šolo. Ustanova J u r i j a S t e g u letnih 88 K, ki od srednje šole dalje ni omejena na noben učni razdelek, za najbližje sorodnike iz rojstne hiše ustanovnikove v Kalu št. 15, in, kadar teh ni, za najbližje sorodnike sploh. Prvo mesto na gimnazijo in realko omejene dijaške ustanove Marije Svetina letnih 100 K. Pravico do nje užitka imajo dijaki sorodniki ustanovnice in, kadar teh ni, dijaki najprej Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Peto mesto dijaške ustanove Jurija Tottingerja letnih 119 K 80 b, ki cd iz mestne fare Škofja Loka in iz fare gimnazije dalje ni omejena na noben naučni oddelek, za dijake iz fara Vrhnika, Polhov gradeč, Horjulj in Grad (Bled). Drugo m.jato na gimnazijske nauke omeiene ustsnove A n-tona Umeka letnih 262 K za dijake iz sorodstva in, kadar ni teh, za dijake iz Ce-rovca v župniji Stopiče, in naposled za dijake iz župnije Stopiče Bplch. Drugo mesto na gimnazijske nauke na Kranjskem omejene dijaške ustanove PavlaWarauna letnih 194 K. Pravico do nje užitka imajo zelo ubogi, pridni in nadarjeni gimnazijalri zlasti iz kmečkegi rodu iz fare Ssocjan pri Do-br&vi na Kranjskem in, kadar ni teh. iz okoliša c. kr. okrajnega glavarstva na Krškem. Dijaška ustanova Pavla Warauna le tnih 726 K, omejena na medicinske nauke na dunajskem vseučilišču, kjer se mora usta novljenec posvetiti učenju homeopatije. Pravico do te ustanove imajo ub"gi, zlasti iz kmečkega stanu izvirajoči dijaki, rojeni v fari Škocjan pri Dobravi na Kranjskem in slovenskega jezika v besedi in pisanju smožrii. Kadar ni primernih prosivcev iz fare Škocjan, se je opirati na prosivce iz okoliša okraj • nega glavarstva Krško in naposled na take s Kranjskega sploh Dijaška ustanova J a -neza Jošta W e b e r j a lotnih 210 K, ki so more uživati samo v IV., V. in VI. gimnazijskem razredu. Pravico do nje imajo ubogi meščanski sinovi iz Ljnbljane. Na VI. gimnazijski razred omejena dijaška ustanova Friderika Weitenhillerja letnih 86 K za dijake sploh. Prosivci za eno teh ustanov naj svoje dokumentirano prošnje, vlože naikasneje do 31. decembra 1902 pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. ljubljanske novice. Nezgoda vsled električne železnice. Na Dunajski cesti sta se danes dopoludne spla-Sila dva v voz vprežena konja električnega voza in sta prevrnila mlekarici Ivani Malen-šek vozii-ek. Na vozičku jo imela mlekarica 4 nteklsnice ruma. bteklenice so se razbila in rum se je razlil. Gospoda, ki sta bila v vozu, sta mlekarici škodo poplačala. Z ulice V Židovski stezi je danes dopoldne vrgla božjast 15 let starega Jožefa More. Prenesli so ga na stanovanje v Go-spodskih ulicah št. 11. Društvene godbe koncert je danes v kavarni »Valvazor«. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Potovanje okolu sveta. Na našem vele-zanimivem potovanju okolu sveta v mejna-rodni panorami smo ta teden zopet dospeli v B o s n o Tu vidimo zanimive prizore iz Sarajeva, Mostara, Travnika, Duboja, M<-glaja, Kupreša in Jaice. Lop je pad reke Plive pri Jajcu in veličastna stavba mestna hiša z mostom v Sarajevu. — Z nedeljo so prične velezanimivivo potovanje na vzhod in v Palestino. Potovanje, ki se ga v tem slučaju udeležuje nemška cesarska dvojica, se prične v Benetkah, vodi v Carigrad, Ramleh, Cezarejo, Jafo, Betlehem. Jeruzalem, Damask itd. Najlepši so seve pri i,ori iz Jeruzalema. — V božičnem tednu nas panorama vodi v R i m in specielno v Vati k s n. Krščansko socialno železničarsko društvo v Ljubljani jo prenehalo m so društveniki prestopili k »Prometni zvezi« na Dunaju. Cujemo, da »Prometna zveza«, katere ple menito delovanje se splošno pripoznava, ustanovi v Ljubljani podružnico. Umrla je gospa Alojzija Kališ, so proga trafikanta na Jurčičevem trgu. Nočni mir v St Peterskem predmestju. Danes ponofii je po St Peterski cesti razgrajalo pet brivskih pomočnikov. Prepevali so tako glasno, da so se ljudje izbudili iz spanja. Tatvina mej vožnjo. Na Dolenjski železnici je včeraj zvečer mej vožnjo iz Gio-supelj do Ljubljane neka majhna stara ženica ukradla delavki Jožefi Dobre srebrno uro. Zblaznela je. Trgovčeva žena Karolina Križaj iz Stare Loke pri Kočevju je danes ponoči pri svojih sorodnikih v Wolfovih ulica zblaznela in so jo morali prepeljati v blaznico. Pes tat. V Šolskem drevoredu je pes Franca Kavčiča iz Vodmata ukradel mesarju Ivanu Cuzaku s stojnice telečjo glavo in je ž njo pobegnil. Odbor za napravo obleke ubogim šolskim otrokom ljubljanskih mestni šol nazna nja, da se bode razdelitev vršila v nedeljo, dne 14. decembra, ob 1 1. u r i dopoldne v telovadnici I. mestne deške šolo (Komenskega ulice). Odbor izreka vsem p. n. dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in vabi najuljudnaje k razdelitvi. Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom mašeča novembra so na novo pričeli v Ljubljani naslednjo obrti: J Karol Worm , Mestni trg 9, trgovino z gumijevimi izdelki; J. S t o r 1 e , Medne ulice, trgovina s krtačami ; Alcjzij T r č e k , Dunajska cesta 9, knjigovezništvo ; Frančiška Medved, Po gačarjev trg, trgovina z živili; I. Keber, stari trg štev. 9, manufakturna trgovina; Frančiška otorkovič, Marija Terezija cesta 7, trgovina z mešanim blagom; Jožef Baraga, Florijanske ulice 27. trgovska agentura ; Alojzija F r i g i d i , Pog-čarjev trg, trgovina z živili; J. K u s , Resljeva cesta 4, trgovina s posodo; Kardina B o • bnar, Pogačarjev trg. prodaja kruha Odpovedali so obrti: Viktor A c c e t i; o , Privoz 5, branjarijo; Marija Štelo, Poljanska cesta, trgovino z žitom ; Franc Ber-gant, Sv. Jakoba trg 6, trgovino z meša nim blagem; Jerica J u v a n c , Tržaška centa, prodajo kruha ; Marija M e h 1 e , Ribji trg 2, br<-.njerijo; J. »ierle, Stara pot 8, prodaja galanterijskega blaga; Fran čiaka Dane, Marija Terezija cesta 7, bra njerija ; J Hočevar, Pogačarjev trg, tr govirio s sadjem; Frančiška Storkovič, Dunajska cesta 9, trgovino z moko; Luka Banko, Pogačarjev trg, prodaja moke. Kako je konj, na katerega je voznik pri pijači pozabil, vendar prišel do pijače. Vce-raj popoiudne pripeljal se je z vpreženim vozom neki voznik, ki je bil hudo pijan. Ko ie konj privlekel voz in voznika blizo Gra dašce in je zagledal vodo, jo je kreni! proti Gradašci. Voz sa je zaletel, se prevrnil in podrl konja na tla, voznik pa jo padel z voza in obležal. Konj je bil tako zamotan, da ni mogel vstati, voznik pa tako pijan, da se ni mogel vzdigniti. Dobri ljudje so obema pomagali na noge. Ko so konja iz pregli, je koj teiel k vodi in se napil. Voznik jo pač sam sebe napojii, na konja pa je bil pozabil. Ker je bil voznik tako pijan, da ni vedel, odkod jo doma, so ga peljali na rotovž f-pat, konja pa so postavili v Š'k čev hlev, kjer ja čakal, da ae je njegov gospodar iztreznil. Če boš ti mene z lopato, te bom jaz z nožem«, je dejal mestni delaveo Franc Surk, Karolinška zemlja št. 38 proti Francu Germu, kateri mu je grozil z lopato, ter mu ni pusiii, da bi se pretepaval z Ivanom Mi-heličem. ourk, Germ, Mibelič in Janez Stru kelj ter Andrej Zakotmk so bili poprej sku paj v Vidmarjevi gostilni in so se nspili žganja. Na potu domov je nastal najpoprej prepir moj Germom in Miheličem, v katerega so je vtikal Surk. Ko je Germ hotel burka udariti z lojjato, je ta potegnil iz žepa nož in bila bi se takoj spoprijela, da nišo to drugi trije preprečili; Germ pa le ni miroval in je hotel nn vsak način MiheliSa pretepati, kar pa je vedno Surk zabranil. Konečno pa jo Germ zagrabil Surka in ga vrgel ob tla in se zvalil na njega ; Surk pa jtj sunil z nožem Grma v hrbet in mu ga zasadil prav globoko tako, da ja smrtno nevarno ranjen. Ranjemca so prepeljali z re Silnim vozom v bolnišnico, Surka pa so zaprli. Nogo zlomil si JO danes popoldne konj nekega posestnika, ki vozi kamenja od razvalin starega gimnaz. poslopja. »blo se je za to, da se razcepi narodno napredna stranka, in sam ljubljanski žu,)an Ivan Hribar naj bi dal imo takemu početju«. Tako torej I »Soda« pravi, da so »Beschvvich tigungshofrat « smešna karikaturo in da so so gotovi moija ša pravočasno in »previdno izognili ledu, na katerem bi jim moralo spodrsniti tako, da bi si bili razbili glav e«. Tako prorokuje županu Hribarju — Andrej Gabrščok. • Narodov« prijatelj, odpadli češki duhovnik lsk?s, kateri sa ja zagledal v liberalizem in v žensko in izkušal med Cahi razširiti »stari katolicizem«, jo jo odkuril v Ameriko. Prišel je v Chicago, da bi osrečil tudi tamošnje »Geh&^kjr« s svojo »reformirano« vero. A glejte: Celo »svobodomi selilo« časopisje se ga brani. Mi svetujemo g Iski. da sa naj obrne nemudoma do vod stva »Slov. Naroda«. Tam sprejemajo jako radi v službo tako »svobodomiselne« duhov nike, kakoršen jo on. Aškerc je v »Zvonu" hudo izdelal g, prof. Orožna, češ da je svoj ljudakošolski j atlas vredil v protislovenskem smislu po 5 geslu: „Divide et impera 1" Prof. Orožan § odgovarja Aškercu v „Uč. Tov." : „Divida j et impera 1" pravite, jaz pa pravim »impara", ? katere ne razu-utegnem Vas o Kotiček za liberalce. Župan a Hribarja je vsa srečna, ria ni izšel Hribarja nov politični list. glav a ,Soča' v tiskarni Drpg. »»oča« pravi: predno zopet sedite o reči, meto 1 Nočem in tudi ne te*a natančneje poučevati. I z d a j i c e. MUčit. Tov." pše: »In mi na Kranjskem, ali poznamo razlika med nemškim in slovenskim učiteljem: ne! In to na podlagi obojestranskega spoštovanja. Potem govorimo daljo. Zakaj bi ne bila prijatelja nemški nacionalec in slovenski nacio-nalec, ali se mari ne objemata slov. in nem ški Klerikalec tudi brez tega zagotovila ? 1" — Ta izdajalska perfidnost I Z nemškim »klerikalcem" se mi družimo aaimo, ako nam prizna narodno enakopravnost. Liberalci so pa v zvezi z nemškimi nacionalci, kateri hočejo slovenski narod iztrebiti. Vi liberalni izdajalci ste hlapci r a b o 1 j n o v ! K o n s o r c i j »Edinosti« poslal nam je zopet popravek, v katerem pravi, da ni res, da je honsorcij »Edinosti« fcupil »Brivca« 111 da ni res, da s« sramuje, da je konsorcij kupil tik list Da se »Brivca« ne sramuje, vemo, ker sc v administraciji »Eii nosti« sprejema zanj denar in «e ga ša nadalje tiska v tiskarni »Edinosti«. Konaorcij pravi, da »Brivca« ni kupil, jasno pa jo, da je upravo »Brivca« prevzela administracija »Edinosti«. Kon-eorcij tudi pravi, da imena »Brivcu' z novim letom ne spremeni, »Ed noat* jo pa sama naznanila, da bo z novim letom pričel v tiskarni »Eiinosti« izhajati nov hu-moristični list »Škrat«. Sicer bomo pa ob novem letu videli, koliko bo konsoreij vsled ta debate psstal v gotovi zadevi — drugač nega mnenja. Kranjski Pire — bogosloveo. V zadnji številki »Gorenjčovi" razlaga imenitni kranjski teolog, ki sliši na ime Ciril Pire, svojim bravcem besede Gospodove: Kdor vas posluši, mene posluša i. d..... Mislili smo do sodaj, d j ja Pire bolj podu-čen v teh stvareh, a rnotiii smo se prav pošteno. Svetujemo vam, da popustite v drugo razlaganja svetopisemskih citatov in ne raj« mudite pri vaSeoo obrtu; prepričani smo, da vas bodo vaši otročici kma\u nadkriijevali v krščanskem nauku. »> Gorenje čeva« jeza. Katoliška ideja se vedno bolj širi po Kranju. Zato se jezi in huduje neznatni »Gorenjčak« na vso moč v svojih zadnjih številkah. Ton, ki prevladuje v tem listu, je tisti, kakoršoega ra bijo navadne poulične barabe in cestni šnop-aarji. Dober tek kranjski inteligenci, ki to zmes s slastjo požira! ^Inteligenca". Liberalci v italijanski državni zbornici hočejo vpeljati raz-družnost zakona. Bog vedi, kaj bo jim storilo njihove boljše polovice — res jo da zshte-vajo ti možje zase in za sebi enaka pravice, da apode svoja soproge, kadar ae jih naveličajo, in da vzamejo potem drugo. Kar je storil Cfispi a svojo Lino, to naj postane v Italiji zakonito. Proti tej vladni (!) zakoniti predlogi ja pa pisan eno protestiralo 3 500 000 Italijanov z lastnoročnimi podpisi Ti zahtevajo, naj država respektiia svetost in zakra mentalnost zakonske zveze. V državni zbornici je pa poslanec Socci, jwko »izobražen« liberalec, zaničljivo rekel, n:ij so zbornica ne ozira na te idiote. Ta je zopet dokaz neskončne inteligentnosti, katera prebiva v liberalnih glavah. Človek, kateri z efiim pogledom tako točno razsodi duševno zmož nosti polčetrtega milijona ljudi, mora biti »inteligenten" Ta jo gotovo še izobraženejši kakor dr. Tavčar, kateri je iatotako hitro borih p".r atotisoč kmetov agnoaoiral za »polljudi". To je prava bagatela proti „v.n«n-stvenemu" uspehu italijanskega fnunasona! Kit{iževn«»t i m urnega Petdesetletnica celjskih i&aaristov. V Coiji, v mestu in po ok< lici, raziai«! je pomor. Prebivalci ao dne 11. nov. 1679 v procesiji zbrani prosili za odvrnitev kuge ter io za 8'učni obljubili, da bodo na bližnjem hribcu postavili cerkev na čast sv. Jožefu. In da so bili vslišani, o tem priča žo v sle dečern lotu (1680) postavljena cerkev, a na-pia nad vhodom v isto če rinnos naznanja: DlVVa IostfphVs pestem M CILIensIbVs uVfert. K tej cerkvi oo dne 7. sept. 1852 iz Pari2a prišli in se tukaj naselili štirje du hovniki misijonarji i« »Družoe s-,'. Vincenoijti Pavlanskega«, namreč gg.: Konrad Iliri, Ivan Klajžar, Jakob Hjrvat, Anton Žohai\ To četverico je zadnjo nedeljo imenovanega meseca vmestil blagega spomtna knezoškof Slomšek. Voditelj misijonski družbici bil jo H.rl. Ta so je pote-m meseca februvarija pre solil v Kolin, a vodstvo je kot superijor prevzel Klajžar. Pred vstopom v misijonsko družbo v Parizu „pri Sv. Lazaru" (odtod ime »lazariati«) je Klajžar bil podravnutelj v bogoslovnici v Gradcu, Horvat pa spirituval pri vsmiljenk.ih v Gradcu, a L >har kapelan pri Sv. Iiju bluo Maribora. Od njihovega prihoda v Celje jo torej ietos pote slo pol stoletja, (1852 -1902). In vsled t<'ga je sedanji superijor, msgr. Macur, želel 501etnico obhajati na slovesen način. A da in kako se mu je posrečilo, o tem za tukaj povzetimi zgodovinskimi črticami pripoveda spomenica, ki jo jo v obliki drobne knjižice napisal pre-častiti g. Voh, kanonik v Mariboru. Slavnost se je v Cvilji vršila dne 6. do 22 septembra. ; Božjepotnikom je vsak dan streglo po 15 - do 30 spovednikov. Besedo B žjo je ob času ■ bv. misije razlagalo 23 pridigarjev; zadnji ! dan, ko je ondi bilo zbrano okoli 15 tisoč ljudij, prišel je kot govornik na vrsto mil. | g knezoškof dr. Napotnik, ki pripravila ob-1 širnejšo spomenico glede cerkve „pri Sv. Jo-] žefu" v Celji. K. Z. »Ruski kružki". »Slavjanskij Vek« prinaša pregled ruskih kružkov v Avstriji. Med njimi posebno pohvalno omenja kružko na Dunaju, v Pragi, v Brnu, v L;ubljani in v Trstu. K dobremu vodstvu častita ljubljanskemu kružku, »gde ■ obujanja vedet sam maitityj dr. LjUdevit Jenko, kotoromu v etom godu prišel na po- 1 snofič i prof. dr. Sercl", in tržaškemu, »gde prepodavanje idet pod rukovodritvom takoj sposobnoj i dobrosoveitnoj učiteljnicy, kak Olga Nikolajevna Stapenko«. lati list poroča, da *e v Rusiji zanimajo, da bi avstrijski kružki dobih dobrih učiteljev v ruščini, in da se za to posebno trudi »Moskovakoje Slavjanskoje Vapomoga.kljnoje ObščeBtro«, ter izraža nado, da bi ee učenje ruščine v Avstriji ša zlasti povzdignilo z ozirom na vs-slovansko razstavo v Peterburgu 1. 1904. izpred s Nevaren postopač je že večkrat ka-anovaui Gašper Plahuta, ki mu tudi pravijo HribČev, brez stalnega bivališča. Dopoludne s okoli 11. ure 14 novembra t. 1. je pnnesel ; v županovo gostilno v Domžalah 2 konjaki uzdi na prodaj, češ da jih je na cesti našel. ; Tega mu pa župan ni hotel verjeti, ke^ je | ptička predi bro poznal, in jo poslal po orož ] nik'» Sedaj ja pa P ahuta vzraštel, zmerjal , je župana m orožnika z besedami: »Vi niute ' noben župan, vi vsi »kup ste osli «. Ko ga je hotel orožnik aretirati, zgrabil ga j« za j jermen službene torbe, župana pa je v roko vgriznil, ga z nogo kakor tudi z vklenjenimi | rokami v brado sucml rekoč: „Vi ae boate ■ šo naoi« spominjali." Pa tudi Plahuta bo i imel čas misliti na svojo dejanja, kajti ob-t Bojen je bil na 18 mesecev težke jefie, polj oatrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih \ 14 dni, po prestani kazni se bode pa oddal j v prisilno delavnico. Zaradi tatvine je bila obsojena 27 let j stara služkinja M.»rija Tr-ler iz Skofjeloke,' | ker si je v raznih službah samolastno pri-j svojila raznih r-^i, kakor namizne pite, \ robce, t|uhe itd Kaznovana je bih na šest I tednov ječe. Kamenje je metal Jinez Grobelšek prernogokop iz Zagorja na Franceta Potrpina | Žagarja iz Pregarjev, ko je ta šei po cesti j proti Škandrovemu grabnu Gfftbelšek ga jo i čakal ob cesti za grmom in mu vrgel kamen ; v giavo in g* sadel v sence. Obdolženec so ; zagovarja, da mu je pred Foletovo krčmo | Putrpin grozil, da ne bodo šel nocoj čez i Savo. Sodni dvor ga je obsodil na dva me ; seea težke, a 1 postom in trdim ležiščem ž poostrene ječe. Mislil je, da jo je iz vil Smukov Miha, ki ee pni piše Fiorijančič, poseatnika sin iz Trzina. Letos početkom meseca maja ponoči bo šli metsgiški in trzinski fantje iz Rakofove krčme vaak proti svojemu domu. Ker so začeli Trzinci kričati „auf", jih je Zabret vprašal, čemu upijejo, ter stekel še z nekim drugim tovarišem Mengšanom za njimi. A tu sta jo slabo naletela ; Zabreta ao Trzinci na tla pobili in tudi njegov to variš ja nekaj skupil. Kot storilec tega dejanja je bil obsojen France Lukan iz Trzina. Pozneje se je dognalo, da ae je tepeža udeležil tudi Fiorijančič, kar deloma sam priznava in tudi priče pritrdijo. Smukov Miha se ni odtegnil zasluženi kazni, ker bo moral soditi 8 mesecev v ječi. S prehljami je bil tepen hlapec An drej Zupančič v Goričah ker je po noči nrev>.-č rogovi) il. N'klestili ho ga Janez Ko-aerman in M. Burja iz Moravč in hlapec Urbanja iz Prekrnico in ga do v neko mlako vrgli. Po zdravniškem izreka bilo je pokvarjeno Zupančiču desno uho, pa tudi na oelem životu naftle so Be otekline. Sodišče je obsodilo Joitfi Urbanja na Štiri mesece, Martina Burjo ra šest in Janeza Kodormana na pat mesecev težko b postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Prlslljenen svojemu patniku grozil. Pri kranjski industrijski družbi na Savi jo delalo nekaj prisiljencnv iz Ljubljane. Mod temi sa je nahajal France »*bm • Koroškega, znan kot Bihviti človek, za radi raznih zločinov že 28 nastopil, osleparil je tudi tam nekega trgovca zi par hlač in za perilo. K>r se je pri obdolžencu nišel še ves poneverjeni znesek in je bila Skoda poravnana, je bil obsojen le na šest mesecev ječe. Celjsko porotno sodišče. Starišem zaigal hišo. Pred celjskimi porotniki je stal Franc B jgovič iz Dolenje-vasi radi hudodelstva požiga. Obtoženec je *in premožnih atari&ev in je hotel a požigom doseči, da bi po svojih stariših podedoval nova poslopja. Zato jih je sklenil zažgati. Ravnal je jako prebrisano. Narezal je različno dolge konce sveče, namočil cunje s petrolejem in na treh krajih naenkrat zažgal. Na enem kraju se je ljudem posrečilo pogasiti netivo, predno je kaj drugega začelo goreti, na dveh mestih so pa pogasili šele, ko je že slama začela goreti. Obtoženec je popolnoma priznal. Porotniki niso razumeli drugega vprašanja, ali je obtoženec več kot enkrat na istih ali na različnih objektih hotel zanetiti in ali je tudi samo enkrat v resnici začelo goreti. Prvo vprašanje glede požiga ao potrdili enoglasno, drugo pa zanikali. Predsednik je bil v sadregi, kako naj kaznuje obtoženca, ker so ga porotniki z drugim vprašanjem oprostili hudodelstva, katerega so spoznali krivim s potrditvijo prvega vprašanja. Končno se je predsednik kar v dvorani podomače pobotal s porotniki in prisodil obtožencu najmilejšo kazen 3 leta s enim postom mesečno. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Novo zdravljenje jetike. Dr. Dunean Turrer priobčuje vspehe novega zdravljenja jetike z masažo in elektriko. — Velikanska iznajdba. Ruski admiral Makarov je iznašel napravo, s katero •e more spoznati približevanje podmorskih brodov. — Burska vojska še ni končan«. Bivši burski poveljnik Simon javlja, da stoji še 2000 Burov, ki niso od-lotili orožja, pod poveljstvom vodij Vanzila, Maritza in Joubarta. Te čete naraščajo in v kratkem se zopet sprimejo z Angleži. — V krsti umrl«. V Mosonu je prišlo nekemu I81etnemu dekletu silno sl«bo. Dekle se je sgrudilo in došli zdravnik je konsUti-ral smrt Položili ao dekle v krsto in na mrtvaški oder v nezskurjeni sobo. Ko ao hoteli krsto dragi dan zabiti, preiskal jo je še neki drug zdravnik in ta je konstatiral, da dekle takr»t, ko ao jo polotili n« mrtvaški oder, m bilo mrtvo, «mp«k d« je v mrzli sobi v krati — zmrznilo. — Poveljnik orož-niko v usmrti l orožnik«. Poveljnik oroiniške postaje v Karwinu, VVodicka je orožnika Sindlerju a sabljo preklal glavo' kei mu je Sindler ugovarjal. — Gleda-lišče v oerkvi. Pastor Bentley je pod cerkvijo velike podzemske prostore spremenil v gledališče, kjer se bodo predstavljale igre verske vsebine. — 2 e ■ s k e n« borzi. V Petrogradu bodo v kratkem do- bile ženske dovoljenje, igrati na birzi. — Zločinstva na Francoskem. V »svobodni« Franciji sa je izvršilo v zadnjih treh mesecih 17 2 u m o r o v. Dva umora prideta Bkoro na en dan! To jo lep »na predek«. — Irsko obišče prihodnje leto angleški kralj Edvard. — Dva milijona dolarjev svojim sorod n i k o m bo daroval ob novem letu bivši ravnatelj transvalske transportne družbe Ba-cker, ki ie sedaj član jeklenega trusta v Ameriki. Ta Bvota 10 milijonov kron se razdeli mej 300 oseb, katera vsaka dobi po 30.000 kron. Pač lepo novoletno darilo. Kaj takega menda v naši stari Evropi nikdar ne doživimo. — Štirje otroci zgoreli. V otockstadtu je delavčeva žena Dietz mej tem, ko je nesla možu jedila, zaprla Bvoje štiri otroke v sobo. Mej tem je v sobi nastal ogenj in vsi štirje otroci bo zgoreli. Vrnivša se žena je našla svoje otroke mrtve. Od strahu jo je zadel mrtvoud. — Oproščeni roparček Pred porotniki v Budjejevicah se je moral zagovarjati 15'etni gimnazijec Bsgomil Marek radi cestnega ropa in javne nasilnosti. Obtoženca je zagovarjal njega oče odvetnik Vencel Marek. Porotniki bo obtoženca oprostili. — Sveto-vaclavsko založna. Vložniki te založne bo sklenili, naj se jim od vlog odpiše 20 odstotkov. S tem je torej zmanjšan de ficit za 2 570.000 kron. — Postaje-načelnik in železniški paznik aretirana sta v Piodesolvaro, kjer je skočil s tira vlak z vojvodo Turinskim. Dolže ju, da sta nalašč po nesreči poškodovala progo, da bi tako zakrila, da be je nesreča zgodila vsled tega, ker so bile pre-mičnice na tiru napačno postavljene. Sedem sto pisateljev enega dela. Delo, na katerem ie delalo 700 sotrudmkov, je zgodovina burske vojne, ki Be skoro prične tiskati. Angleži so zajeli v taboru ahme dungerskem 700 najnevarnejih burskih vojnih ujetnikov. Ia ti bo, da bi si preganjali dolg čas, sklenili zabeležiti vse ono, kar vedo o zadnji vojni. Zapisnikarjem vseh prispevkov je bil izbran komandant Bresler, ki je sestavil načrt zgodovine. Načrt je bil preči-tan in pretrešen na shodu vseh sotrudnikov. Na to so se po tem načrtu uredili prispevki in še enkrat prepisali. Ko so čitali to delo, opazili so, da je znatnih praznin in to zato, ker med sotrudniki tega tabora ni bilo ljudij, ki so sa borili v gotovih bitkab. Ali tudi temu je že odpomagano. Angleška vojna oblast je premestila komandanta Breslerja v Umritsur, in on je tam, med novimi drugimi ujetniki, našel ravno takih, ki so mogli po-polniti njegovo zgodovino. Na to se je delo podvrglo ponovnemu proučevanju in s tem tako dodelanim izdanjem je došel Bresler sedaj v London, da najde založnika. Delu so pridodane mnogoštevilne karte, ki jih je se stavil neki inženir, ter so nerazmerno bolje od topografskih kart, ki so sa izdavale za čaBa vojne. Stralen koneo sabave. V Baucnu zbralo se je na večerjo za gospode več gospodov pri zdravniku dr. Neumanu. Gostitelj je svojim gostom iz svoje zbirke orožja pokazal posebno lepo bodalce. Ko je spravil bodalce nazaj v nožnico je v šali sunil proti svojemu prijatelju zdravniku dr. Johnu. Dr. John je grozno zakričal in padel a krvjo oblit mrtev na tla. Bodalce se je med tem, ko je v šali Neumann mahnil proti Johnu, izmu-zalo iz nožnice in se je tako zgodila nesreča. Samomer kače. Da kače, ako so vjete, često nočejo nič jesti in ae tako same umore, je znano. Sedaj je na t« način poginila v zoologičnem zavodo v Parizu reka kača ka tero so pripeljali ia Indije. Dve in pol'leta ni hotela ničesar zavžiti. Dajali ao prednjo zajce, kokoši — kača je pustila vse pri miru. Te dni je poginila Pri stradanju je izgubila dve tretjini avoje teže. ' "J Ulom kljub vetrn varnostni« pri pravam V Richmondu ao ulomili neznani hudodelci v trgovino dragocenosti. Prostor, v katerem ae nahaja trgovina, ima vae mogoče aparate za alarmirati v hiši stanujoče uslužbence in vrhu tega trgovino Se nadzoruje policist. Kljub vsem tem varnostnim pripravam ao pa uzmoviči odnesli dragocenosti za 80.000 kron. O storilcih policija nima ne duha ne sluh«. En meseo po poroki ustrelil ieno. Potni sgent Abraham Scher, v Ne\v-Jorku ustrelil je te dni štiri strele iz revolverja na svojo mlado soprogo, s katero ae je meseoa oktobra t. 1. poročil. Zena je smrtno nevarno ranjen«. Agenta bo ujeli in na policijsko postajo odveden je povedal, d« mu ni hotela žen« nikakih jedi kubati, ter je dv« dni ob samih bananah živeL Ker je tudi danes ni našel pri njenih kuhinjskih opravkih, g« je vjezilo. Pod«l se je jo iskst. Našel jo je pri nekih sosedih, kjer je n»njo ustrelil. Mož bo mor«! aedaj biti zadovoljen z jetniško hrano. . . "f* poslanca Dassjnakega. 8o- cialnodemokratični poslanec Daszynski je v » L?,m zboru POT°dom debate o galiski lll^r*"' j® ^pn* i« Dunajevva stavkajočim_ delavcem imel cerkveni govor, L j° Mbifle'al. ^ morajo .1^ žiti z« 18 krajcarjev na d«n, aioer bodo po- gubljeni. Sedaj ondotni župnik izjavlja, da o stavki sploh ni govoril, da v njegovi župniji sploh stavke bilo ni in da nikdar ni rabil besed, katere mu Daszyoski podtika. 80 milijonov kron za asfaltni tlak. Mesto Brookiya v Ameriki je določilo 80 milijonov kron v namen, da se vse ulice ogromnega mesta tlakujejo z asfaltom. «. I nas »-Sfl h« : 2 dec mbra. Josip Kastelic, delavec, 38 let, Kongresni trg 3, jetika. 4. dt-cembra. Vladimir Mittermajer, delavčev sin, 1 dau, Bleivveisova cesta 20, življenske slabosti. — Anastazija Gotb, usmiljena sestra, 70 let, Zaloška cesta 2, Hernia incarc. Thrnmbosis et marasmus. 6. decembra Apolonija KiSer, gostija, 72 let, Cesta v mestni log, b, pljučnica. 9. decembra. Marija Dobovšek, nadarbinka, 69 let, Japljeve ulice 2, pljučnica. — UrSula Mrak, za-sebnica, 63 let, Mestni trg 9, srčna hiba. V hiralnici: P. decembra. Ivan Zupan, gostač, f.8 let, dementia epileptira, Oedema pulmonum. — Lucija Oblak, delavka. 70 let, ostarelost. 8. decembra. Marija Javornik, dekla, 71 let, pljučnica. V bolnišnici: 3. decembra Ivan Vidiih, krojač, 38 let, Bron-chitis foetiva. i decembra Barbara Speglar, kajžarjeva hči, B ur, Dabelitas vitae. ti. decembra Ivan Čeme, dninar. 41 let, jetika. — Ivan Kandare, kajžar, 55 let, Paraly>is cordis, rl. decnibra Jernej Jerina, kajitar, 63 let, dementia senilis catarrh. in'cst. chron. 8. dtcembra. Franja Gregorc, gostija, 70 let, gan-graena senilis sin. ?tl«fonska in brzojavni poročila. Stari trg pri Itakeku, 11. dec. V v s e h t r e h r a z r o d i h voljeni so soglasno občinski odborniki katoliško-narodne stranke, katera ima izmed 32 odbornikov 31. Dunaj, 11. dec. (C. B.) Poslanec Dvorak kritizira pričetkom današnje seje postopanje Viade v zadevi vprašanja glede povišanja plač češkim učiteljem. Cehi mu burno pritrjujejo. Govornik opozarja na odlok praškega na-mestništva, v katerem se naznanja, da se zakon zato ne predloži v potrjenje, ker niso urejene parlamentarne razmere. — Nato sta finančni in železniški minister odgovarjala na nekatere interpelacije. Zbornica je potem nadaljevala nadrobno razpravo o krošnjarskem zakonu. Dunaj, 11. dec. Zbornica nadaljuje debato o krošnjarskem zakonu. K pa ragrafu 16. so oglašeni k besedi poslanci Povše, dr. Šusteršič in V. Pfeifer. Dunaj, 11. decembra. Poslanci »Slovanske zveze" Pogačnik, Ferri in Vukovič so predložili nujni predlog, naj se dovoli onim, ki so pobegnili iz Avstrije pred vojaško dolžnostjo, povra-tek brez kazni. Predlagatelji utemeljujejo svoj predlog s tem, da je v tujini nad 400.000 takih avstrijskih begunov, mej katerimi je večina Jugoslovanov, ki bi se radi vrnili domov, a se boje kazni. Dunaj, 11. dec. Vsenemci so izdali komunike, v katerem pravijo, da bodo boj proti Wolfu nadaljevali. Schalk je VBenemškemu klubu dal na razpolago svoj mandat, a klub njegove odpovedi ni sprejel. Dunaj, ll.deo. Začetkom današnje soje državnega zbora so Mladočehi ostro napadli Korberja. Vložili so interpelacijo z ozirom na nalog namest-ništva okrajnim šolskim svetom, katerim se je zapovedalo, naj poučč učiteljstvo, da zakon gledč učiteljskih plač ni sankcioniran ne vsled krivde vlade, pač pa vsled parlamentarnih razmer. Cehi so klioali Korberju: „To je Jažnjivo vplivanje'! Provokacija! Infamna laž!" Dogodki v Venezueli. Caracas (Venezuela), 11, dec. (0. B) Oblastva so prijela 97 tu bivajočih nemških podanikov. Nemške in angleške železnice je vlada zaplenila. Konfiskacija venezuelskih ladij od strani angleško-nemškega brodovja je provzročila veliko nejevoljo v mestu. Prebivalstvo je priredilo patriotiške demonstracije ter poskušalo vlomiti vrata nemškega konzulata. Mej klici: „Smrt Nemcem"! so zažgali nemško in angleško zastavo. Položaj je silno kritičen. BleteorologlSiio porodilo. ViSina aad morjem 306-2 «,ir«dnji tračni tlak 736*0 j [ Cm op»- 5 [ I8Y»!lj» Stanje bar«, metra v ura. Tempa- | j raturi \ „ „0 V«kr.Ti j Nebo Caliljn ! j«! a.» 10| 9.zveč. I 747'U — 3'2[ srTjvzli. | oblačno- o-o 1 j! 7. zjutr. 111*2. popol. 748'3 748-6 —4 3 I si. svzh. I oblačno —3'0 | gr. vzjvz. j » 8rednja včerajšnja temperatura —3-1*, normale --10*. Žitne cene dni 10 dccembra 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. '»imea xa spomlad............7 88 » 7-89 RŽ za spomlad .......6 97 „ 6*98 ioroza za maj - junij 1903 . . . „ — „ — Oves za pomlad.......6-62 » 6 63 Na badhnpeštanski borzi: Pienica za april ........7-75 , 7-76 Rž za april........, 6 72 „ 6 73 Ore« za april .........6 33 „ 6 34 C o raza za maj (1903) .... 680 , 5*85 (Kfektiv.) Dunajski trg. Planica bnnaika.......K 8 30 „ 8 80 . juino iel........7-80 , 8 15 B , ......, 6-95 , 710 Ječmen ..........6-10 , 725 „ ob Tisi.......„ 610 , 775 Poraza ogerska stara.......7-10 „ 7-15 Koruza ogerska nova............... 6-95 Uinkvant , .......„ S-60 » 680 Ove« srednji..........675 » 6 95 TilSol............6-75 , 14 — Dunajska borza dni 11. decembra. tknpni držami dolg v notah.....10110 Skupni drfctmi dolg v »rebru.....101 — Intrijska zlata renta 1%............12035 Avstrijska kronska renta 4£.....100-50 Ogeraka zlata renta 4%..............12035 Ogerska kronska renta 1%............97 80 Ivstro-ogerske bančne delnic«, 600 gld. . 15 f 0 Creditne delnice, 160 gld..............668-50 Undos vista......................239-40 Samiti dri. bankovci ia 100 m. uim drt.r»lj. 11710 10 mark...........23*40 10 frankov (napoleondor).....19-08 italijanski bankovci . . , •..........95 20 1 kr. cekini...........11*30 Najpripravnejše molitve Y čast Brezmadežno spočeti so v lepem inolitveniku Najboljša mati. Dobi se v prodajalnici Katol. tiskovnega društva po 1'/,, 2 ali S K. KST Tudi z velikimi črkami. Tg* _______6 Naznanilo. Trgovski gremij ljubljanskega stolnega mesta naznanja, da je po deželnem zaaoniku z dn6 16. avg. t. 1. t ljubljanskem stolnem mestu v nedeljo pred božičem prodaja v trgovinah vseh strok 1382 2—1 dovoljena od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. do 7. ure popoludne. ¥ mmfem se it prodajalna primerna za vsako trgovino zraven cerkve ▼ St Vidu pri Vipavi Pogoditi se je pri lastniku Simon« Bratoiu 138l Uajenee se sprejme u uelil^o Kauaro® takoj pod selo ugodnimi pogoji. Kj* pove iz prijaznoati upravni&tvo tega lista. 1383 3-1 Stanovanje in hrano v dobri rodbini Seli od I. januarja Imeti mlad, aoliden gospod Ponndbe poa „1. Jantar" do 20. t. m. n« upravništvo »Slovenca«^ 1377 3—1 Trgovski pomočnik mlad, z dobrimi spričevali, želi sluibo spre meniti. laaa 1—1 Naslov potč upravništvo ..Slovenca". Dotw ure ceno HANN8 KONRAD s 31etoim jamstvom razpošilja tovarna ur v Mostu I trgovina z urami In zlatnino /ItOSt (6riix) št. 234, Češko. Dobre rem ure iz nikla (fl..3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Dristne srebrne verižice „ 120 Rudilniki iz nikla . „ 1'% Moji« tvrdka je odlikovana s a c. kr, orlom, z zlatimi m srebrnimi svetinjaitn in ima na razpolago ua tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—63 asrwHVMBMHNHSm •3«f»WMK; F"- J^avno^ar je ijšla *DružinsRa pratifia za leto 1903 družinska pratifia dobivala se bode v vseh trgovinah na tfranj-skem, Štajerskem, tforoškem, v Jstriji in na Goriškem. Jaslice, lično izdtlai.e, lin 24cm visoke, 1 m 80 cm široke s 26 podobami, podobe po 26 cm visoke, za kako farno cerkev so takoj po nizki ceni za prodati. Toplo se priporočam častiti duho\ščini za obilno naročilo vseli v to stroko .'padajočih del. Z velespoštovanjem 1370 1-1 Karol Hrovat Domžale št. I. Za ličen je kositernili pred- Itivtnil bronzovo Imltaoljo, bronzlranje illKIU17, kipov lzmavoa. bronzlranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata re BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiš-kans! e ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 26 11 — 6 Jlrvaška vina zajamčeno pristna, fina namizna, kakor tudi izvrstne vrste portugalca, traminca. gra-ševine, plemenke kraljevine itd. priporoča po najnižjih cenah zadruga samoborskih vinogra-darov v Samohoru. Na zahtevo se pošilja poskvšnja. 1347 6-3 S prosto roke prodajam mlin * & tečaji, s hišo in gospodarskim poslopjem ter z nekoliko zemljišča v Mošnjah. Vse podrobnosti o tem izved<3 se v gostilni pri „ Gašperju" v Mostah, pošta Žerovnica, Gorenjsko. 1359 2—2 Novo urejena prva hrvatska tovarna za šaluzije, rolete, lesene in železne zastore na valjoih in kartonaže b a -i«t> 'm. ic ao rac h b e m» priporoča svoje na glasu solidne, točne in c ne H8 12—11 domaČe proizvode, odlikovane z največjim odlikovanjem. ^loderni s-i*i«oji! Brez koiikuronoe! Ceniki zastonj in franko. >]c Poprave točno in po ceni. 108 miljonov razglednic. Najfinejše, nuji pSo. najnovejše, tiskane v zlatu in frebru, umetniške. penre, cvetličuate, vošilne božične in novoletne. 100 kosov odbranih 3 K 60 b 300 skupaj 9 K. — Vsak naročnik prejme krasno mapo z angleškim papirjem za pisma ia ovitek brezplačno. Trgovina Eberson, Dunaj, XX l.pošm predal 9. 13 6 š-3 Senzačni liker* /1\onfe Cristo pfvc v^ste. | Velika posebnost med likerji, | čudovitega okusa krepealo za želodee. -e Na prodaj v vseh boljših proda-jalnicah s kolonijalnim blagom in delikatesami...... Josip Afclilcb in drug destil. nzt par v PRAGI. Odlikovan s 84 prvimi svetinjami 1362 20-2 co m o> _______ dežnikov, Ljubljana, Mestni 1363 3-2 Izurjen organist cecilijanec mlad, neoženjen, želi z novim letom svojo dosedanjo službo prernenlfl in priti v kak večji kraj izven kranjske dežele, n. pr. v Slavonijo ali na Hrvatsko. Poje tenor-bas. Zmožen je pravilnega korala, voditi pevska društva, podučevati na glasovirju. Prevzame tudi službo knjigovodja pri posojilnici ali zadrugi, pri občini, kot občinski tajnik. Izvrstna spričala o dosedanjih službah na razpolago. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovcnca" Vsak petek sveže morske ribe i J. C. Praunseis-u,trp7, zŠPSfami 1329 3 PF Izšel je krasen slovenski skladni koledar za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posamnike v moderni in elegantni obliki v založništvu trdke IVANA BONAČA v Ljubljani. C«na je vzlic okusni izdelavi zelo nizka, samo 70 vin , s pošto 20 vin. več in naj se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vpcslati. Prekupcl dobe velik rabat in se na zahtevo pošlje cenik. Trgovol porabijo Istega lahko kot lopo novoletno darilo ln se brezplačno vtisne njih firma. Da ne bode, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim gospode naročnike, da se čim preje oglasč, ker se bo pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti ozira!o. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lnponi-ju gospodu lekarnarju O. Plccoll-ju v Ljubljani prisrčno aabvalo za doposlane Jim steklen čice w tinkture /m želodec nsse m so jiiiiiu z diplomo du6 27. novembra 1897 i podelili naslov „Dv«riil zu- , y ložu!k XJ. svetosti«. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji O-^iS"''! n di ktorji zapisujejo bolehavim ° Pioooll-Jevo želodčno tinkturo, katera krepfa f.e-v lodec, povečuje slast, pospešuje prebavljen je in telesno odprtje. Naročila vsprejoma proti povzetju in točno izvrSuje G. Piceoli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za ŽBlodeo pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 2 40, po 36 za gld. 3 50, po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 10 30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 6 25-25 Božično darilo! 1136 20 Razvedrilo starim in mladim so: d v ii isi o f'o bi i, cena od 15 do 125 gld, A w t o ni a t i, ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček. Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo, Zahtevajte moj llustrovanl cenik. RUDOIif ttlEBER, uirair, v Ljubljani, Stari trg št. 16 i iJ 1281 5 Q©$tilrta ,pri zlati ribi' priporoča vsak petek sveže morske ribe. •S »poitovnijem Franc Rozman. : ; im praktična božična darila *> A Gričar & Mejač Iijubljana Prešernove ulice št. g. ppipopočata Največja Zgofovljeno obleko za gospode, gospe iti otroke. Od 1. decembra naprej znižane cene. Od prcjjnjib ?ezcn zaostali predmeti predojoje, dc^ler jilj je v zalegi, za usa^e eeoe. 1339 4-3 rjML*\